Darja Fi{er UDK 378(497.4):371.214:811’24 Ljubljana darja.fiser@gmail.com JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE OD [TUDIJA DO ZAPOSLITVE Prispevek opozarja na nujnost vsebinske prenove univerzitetnih {tudijskih programov jezikoslovnih smeri z vidika njihove zaposlitvene relevantnosti v dobi informacijske dru`be, na ~emer temelji tudi bolonjski proces. Vklju~enost jezikovno-tehnolo{kih vsebin v obstoje~e {tudijske programe primerjamo z zahtevami delodajalcev do jezikoslovcev, razpravo pa sklenemo s prikazom uporabnosti ra~unalni{kih orodij v prevajalski stroki, ki zaradi ugodnih u~inkov tako za delodajalce kot za zaposlene nakazujejo smer razvoja delovnih okolij, v katera se vklju~ujejo tudi drugi jezikoslovci, in tako razkrivajo potrebe delovnega trga po kompetencah s podro~ja jezikovnih tehnologij. 1 Uvod Z letom 2005 se tudi v Sloveniji lotevamo druge polovice priprav na uvedbo evropskega visoko{olskega prostora. Bolonjski proces, kot imenujemo to temeljito prenovo visokega {olstva, je »skupni poskus evropskih dr`av, mednarodnih organizacij in akademskih zdru`enj, da bi dosegli koordinirano sodelovanje ter poenotenje pogledov za re{evanje izzivov in nere{enih vpra{anj o temeljnih konceptih, strategijah in razvojnih politikah visokega {olstva« (Zgaga 2003: 1). Prvi korak, prehod na novo dvostopenjsko strukturo {tudija in kreditni sistem, je v Sloveniji z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem {olstvu `e zagotovljen.1 V kvalitativnem pogledu pa se ve~ina visoko{olskih ustanov {ele zdaj spopada z najpomembnej{im delom prenove {tudija, s katero morajo zagotoviti tako akademsko kot zaposlitveno (profesionalno) relevantnost obeh {tudijskih stopenj, to 1 »[tudijske obveznosti so v {tudijskih programih ovrednotene s kreditnimi to~kami po ECTS. Posamezni letnik {tudijskega programa obsega 60 kreditnih to~k. Visoko{olski strokovni {tudijski programi in univerzitetni {tudijski programi obsegajo od 180 do 240 kreditnih to~k in trajajo tri do {tiri leta. Magistrski {tudijski programi obsegajo 60 do 120 kreditnih to~k in trajajo eno do dve leti, vendar tako, da na istem strokovnem podro~ju skupaj s {tudijskim programom prve stopnje trajajo pet let. Magistrski {tudijski programi, ki obsegajo 60 kreditnih to~k, omogo~ajo {tudentom, ki so na prvi stopnji kon~ali {tudij, ovrednoten s 180 kreditnimi to~kami, dodatni letnik, tako da si skupaj pridobijo 120 kreditnih to~k, potrebnih za dokon~anje magistrskega {tudijskega programa.« (36. ~len ZViS-D, UL RS 63/2004.) Jezik in slovstvo, let. 50 (2005), {t. 1 102 Darja Fi{er je z »obse`nim vsebinskim in kurikularnim delom, ki mora ob upo{tevanju posebnosti posameznih strok {tudentom na obeh stopnjah zagotoviti uspe{en izhod na trg dela« (Sklepi in priporo~ila delovnega posveta »Modeli {tudija in uresni~evanje bolonjskega procesa« 2003: 2). Zaposljivost diplomantov je eden temeljnih stebrov bolonjskega procesa. Angle{ka skupina za pove~evanje zaposljivosti {tudentov ESECT (angl. Enhancing Student Employability Coordination Team) jo opredeljuje kot prepletanje posameznikovih sposobnosti, razumevanja in osebnih lastnosti, ki diplomantom pove~ujejo mo`nosti za zaposlitev in doseganje uspe{nih rezultatov pri delu, s ~imer koristijo sebi, delovnemu kolektivu, dru`bi in gospodarstvu. Visoko {olstvo si mora prizadevati za omogo~anje trajne zaposljivosti, saj bo le s tem dolgoro~no koristilo trgu delovne sile in posameznikom (Vukasovi} 2004: 2–3). Bolonjske kurikularne strategije se zato opirajo na koncept u~nih izidov oz. dose`kov ter predmetnospecifi~nih in splo{nih kompetenc (zmo`nosti in sposobnosti) diplomanta. Klasi~ne kompetence `e dolgo ne zado{~ajo ve~ za uspe{no