I šoli, mladini m učiteljstv človenski učitelj Glasilo jugoslovanskega krščanskega Vrednih 9 Vsebina: Nova vzgojna orientacija. F. Fabinc................................. 153 Prosto spisje v službi etične vzgoje. (Konec.) Elza Kukovec 156 Nauki. France Bevk....................................................160 Učitelj na pomožni šoli. (Dalje.) Anica Lebar.........................162 Qelo v luči krščanstva. (Dalje.) Dr. M. Mikulka.......................167 Pokorščina in vzgoja. A. Čadež........................................174 Pripombe k načrtu za preustrojitev šolstva. F. Lužar . . . . 178 Kratka zgodovina slovenskega slovstva. S. Mihaela Žmitek 181 Sijajno zborovanje Slomškove zveze....................................184 Kultura in književnost......................................... . 186 Zapiski . . ............................................. . . 190 Društvena in stanovska kronika........................................196 mtmtm mttm £eto Qt 1919 Q> e PRAVILA' zveze jugoslovanskih krščanskih učiteljskih društev. I. Namen. § 1. »Zveza jugoslovanskih krščanskih učiteljskih društev« je zveza učiteljskih društev, kojih namen je podpirati nravno^verske, pedagoške in narodne smotre šole temeljem krščanskih načel in širiti na tej podlagi kulturo med ljudstvom (ter zastopati materijelne stanovske interese učiteljstva)." Politični smotri so izključeni. II. Sredstva. § 2. V dosego zvezinega namena: a) prireja zyeza občne zbore in shode s primernim predavanjem in sklepanjem; b) ustanavlja društva z v § 1. omenjenim namenom; c) izdaja učiteljski list »Jugoslovanski učitelj«, glasilo krščansko mislečih učiteljev in vzgojiteljev, ter tudi druge liste po potrebi; č) osnuje in vzdržuje lastno knjižnico; d) vodi in nadzoruje podrejena društva ter pazi, da se vrši njih poslovanje urno in po pravilih; e) izvoli si razne odseke; }l) osnuje si raznovrstna podjetja, ki so v prospeh šolstva in narodne kulture. § 3. Stroški se pokrivajo: v a) s članarino; b) z dobičkom literarnih in drugih podjetij; c) z darovi, volili itd. III. Sedež zveze. § 4. Sedež zveze je v Ljubljani. IV. Člani. § 5. Redni člani zveze so: a) pasivni: učiteljska društva z namenom, določenim v § 1.; b) aktivni: vsi redni člani podrejenih društev. V. Članarina. § 6. Članarina za vsakega rednega člana podrejenih društev določa vsakoletni redni občni zbor zveze in se plačuje skupno z naročnino »Jugoslovanskega Učitelja«. § 7. Članarino z naročnino pobero odbori podrejenih društev ter jo vpošljejo do konca oktobra zvezinemu blagajniku. § 8. Polovico članarine ostane podrejenim društvom. VI. Sprejem članov. § 9. Odbor zveze sprejema ter odklanja kot redne člane v § 5. a) omenjene. Priziv je mogoč na zvezin občni zbor. Sprejeto društvo dobi od predsednika toliko izvodov zvezinih pravil, kolikor znaša število rednih članov sprejega društva. VIL Izstop iz zveze. § 10. Iz zveze izstopi društvo: a) če brez zvezinega dovoLjenja izpremeni svoja pravila; ' b) če ne vplača navzlic opominu od strani predsednika do konca decembra svojega • letnega doneska; c) če ga odbor izključi. § 11. Vsa ona društva, ki ne vplačajo v mesecu oktobru svojih letnih doneskov, opomni predsednik pismeno v mesecu novembru na njih dolžnost napram zvezi. Katero društvo vkljub opominu ne vplača, se smatra odstopivšim. § 12. Odbor sme z dvetretjinsko večino vseh odbornikov izključiti društvo iz zveze. Priziv je mogoč na zvezin občni zbor in ugasnejo pravice društva še-le po sklepu zvezinega občnega zbora. § 13. Že vplačanih prispevkov društvo ne vrača. Z izstopom ali izključenjem ugasne vsaka pravica do zveze ali njenega premoženja. VIL Pravice članov. § 14. Pravice rednih članov po § 5. a) so: a) stavljati razne predloge, ki so v prospeh zveze, učiteljstva ali šole; b) sprejemati, odklanjati in izključiti proti prizivom redne zvezine člane po § 5. b). § 15. Pravice rednih zvezinih članov po § 5. b) so: a) prisostvovati zvezinim zborom in shodom, tam ukrepati, predlagati in sklepati, predavati, voliti ter upeljavati goste, katerih imena pa se morajo prej naznaniti predsedniku; b) deležnim biti podpor, katere podaje društvo (§§ 45., 46., 47.). , IX. Dolžnost članov. § 16. Dolžnost članov po § 5. a) je pospeševati namen zveze in Izročiti ali dopo-slati v roke blagaijniku letni znesek. Držati točno disciplino zveze in Izvrševati vse na- 1 Na ovitku priobčujemo načrt novih pravil za našo organizacijo. Učiteljstvo naj O njih razmišlja, da se lahko izjavi na bodočem zborovanju. Pravila je sestavil poseben odsek. 3 Dokler se ne ustanovi skupna stanovska organizacija. SLOVENSKI UČITELJ GLASILO JUGOSLOVANSKEGA KRŠČANSKEGA UČITELJSTVA LETO XX. LJUBLJANA, 15. jul—sept. 1919. ŠTEV. 7.-9. » ________________ Nova vzgojna orientacija. F. Fabinc. V 5. in 6. številki »Popotnika« piše J. Baukart o »Politični nalogi šole«. Ta članek dokazuje, da se učiteljstvo zaveda svoje velike naloge, ki jo ima danes napram narodu in državi. Novih potov in ciljev iščejo povsod, med zmagovalci in premaganci. Pri določanji^ teh pa je treba seči stvari do dna, poiskati povsod idejo, ki naj zlasti daje podlago, a naj bo tudi gonilo našemu vzgojnemu delu. Prvi trenutek bo vsakdo z Baukartoiin pokazal na naše šolsko delo, ki ga imamo z ozirom na neodrešeno zemljo, katero je zasedeno po Italiji. Nasprotstvo, ki naj vzraste v srcu naše mladine do Italije, bi se moralo logično prenesti na ves romansko - anglosaški svet, ki je sokriv, da ne pridemo do svojih pravic, saj bi n. pr. samo Amerika in Anglija lahko brez bojev z gospodarskimi represalijami prisilila Italijo, da opusti svoje imperijalistično stališče. Tu bi opozoril učiteljstvo na članek Antona Labode v zadnjih številkah »Ljublj. Zvona«: »Moderna politična načela in naši obmejni spori«, kjer pove nekaj dobrih misli o psihologičnem razumevanju stališča posameznih narodov, kar tudi za nas ne bo brez pomena. Pa naj si bo že tako ali tako, vendar se mi zdi, da naše delo ne sme biti samo intelektualno, da, rečem, niti na prvem mestu ne sme biti, ampak postaviti ga moramo na drugo mesto. Gotovo, naša mladina mora biti statistično poučena o vseh narodnih delcih, ki še ostanejo izven naše narodne države, zemljepisje naj poučuje našega otroka v zadnji gorski vasici ne samo o državnih, ampak tudi etnografičnih mejah. To je dolžnost, ki jo ima narodni učitelj v šoli in zunaj šole, v tem smislu bodo prikrojene vse šolske knjige in slabo bi stala naša stvar, če bi bilo drugače in bi se učiteljstvo tega ne zavedalo. In vendar, naj stvar razmišljam kakor hočem, to delo bi bilo premalo, premalenkostno in samo drugovrstno. Pravzaprav nič pozitivnega. Reči moram, da je naša šola in naše učiteljstvo v težavnih razmerah že sedaj storilo v tej smeri kolikor je sploh bilo mogoče. Iredento smo imeli že sedaj, ker mi smo gledali in hrepeneli po združitvi s sorodnim plemenom, ki je že imelo svojo državo. Svetovni preobrat je izvršil delo, ki bi ga sami gotovo ne bi mogli napraviti in že danes povsod vidimo, da noben del naroda ni bil pripravljen na sedaj izvršeno dejstvo. Ustanovitev samostojne Srbije, svetovna vojna — tretje pa pride, kdaj in kako ne vemo, a gotovo je, da bo takrat dovršeno naše narodno oblikovanje. Toda ena misel je, ki se tukaj dvigne in je velike važnosti za učiteljevo delo med širokimi sloji naroda. Prvič, treba bo zopet čakati ugodne prilike, da se izvrši tretje dejanje v našem narodnem razvoju, ki bo po večini vzklil zunaj naših narodnih sil in bo od nas zavisen le v toliko, da bomo spoznali pravi trenutek v odločilni uri in da smo takrat povsem pripravljeni. In sedaj preidem k najvažnejšemu, to je metodi in taktiki, ki jo moramo vporabljati pri narodovi vzgoji v šoli in izven šole. Ta metoda mora biti druga in nova, ker predmet, s katerim imamo opraviti, tudi ni isti, kakor je bil, in tudi cilj, ki ga hočemo doseči, ni čisto identičen s prejšnjim. Usodepolno napako bi napravili, če bi pri vzgoji vporabljali sredstva, ki smo se jih naučili pri naših bivših gospodarjih, kadar so hoteli vzgojiti dobrih državljanov recimo tudi med nemškimi sodržavljani ali pa celo v narodno skoraj enotni Nemčiji. Če prebereš kako tako metodiko recimo za zgodovinski, zemljepisni ali celo literarni pouk, ne dobiš drugega, kakor rubriciranje slavospevčv na posamezne osebe, poveličevanje veličin, ki največkrat tega niso zaslužile. Bizantizem, kakor ga najhujšega ne najdeš pri starorimskih samodržcih. Vsa vzgoja je služila enemu sistemu, zato se ni čuditi, da je bila ljudska duša zastrta z gosto mrežo neresnice, v duši sami pa je vladala praznota in v srcu brezčutje.1 Znameniti socijolog Gumplovič je dejal, da je država organizirano nasilje manjšine nad večino. Ta resnica bo najbrž tudi po brez-: primerni vojni še dokaj Časa v veljavi. Za nas naj bo opomin, da si pri svojem vzgojnem in poučnem delu ohranimo samostojnost in neodvisnost. Obrnimo svoje delo na znotraj, narodovi duši, ki se je moramo polastiti. Že prej sem govoril o novi metodi. Zakaj? Narodova duša je danes nekaj drugega kakor je bila pred petimi leti. Uničeni prestoli, padec starih avtoritet, vpliv vojnih posledic na vsakega posameznika, preobrat gospodarskih razmer, nešteto nepoznanih in nepreračunljivih impondera-bilij, ki so jih ustvarile gospodarske razmere, kako naj bi vsi ti zunanji vtisi ostali brez vpliva na notranje življenje. Že splošna duševna disharmonija in nezadovoljnost je nujna posledica navedenih dejstev. Nova duševna dispozicija zahteva naravno nove metode. Kdo bi hotel s starimi sredstvi zidati na novi podlagi, ki jo je pa šele utrditi, če smo si analizirali nastala duševna razpoloženja. Postavim se na stališče, da je duševnost podlaga zunanjemu življenju, da le iz duše rastejo in se ustvarjajo tudi materijalne dobrine, Priznam, da so neznosne življenske razmere razkrojilno delovale na duševno življenje, nikdar pa ne bomo nasprotno samo z izboljšanjem gospodarskih razmer upostavili ravnotežja duševnih sil, ker je to enostavno nemogoče. V tem pa je določen cilj in nova metoda. Ozdravljenje duševnih sil naših narodnih mas je cilj, metoda pa kaže, da mora biti šolska in izvenšolska vzgoja 1 Kakšen vzgojni duh in kakšni nazori o človeškem dostojanstvu mladega državljana morajo vladati na šoli, kjer izdaje voditelj letna poročila, ki bi delala čast v*akemui dvornemu lakaju! In kdo naj spoštuje tako učiteljstvo? etična. Vsi vzgojitelji, ki nosijo v srcu zvestobo do naše mlade države, morajo stopiti v službo te ideje. Tako bomo pričeli s konsolidacijo narodne države pri najmlajši generaciji in tega najprvo potrebujemo. Nikakor še nismo na znotraj trdni, da bi udarili na ven. Največja nevarnost je v nas samih, v razdrapanem duševnem življenju. Tega se zavedajmo in ubrali bomo pravo pot. Ni danes moj namen,, da bi podrobno razpravljal, kako naj se to izvede, hotel sem le pokazati, kaj je najvažnejše. Učiteljska inteligenca, kar jo je delalo smotreno, je v intelektualnem oziru veliko storila med našim narodom, kar recimo, največ. Drugo stran pa, ki bo danes najvažnejša, vzgojo in vodstvo duševnih sil, je izpustila iz rok ter jo prepustila — zopet odkrito povejmo — duhovščini. Vzroka ne bo težko najti. Krščanstvo je že po svoji ideji sila, ki povsod izhaja in zida na človeški duši. Uniči njo, ki je temelj vsega drugega, potem uničiš tudi vse drugo, ker nimaš več solidne podlage. Večina inteligence, ki se peča z vzgojo in poukom, se je odtujila krščanstvu. Misleči inteligent nikakor vobče v bistvu ne odklanja krščanske ideje, ker je sam zrastel iz nje in jo po logičnem razmišljevanju ne more odkloniti. Odbijajoča misel je bila in je še danes — klerikalizem. Politično krščanstvo — da je klerikalizem zlasti v političnem oziru že eksistiral, še morda tuintam eksistira in bo najbrž tudi še kdaj v bodoče, to pri-poznati nam ne more škodovati — tedaj napačno udejstvovanje krščanstva in to usodepolno naziranje 1 nam je odtujilo toliko inteligentov, nasprotno pa je seveda odtujilo inteligenco ljudskim masam, ki so v svojem jedru prepojene z večno resničnimi idejami krščanstva. Skoraj vsa duhovščina