GRADIVO
PRISPEVEK K ZGODOVINI DVEH  ANTOLOGIJ
O pripravah za izdajo antologije jugoslovanske proze in antologije jugoslovanske poezije v francoskem jeziku je Društvo slovenskih književnikov izvedelo iz poročil v dnevnem časopisju. V zvezi s temi vestmi je zahtevalo od ustanove Publicističko izdavački zavod Jugoslavija v Beogradu pojasnilo o značaju antologij in o slovenskem deležu pri izboru. V dopisu je izrazilo tudi svoje načelne pripombe o posredovanju naših kulturnih vrednot tujini in o potrebi temeljitega sodelovanja med našimi kulturnimi središči, kadar gre za tako reprezentativne publikacije, kot sta omenjeni antologiji. Nezadovoljivi in zelo ekskluzivni odgovor Publicističko izdavačkega zavoda Jugoslavija je sprožil novo pismo Društva slovenskih književnikov, ki je bilo v prepisu poslano tudi zveznemu Svetu za kulturo. Zvezi književnikov Jugoslavije in republiškim društvom književnikov. Od vseh naslovijencev sta na pismo odgovorili le Udruženje književnika Bosne i Hercegovine in Udruženje književnika Srbije. Ker sta medtem antologiji izšli v obliki, o kateri ne moremo trditi, da je zadovoljiva*, je uredništvo Naše sodobnosti zaprosilo DruštvO' slovenskih književnikov, naj mu prepusti v objavo opisano korespondenco. Za ta korak se je odločilo zaradi tega, ker meni, da vprašanje naših kulturnih stikov s tujino ni zgolj stanovska zadeva prizadetih, ampak problem, o katerem je zaradi nezdravih razmer na tem področju treba spregovoriti tudi v javnosti.
Uredništvo Prvo pismo Društva dovenskih književnikov:
Društvo slovenskih književnikov                                            Ljubljana  3. II. 1959.
Ljubljana Tomšičeva  12
Publicističko  izdavački  zavod   Jugoslavija
B eog rad
Društvo slovenskih književnikov v Ljubljani je izvedelo iz časopisnih poročil, da namerava vaše podjetje skupno z založbo Seghers v Parizu izdati Antologijo jugoslovanske poezije in Antologijo jugoslovanske proze in da je uredništvo obeh knjig zaupano tovarišu Zoranu Mišiču.
Podpisano društvo se čudi, da glede izbora slovenskega dela poezije in proze v teh dveh antologijah ni bil doslej obveščen in konsultiran niti odbor tega društva niti njegova Komisija za zveze s tujino, čeprav se ta posebej ukvarja s takimi in podobnimi nalogami. Začudenje društva je tem večje, ker imenovani urednik, kolikor nam je znano, ni intimnejši poznavalec slovenske literature.
Zaradi tega bi podpisano društvo v interesu stvari same želelo pojasnila, kolikšen in kakšen je slovenski delež v teh dveh antologijah, kateri avtorji so zastopani v njima in s katerimi deli. Ker iz lastnih izkušenj poznamo težave.
' Glej o tem: Naša Sodobnost, 1959, str. 652-4, in prar tam, str. 1146.
1149
ki nastajajo pri prevajanju naše literature, zlasti pa poezije v tuje jezike, bi hoteli vedeti, kdo je izvršil prevode slovenskih del in kakšna je kvaliteta teh prevodov.
Prepričani smo, da ne more biti priprava dveh tako važnih publikacij, ki zadevata celotno Jugoslavijo in njen kulturni prestiž, izključna stvar enega samega podjetja, ne da bi to podjetje pritegnilo k posvetovanju vse prizadete kulturne centre v državi. Prav tako smo prepričani, da bi sodelovanje našega društva oziroma naše Komisije za zveze s tujino znatno pripomoglo k temu, da bi bil slovenski del v obeh publikacijah reprezentativnejši in kvalitetno bolje odbran.
V   pričakovanju vašega odgovora in vaših pojasnil vas tovariško pozdravljamo!
Predsednik                                                          Predsednik
Komisije za zveze s tujino pri DSK                    Društva slovenskih književnikov
Fran Albreht, 1. r.                                                 Matej Bor, 1. r.
Prevod odgovora Publicističko izdavačkega zavoda Jugoslavija:
Publicističko izdavački zavod Jugoslavija
Beograd                                         Beograd, 9. februar 1959 leta.