poklicno pot po zaklju~ku {tudija, ena nepogre{ljivih pa vse bolj postaja zmo`nost uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij in sistemov na razli~nih strokovnih podro~jih (Merila za akreditacijo 2004, 7. ~l.; Razdev{ek Pu~ko 2004). Jezikoslovje2 pri tem ni izjema, saj smo v zadnjih letih pri~a velikemu razmahu najrazli~nej{ih jezikovnih tehnologij in sistemov, ki so se v stroki `e uveljavili ali se pravkar uveljavljajo in mo~no vplivajo na naravo dela ter na spreminjanje kadrovskih potreb delodajalcev. Poleg jezikovno neodvisnih orodij se tudi za sloven{~ino pojavlja vse ve~ uporabnih aplikacij, kot so ~rkovalniki, elektronski slovarji, terminolo{ke zbirke in besedilni korpusi (glej Krek 2003). ^e `elimo, da bi diplomanti jezikoslovnih {tudijev pri svojem delu znali uspe{no uporabljati sodobne jezikovne tehnologije, je »njihovo uporabo treba vklju~evati v {olske u~ne na~rte, jo pou~evati, pojasnjevati in spodbujati« (Stabej 2003: 15). Prispevek analizira obstoje~e jezikoslovne {tudijske programe z vidika jezikovnotehnolo{kih vsebin in njihovo vklju~enost v {tudij primerja z opredeljenimi cilji {tudija in likom diplomanta posameznih {tudijskih smeri. Analizi sledi pregled razmer na trgu delovne sile in povpra{evanja delodajalcev po jezikoslovcih, pri ~emer nas posebej zanimajo zahteve po poznavanju dela z ra~unalni{kimi aplikacijami. Glede na to, da tako z uveljavljenostjo jezikovnih tehnologij kot tudi s tr`nimi zahtevami po poznavanju dela z njimi mo~no izstopa prevajalski poklic, podrobneje predstavljamo razmere v prevajalskem okolju in opisujemo uporabno vrednost prevajalskih orodij v delovnem procesu ene od slovenskih prevajalskih agencij. 2 Izraza jezikoslovje in jezikoslovci sta v razpravi rabljeni v zelo {irokem smislu in zajemata najrazli~nej{e oblike aplikativnega ukvarjanja z jezikom, od lektorskega, leksikografskega, terminolo{kega, prevajalskega, redaktorskega in uredni{kega dela. Prispevek se ne ukvarja s pedago{kimi profili, kot so jezikovni u~itelji oz. profesorji jezika in knji`evnosti. Jezikovne tehnologije od {tudija do zaposlitve 103 2 Pouk jezikovnih tehnologij v obstoje~ih jezikoslovnih {tudijskih programih Pregled nepedago{kih jezikoslovnih {tudijskih programov na treh slovenskih univerzah in politehniki v Novi Gorici poka`e, da je v Sloveniji mogo~e izbirati med {tudijem splo{nega in primerjalnega jezikoslovja, slovenistike, anglistike in amerikanistike, germanistike in skandinavistike, romanistike, slavistike, klasi~ne filologije in prevajalstva. Izobra`evalni cilji, opredeljeni v {tudijskih programih slovenistike na FF UL, slovenistike na PNG, slovenistike na Fakulteti za humanisti~ne {tudije UP in prevajalstva na PF UM, so usposabljanje {tudentov za raziskovanje jezika (in literature), za delo na razli~nih podro~jih uporabnega jezikoslovja (leksikologije in leksikografije, lektoriranja, prevajanja, pou~evanja jezika idr.) in kulture (novinarstva, publicistike, zalo`ni{tva, knji`ni~arstva, dokumentaristike, gledali{ke dejavnosti, animacije na razli~nih podro~jih kulture, ljubiteljske kulture in turizma), prevajalski programi pa si prizadevajo, da bi {tudenti pridobili osve{~enost, znanja in zmo`nosti, potrebne za uspe{no medkulturno komunikacijo, prevajanje in tolma~enje. Med zaposlitvene mo`nosti diplomantov prevajalskih smeri {tudijski program pri{teva opravljanje prevajalskega dela v podjetjih in dr`avnih ustanovah ali v svobodnem poklicu in pri mednarodnih organizacijah. Diplomirani prevajalci imajo znanja za leksikografska dela, lahko se zaposlijo tudi kot terminologi. Diplomanti drugih nepedago{kih jezikoslovnih smeri pa lahko opravljajo storitvene dejavnosti, kot so na primer