ima zato dostop do narodne duše, česar posvetna inteligenca danes ne more reči, zato uspešno deluje prvič s svojim etično visoko stoječim osebnim zgledom, drugič pa na tej podlagi s podrobnim vzgojnim delom v cerkvi, šoli in društvih. Krščansko učiteljstvo to vse uvideva in razume, zato nikakor ne zapusti svojega kulturnega stališča in je uver-feno, da je tudi med nasprotniki nekaj globlje mislečih učiteljev, ki jim duševnega življenja ne napolni le nekaj lepodonečih besedi brez miselne vsebine, ampak iščejo tudi »filozofičnih luskin« — kakor se je nekoč neduhovito blagovolil izraziti neki učiteljski list. To sem moral povedati, ker sedaj se nam gre za vse, za nas same, za našo mladino in za bodočnost naše narodne države, ki jo moramo šele ustvariti. Ne zmoti me trenutni uspeh onih, ki morda drugače ali sploh nič ne mislijo, gledam le tja, kje si zagotovimo — vse. Rešimo dušo naše mladine, uravnajmo njeno duševno življenje, obrnimo vse narodove duševne sile v pravo smer in vse nam bo navrženo. Če ozdravimo narodu in posebno mladini dušo, bo ta narod vsikdar sposoben, da udari na desno ali levo, po notranjih in zunanjih sovražnikih, ki bi ogrožali njegovo življenje ali mu stavili ovire po poti navzgor. Ta misel naj bi določala v prvi vrsti učiteljstvu vsebinsko in metodično vzgojno delo. Tudi v intelektualnem oziru je 1 Da se namreč napačno z njim identificira Cerkev, javno delovanje duhovščine med ljudstvom ali celo ideja krščanstva. treba, da krenemo svojo pravilno in določeno pot. V svetovni vojni je zmagal nad nemškim avtokratstvom zahodni demokratizem, ki pomeni s splošnočloveškega stališča le neznaten napredek, ki je v svojem jedru meščanskokapitalističen, saj je celo Wilsonovo idejo potisnil v ozadje. Gotovo je, da bo vzhodni demokratizem, ki je danes še brez moči in tudi še ni našel pravega izraza, nekoč prevrgel zahodnega. To bi bil s človeškega stališča en vzrok, da obrnemo mladini oči proti vzhodu. Slovanstvo je danes dejansko med premaganci, ker je ruski narod, ki tvori dve tretjini slovanstva, strt in ponižan. Nikakor ni samo zasluga militaristične Nemčije, zgodilo se je to prav gotovo s tihim priznanjem njenih zaveznikov ali vsaj Anglije, ki je z enim udarcem ubila dve jmuhi — Nemčijo in Rusijo. Tudi naša država bo dihala in širila svoja pljuča le toliko, kolikor bodo pustili zraka do nas sedanji zmagovalci. To je drugi vzrok, da mlade generacije ne orientiramo V takozvanem zahodnem smislu, da bi morda postavili mesto sedanjih nemško-italijansko-madžarskih vplivov samo zahodno kulturo, da bi pognali narod iz enega kultumo-gospodarskega suženjstva v drugo. Moč je v nas samih, v naši in sorodni krvi, to povejmo mladini, ker šele takrat bo zmagala pravica in ne samo usmiljenje, ki je mogoče le med enakimi,1 a ne med močnimi in slabimi. Zato mora pogled naše mladine proti vzhodu. Sorodna kri je od Gosposvetskega polja tja v Makedonijo in od tam čez Bolgarsko -— v čigavem interesu je spor med Srbi in Bolgari? — naravnost med ruski narod, ne k ruskim carjem, in od tam dalje proti vzhodu k našim Sibirjakom in proti zahodu na Poljsko in Češko. Nepregledna in nepretrgana planota, da oko zaigra v veselju in v duši zasvita domneva, da med tem narodom vzklije demokratizem, ki naj nekoč dovrši in zaključi človeško poslanstvo na zemlji. To kaže našemu učitelju, kje in kako je sestaviti delo osobito v zemljepisju in zgodovini. Duševno zdravi mladini moramo posaditi v intelekt poznanje domovine lastne krvi, ki more in mora prinesti človeštvu odrešenje, od katerega je danes bolj oddaljeno kot kdaj prej. Veliko idealizma je potreba za to učiteljstvu, a vredno je truda in če tudi trpljenja celega stanu. Prosto spisje v službi etične vzgoje. Elza Kukovcc. (Konec.) Mnogi krivični ljudje tudi delajo tako: Vzame pri črevljarju črevlje na upanje in reče: »Sedaj nimam denarja! V nedeljo ga dobim, tedaj bom takoj plačal.« Prav tako govori krojaču, ki mu je prinesel novo obleko. Potem vzame denar iz omare in gre, toda ne h krojaču in ne k črevljarju, da bi jima plačal. Gre v gostilno in denar zapije in zapravi. Črevljar 1 Mislim enakost, ki odgovarja duševnim in telesnim razlikam posameznikov in narodov. , in krojač pa naj čakata. Seveda čakata, toda hudo ju stane; često morata stradati zavoljo krivičnosti in zanikrnosti svojih dolžnikov. Taka zani-krnost je vnebovpijoča krivica. Mnogi gospodarji in gospodinje so kratkovidni glede pravice svojih delavcev in služabnikov. Od rane zore do poznega mraka naj bi hlapec in dekla delala. Hrana pa, ki jo dobita, je slaba in pičla. Gospodinja nalašč pusti splesniti kruh, da ne gre delavcem v slast in ga nobeden ne mara. Pravi, da je to »zdačen« kruh. Kadar reže štrukelj ali meso za delavce, skrbno pazi, da niso kosi preveliki. Kadar je treba plačati mezdo, tedaj je skopemu gospodarju mučno pri srcu. Povsod slišimo pritožbe, kako so dninarji danes dragi. Kdor tako tarna, je krivičen. Ne pomisli, kako drago mora delavec kupovati obleko, obutilo, stanovanje in živež za tiste dni, ob katerih ne služi; to so nedelje, prazniki in deževni dnevi i. dr. Tudi odmeva povsod tožba: »Ljudi kakor listja in trave, dninarjev pa ni dobiti.« Vzrok temu je sledeči: Vsak kmetovalec želi, da bi dninarji pri njem hitro opravili in potem bržebolje odšli, Toži se kmetovalcu dnine in hrane, ki jo mora dati. Kako se dninar preživi ostali čas, gospodarja ne briga, samo da mu je delo opravil in da mu bo na razpolago, kadar ga bo zopet rabil. Komu smemo tedaj zameriti, da si išče bolj zanesljivega zaslužka nego je dnina? Pa tudi služabniki in delavci so večinoma krivični. 'Zahtevajo veliko mezdo ali dnino, malo dela, mnogo in dobrega jela. Ne briga jih, so-li primerno okoristili delodajalca; včasih mu celo namenoma prizadenejo škodo. 0 ježu pripoveduje basen, da je lisici vrnil dobroto s hudobijo. Kakor ta jež z lisico, tako je storil neki sin s svojo materjo. Ko je bil dorastel, izročila mu je dobra mati vse svoje posestvo. Zaupala je sinu in mislila, da bo lepo ž njo ravnal. Toda varala se je. Jedva je bil sin gospodar in lastnik kmetije, že je opustil vso prijaznost in spoštljivost do matere. Zaklepal je pred materjo vse shrambe; celo kruha si mati ni smela sama vzeti, To je mater razžalilo. Očitala je sinu nehvaležnost. Sin pa je mater sunil z nogo in jo pehnil skozi vrata, rekoč: »Če ti ni prav, starka, pa idi drugam.« Takšni sta torej pravica in krivica. Razmišljujte o tem in napišite primeren spis, kako se vi vadite pravičnosti in ogibate krivičnosti! .Neki deček'je napisal sledeči zgled: Pravičnost je velika čednost. Moramo se je pridno vaditi. Jaz sem poskusil, pa se mi ni posrečilo. To pa se je zgodlo tako-le: Mrakov Žepič me je iz hudomušnosti sunil v zid, da se mi je storila bula na čelu. Polotila se me je jeza. Dvignil sem pest, da bi mu vrnil. Tedaj se spomnim, kako so učili gospod učitelj za take slučaje. Nastavil sem Žepiču lice in mu rekel, naj me še udari, če sem kriv. Žepič se je zagrohotal in me s pestjo udaril po nosu, da se mi je takoj ulila kri. Tedaj se nisem mogel več brzdati. Planil sem nanj in ga naklestil, kolikor mi je dala moč. Tovariši so naju zatožili gospodu učitelju. Potem sva bila oba zaprta. Pa nič ne de! Nisem maral gospodu učitelju razlagati, kako se je Žepič norčeval iz njihovega nauka. Jaz torej ne znam biti pravičen. Ali naš gospod učitelj so zelo pravični. Nedavno je Jurij L. ob dveh popoldne utekel iz šole, naravnost od pouka. Gospod učitelj so se jezili in grozili, kako strogo bodo Jurija kaznovali zavoljo samovoljnosti. Drugo jutro pride Jurij kakor ponavadi v šolo. Vsi smo mu grozili: »Qakaj, gospod učitelj te bodo!« Pa nič ni bilo hudega. Ko smo bili odmolili, se ozrejo gospod učitelj na Jurija in reko: »Poizvedoval sem, zakaj je Jurij L. utekel iz šole. Povedalo se mi je, da je bil preveč lačen in od gladu ni mogel strpeti do konca pouka. Priznavam, reven pastirček je, služi pri revnih ljudeh, ki mu nimajo vsak dan dati kruha seboj v šolo. Ni čuda, da je popoldne že silno lačen, ko sedem ur ni ničesar zavžil. Toda saj ima jezik! Zaupno naj bi se bil obrnil do mene ter mi razodel, kaj ga muči. Ne bi mu bilo treba uteči. Dovolil bi mu bil iti domov, ali pa bi mu preskrbel kruha, da bi si utešil glad.« Pa tudi naš oče so pravični. Naš sosed nima svojega vodnjaka. Sosedovi hodijo k nam po vodo. Nedavno pa so se mati sporekli s sosedo in so ji potem hoteli prepovedati, dk ne sme nikdo sosedovih k nam po vodo. Oče pa so materi branili. Rekli so: »Voda je tako božja kakor zrak in solnce. Vest mi ne dopušča, da bi branil sosedu vodo.« Drugih primerov pa mi ne pride več na misel. Kakor pri vsakem prostem spisu, bi se tudi v tem slučaju zrcalilo pojmovanje pravičnosti v spisih raznih učencev v različnih varijantah. 2. Zapovedi ljubezni do bližnjega. Pripravljaj veselje, kjer moreš! Otroci radi uganjate hudomušnosti, da je več smeha, Dečki nastavijo svoji bojazljivi sestrici rogača v postelj. Ko hoče sestrica leči, najde hrošča. Prestraši se in joče, dečki pa grohočejo. To je slaba šala, pri kateri se kdo joče. Dobra šala bi bila, ko bi dečki sestrici namesto rogača nastavili škatljico bonbončkov. Tedaj bi se sestrica ž njimi smejala, in še kako prisrčno! Da bi si ljudje prizadeli, deliti drug drugemu veselje! To bi bil raj na zemlji. Veselje je podobno ognju, Ako svoj denar začneš deliti, ga imaš vedno manj; ako pa o Svečnici podeliš tovarišem plamen od svoje goreče sveče, ohraniš svojo lučko in kmalu je cerkev polna prav takih plamenčkov, kakor ga imaš ti. Ako drugim deliš veselje, si tudi ohraniš svoj delež in še pomnožiš si ga. Razmišljujte torej, kako bi zamogli vi drugim pripraviti veselje, ter spišite primeren spis! Zgled, ki ga je spisal učenec. Drugim veselje pripraviti je krasno. Zato jaz rad pripravljam veselje. Veliko veselje sem bil pripravil svoji sestri Milici. To pa se je zgodilo tako-le: Naša Milica ima navado, da vsako soboto popoldne pomije pod v vseh prostorih hiše, v sobi, v kuhinji, celo v veži. Tudi okna umije, pajčevino pomete, prah pobere s pohištva. V nedeljo je potem vse čisto in praznično. Tačas pa ima Milica bolno roko. »Kukca« ima na sredincu desne roke. Hude bolečihe trpi; ponoči ne more spati, podnevi ne delati. Vsak teden gre po dvakrat k zdravniku zavoljo roke. Zadnjo soboto je hudo tarnala, da imamo v hiši nesnažno kakor v hlevu, da mora roko nositi v obvezi, da je bolezen in nesnaga in vse skupaj neznosno. Nazadnje je celo jokala same čmemosti. Oče so se ji smejali; mati so jo kregali; jaz pa sem se spravil umivat pode. Milici se je razjasnilo lice bolj in bolj. Vsa srečna je bila, da bom pomil jaz namesto nje. Vesela mi je narekovala, kako naj naredim, da bo lepše umito. Vse sem storil po njeni volji in dobro se mi je .zdelo, da je pozabila svoje bolečine in bila tako korajžna. Navsezadnje sem še natrgal na vrtu lep šopek cvetic ter ga postavil na polico pod podobo Matere božje. Lepo se je šopek podajal v čedno umiti sobi. Vse je bilo praznično kakor za Binkošti. Še mati in celo oče sta bila vesela in sta rekla, da je zelo lepo. ( Videl sem, kako gospa St. pripravlja svoji deci veselje. Za Božič jim nakiti božično drevesce. Za Veliko noč jim nastavi v skednju in v kolarnici gnezdo, polno pirhov in slaščic* Otroci morajo iskati; ko najdejo, ploskajo v rok^ in poskakujejo veselja. Naša mati tega ne delajo. To ni za nas kmete. Pač pa nas razveselijo za god. Letos sem dobil od matere za god nov nož za cepljenje, Milica pa novo bluzo. Ko bom velik in bom služil denar, hočem vse domače obdariti za god. Sedaj včasih obdarim tovariša Bernarda, ki je zelo reven. Nima očeta; mati pa so slabotni in malo zaslužijo. Često morata obadva stradati. Kadar imamo pri nas gibanco ali štrukelj ali katero drugo močnato jed, odložim svoj kos ter ga zavijem v papir za revnega Bernarda. Oče me včasih zavoljo tega kregajo. Mati pa mi vselej dado od svojega deleža ša drugi kos, da tudi jaz okusim štrukelj. Ko pridem do Bernarda, me že zdaleka vpraša, ali sem mu kaj prinesel. Nekaj časa ga dražim, potem mu dam. Tedaj zakrikne