Redakcija založniške dejavnosti
St. 725/1
ZS/OT                 Društvo slovenskih književnikov
Ljubljana Tomšičeva 12
V  zvezi z Vašim dopisom z dne 3. II. Vas želimo obvestiti o naslednjem: Zavod »Jugoslavija« je angažiral, po priporočilu svojega Upravnega odbora, književnika Zorana Mišica, da pripravi izbor sodobne jugoslovanske poezije in proze za objavo v koprodukciji s tujimi založniki. Predloženi izbor tovariša Mišica je naš Zavod poslal v recenzijo dvema književnikoma, katerih sodbo je mogoče šteti za pristojno. Na osnovi pozitivnih recenzij in ob upoštevanju njihovih pripomb je bil izbor Zorana Mišica sprejet in dostavljen pariški založbi Seghers, kjer je bil izvršen ožji izbor, prilagojen značaju edicije, v kateri izideta panorami naše sodobne poezije in proze.
Vprašanje o kompetenci Zorana Mišica, da opravi izbor, ki ga načenjate Vi, sodi v domeno avtorskega dela književnika. Mislimo, da neki književnik lahko prevzame delo, s tem pa tudi odgovornost zanj, a Zavod »Jugoslavija« — ki ni podjetje in ki ne dela ničesar, kar bi bilo »izključna stvar samega podjetja« — je s svoje strani, z omenjenim postopkom, kar zadeva recenzijo Miši-6evih izborov, storil vse, da bi ti izbori čim bolj objektivno predstavili tujini sodobno jugoslovansko literaturo. Kar zadeva prevode tekstov slovenskih piscev, smo pred časom (še 25.1.1957) prosili za sodelovanje tovariša Cirila Kosmača, kar pomeni, da si je Zavod »Jugoslavija«, pripravljajoč te publikacije, vsestransko prizadeval, zagotoviti najboljše možne rešitve pri tem kompliciranem
S tovariškim pozdravom.
Glavni urednik, Zivorad Stojkovič 1. r.
1150
Drugo pismo Društva slovenskih književnikov. Razen naslovniku je bilo to pismoi v prepisu s prilogami (prepis prvega pisma in odgovora) poslano zveznemu Svetu za kulturo, Zvezi književnikov Jugoslavije in republiškim društvom književnikov.
Društvo slovenskih kjiževnikov
L j n b 1 j a n a                                                           Ljubljana, 28. II. 1959.
Tomšičeva  12
Publicističko   izdavački  zavod   Jugoslavija
Beograd
Prejeli smo vaš dopis št. 725/1 z dne 9. februarja 1959 v zvezi s sestavo antologije jugoslovanske poezije in antologije jugoslovanske proze, ki ju pripravlja vaše podjetje za inozemstvo v redakciji Zorana Mišica. Vsebina vašega odgovora nas žal nikakor ne more zadovoljiti.
Edicije vašega podjetja, ki so namenjene inozemstvu, so reprezentativnega značaja in imajo nedvomno nalogo, predstavljati Jugoslavijo in njeno kulturo v celoti in z vidikov, ki enakopravno zadovoljujejo vsako našo nacionalno kulturo posebej. Sodimo, da takemu principu v obeh navedenih primerih ni bilo ustreženo. Nimamo ničesar zoper osebo urednika, ki ste ga izbrali, vendar ga ne moremo smatrati za kompetentnega, da bi samostojno presojal in odločal o sestavi slovenskega dela obeh antologij. Zato v tem primeru ne gre za vprašanje individualnih avtorskih pravic tovariša Zorana Mišica, temveč za vprašanje kvalifikacij, ki jih mora imeti urednik takega dela glede na mnogona-cionalni karakter naših literatur.
Tudi nam ni znano, da bi kdor koli izmed slovenskih književnikov bil naprošen za sodelovanje pri obeh recenzijah teh izborov, ki ju vi omenjate. Navajate sicer ime Cirila Kosmača, vendar iz dopisa ni razvidno, da bi se bil Ciril Kosmač aktivno angažiral bodisi pri samih izborih bodisi pri njunih recenzijah. Ciril Kosmač nam tudi sam izjavlja, da se vašemu vabilu za sodelovanje pri prevajanju tekstov ni mogel odzvati. Pri tem je očitno tudi ostalo, kar pomeiii, da vaše podjetje ni — kot pravite — »svestrano nastojalo da obezbedi što je moguče bolja rešenja u jednom ovako složenom poslu«.
Zaradi tega predlagamo:
i. da se nadaljnje delo pri obeh antologijah v tej obliki ustavi in da se dosedanje gradivo, kolikor zadeva slovensko literaturo, predloži v pretres Komisiji za zveze s tujino Društva slovenskih književnikov.
2. da se tudi v bodoče pri takih in podobnih edicijah zajamči tak sestav uredništva, ki bo zadovoljil interese vsake naše nacionalne kulture posebej.
S tovariškimi pozdravi! Tajnik:                                                                                                 Predsednik:
Tone Pavček                                                                                             Matej Bor
1151