veselja, popade in poje tako hlastno, kakor maček pomelje miško. Jaz pa se mu smejim. Zares prijetno je, drugim delati veselje. Iz navedenega je razvidno, da zamore etika podajati za prosto spisje prav tako živobojno in mnogostransko snov iz lastnih doživljajev učencev kakor estetika. Naj se torej privošči tudi etiki prostor poleg estetike, dosedanje samovladarice prostega spisja. Razvidno pa je tudi, da obratno nudi prosto spisje učencem edino priložnost, zabeležiti svoje moralne sode ter jih razpostaviti učitelju na ogled. To utegne brezdvomno ugodno vplivati na šolsko stego, bolj nego kazni in disciplinarni redi, katerih otroci menda itak ne pojmujejo. Vzgojevalno pa tudi utegne vplivati na čud in mišljenje našega mladega naraščaja. Sicer pa izkušnja uči, da veljajo o etičnem pouku bolj kakor o vsakem drugem besede sv. evangelija: »Nekaj semena pade poleg pota in je pohojeno. Tudi pridejo ptice in ga pozobljejo. Nekaj semena pade na kamenita tla in pa med trnje. Drug Pokorščina, ubogljivost, poslušnost je lepa, prikupljiva, povsod za-željena lastnost dobrih otrok, ki je neobhodno potreben predpogoj vsega vzgojnega dela. Brez pokornosti je izraz vzgoja — iluzoričen; brez ubogljivosti ni vzgoje. Splošno se pa toži, da danes otroci ne znajo in ne marajo več ubogati, da po družinah ukazi staršev tu in tam skoraj nič več ne izdajo; umevno, da je radi tega tudi disciplino v šoli čimdalje težje urediti in ohraniti. Največkrat se pojavlja med mladino neka trma in svojeglavnos'.. So otroci, ki hočejo vedno prav imeti; korenino te napake je iskati v notranjem življenju. Otrok ima toliko notranjih predstav, da ne dovoli dostopa nobeni tuji predstavi, pač pa hoče svoje drugim usiliti ter postane vsled tega prepirljiv in razdražljiv; vselej, kadar ga kdo kaj pouči ali posvari, najde kak ugovor ali izgovor, samo da bi ne bilo treba priznati popolne avktoritete drugega. Ta svojeglavnost se včasih stopnjuje celo do trdovratnosti, to je do trme sovražnega značaja. Otrok, ki se ga loti trdovratnost, bi najraje to učinil, kar je uprav nasprotno '‘ukazu ali povelju. Važno je torej vprašanje: Kako je treba krotiti trmo in kako vzgajati pokorščino? Odgovor je kratek: Pokorščine se mora otrok privaditi, in sicer kolikormoč zgodaj; s ponovno vajo se mora pokorščina takorekoč vcepiti v meso in kri tako, da otrok sploh ne more drugače, kot da je poslušen. Že pri malem otročiču naj se prične; zato se ne sme nikdar dovoliti, da bi njegova veljala ali da bi se takoj in vselej ustreglo njegovi volji; naj se zgodaj nauči, da je volja tukaj, ki se ji mora njegova volja ukloniti. Ako je vzgojitelj v tem oziru prepopust-ljiv in premehak, bo to pozneje bridko občutil in obžaloval. Prej ali slej bo otrok določeval in zapovedoval v svojem okolišču. Zato pa ni preveč, če trdimo, da bi bilo znamenje popolne nesposobnosti, ako bi se kdo pri otrocih, ki so v mladostnih letih, tako. spozabil, da bi hotel pokorščino doseči s prošnjami ali z obljubami, namesto da bi kratkomalo zaukazal. Obeti in obljube ne dosezajo nič drugega nego samovoljnost, svojeglav-nost in upornost. Kdor ukazuje, naj ne besediči veliko, ampak naj reče kratko pa odločno: »Stori to, ali ono!« Šele ko je otrok že nekoliko bolj prišel do spoznanja, se mu sme na vprašanje »Zakaj« dati pojasnilo; drugače pa je volja staršev ali odgojiteljev postava, ki se ji je treba pokoriti brez ugovora. Podčrtati je treba drugo važno pravilo za vzgojo pokorščine, ki se glasi: Ne ukazuj več, nego je treba! Če je le preveč ukazil ali prepovedi, potem ni lahko ali pa je celo nemožno izkazovati pokorščino. Stvari, ki na njih ni nič ležeče, ni, da bi jih morali ukazovati ali prepovedovati. Ako zadostuje svet, ne ukazuj. Tudi ne kaže, da bi naenkrat nasuli otroku le preveč navodil in zaukazil za življenje. Naj se vadi pošteno v eni stvari, da mu pride v navado, potem pa pride kaj drugega na vrsto. Kdor tega ne vpošteva, bo moral ali prevečkrat kaznovati, ali pa prevečkrat odjemavati in popuščati, kar bo vzgoji le na škodo. Čim starejši je otrok, tem manj naj se mu ukazuje, tembolj naj zadošča že samo opozorilo, oziroma nasvet; tem večkrat naj otrok sam zadene, kaj je pravo. Naj se ne pozabi, da je namen izreje med drugim tudi vzgoja značaja in osebnosti, ne pa vzgoja človeka, ki je nestanoviten kot omahljivi trst, ki svoje mnenje vedno menjava ali pa išče sveta le drugod. Vzgoja ustvarja temelj za poznejše lepo življenje, zato bodi prijazen, ne pa zadirljiv in oduren, ko ukazuješ; enako ne smeš grajati, pretiti ali rohneti, če prepoveduješ, ampak obnašaj se resno, mrzlo in bodi stvaren. Otrok bo pozneje, ko izprevidi, da mu je zapoved ali prepoved koristila, sam prišel in vprašal za svet v posameznih slučajih. — Tudi na to je treba paziti, da zapoved ali prepoved ne bo krivična. Nikoli se ne sme enemu zabraniti, kar se je drugemu v istih razmerah dovolilo. Otrok pač dobro čuti izjemo in krivico, pa je navadno bolj užaljen, kot se nam zdi. Poslušnost se nadalje ne sme kupiti z obljubami. S takimi sredstvi se v otroku neti samo sebičnost in dobičkaželjnost; ustreči je pripravljen le, ako vidi, da se mu kaže dobiček. To je pa napačno. — Pa tudi kljubovanju otrokovemu se ne sme odgojitelj nikdar vdati, kajti potem se utegne zgoditi, da bo razmerje med otroci in starši uprav izpremenjeno: Starši so odvisni od otrok, starši so, ki poslušajo in se dajo voditi. Slednjič pride pa zahteva, ki se mora najresneje vpoštevati: Stroga doslednost. Ne danes pretiti in železno roko dvigati, jutri Pa odnehati, skozi prste gledati, Jjubeznivega se kazati; in zopet ne danes vsega dovoljevati, jutri pa s kaznijo nastopati. To bi bilo usodno za disciplino, še bolj za vzgojo pokorščine. Ni moč dopovedati, kako kvarne posledice ima nedoslednost, ki ruši druge dobre moralne uspehe in odpira vrata zlasti nepokorščini. Kdor bo vse to vpošteval, bo brezdvomno dosegel lepe rezultate in ne bo prisiljen iskati si dvomljivih pomočkov, kakor so n, pr. telesno strahovanje, leskova mast in druge take reči. Telesna kazen je, kakor smo svoj čas že večkrat poudarjali, vsekako le dvomljive vrednosti. O leskovki piše Th. E. Hoppe v svoji razpravi' tako-le: »Tudi pri malih otrocih ne kaže seči takoj po palici, ako se jame pojavljati nepokorščina, ampak poizkusi naj se s prijaznim opozorilom in svarilom. Ako se neubogljivost ponavlja in je opaziti, da se z njo druži že tudi trma, tedaj je treba pa že stopiti na noge ter poiskati stopnjo za stopnjo ostrejšo in občutnejšo kazen, ki naj se ravna in odmeri z ozirom na individualnost otrokovo. Ni zmerom umestna telesna kazen, zlasti 'če se more doseči cilj s tem, da se otroku odtegne zabava, prepreči veselje, zadrži obljubljeno darilo, lepša obleka itd. Pri čutečih otrocih pa dostikrat zadostuje že sama nezadovoljnost in nevolja staršev, da ge potem varujejo nepokorščine, dočim bi postali uprav taki vsled telesne kazni morda naravnost otopljeni...« Da pri vzgoji pokorščine ne smemo zanemariti nadnaravnih po-močkov, je posebi umevno; brez teh je vse prizadevanje zidano le na pesek. Lažnivost — in vzgoja. II. Pokorščina je, kakor smo rekli, glavna opora, da, podlaga vsega vzgojnega dela. Vzporedno z isto vrsto bi postavili tudi resnicoljubnost in odkritosrčnost; resnicoljubnost je drugi predpogoj dobre vzgoje. Otroka moraš dodobra poznati, ako hočeš nanj odgojno vplivati; otrok se mora pokazati, kakršen je, nazunaj mora odsevati to, kar je v notranjosti. Kratko: Otrok mora biti odkrit, resnicoljuben. Nasproti temu je lažnivost, ki se pojavlja v raznih oblikah. Mali otroci govore včasih neresnico, ko se tega prav nič ne zavedo; zmoti jih domišljija, da spravijo na dan čisto neverjetne stvari. Drugi bolj razviti in premeteni pa namenoma kvasijo, pretiravajo in, kakor pravimo, »farbajo« s tem, da resnične dogodljaje in do-žitke po svoje razblinjajo in z raznimi izmišljotinami prepletajo, ker vedo, da pozornost nase zbujajo, druge pa zabavajo. To pretiravanje se včasih pri nekaterih tako udomači, da takorekoč sami sebi verjamejo, kar hočejo drugim natvesti. Dve nadaljnji etapi sta laž iz strahu in laž, ki ima znak krivice in goljufije. Laž iz strahu pred kaznijo hoče nekaj zanikati, da bi se odstranila nevarnost kazni ali kaka neprijetnost; še en korak dalje in laž išče lastno korist, nastopi v službi goljufije in krivičnosti. Tudi resnicoljubnost je čednost, ki je plod navade in se utrdi in ukorenini potom vaje. (Takoj pa zopet poudarjamo, da tudi tu ne smemo zidati brez ozira na nadnaravne £omočke.) Odkritosrčnost in resnicoljubnost mora prežeti vsega človeka, da drugače ne more govoriti 1 »Liebe und Strenge als Grundpfeiler der Erziehung.« nego resnico. Da se to doseže, je predvsem potrebno, da je vzgojitelj sam odkrit in resničen v delovanju in v govorjenju; še v šali bi si ne smel dovoliti nobene neresničnosti, kajti otroci šale dostikrat ne umevajo, zlasti pa niso zmožni, da bi pojmili šale, ki nastanejo n. pr. samo z zamenjavanjem besedi ali z rabo takih izrazov, ki imajo različne pomene. Otroci radi posnemajo vse, zlasti pa to, kar je nedovoljeno in, grešno. — Ne zabrani otroku nikdar, da ne bi smel govoriti resnice. Ako spozna in čuti, da je treba kaj razodeti, naj stori to brez strahu. Utegne se pač pripetiti, da hoče kdo razkladati malenkostne napake ali neumnosti svojih sošolcev ali kaj podobnega; takrat se tako blebetanje lahko na ta ali drug način ustavi in prepreči. Zelo previden mora biti vzgojitelj pri takozvanih preiskavah. Ako mu je zadeva kolikortoliko znana, naj opusti nepotrebno izpraševanje; kaj bi pa s poizvedovanjem dosegel? Gotovo je, da bo skušal vsak, tudi najboljši otrok stvar tako zasukati, pojasniti in olepšati, da mu bo manj v kvar in da samega sebe tembolj izreže. Vzgojitelj ravna napačno, ako ne izbere primerne kazni. Ako se je kaj krivičnega, nedovoljenega zgodilo, pa otrok po kratki poizvedbi odkrito in skesano prizna, da je zagrešil, zasluži ta jasna izpoved priznanje in pohvalo. Največkrat morda ne bo treba naložiti nobene druge kazni; otrok si bo sam prizadeval, da se pogrešek ne bo ponavljal. Pa recimo, da zopet pade; ali mu prejšnja prizanesljivost ne bo v bodrilo, da se sam zopet obtoži, da sam pove resnico, ker se spomni, da mu je resnicoljubnost bila na korist! Kdor bi pa obratno hotel vselej eksemplarično ravnati in kaznovati, tedaj je verjetno, da si bo otrok vsakikrat ob ponovnem pogrešku pomagal z lažjo, z neresnico. Seveda bi bilo tudi pogrešeno, če bi kdo hotel vselej in v vsakem slučaju dati prednost milemu, obzirnemu in odjenljivemu ravnanju. Milost, kadar kaže, strogost, kadar je potrebna! Poudarjamo pa še enkrat, kar pravi dr. Scholz:1 »Predvsem bodi strog sam zase ter ne trpi nobene slabosti v tem oziru, najmanj še vpričo otrok. Ni dvomiti, da prihaja skoraj vselej pivi utrip za laž od odraslih. Že v rodni hiši mora otrok dostikrat čuti, kako se ta in ona resnica zavija in zasukava, kako se to in ono slabo olepšava. Namesto tega navadi otroka, da se vsakega pogreška, vsake nepopolnosti obtoži, četudi bi pogrešek ostal drugim prikrit. Varuj se prevelike strogosti do otrok, ker bi tako lahko povzročil, da si bo otrok iz strahu pred kaznijo pomagal z lažjo. Sploh skrbi, da prevladuje ljubezen, da si raje bolj odjenljiv kot prestrog, če ne gre vse tako, kakor bi bilo želeti. Čim bolj na milo struno udarjaš, tem več pravice imaš, da strogo nastopiš, ako si otroka zalotil, da se je zlagal... Slednjič pa se varuj, da ne naprtiš otroku krivde laži, ako se o njej nisi prepričal; kajti tako obdolženje zamore otroka res zavesti v greh.« 1 »Das liigende Kind.« Pripombe k načrtu za preustrojitev šolstva. Fortunat Lužar. I. Namen osnovne šole. Namenov ali smotrov osnovne šole je več. Vzpričo reforme sedanje ljudske šole sem si to poglavje tako-le pregledno sestavil: 1. Osnovna šola ima nalogo razvijati zmožnosti otroka, rekše zmožnosti, katere tičijo v njegovi otroški naravi (formalna vzgoja). 2. Otroka učiti, da Boga, njegovo stvarstvo in voljo spoznava in ljubi, da dobiva v tem moč dobro ljubiti in slabo premagovati (nravno-verska vzgoja). , 3. Otroka usposobiti, da je zmožen izpolnovati dolžnosti v družabnem življenju. 4. Ker je vsak človek član cerkve in države in vstopi v to zvezo takoj s svojo duševnostjo in telesno močjo, je naloga osnovne šole, da se po primernem načrtu briga že tudi za predšolsko dobo in pozneje za primerno nadaljnjo izobrazbo ali pošolsko dobo. Sredstva, s katerimi naj šola to nalogo reši, so: 1. Osebnost učiteljeva. Učitelj mora biti pedagoško naobražen, mora imeti ljubezen do otrok in poklica in biti otrokom zgled v besedi in dejanju. 2. Stališče učitelja in osnovne šole mora biti zakonito urejeno in imeti strokovnjake za predstojnike. 3. Način pouka. Ta mora biti urejen po pravih in ne poljubnih načelih. 4. Moč učne tvarine, ki mora biti primerno vzprejemljiva ali razumljiva in prilagodena srcu ali čuvstvu otroka. 5. Vobče. Le ako postane prava izobrazba splošna dobrina ljudstva, le ako država, cerkev in šola harmonično delujejo k smotru, ki je od višje strani vpostavljen. Kako hoče na namen šole tudi politika vplivati, smo med vojsko večkrat čitali v časopisih. Omenjam izmed mnogega, da se je v nemških listih napovedovala vojaška vzgoja za militarizem, kakor naj bi s to vojaško pripravo nikdar ne bilo pričakovati trajnega miru. Morda ustrežem k ustanovitvi nravnoverske vzgoje, ako navedem besede modernega amerikanskega filozofa Williama Jamesa, ki so priobčene v »Popotniku« (št. 1., str. 13); »Po pragmatičnih principih ne moremo zavreči nobene hipoteze, če prihajajo iz nje posledice, ki so za življenje koristne. Korist absolutnega pa nam dokazuje ves potek verske zgodovine človeka. Tu doli se gibljejo večne roke,« II. Učiteljska strokovna izobrazba bo zahtevala več podlage že iz učiteljišča. Ker se v načrtu (str. 31) zahtevajo strokovno izobražene učne osebe za poljedelstvo, gospodinjstvo i. dr., zato je sprejeti k § 56. med obvezne predmete učiteljišča še poljedelstvo, zadružništvo in obrtništvo in za ženska učiteljišča gospodinjstvo s kuharstvom. To bo tudi z ozirom na § 83. potrebno, ker bodo dali sami slučajni nadaljnoizobraževalni tečaji premalo podlage in bo pri vsakem takem tečaju zopet stari klic, zakaj se o tem ni že kaj več nudilo na učiteljišču. Sicer pa še ni lahko povedati, kje in kako se bo toliko učiteljskih oseb dobilo, da bodo pri vsaki šoli še posebni učitelji za obvezni pouk v poljedelstvu, gospodinjstvu in morda še za kaj, ker bo treba sedaj vsako enorazrednico takoj v dvorazrednico razširiti, posebej pa še nastaviti druge učne osebe (§ 4., str. 31). S tem je pričakovati — če se misli to za vsak kraj dosledno izvesti — v vsakem okraju dva- do trikrat več učnih oseb, nego doslej. Kako bo s prostori, stanovanji, prehrano, opravki, je nekaj, kar treba tudi dobro premisliti, vsaj za prehodno dobo. Med obveznimi predmeti navaja načt tudi narodno gospodarstvo in sociologijo. Praktičen pomen iz narodnega gospodarstva ima pri nas predvsem zadružništvo in ga ne bo kar s kratko lekcijo odpraviti, zraven se pa zariti v bogvekake organizacije kredita. Za pouk o zadružništvu na učiteljiščih se je sprejel enak predlog pri zadnjem občnem zboru Zadružne zveze. (Glej »Narodni gospodar« št. 9./10., str. 71.) Zadružništvo je v preteklem stoletju po vseh deželah množice dvignilo in so te s tem dodobra spoznale potrebo šole, ker je navadno zaradi pomanjkljive ljudske izobrazbe tu in tam skupno gospodarstvo obtičalo. Pomniti je izjavo dr. Ev. Kreka, da ima Srbija najboljše zadružništvo na svetu.' Na kmetijsko znanje je največjo važnost polagati, ker je Jugoslavija agrarna država. Kmetijstvo ima že Ksenofont (štiristo let pr. Kr.) v svoji »Ekonomiki« za odličen gospodarski posel, ker povoljno vpliva na razvoj telesa in duha. Pri tem pa nikakor ne mislim, da bi učitelj moral kmetovati, zadruge voditi ali kako obrt izvrševati, temveč, da bo mogel biti mladini in odraslim svetovalec, ki je zmožen iti s tokom časa. Učitelj pride večkrat v razmere, da ni samo opominjevalec brezbrižnim kmetovalcem, ampak tudi drugim enostranskim naobražencem. Milo se je marsikomu storilo pri vojakih, ko so prišla povelja od vojaških oblasti (počenši od vojnega ministrstva) meseca oktobra 1918 (malo pred razsulom Avstrije), kako je krompir spravljati in odpošiljati. Torej šele potem, ko so ga ljudem že tolikokrat rekvirirali, z lopatami premetavali in ga je na stotine vagonov zmrznilo. In enako je bilo z drugimi darovi zemlje. Ko je že vsega primanjkovalo, so začeli vodilni krogi šele pomen kmetijstva in produkcije proučevati. Sociologijo je kaj več pri zgodovini vpoštevati ter manj poudarjati vojske in nepraktične letnice. »Zgodovina je učiteljica narodov«, pravijo, a kakor kaže svetovna vojska, se je svet od te učiteljice še malo dobrega naučil. Vsaj je težko s kako nravnostjo (etiko) opravičiti, da je toliko ljudi po svetu izkrvavelo iz zgodovinskih ozirov. 1 Obširna Krekova izvajanja je prinesel »Narodni Gospodar« v Ljubljani, 1912, III. Pri poglavju o šolskem obisku (str. 37) je treba za osnovne šole postaviti določbo, ki bo vpoštevala pri izstopu na višji stopnji prav pridne, normalno razvite in nenormalne ali slabonadarjene učence. Šolska obveznost se bo pač določila za gotovo število let, in sicer za normalno razvite otroke. Učitelj pa ima večkrat kakega prav pridnega otroka, ki je že eno ali dve leti prej sposoben za izstop iz osnovne šole, bodisi da je nenavadno nadarjen, bodisi da je bil sploh prav priden. Tak otrok je zgled drugim in učitelj se sploh trudi, da bi še druge tako vzgojil. Za takega otroka je ponavljanje samo zaradi koščene določbe, da še ni toliko časa bil v šoli, ali da ni dovolj star, nekaj mučnega. Spoznati mora, da se ni za življenje učil, temveč za šolo. Večkrat se potem poleni, izgubi ljubezen do učenja in pride v slabo kvalifikacijo. Šolski voditelj naj bi imel pravico predlagati vsako leto okrajnemu šolskemu svetu, da sme nekaj, recimo 5 odstotkov takih otrok pred potekom šolske obveznosti odpustiti iz šole. To bi vleklo, da bi se drugi otroci za to izjemo potrudili. Glede slabonadarjenih ali slaboumnih je tudi nekaj določiti, ker iz vsakega kraja ne bo mogoče oddajati take otroke v posebne zavode. Ako je otrok iz take rodbine, da absolutno nič ni iz njega narediti, je vendar kruto in zraven za učitelja nespametno, da se ga drži vsa leta v šoli, včasih celo še kako leto več, a ne doseže se končno ničesar. Mladina ni tu samo zaradi šole in da talent v njej zakoplje. Za kako domače in telesno delo je otrok morda medtem dovolj sposoben. Seveda bo paziti, da se ne bo ta slaboumnost pri tem čiščenju razreda zlorabila in ne bodo lenuhi za tem sledili, a ravno zato pa naj imajo tudi prav pridni kako prednost, da ne bo veljalo, kar sedaj pravijo starši: »Kaj se boš učil, saj boš tako šest let rhoral hoditi v šolo, če kaj znaš ali ne.« Če se poudarja vpoštevanje individualnosti in raznoterost ali difer renciranje celote ter da mora vse prevevati čuvstvo (str. 10. in 11. v načrtu), je torej za vse enako določilo šolske obveznosti za marsikoga krivično breme. Na kmetih se otrok zgodaj navadi delati, zato se tudi telesno krepi. Pri delu ne velja samo, da zna kdo delati, marveč da ima veselje do dela. To dobi otrok navadno krog 12. leta, ker že spozna samostojnost in čuti nekaj moči, da bi kaj dovršil. Ako se ga v tem odvaja, postane delomvžnež — slabo družabno bitje. Kratka zgodovina slovenskega slovstva.1 S. Mihaela Žmitek. Uvod. Življenje naše je prenavljanje, preobraževanje. To zapazimo v naravi in pri človeku. Iz malega jajčeca se razvije krasen metulj, ljubezniv ptiček, iz še manjšega zrnca priraste krasna cvetka, visoko drevo, iz nezmožnega deteta se razvije čvrst, krepak mož. Človeka je Bog povzdignil nad vse stvarstvo. Najlepša dota, katero mu je dal, je govor — jezik. Ta ga odlikuje in povzdiguje nad vsa živa bitja. Isti jezik pa se pri vseh narodih izpreminja, preobrazuje, izpopolnjuje. Naš materni jezik, ki je po svoji lepoti med prvimi, se je tudi pre-obraževal v teku stoletij in razvil v krasno govorico, kateri se čudijo tuji učenjaki, jo opevajo naši pesniki. Njegov razvoj hočemo zasledovati v naslednjih vrsticah. Razvijal se je naš jezik novoslovenščina ali karantanska slovenščina poleg stare ali panonske slovenščine, katero so govorili vsi Slovani po Balkanu, Panoniji, daleč gori na severu. Tudi Čehi in Slovani so ga imeli, vsaj sta jim blagovestnika sv. Ciril in Metod v staroslovenščini oznanovala božjo besedo. Ves razvoj, vsi pismeni izdelki enega naroda se imenuje njega slovstvo ali literatura. Vsak narod skuša iz svetovne zgodovine dokazati starost in slavo svojega obstanka in slavo svojih pradedov. Zato skrbno iščejo vsi starih spomenikov, denarjev, poslopij, okraskov, izkopanin itd. Med najbolj iskane spominke spadajo stare knjige, listine in rokopisi. Dasiravno je naš narod majhen, vendar se lahko meri z najbolj ponosnimi. Imamo rokopise iz raznih dob, samo iz prastare poganske dobe nimamo no- benega. Iz teh zapisanih spomenikov, ostankov duševnega dela naših pradedov, razvidimo izpopolnitev, razvoj našega jezika v raznih stoletjih. Zato delimo vse slovstvo v razne dobe, in sicer: I. Srednjeveška doba do srede 16. stoletja. II. Protestantovska doba od 1. 1550. do -1. 1595. III. Katoliška doba od 1. 1595. do 1. 1765. IV. Preporod slovenskega slovstva od 1. 1765. do 1. 1843.; ta se deli v tri manjše dobe, in sicer: a) v Pohlinovo od 1. 1765. do 1. 1795.; b) v Vodnikovo dobo od 1. 1795. do 1. 1830.; c) v Prešernovo dobo od 1. 1830. do 1. 1843. 1 Č. sestra uršulinka v škofjeloškem samostanu nam je poslala priobčeni načrt, ki naj bi služil pri pouku na meščanskih šolah. Sestavljen je na podlagi 24 letnega šol. dela. Grafenauerjeva literatura je preobširna, zato podajemo to učiteljstvu v uporabo. Naši samostani imajo toliko dobrih učiteljic, zakaj se nič ne oglasijo zlasti s šolsko-praktičnimi članki? V. Doba narodne prosvete od 1. 1843. do danes; tudi ta se ,deli v manjše dobe in obsega: a) dobo Bleiwersovih novic od 1. 1843. do 1. 1858.; b) dobo Slov. Glasnika od 1. 1858. do 1. 1868.; c) dobo Dunajskega in Ljubljanskega zvona od 1. 1868. do 1. 1890.; d) od 1. 1890. prodira slovenska moderna. I. Srednjeveška doba se pričenja v osmem in devetem stoletju, ko je bila omika širjim krogom še nepristopna. Citati in pisati so znali le svečeniki, ker so rabili to znanost pri službi božji. Zato so književni izdelki te dobe izključno rokopisi nabožne vsebine, najčešče Sveto pismo. Vkljub temu pa, da so bile knjige v onih časih tako redke in dragocene, — ker so pisali le na pergament — so nam naši vrli pradedje zapustili toliko in tako imenitnih pismenih izdelkov, da smemo reči s ponosom: »Noben krščanski narod se ne more ponašati tako zgodaj s tako obilnim slovstvom.« Slovenske knjige iz te dobe se nahajajo po najimenitnejših knjižnicah v Evropi: v Rimu, na Dunaju, Monakovem, Petrogradu itd. itd., celo v daljnem Jeruzalemu so jih našli. Ta slučaj nam razjasni zgodovina, ki nam pripoveduje, da so bili slovanski duhovniki po smrti sv. Metoda pregnani, odšli večinoma na Balkan, osobito na polotok Atos, kamor so prinesli obilo knjig. Posamezniki so pač potovali v svete kraje, vzeli knjige s seboj. Ako je kdo tam ostal ali umrl, je ostala njegova knjiga v ondotni knjižnici. Vse te knjige in listine kažejo, da je bil prvotni književni jezik vseh naših rodov staroslovenščina. Govorila in pisala sta jo sveta brata Ciril in Metod, ki sta delovala na Moravskem in Češkem. Posluževali so se pravopisa, katerega je izumil sv. Ciril in se imenuje glagolica. Njegov učenec, sv. Klemen, je izumil nov pravopis, katerega je svojemu učitelju v čast imenoval »cirilico«. V obeh pravopisih imamo slavne spominke. V glagolici je opisan: 1. Zografski evangelij, ki se nahaja v zografskem samostanu na gori Atos. 1885. leta ga je obelodanil prof. Jagič v Petrogradu. 2. Kločev glagoljaš »Glagolita Clotianus«, spisan v 10. ali 11. stoletju in obsega homilije grških cerkvenih očetov: dva govora sv. Iv. Zlato-ustega, eden sv. Atanazija in eden sv. Epifanija. Ta knjiga ima znamenito zgodovino. V 15. stoletju jo je imel v posesti Ivan Frankopan na otoku Krfu (Veglia), ki je 1482. leta umrl v Benetkah. Sedaj so knjigo oropali dragocenih platnic in posamezne liste dobili njegovi dediči in prijatelji. Nekaj jih je dobil duhovnik Luka de Renaldy, katere je leta 1507. podaril vitezu Breisacherju, poslancu nadvojvode Žige, ki je imel posestva na Tirolskem. Knjiga je prišla v knjižnico Marija Stein. Po smrti Breisacherja leta 1509. jo je podedoval grof Schurf, ki je ni znal čitati in ni vedel, kaj obsega. Zato je napisal vanjo: »Dises puch hat sanct jeronimus mit eigner hant geschrieben in crobatischer sprach.« — Zadnji posestnik je bil grof Pavel Kloc. Zasledil jo je Kopitar slučajno. Kot dvorni knjižničar je izsledil prav star tirolski urbar, in to naznanil izvrstnemu zgodovinarju 0. Treuheimu; ta pa mu iz hvaležnosti naznani Kločev glagoljaš. Tako ga je Kopitar dobil v roke leta 1830., ga prestavil v latinščino in izdal 1836. pod naslovom »Gl. Clotzianus«. 3. Marijin kodeks ali atočki evangelij, ki je sedaj v posesti Grigo-rovičev v Odesi. 4. Psalter sinajski, najden v katarinskem samostanu na Sinajski gori. Spoznal ga je ruski arhimandrit Porfirij Uspenjski. Nahaja se sedaj v Petrogradu. 5. Ansemanov evangelij, najden v Jeruzalemu, leta 1736. prenesen v Rim, kjer je sedaj v vatikanski knjižnici. Cirilski spominki: 1. Ostromirov evangelij je najstarejši cirilski rokopis. Spisal ga je neki dijakon Gregorijev vojvodo Ostromira. Ima natančno letnico od 21. oktobra 1056. do maja 1057. Našli so knjigo v zapuščini Katarine II. Aleksander I. jo je dal knjižnici v Petrogradu. Ponatisnil jo je Vostokov 1844. in Hauka v Pragi 1853. 2. Sasavsko emavski evangelij iz samostana Sazave pri Pragi, kateri je bil ustanovljen leta 1347. Obstoji ta rokopis iz dveh delov. Prvi cirilski je starejši, in misli se, da ga je spisal sv. Prokop (f 1053), drugi, glagoliški del, nosi letnico 1395. Spisali so ta del benediktinci, prišedši iz Dalmacije na Češko. Poklical jih je Karl IV. in jim izročil prvi del, katerega je drago plačal. Papež Klemen VI. jim je dovolil slovansko bogoslužje, zato so omenjeno knjigo zelo okrasili in jo rabili le o najimenitnejših prilikah. V huzitskih bojih so mejiihi potegnili s Huziti, poslali knjigo v dar cari grajskemu patriarhu, da bi jih sprejel v grško cerkev. Patriarh se ni dosti zmenil za nje, knjigo pa je poslal leta 1546. na prodaj v Trident, kjer je bil tedaj cerkveni zbor in so bili zbrani ondi katoliški škofje. Kupil je evangelij francoski škof iz Reme (Rheims). V Parizu so jo še bolj okin-čali, z zlatom prevlekli, pridejali relikvije in jo rabili v Remi, da so francoski kralji prisegali na njo pri kronanju. Citati je niso znali, ker so mislili, da je spisana v sanskritu, t. j. v indskem jeziku. Leta 1717. je bil ondi Peter Veliki, ruski car. On je čital cirilski del, glagolskega pa ni znal. Povedal je Francozom, da imajo slovenski evangelij, a mislili so, da je drugi del v sanskritu. Malo pred prekucijo 1789. je ogledoval knjigo Anglež lord Hill. Prišedši na Dunaj je videl v dvorni knjižnici glagoliške knjige ter povedal, da je ona pisava ravno taka. Ta izjava je pozneje napotila Kopitarja, da je pozval francoske zgodovinarje, naj knjigo iščejo. Vobče se je mislilo, da so jo prekucuhi sežgali, a Kopitar je ugenil, da so jo le oropali dragocenosti ter vrgli med šaro. Tako je bilo. Ko je Napoleon I. leta 1804. postal cesar, je ukazal vse stare knjige znositi v rem-sko knjižnico; ob tej priliki so jo našli. Rus Turgenjev jo je prvi izsledil 1838. in car Nikolaj jo je dal ponatisniti v Parizu leta 1843. na lastne / stroške. V Pragi je bila knjiga ponatisnjena leta 1846. Jezik je čist, brez rucinizmov, a slovniški je ostromirov boljši. 3. Supraselski rokopisi samostana Suprasl pri Bialgstoku na Ruskem. 118 listov se nahaja sedaj v Ljubljani v licejski knjižnici, ki jih je dobila s Kopitarjevo zapuščino. Ondi je tudi Kopitarjev celoten prepis knjige. Obsega pa 24 životopisov svetnikov in 20 homilij cerkvenih očetov. Z latinico pa so pisani zelo važni Brižinski spominki iz 10. stoletja, katere je bržkone spisal škof Abraham, rodom Slovenec. Takrat se je raztezala Slovenija daleč tja čez Salco na Bavarsko. Abraham je bil škof v Brizingi (Freisingen) od leta 957. do leta 974. Leta 974. je dobil od Otona II. v dar Škofjo Loko z okolico. Spisan je ta rokopis v panonski slovenščini v njegovi knjigi »vademecum«. Vsebina je: molitev pred in po spovedi in kratka pridiga za pripravo k spovedi. Njegovo delo je samo poslednje; prvi dve molitvi je prepisal bržkone v to svrho, da bi jih imel pri roki in za iste gospode, katere je pošiljal v Škofjo Loko pa-stirovat. Leta 1803. so na Bavarskem odpravili samostane, tudi onega v Brizingi. Ondotno knjižnico so preselili v Monakovo in o tej priliki se je našel ta rokopis. Kopitar meni, da je ta rokopis še iz 8. stoletja, le drugi del je Abrahamovo delo. Našteti bi se dalo še veliko število enakih del, a ta so najvažnejša. (Dalje.) Sijajno zborovanje »Slomškove zveze" 9. avgusta 1919. Krščanska učiteljska organizacija je prestala v zadnje m času hudo krizo. Idejno postavljena na najboljši in najsolidnejši temelj, je morala preboleti posledice poslovanja napačnega gospodarstva. Danes je rekon-valescenca dovršena, odletelo je nekaj usahnelega in orumenelega listja, ostalo pa je zdravo in nedotaknjeno deblo, da požene mlade in bujne mladike. To deblo ima svoje korenine v ideji krščanstva, na katerem je zgrajena vsa evropska in človeška kultura, ki se je le oddaljila od svojega izvora in zato zašla na stranska pota, po katerih tava sedanja generacija. Posamezniki umirajo, ideje pa ostanejo, in če bi ta misel ne imela med učiteljstvom nobenega zastopnika, bi vendar živela, da jo nekega dne nekdo zopet udejstvuje, Pri nas tega ni. Sijajno obiskano zborovanje krščanskega učiteljstva je pokazalo, da ima naše načelo mnogoštevilne zastopnike v našem stanu in da jih bo vedno več. Pomembno je bilo zborovanje še posebno zato, ker smo videli v svoji sredi zastopnike Hrvatske, Bosne in Dalmacije, Nismo sami in naša misel mora segati do koder segajo meje naše ujedinjene domovine. Brez ugo- p- ^PPIF vora se je izreklo krščansko učiteljstvo za unijo vsega jugoslovanskega učiteljstva, biti pa mora ta unija v svojem vodstvu res izraz vsega učiteljstva. Nikdar in nikoli ne bi mogli sedeti v vodstvu take organizacije ljudje, ki sicer mogočno trkajo na svoja kolegijalna prsa, a bi raje danes kot jutri pričeli z najhujšo strahovlado in so in še zapeljujejo učiteljstvo v kulturna stremljenja najkonservativnejše staro-liberalhe struje pod krinko stanovske nesebičnosti. Poznamo jih in ker smo za kulturno svobodo, jim ne zaupamo, pri.de pa tudi v tem oziru osvobojenje od mlade učiteljske generacije. Nasilstvo je vedno predhodnik svobode, tako bo tudi pri učiteljski stanovski organizaciji. Predsednik Štrukelj je pozdravil vse navzoče učiteljstvo, ki se je v tako obilnem številu udeležilo zborovanja, nadalje vse nadzornike, hrvatske zastopnike, podpredsenika SLS. prof Remca, zastopnika katehetov dr. J. Demšarja in predsednika telovadne organizacije »Orel« J. Pirca. Tajnik Pečjak je podal temeljito poročilo o dosedanjem delovanju Slomškove zveze, blagajniško poročilo je sestavila blagajničarka gdč. Kleinmayer. Snuje se Unija jugoslovanskega učiteljstva in Slomškova zveza je pozdravila učitelje, ki so v to svrho zborovali v Belgradu. Krščanska učiteljska organizacija ni bila dosedaj še o nobenem takem razgovoru obveščena, ker menijo nekateri tovariši iz nasprotnega tabora, da lahko »velikopotezno« preidejo preko nas. Nam je prav, vprašanje pa je, če bo dobro — za učiteljstvo. Pa da ne bodo potem zopet vpili, da so »klerikalni« učitelji vsega krivi, če ne pojde vse gladko. Živahna debata se je vnela pri nekaterih stanovskih in društvenih vprašanjih. Razgovora so se udeleževali Fabinc, Kržišnik, Štular, Pečjak, Štrukelj, Koželj, Dragan in Vrhove. Čas, je bil prekratko odmerjen. Koncem zborovanja je predlagal Vrhove, da naj bi literarni odsek izdajal »Slov. Učitelja«, katerega naj bi urednik spisal in odsek pregledal in potrdil. Tedaj nekak uradni list, ki izdaje razpise in ukaze. Iz razpoloženja učiteljstva se je videlo, da se učiteljstvo v splošnem s takim naziranjem ne strinja, ker še ogrski boljševiki niso kaj podobnega poizkusili. Od ekstremnega demokratizma je samo korak do terorističnega absolutizma. V principu je pa misel zdrava, a mora veljati za vsa zaupna mesta, kakor n. pr. predsedništvo, zastopnike v korporacijah itd. Ob dveh popoldne se je zborovanje končalo. Popoldne je bil sestanek radi izleta v Zagreb, zvečer pa se je večje število članov Slomškove zveze udeležilo komerza kat. dijaštva v Unionu. Bil je lep dan, začetek nove dobe v zgodovini krščanskega učiteljstva. oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo | Kultura in književnost. | OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 00000000000000000 Dr. Jure Turič, Osnova za pre-obraževanje naroda školom. Tisak in naklada: St. Kugli, knjižara hrvatskog sveučilišta in jugoslavenske akademije. Cijena 5 K. — Vsebina: 1. Naloga šole; 2. Oblast rediteljev nad javno odgojo in šolo. 3. Pripravljalna, osnovna in ljudska šola. 4. Preosnova srednje šole. 5. Delo, znanost in umetnost v šoli. 6. Vpliv šole na učenčevo življenje. Pisatelj je napisal brošurico v prvi vrsti roditeljem, kakor sam pravi v predgovoru. Skoraj značilno je za naš idealizem, da se ravno v kulturno-vzgojnih vprašanjih največ piše in dela v novi državi. V tem se kaže narodov značaj, ki veruje, da pride odrešenje od človeka samega. V duševni in telesni popolnosti posameznika je podlaga materijelne kulture cele države. Kakor bi prevzeli sanje znamenitega filozofa iz antike o državi in vzgoji njenih državljanov, da jih uresničimo! Zanimivo je, da se knjižica bistveno razlikuje od sličnega na-teljstvu in šolskim oblastem, Predvsem črta, ki ga je izdala »Zaveza«, ki je bil že po svoji sestavi namenjen bolj uči-se je postavil avtor na popolnoma demokratično stališče, ki osobito odseva iz poglavja: Vlast roditelja nad javnim odgojem in školom, Princip demokratizma je izražen v zahtevi, da morajo starši določati smer vzgoje in pouka. O pravicah države pravi: Vlast države nad školom i odgojem jest nenaravna, pa zato i štetna. Nenaravna je zato, jer je onda država nad narodom, narod je poradi države, a ne — kao što je naravno — da je država poradi naroda. Države naime, pa bila avtokratska, apsolutistička, demokratska, ali bila kakova, odgojem hoče, da stvori narod prema sebi,, pa zanemaruje sve ostale i širi one ideje, koje taj čas pre-vladavaju u državi. Odgoj preko mora da razvije snagu mišljenja slobodnu od svake ideje na čovjeka — slobodnu od svake državne forme, t. j. čovjeka, koji prosoduje ideje in samostalno izabira forme.« In dalje pravi: »Ako nema Vlast nad školom in duhom u školi crkva, koja uči, da u njoj vlada duh nepromen-ljive istine i da joj je taj duh neposredno predan na čuvanje, onda još nianje može da ima tu vlast država, sama promen-ljiva, kao i sve, što nju ispunjava, a promenljive su i znanosti, na koje se ona najvišje oslanja i u školi se njima služi, samo da nade neki stalni oslon za vlast nad školom.« Citiral sem namenoma navedene besede, ker zahteva po popolni centralizaciji in uniformiranju šolstva, kakor morda želi večina uči-ieljstva, nikakor ni tako enostavna. Kulturno nasilstvo se ravno od strani države najlažje izvrši in tega moramo v imenu demokratizma odkloniti. Zglede terorističnega duševnega boljševizma od zgoraj navzdol smo imeli v Avstriji, Nemčiji, Rusiji itd. Zato se strinjam s pisateljevimi nazori v tem oziru. Edina centralizacija je upravičena v ekonomičnih in izobraževal-n i h odnošajih učiteljstva, ker je to najboljša oblika, kako narod skrbi za svoj učiteljski naraščaj. Šolska oblast je šolska občina, narodni šolski zbor in narodno šolsko viječe, ki je najvišja šolska oblast. Turičev načrt je najbližje idealu, ki naj upostavi dobro razmerje med šolo in domom. Misli, ki jih pisatelj tu razvija, so tako važne, da bom o njih še izpregovo-ril v listu, ki je najbolj razširjen med našim ljudstvom, zvedeti pa morajo o tem tudi naši zastopniki, da ga realizirajo, kadar se bo govorilo o ustavi.1 V 1 Ko sem že napisal te vrstice, berem kritiko tov. Floreta v »Popotniku«. Izraža bojazen za šolstvo, če bi se »ljudstvu« dovolil prevelik vpliv na šolo. Poznam Flcrcta, zato sem prepričan, da mu njegov idealizem narekuje to naziranje. Tudi mene se loti nekak aristokratizem, ki ga začuti vsak inte-ligent, če pride med take zastopnike »ljudstva«. In vendar je treba iti stvari do dna, če nočemo, da bodo široke plasti sprejele šolo kot plod državnega birokratizma. Res je v prostem človeku neke vrste surovost, da te na prvi mah oplaši, na drugi strani pa zadnjem poglavju govori knjižica skoraj o vseh rezultatih moderne psihologije z ozirom na duševno delo šolskega otroka. Poučno je za vsakega učitelja. Tu-ričevo delce mi ugaja in reči moram, da se pozna iz vseh vrstic poznavanje šolskega vprašanja v duhu našega časa. F. Fabinc. Pomoč alkoholikom in njih svojcem! Alkoholizem je socijalno zlo, v dvojnem pomenu besede. Prvič zato, ker to ni le bolezen posameznikov, marveč človeške družbe kot take, in drugič, ker se da ta bolezen pozdraviti edino le s socijalnim delom, ki ga ne morejo vršiti samo posamezniki, marveč se ga mora oprijeti po svojih organih tudi najmočnejši družabni organizem država. Naša javnost vidi v pijavcu brez-častnega delomržnega človeka, ki bi lahko opustil brezmerno uživanje alkohola, ko bi le hotel. Alkoholizem je po je zopet treba opozoriti, da je jedro naroda tisto, ki ustvarja nove ideje, dasi tudi posameznik lahko čisto sam pride z nenavadno mislijo, ki ji ne moreš najti vzroka v njegovi okolici. Kdo naj določi, kdaj je ljudstvo zrelo za samovlado? Ni mogoče postaviti absolutno veljavne mere, ampak le relativno. Narodni demokrat bo dejal, da je ljudstvo zrelo,' če bo volilo njegove /pristaše, isto bosta najbrž napravila socijalni demokrat in krščanski socijalec. Kdo ima prav? Belgija s krščansko socijalno vlado je bila med prvimi državami v kulturno-gospodar-skem oziru, Portugalska in Španija ali pa Italija z liberalnimi vladami nam gotovo ne morejo biti vzor. Drugje je bilo morda nasprotno. Sedanje svetovne vojske vsaj v tako odurni obliki ne bi bilo, če bi govorila ljudstva in ne samo zgornja plast inteligence in predstavniki militarizma. V Trstu je italijanska inteligenca v nekaj urah uničila naše narodno šolstvo in našo kulturo, delo mnogih let. Izvajam: ljudstvo res nima najvišje intelektualne naobrazbe — če bi 'lalijansko ljudstvo tako mislilo kakor d Annunzio ali nemško kakor Hindenburg ali Betmann, potem bi nas Jugoslovanov že davno ne bilo več — ima pa narodna masa z d r a v instinkt in nepokvarjeno *rce, zato pa tudi samostojno sodbo. Koliko razsodnosti je moral imeti n. pr. naš narod, da je odklonil gospodarski liberalizem in rešil samega sebe? Dolžnost inteligence je, da lastni narod res razume in Zlda navzgor na podlagi narodne kulture, "e pa, da morda narodu vsiljuje tujo kul-juro, V zadnjem slučaju je konflikt med ljudstvom in inteligentom psihologično razumljiv. njenem mnenju le privatna zadeva vsakega posameznega in zato se ne zmeni veliko zanje. Ta sodba je krivična. Med skrbstvom za slepce, gluhoneme, pohabljene in jetične ter skrbstvo alkoholikov obstoji važna razlika. Medtem ko prvi prosijo pomoči, jo drugi največkrat odklanjajo, ker ne vidijo ali nočejo videti svoje nesreče in nesreče svoje družine. Alkoholika j^ treba učiti, da spozna svojo bolezen, vzgojiti mu je treba voljo k rednemu in zmernemu življenju. Izpodbiti se mu mora vera in zaupanje v pivske tovariše, ki ga odtegujejo družini in dostojnemu družabnemu življenju. Da pritegne te naloge svoj delokrog — kamor tudi po vsej pravici spadajo — ter jih po svojih močeh kar najpopol-neje reši, je deželna vlada za Slovenijo z naredbo z dne 22. maja 1919 ustanovila pri poverjeništvu za socijalno skrb poseben Protialkoholni o d d e - 1 e k. Ta oddelek skrbi za alkoholike in člane njihovih družin med drugim: a) kot posvetovalen in posredovalen organ; b) s tem, da skrbi za pravno varstvo družinskih članov alkoholikov, zlasti otrok, in c) za zdravljenje alkoholikov. V interesu javnosti je, da vsi dobro misleči, podpirajo urad, ki upravlja socijalno skrb alkoholikov. V Ameriki, Angliji, Švici, Nemčiji, Belgiji itd. vzdržuje zasebna človekoljubnost že več let s prav lepimi uspehi nad 400 takih uradov. Tudi pri nas bi bilo nujno potrebno, da se javnost zainteresira za naloge, ki jih ima državni protialkoholni urad, ker bo mogel edinole tedaj doseči zaželjene uspehe, ako ga bo občinstvo v njegovem delovanju primerno podpiralo. Zato hoče podpisani urad v naslednjem opozoriti javnost na svoj delpkrog, da bo vsakdo vedel, kdaj naj se obrača nanj. Protialkoholni oddelek nastopa predvsem kot posvetovalen in posredovalen organ za alkoholike, člane njihovih družin, kakor tudi za prijatelje treznosti. Žene, otroci, bližnji sorodniki in prijatelji, ki bi radi pomagali revežu, vdanemu alkoholu, ter ga pri- pravili zopet k treznemu in rednemu življenju, naj se zglase pismeno ali ustmeno pri tem uradu za svet in morebitno pomoč. Ta urad ima nalogo posredovati v sporih med alkoholikom in njegovo družino, da se poravnajo na lep način brez hrušča in trušča, brez sodnije in brez nepotrebnih stroškov. Stranke, ki se iz umljivih razlogov sramujejo iskati v teh zadevah kje drugje pomoči, se pri tem uradu lahko zaupno oglasijo, ker ostane njihova zadeva tajna. V slučaju, kjer posredovanje ne bi uspelo ter so družinski člani, zlasti otroci alkoholika, potrebni posebnega pravnega varstva, jim bo Protialkoholni oddelek tako varstvo preskrbel in zasigu-ral. To velja zlasti za mladoletne otroke, ki so v nevarnosti, da njihov oče ali mati, ki sta vdana alkoholizmu, 'zapravita vse premoženje tako, da za njihovo vzgojo ne bi ostalo potrebnih sredstev. Zato bo ta urad na zahtevo izposloval, da se postavi takim otrokom dober varuh, oziroma da se oddajo v primerno vzgojevališče. Ravnotako se bo na zahtevo poskrbelo, da se postavi al-koholik-zapravljivec pod kuratelo. V interesu svojcev alkoholikov bo ta urad posredoval, da prepreči ločitev zakonskih ali na izrecno željo žene oziroma ipoža, da isto pospeši. Enako bo Protialkoholni oddelek posredoval tudi, da se pogodbe, sklenjene v pijanosti, razveljavijo, kolikor je to v okviru zakonitih določb možno. V delokrog tega urada spada nadalje posredovanje, da se delomržne, alkoholu -vdane osebe spravio v po-boljševalnice oziroma po potrebi tudi v prisilno delavnico. Važna je tudi naloga Protialkoholnega oddelka, da skrbi za zdravljenje alkoholikov. Ta točka obsega zdravljenje doma s tem, da se odpravi iz alkoholikove hiše ves alkohol, da se družinski člani alkoholika poučijo, kako da morajo vplivati na slednjega z zgledom ali na kak drug način, dalje s tem, da se pivcu v prostem času pomaga do primernega duševnega razvedrila ter se tako odtegne priliki za pijančevanje. Drugič pa spada tu sem oddaja alkoholikov v zdravilišče. Dokler se ne ustanovi za alkoholike posebno zdravilišče, bo treba za zdravljenje te vrste pacijentov ustanoviti vsaj pri eni izmed že obstoječih bolnišnic poseben oddelek. To je na kratko delokrog novoustanovljenega Protialkoholnega oddelka, v kolikor se tiče neposredno alkoholikov in članov njihovih družin. Ker je alkoholizem brez dvoma naše največje narodno zlo, je gotovo dolžnost vsakega poštenega Slovenca in Jugoslovana, da po možnosti sodeluje pri delu za stre-znenje našega naroda. Ako pa kdo ne more ali noče pri tem sodelovati, naj vsaj ne ovira pri delu onih, ki vrše v tem oziru svojo narodno dolžnost. Protialkoholni oddelek pri poverjeništvu za socialno skrbstvo. Petelinov Janez. Povest. Spisal Jakob Alešovec. Drugi, popravljeni natis. Priredil Jožef Vole. V Ljubljani 1919. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. — Iz dijaških let se še spominjam Ale-šovca, ko je hodil po ljubljanskih ulicah ob palici in v raztrganih hlačah. Pravili so, da je vsake prodal, ki mu jih je podaril njegov literarni tovariš dr. Tavčar. Zato pa je ostal vedno zanemarjen in zapuščen, prispodoba slovenskega pisatelja in slovenskega naroda. Bil je bo-hem svoje vrste, proletarec med njimi. Za ljudstvo je pa znal pisati kakor malokdo. On in pa Andrejčkov Jože sta še danes dobrodošla znanca naše kmetiške hiše in ostaneta še dolgo. Alešovec je poznal duh in jezik narodov. Za nas je knjiga zanimiva, ker nastopa v njej učitelj pretekle dobe v vsej svoji žalostni socialni poziciji, kakor ga je v hujši l obliki tudi Tavčar očrtal učitelj »s koškom na rami«. Med ljudstvom bo še dolgo živela taka podoba ljudskega učitelja. Škoda, da so jo mnogokrat kari-katuristično ovekovečili najpoljudnejši pisatelji. Knjiga spada v izobraževalna društva in v roko odrastle mladine. F. F. XIV. izvestje škofijske gimnazije v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano o šolskem letu 1918/19. — Poročilo izkazuje, da je štel učiteljski zbor 16 učnih oseb in je bilo koncem šol. leta 310 učencev. Zrelostni izpit je dovršilo 21 abiturientov. Učiteljska knjižnica ima 3328 del v 7354 zvezkih in je naročena na 36 časopisov in zbornikov, dijaška pa šteje 273 del v 2613 zvezkih. Iz poročila je razvidno, da spada škofijski internat med naše najboljše srednješolske zavode, kjer dobi dijaštvo poleg dobre vzgoje tudi vsem modernim zahtevam odgovarjajočo intelektualno naobrazbo. Dijaški dom v Ptuju, Slovenija. Dobili smo prospekt, iz katerega je razvidno, da nudi ta zavod gojencem vse, kar je potrebno za njih telesni in šolski napredek. Sprejemajo se dijaki za gimnazijo, deško meščansko šolo (letos I. in event. 11. razred) in izjemoma tudi IV. in V. razred ljudske šole. Prijave sprejema in natančnejša pojasnila daje vodstvo Dijaškega doma v Ptuju, Slovenija. Mladika v Ptuju, Slovenija. To je internat za deklice (devojke), ki nudi gojenkam stanovanje in hrano, vestno nadzorstvo in raznovrstno izobrazbo, kakor je razvidno iz nam poslanega prospekta. Gojenke lahko obiskujejo gimnazijo, meščansko šolo, gospodinjsko šolo in višjo dekliško šolo (letos I. razred), učijo se glasbe, modernih jezikov, zdravstva, vzgojeslovstva itd. Izjemoma se sprejemajo tudi učenke slovenske ali nemške ljudske šole. Prijave sprejema in vsa pojasnila daje vodstvo Mladike, Ptuj, Slo-veftija. Zemljevidi. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je odkupila vso Ed. Holzel-novo zalogo velikih slovenskih in srb-skrfi zemljevidov z vsemi pravicami Vred. Na razpolago so: 1. Orožnov zemljevid Kranjske (merilo: 1 : 130.000), sezajoč preko Gorice, Trsta, Reke, Zagreba, Maribora, Celovca itd. Velja nalepljen 60 K. 2. Orožnov zemljevid Primorske (Gorške, Trsta, Istre) v istem merilu in v , lsti izvršitvi, sezajoč preko Ljubljane, Reke in globoko na jug, nalepljen 60 K. 3. Orožnov zemljevid Palestine (rfie-r'l°: 1 : 200.000), nalepljen 54 K. 4. Orožnov zemljevid polut (merilo: * : 20,000.000), nalepljen 40 K. 5. Orožnov zemljevid Evrope (merilo: 1 ; 4,000.000), nalepljen 40 K. 6. Nadalje zemljevidi s srbsko nomenklaturo v cirilici: a) Mandič: Plangilobi (brez državnih a) Mandič: Planiglobi (brez državnih mej), nalepljen 50 K. b) Stojičič: Palestina (1 : 236.000), nalepljen 45 K. c) Mandič: Evropa (1 : 4,000.000), nalepljen 40 K. Cerkveni Glasbenik. Glasilo Cecili-jinega društva v Ljubljani. Naročnina 10 K. Urednik Stanko Premrl. — Vsebina 5. in 6. številke: Nekoliko statistike o orgijah v ljubljanski škofiji. Sestavil Stanko Premrl. (Dalje.) — Procesije. Vinko Lovšin. — Organistovske zadeve. — Pregled cerkvenoglasbenih listov. — Koncertna poročila. — Oglasnik. — Razne reči. — Naše priloge. — Priloga: Tri Marijine pesmi za mešani zbor. — Učitelj pretekle dobe je bil navadno tudi orgljavec, danes se tudi organisti organizirajo kot samostojen stan. Za učiteljstvo se pričenja doba intenzivnejšega šolskega in izvenšolskega dela, vendar privedejo osebna nagnjenja tudi še mnogo učiteljev, da se bodo pečali s cerkveno glasbo. Te bo list zanimal. Popotnik prinaša v 5.—6. številki sledečo vsebino: 1. H. Schreiner: Kratek pregled o razvoju slovenske ljudske šole; 2. J. Baukart: Politična naloga šole; 3. Dr. Fr. Derganc: William James. (Dalje.); 4. Pav. Flere: Nekaj o učiteljevi pripravi za pouk; Iz šolskega dela; 5. Ivan Tomšič: Risanje u narodnoj osnovnoj školi; 6. F. V. Moderna latinska naloga; 7. —m—: Vojni izpiti. Razgled obsega kritike in krajše pedagoške črtice. Književni Vjestnik. Bibliografski list. Tečaj 16, broj 1. Izdaje knjižara hrv. sveučilišta i jugoslov. akademije St. Ku-gli, Zagreb. Izlazi mjesečno jedan put. Cijena pojedinog broja —-20 K. Ureduje dr. Vladimir Prestini. Učitelj, ki se bavi s to ali ono stroko književnosti, najde v tem bibliografskem mesečniku zaznamovane vse knjige, brošure, revije in liste, ki izidejo na jugoslovanskem književnem trgu v slovenskem, srbskem ali hr-vatskem narečju. Tako najdemo v tej številki zabilježen tudi naš list in kratko oceno Grafenauerjeve literarne zgodo- vine. Pri nizki ceni si bo listič lahko naročil vsak učitelj, ki hoče biti informiran o našem književno-kulturnem živ- ljenju. Ne bomo več strmeli samo ob nemški ali francoski kulturi, če spoznamo sami sebe! F. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO/T^i^-O OOOOOOOOOOOOOOOOCO i OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO' '0000000000000000000000000000’ mZapiski- iV-Aj 00000000000000000000000 SOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOO, OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO! ^0000000000000000000000000000' Ne bo tako hudo! V zadnji »Vzajemnosti« me brezimen dopisnik precej nerodno napada radi mojega stališča v zadevi šolskih maš. Dotično svoje mnenje sem podpisal s polnim imenom, ni zato nihče drugi odgovoren in sem ga pripravljen vedno zagovarjati. Protestirati pa moram proti načinu, da se takoj prične z neokusnim sumničenjem, če si nekdo upa zastopati nazore, ki se morda ne strinjajo z nazori te ali one veličine. Tudi dr. Kreka in njegove tovariše je v komaj minuli dobi nekdo pognal s puntarji in rovarji, ko so mu povedali, da ne dela prav. In vendar je dotični nekdo napravil Cerkvi več škode kakor vsi slovenski liberalci. Poudarjam, da se gre tu za nadzorovanje obveznih nedeljskih maš od strani učiteljstva in ne njihovo odpravo. To ni nobeno kul-turnobojno vprašanje, ker se gre za ureditev učiteljevega službenega razmerja. Nikakor ni za nas učitelje vseeno, ali imamo letno recimo 50 službenih ur več ali manj. Tisto sklicevanje na idealizem in požrtvovalnost v tem slučaju ne drži. Katehetje so dosegli zmanjšanje tedenskih ur, češ, da se morajo pripravljati na nedeljsko šolsko pridigo. Prav so imeli! Treba je ločiti, kaj storim prostovoljno in kaj sem službeno dolžan. Učitelj nastopi javno službo, mora natanko vedeti svoje službene dolžnosti in se moramo s svojega stanovskega stališča braniti vsakršne ela-sticitete službenih predpisov. Kdor si osvoji učiteljevo dušo, tam ne bo prostovoljnemu delu učitelj nikdar odrekel svoje pomoči. Primera med ljudsko in srednjo šolo ni istovetna. Srednješolce nadzoruje le ena učna moč, in če vzamemo zavod z desetimi učitelji, tedaj ne pride učitelj letno niti en mesec na vrsto, če se sploh more v splošnem primerjati 6-^ 10 letne otroke z dijaki. Kar se tiče poučevanja učiteljstva ob nedeljah na obrtno-nadaljevalnih šolah, jih v to nihče ne sili, ampak delajo prostovoljno in so povrhu zato še dobro plačani. Končam: v nadzorovanju šolskih maš se mora napraviti red, o mašah samih naj se izjavijo župni uradi in starši, škofijski ordina-rijat pa naj potem s šolsko oblastjo najde neki modus. Mnenja učiteljstva ne bo težko dobiti. Red mora biti in nedeljska šolska maša ne sme biti več povod prepira med učiteljstvom in duhovščino. Sedaj imajo besedo vsi pri šolstvu odločujoči činitelji! F. Fabinc. »Ljudska« ali »narodna«, ne pa »osnovna« šola, Z veseljem opazujemo živahno delovanje za reformo šole. Pri tem pa moramo vendar paziti, da kaj še slabše ne naredimo, kot je bilo prej. Že v zadnji številki »Slov. Učitelja« je bil objavljen pomislek proti nazivu »osnovna šola«. Za našo res »ljudsko« šolo, v katero pohaja vse ljudstvo, ves narod v svojem času, pač ni boljšega in lepšega naziva kakor »ljudska«, ali kar je v zrnu isto, »narodna šola«, V ponos nam je biti »1 j u d s k i« ali »narodni učitelj«; ali kako zveni »osnovni učitelj«! Zdi se nam, kakor da bi bili degradirani. Naj ostane torej pri nazivu »ljudska šola«, ako že zaradi ljubosumnosti srednjih šol ne sme biti »narodna«. Nikdar pa naj se ne naziva »osnovna«. 1 Kržišnik. Stališče nove stranke v šolskem vprašanju. V Ljubljani se je ustanovila nova Narodna socijalna stranka po vzorcu Klofačeve struje na Češkem, ki ji daje znanstvene temelje Masaryk. Glede ljudskega šolstva je sprejela sledečo resolucijo: Učiteljski zbori naj se uporabljajo sami. Volili bi si iz svoje srede ravnatelja, ki bi eno ali več let vodil za- vod po predpisih in ga zastopal napram organom javne uprave in občinstvu. Nadzorstvo nad šolami bi vršil po notranji strani šolski odbor, ki ga določi zakonodajni zbor; osebne zadeve bi opravljal poseben organ te korporacije, ki bi imela za nalogo vzdrževanje šol. Odpadla bi centrala in inšpektorska institucija, ali pa bi se avtonomizirala. Gotovo število učiteljskih zborov bi si volilo inšpektorja, kakor si volijo posamezni zbori upravitelja. Z avtonomiza-cijo šole se uveljavi učiteljeva individu-aliteta v pouku in vzgoji, ker bo osvobojena ovirajočega šikaniranja s strani predstojnika in šablonskega izvajanja podrobnih predpisov po birokratičnem načinu. Z odstranitvijo birokratične podrejenosti in nadrejenosti z avtomatičnim doseganjem višjega plačilnega razreda po starosti odpade težnja, pridobivati si na različne načine naklonjenost predpostavljenih, od katerih je danes učiteljeva usoda odvisna. — Najvišji princip poučevalnega dela je znanstveno dognana resnica (ali jo je mogoče dognati? Glej anatomistično teorijo v fiziki, ali Keplerjev planetni sistem), vzgojeval-nega pa nravnost. (Kdo naj določa in daje pravec tej naravni nravnosti? Nravnost mora imeti svoj izvor v načelih, ki imajo vsikdar in povsod svojo veljavo in izhajajo iz večnega in neiz-premenljivega, Del človeštva proglasi recimo privatno last za nezmisel in mnogoženstvo za vzor etične popolnosti, ali je to objektivna nravnost, ki jo naj prevzame vzgoja?) Iz »Popotnika« št. 5.—6. Ravnatelj Schreiner je sestavil »Kratek pregled slovenske ljudske šole« po štirih dobah: 1. cerkveni dobi, 2. dobi Terezijanskega šolskega ustava, 3. dobi politiškega šolskega ustava in 4. dobi »nove šole«. Zgodovina slovenske šole nam kaže, da nobena izmed navedenih dob ni namenoma prezirala šole ali jo celo zatirala. Kot vsaka stvar na svetu, je tudi šolstvo potrebovalo časa, da se je moglo razviti. Očitki o mračni prejšnji dobi so že zaradi tega krivični. Ljudje si niso mogli, Pa si tudi niso znali pomagati. Tudi Avstriji moramo sicer priznati, da se je za razvoj šolstva pošteno trudila; kakšne cilje pa je pri tem zasledovala, je drugo vprašanje; v dobi političnega šolskega ustava (1792—1869) so se ljudske šole tudi v slovenskih pokrajinah imenovale n e m š k e šole v c. kr. nemških dednih državah«. Pa tudi v dobi »nove šole« je pri vseh lepih zakonskih odredbah veljal stari princip ponemčevanja v šoli na kvar slovenski ljudski šoli in napredku slovenskega naroda. Ako je pri vsem tem šolstvo v tej dobi tudi pri nas napredovalo, je to zasluga našega učiteljstva. Poleg »Zaveze« imenuje ravnatelj Schreiner pohvalno tudi »Slomškovo Zvezo«; poleg »Učiteljskega Tovariša« ter »Popotnika« omenja tudi »Slov. Učitelja« kot list, ki učiteljstvo vestno poučuje o različnih strujah na pedagoškem polju in se bavi tudi s stanovskimi vprašanji. Posebno uspešno pa deluje za znanstveno in strokovno nadaljnjo izobrazbo učiteljska »Šolska Matica«. Ves sestavek ravnatelja Schreinerja preveva nepristranska pravičnost in ljubezen do šolstva. »Z ljubeznijo do šole in učiteljstva« je pisan tudi članek okr. šol. nadz. Pavla Flereta »Nekaj o učiteljevi pripravi za pouk«. Dasi bi bil nesmisel zahtevati, da bodi učitelj znanstvenik -v vseh predmetih, se mora pa vendar truditi za splošno nadaljnjo izobrazbo, tako da obvlada vse predmete. Izobrazbe pa ne iščimo le v knjigah, ampak tudi v opazovanju življenja v naravi in v družbi. Priprava na posamezne učne ure ureja in narekuje metodo, izbor in razvrstitev snovi ter določa pot postopka. Važno sredstvo za napredek v poučevanju je spisovanje dnevnika; v dnevniku najvažnejši predel je opomba. Tu naj se zapisujejo metodično napake in posebnosti, kakor jih spoznava učitelj med poukom. Taka priprava bodi učitelju opravilo, ki ga razveseljuje in oživlja njegovo delo. — Bodrilne besede nadz. Flereta so lepe, pa tudi umestne. Vsled izrednih potreb bo letos veliko gojencev in gojenk že po uspešno dovršenem tretjem letniku nastopilo učiteljsko službo. Privoščimo po vojski težko preizkušenim učiteljskim kandidatom, da pridejo že enkrat do službe. V vojaški službi, deloma v smrtnih ne- varnostih so si izobrazili značaj, da bodo lahko kos svojemu delu v šoli. Nevarnost je pa vendarle, da nam pri vednih izgovorih na izredne razmere začne šolstvo propadati, ne da bi se tega prav zavedli. Tudi ni dobro znamenje za razvoj našega šolstva, da se je za prihodnji prvi letnik moškega učiteljišča oglasilo le sedem kandidatov, od katerih so mogli biti sprejeti samo trije. Z lepimi načrti za preureditev šolstva torej nevarnost za propad našega šolstva ni odpravljena. Zato so klici vnetih šolnikov po naši nadaljnji izobrazbi tembolj opravičeni. »V časopisnem ogledu« (>'P o p o t -n i k a«) odgovarja nadz. Flere kritiki »Načrta za preustrojitev šolstva«, ki jo je objavil A. M. v »Času« št. 3.-4. Bistvena točka tega odgovora je: »Pri občem razmahu narodnih duševnih sil se nam zdi, da mora vladati obča duševna . svoboda, a tudi duševna svoboda v vzgoji«. Nadz. Flere je idealist; iz vseh njegovih spisov, tudi skoro iz vsake vrste njegovega odgovora »Času« govori idealizem; radi verjamemo, da si kot idealist »duševno svobodo« nekako tako misli, kot so si jo mislili veliki krščanski misleci, n, pr. sv. Avguštin: »Ljubi! Potem stori, kar hočeš«. Vzgojitelj, ki narod ljubi, bo gotovo iskal najboljšega, kar bi mogel podati mladini. Čemu bi takemu vzgojitelju vezali duševno svobodo? Tako je idealno rečeno. Življenje nas pa uči, da je res, kar pravi dr, Derganc v isti številki »Popotnika« str. 157: »Človek ostane inteligentna beštija, kakor je bil; ves napredek se tiče le naše kulturne organizacije. Kakor pade sam sebi prepuščen kamen v nižino, tako omahne človek s kulturne višine in se pogrezne z neko divjo slastjo v staro močvirje, če odnehajo iz kakršnegakoli vzroka trdne, brezobzirne vezi organizacije, Bistvo kulture torej ni divja svoboda, ampak organizirana svoboda!« Na duševno svobodo se lahko sklicuje tudi »sveti egoizem italijanski«; in kako naj boljševizem bolje zagovarja svoj program kot če trdi, da mora >pri občem razmahu duševnih sil vladati obča duševna svoboda«. Zato so pa krščansko misleči vzgojitelji1 sicer tudi za svobodo, ampak le za svobodo, ki je organizirana na temelju večno veljavnih preizkušenih načel krščanske etike. Omenimo še Fleretovo jasno izjavo, s katero se bo gotovo strinjalo vse učiteljstvo: »Vzlic temu, da učiteljstvo ni voljno še naprej hlapčevati, tudi noče imeti ne »prve« in ne »zadnje« besede, hoče pa imeti tudi svojo besedo«. Dr. Jos. Demšar. Slovenska »Šolska Matica«. Dolgo časa Že nismo ničesar čuli o naši »Šolski Matici«. Med vojno nam je bilo to razumljivo, toda sedaj bi bil pa že čas, da bi zopet obnovila svoje plodonosno delovanje. Na primeren poziv se bo gotovo sedaj priglasilo večje število novih članov, ko se je gmotni položaj učiteljstva kolikortoliko zboljšal. Našemu mlademu naraščaju se obljublja .univerza, dosegel bo mnogo višjo izobrazbo, kot je bilo to nam mogoče. Mi pa tudi ne maramo s prekrižanimi rokami stati in brezbrižno gledati to novo življenje. Hočemo se sami dalje izobraževati. Zato poživljamo Slov. »Šolsko Matico«, naj prireja počitniške tečaje. Za letos je seveda že prepozno, toda že sedaj naj se prične s pripravami za bodoče leto. Dovoljujemo si tudi vprašanje, kaj je s knjigami, se jih namerava letos kaj izdati? Ako več ni mogoče, naj se izda vsaj eno knjigo. Kaj pa poučni izleti? Mogoče bi se dalo še letos kaj izvesti? Na delo! Kržišnik. Vprašanje stanovske učiteljske organizacije se skrbno predeluje. Ne vtikamo se v zadeve, ki jih bo učiteljstvo samo najbolje rešilo; le nekaj bi bilo glede »Slpmškove zveze« dodati lepim mislim, ki jih je že objavil »Slov. Učitelj«. Tu in tam se je že namigavalo na neznačajnost tistih članov učiteljstva, ki so udje »Slomškove zveze«. Resnici na ljubo moramo poudariti: 1. Ako je »Zaveza« trpela zadnja le.ta vsled nasprotne ji večine deželnega zbora, je pa iz istega vzroka temveč trpela »Slomškova zveza« ob svoji ustanovitvi in v prvih letih svojega delovanja od 1. 1900. do 1. 1907., ko ji je bila večina dež. zbora odločno * nasprotna. Ako bi se torej že moralo govoriti o značajnosti in neznačajnosti, bi se tozadevne pohvale, oz. očitki pač morali sorazmerno porazdeliti med obe organizaciji. Sicer so bili pa pretekli časi za vse popolnoma drugi kot so sedanji in se težko pravično merijo z merilom sedanjega časa. 2. Da se more tudi »Slomškova zveza« ponašati z značaji, dokazov za to nam je sicer težko iskati med svojimi člani, katerim bi ne moglo biti ljubo, če bi se njihovo življenje javno presojalo; omenimo pa le pohvalne vrstice, ki jih je »Učit. Tovariš« v št. 23. zapisal o umrlemu članu »Sl. zv.«: »Pokojni Jenko (umrl 31. maja kot nadučitelj na Mirni), ki je bil član »Sl. zv.«, je bil rAirna duša, poštenjak skozi in skozi ter značaj, kakršnih najdeš malo.« Podobno so pisali listi o meseca oktobra umrlem mestnem učitelju Janežiču. 3. Delovanje »Slomškove zveze« med vojsko je bilo žal prav »nedolžno«. Občnih zborov ni bilo, sej tudi skoro ne. Bil sem sam odbornik »Slomškove zveze« za časa vojske. Pri sejah nismo storili drugega, kot da smo sprejeli nekaj novih udov in sestavili nekaj vlog na dež. odbor za naklonitev draginjskih doklad učiteljstvu. Glavna krivda »Slomškove zveze« med vojsko je bila njena nedelavnost, po kateri se je pa večalimanj odlikovala večina naših društev; druge odgovornosti za učiteljstvu neprijazne razmere »Slomškova zveza« nima. Dr. J. Demšar. Mladina v počitnicah. Med poletnimi počitnicami je naša šolska mladina dostikrat prepuščena sama sebi, posebno še v mestih. Starši imajo čestokrat malo smisla za pametno vzgojo otrok ali pa nimajo časa, da bi se z njimi ukvarjali. Nujno je potrebno, da vpliva učitelj na svoje učence tudi med tem najdaljšim šolskim odmorom. Učitelj naj jih povabi vsaj enkrat med počitnicami, lahko tudi na nedeljo ali praznik, ako med tednom pomagajo pri delu n. pr. na deželi, in naj priredi z njimi izlet ali tudi samo zabavni sestanek z igrami. Že stik z učiteljem, brez vsakega vsiljivega moraliziranja, bo blagodejno vplival na otroke. Prepričan sem, da se bodo otroci prav radi odzvali in se v obilnem številu ude- ležili takih sestankov, ki morajo seveda kolikor mogoče zanimivi in privlačni biti. Od nas pač to ne zahteva posebne žrtve. Če drug ne, voditelj (ne upravitelj) je gotovo na šoli; lahko pa pridejo tudi druge moči vsaj enkrat med počitnicami na kraj svojega delovanja. Pokažimo, da nam je dobrobit šolske mladine res pri srcu, zbirajmo otroke tudi med počitnicami. A. Kržišnik. Plače dunajskega učiteljstva. Služb. leta Plača Stanarina j 33 32 31 30 29 28 27 26 25 24 23 12800 12800 11800 11600 11600 10600 10600 10600 9600 9600 9600 2200 22 21 20 19 18 17 16 8800 8800 8800 8000 8000 7200 7200 1900 15 14 13 12 11 6600 6600 6600 6000 6000 1500 10 9 8 7 5400 5400 4800 4800 1200 6 5 4 3 4200 4200 3600 3600 1000 2 1 2400 2400 Opomba S-** S >Li ° ^ "S 3 3' . rt • — >(/) o •*sf- o a G >3 lo ’ >(/J rT3 O O rt^J rt S3- .2 o , TJ O *jQ S rt rt ° w ^ £ rt rt 'c 2 .£.'5> r- 'rt o -* c c č >4; 3 cd S "S S 5>^ 3 .2 .3 .J o o CJ V) c/> v-, rt :cr ^ u * S'S rt > J3 S c u □ o. - rtK> rt O •©()•*< :=" v ^ > S 21 rt O rt Cl« n "O T3 rt 2 J V* Naši nazori. Urednik »Popotnika« P. Flere piše v 5.-6. štev. »Popotnika« v članku »Nekaj o učiteljevi pripravi za pouk«: »V prvi vrsti mislim tu na stro-kovnostanovske učiteljske zveze. Poj-mimo že vendar enkrat, da ne rabimo učiteljskih društev, ločenih po nekakem .političnem' prepričanju. Kar rabimo, je močna stanovskostrokovna organizacija, ki ne bo zastopala le naših stanovskih koristi; to bodi njen drugi namen. Prvi pa ji bodi, da se z vsemi silami posveti delu v splošni in strokovni nadaljnji učiteljski izobrazbi; duševna korist svojih članov ji bodi najvišji zakon! Osamosvojimo se v tem oziru, prepustimo politične boje političnim strankam, malenkostne osebnosti onim, ki vsled lastnih ambicij brez njih ne morejo živeti; učiteljstvo pa glej, da dobiš iz lastne organizacije to, kar ti je predvsem potrebno: lastno nadaljnjo izobrazbo. Strokovne akademije, splošno in strokovno izobraževalni tečaji, strokovno znanstvena in kulturno pregledna organizačna glasila so, kar nam mora preskrbovati organizacija v prvi vrsti«. — To je tudi naše stališče in le zato se vedno borimo za kulturno svobodo posameznih učiteljev. Pri vodstvu »Zaveze« pa tega nikakor nočejo umeti. Mi smo nekoč predlagali, da prideta v Ljubljano kot nadzornika tov. ravnat. Brinar in Flere, ker ju ceni vse učiteljstvo kot strokovnjaka v šolski sobi in na pedagoškem polju in smo bili mnenja, da politične zasluge ne delajo dobrih učiteljev in pedagogov. Sedanji voditelji »Zaveze« pa so bili drugega mnenja, so kar barve spreminjali in ju škartirali. Prinesli so pa t— Gangla in Jelenca, ki sta v tem oziru med učiteljstvom znana kot precej nedolžna in prava — tabula rasa. Po zgoraj citiranih Fleretovih nazorih sedaj uvidevamo, da gospodje v Ljubljani dobro poznajo svoje »podložnike« in ne ljubijo revolucionarnih duhov. Tov. Fle-retu se zna zgoditi, da ga najmlajši urednik »Učit. Tovariša«, ki jadra s polnim parom v starem tiru, proglasi za »klerikalca«. Učiteljstvo opozarjamo na notico »Kulturna neotesanost«, ki jo priobčujemo na drugem mestu. Brez Boga. Tu tiči usodna zmota. Šola nikdar ne more biti le učilnica, ampak najprvo vzgojevalnica. Otroci, ki bi jim šola nudila le sadov, kakršne nudi veda, bi bili za celo življenje pahnjeni v največjo duševno revščino in bedo. Veda bistri sicer človekov um, a vzgoja mu krepi značaj. Vzgoje pa si brez morale misliti ne moremo in je tudi docela izključena. Morala pa 'je zopet najtesneje spojena z vero v Boga. Zato obžalujemo usodo uboge ruske mladine, ki postane žrtev brezverske šole, obžalujemo usodo ruskega ljudstva, čigar najmanjši sinovi in hčere postanejo plen nasilnega terorja, strahovlade nad mladimi srci. In vendar tudi ta teror ne bo trajno zmagujoč. Nenaravne,.so njegove zahteve. Človekovo teženje po božanstvu, ki se izraža v vseh mogočih oblikah bogočastja, je človeštvu prirojeno, tako naravno za človeško dušo, kakor so naravni peteri čuti njegovi. Vera v Boga je v duševnem življenju ravno tako potrebna ko petero čutov v človekovem fizičnem življenju. Kdor v vzgoji prezre to potrebo človeške duše, ta ne bo mogel vzgojiti dobrega človeka. (»Slovenec« z dne 19. junija t. 1., št. 139.) »Čas« prinaša v št. 5.—6. t. 1. zlasti za učiteljstvo zanimivo študijo J. Filipiča: 0 vplivu in odberi štiva — zlasti z ozirom na mladino. Naša ponavljalna šola. V ujedinjeni Jugoslaviji ima le še pokrajina Kranjsko poseben nadaljevalni pouk s ponavljalno šolo, a drugod so tega pouka prosti. Ponavljalna šola je v dosedanji obliki vsaj zadnje desetletje zelo dopolnila vrzel za šolski obisk od 12. do 14. leta in dala ljudski šoli zaokroženo celoto. Pregled računice, berila, učnih slik in podrobnega učnega načrta ponavljalnice kaže, kako resno je učiteljstvo gojilo najboljše svrhe in napredno gospodarsko stremljenje pri mladini, ki odhaja v življenje. Pri vojakih je bilo opaziti, da so imeli fantje iz dosedanje ponavljalne šole dokaj širše obzorje, nego oni, ki so dovršili šolo pred preosnovo ponavljalnice. Z ozirom na preustrojitev šolskega zakona je učiteljstvo na zborovanjih vobče mnenja, da se ponavljalnica opusti. Ako se pa namerava ta pouk izrecno za Kranjsko v ti prehodni dobi obdržati, naj se ga posebej in enako nagradi kakor pouk obrtno nadaljevalnih šol. F. Lužar. Šolski zakon, ki ga je predložil na-učni minister pokrajinskim vladam, je pravi biser birokratskega konjiča, ki so ga zajahali gospodje v Belgradu. Zastopnike Cerkve in ljudstva so pometali iz vseh šolskih korporacij, učiteljstvo in šolo pa izročili birokratom. Ako bi ob- veljal ta načrt, potem gremo vsaj za 50 let nazaj kakor smo bili v Avstriji, vsaj v nemškem delu, ker nas so zatirali iz višjih ozirov. Upamo, da bo o tem načrtu govorila še naša organizacija, naše ljudstvo in zastopniki Cerkve. V obrambo. V »Slovencu« št. 169 > tek. leta je pod psevdonimom »Sveta vojska« objavljen članek »Organizirajmo boj proti sirovosti! Apel vsem dostojnim Slovencem«, v katerem pisec popolnoma neosnovano napada šolo. Piše dobesedno: »Poleg domače vzgoje je prva poklicana delati zoper sirovost (pisec omenja preklinjanje in ostudno govorjenje) šola. Da je po tolikem šolanju — saj so vsi naši vojaki prišli iz moderne pole — da je torej po tolikem šolanju med ljudstvom še toliko sirovosti, je za našo šolo značilno ...« V svoji plemeniti vnemi je člankar vendar predaleč zabredel, da dela sedaj šolo odgovorno za vse obžalovanja vredne posledice dolgotrajne vojne. Ali je »edini tujec v Jeruzalemu«, da ne ve, kako se je sirovost med vojaštvom kultivirala kar na debelo in se zanesla tudi med civilno prebivalstvo? Kje je bil takrat? In mladina, kako je bila prepuščena sama sebi in ulici! Šola in njen blažilni vpliv sta bila skoro popolnoma izločena. Moške učne moči so bile večinoma vpoklicane, obisk šole pa je bil tako olajšan, da je bil že naravnost prostovoljen. Polovica šoloobveznih otrok ni obiskovalo šole (po uradnih knjigah!). Večkrat med vojno, posebno v zadnjem letu se je v »Slovencu« stavila zahteva po oproščenju učiteljstva od vojne službe in po raznih ostrejših odredbah proti podivjanosti mladine. In sedaj naj bo naenkrat šola vsega kriva? To nam je ravno najboljši dokaz, kam bi prišli, ako bi ne bilo napadene »moderne šole . Ali dotični člankar vsega tega ne ve? V članku »Mladi junaki«, ki sem ga objavil ravno v glasilu »Svete vojske« (Zlata Doba, št. 6, 7, 8) in iz katerega člankar tudi uvidi našo vnemo za vse dobro, sem obvestil razne težave, ki se delajo učiteljstvu pri težavnem vzgojnem delu, tako da se šole ne more in ne sme kar pavšalno odgovorno delati tudi za slučajne neuspehe. Kar Cerkev v svojem dvatisočletnem obstoju ni mogla doseči, kljub svojemu božjemu znanstvu in očividni božji pomoči, to naj doseže šola v par desetletjih! Da današnja šola še ni popolna, to vemo vsi in ravno zato so sedaj naši Odlični šolniki na delu, da jo reformirajo in izpopolnijo. To nam kaže, da je v najlepšem razvoju. Omenjeni člankar v »Slovencu« nam pa posredno dokazuje tudi potrebo uvedbe posebnih ur za etični pouk na podlagi krščanske etike v ljudsliji šoli, da se bo mogla gojiti srčna izobrazba v višji meri! y Popolnoma pa se strinjamo v tem, da ne spada šolska mladina v politično pobarvana društva, in smo že na občnem zboru Slom. Zveze sklenili tozadeven protest ter ga poslali na deželno vlado. Ko je izdala vlada ta odlok, se je z vsemi drugimi posvetovala, le ljudskega učiteljstva ni vprašala za mnenje, ki bi ji moralo biti merodajno. Zato moramo tudi tu že naprej zavračati vsak očitek, da bi bila šola kriva sirovosti mladine in ljudstva sploh, ako se kljub svarilu učiteljstva kot poklicanih vzgojiteljev vržejo že šolski otroci v političen vrtinec. Mi pa vršimo kljub vsem naravnim in umetnim oviram in napadom dalje svojo dolžnost! Kržišnik Alojzij. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOg , _ Društvena in stanovska kronika. " *• 000000