lektoriranje, prevajanje in pisanje besedil, ter so usposobljeni za delo v medijih, zalo`ni{tvu, knji`ni~arstvu, izobra`evalnih ustanovah, ogla{evalskih agencijah ter v gospodarskih, dru`benih in dr`avnih ustanovah, ki potrebujejo take kadre. Pri pregledu jezikoslovnih {tudijskih programov smo ugotovili, da jih le pe{~ica ponuja vsebine s podro~ja jezikovnih tehnologij, pa {e te so ve~inoma zelo skromne in se pojavljajo v obliki izbirnih predmetov (glej tabelo 1). Edini predmet s tega podro~ja, ki ga {tudentje slovenistike na ljubljanski Filozofski fakulteti lahko izberejo, je ra~unalni{tvo za filologe, ki ga 30 ur poslu{ajo v obliki vaj ({tudijski program slovenistike na FF UL). Podobno se lahko {tudentje prevajanja na mariborski Pedago{ki fakulteti odlo~ijo za ra~unalni{ko podprto delo z besedili, ki ga prav tako v prvem letniku poslu{ajo v obliki predavanj (15 ur) in vaj (15 ur) ({tudijski program prevajalstva na PE UM). Nekoliko ve~ vsebin o jezikovnih tehnologijah zagotavlja {tudij slovenistike na novogori{ki politehniki, ki {tudentom prvega letnika s predmetom uvod v ra~unalni{tvo za sloveniste v obliki predavanj (15 ur) in vaj (15 ur) pribli`a ra~unalnik in programsko opremo (Windows, MS Word in MS Excel) in jih sku{a navdu{iti za njegovo uporabo pri {tudiju in kasnej{ih potrebah pri analizi besedil v jezikoslovju. V drugem letniku {tudentje v Novi Gorici pri jezikovnih tehnologijah v 30 urah predavanj in 30 urah vaj spoznajo podro~je jezikovnih tehnologij in ra~unalni{kega jezikoslovja (obdelavo naravnega jezika, korpusno jezikoslovje, iskanje jezikovnih informacij in avtomatsko prevajanje) ({tudijski program slovenistike na PNG). Podro~je jezikovnih tehnologij je {e najbolje zastopano na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani. [tudentje drugega letnika v 30 urah vaj spoznajo 104 Darja Fi{er najpomembnej{a programska orodja za prevajalce pri predmetu prevajalska orodja (MS Word, MS Powerpoint, internet, HTML, korpuse, spletne slovarje, strojno in ra~unalni{ko podprto prevajanje, programe s pomnilnikom prevodov, terminolo{ke programe, programe za poravnavo besedil in OCR). V tretjem letniku je pri predmetu baze podatkov, ki zajema 60 ur vaj, poudarek na ra~unalni{ko podprtem iskanju terminolo{kih virov in pomagal ter na spoznavanju terminolo{kih in korpusnih ra~unalni{kih orodij (TermStara, MultiTerma in Wordsmitha). V okviru 30 ur trajajo~ega uvoda v terminologijo {tudentje spoznajo korpuse na internetu, arhive prevedenih besedil, orodja za iskanje terminologije, korpusna orodja (MonoConc, ParaConc in Wordsmith Tools), preizkusijo se v gradnji vzporednih korpusov (DejaVu Align) in izdelajo terminolo{ko bazo (MS Excel, MultiTerm in TermStar). V ~etrtem letniku pa lahko izberejo lokalizacijo, kjer s prakti~nim delom z besedili in programskimi orodji (Translator’s Workbench, Catalyst in Smart) usvojijo posebnosti prevajanja in prilagajanja tehni~nih in ra~unalni{kih besedil za slovensko okolje. Uporabo specializiranih jezikovnih aplikacij {tudentje prevajalstva spoznavajo tudi v okviru izbirnih modulov, kot so podnaslavljanje, sinhronizacija in tolma~enje za prevajalce ({tudijski program prevajalstva FF UL). [tudijski program Predmet Letnik [t. ur Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta slovenistika ra~unalni{tvo za filologe 1. 30 prevajalstvo prevajalska orodja 2. 30 baze podatkov 3. 60 uvod v terminologijo 3. 30 lokalizacija 4. 60 Univerza v Mariboru, Pedago{ka fakulteta prevajalstvo ra~unalni{ko podprto delo z besedili 1. 15+15 Politehnika Nova Gorica slovenistika uvod v ra~unalni{tvo za sloveniste 1. 15+15 jezikovne tehnologije 2. 30+30 Tabela 1: Pregled {tudijskih vsebin s podro~ja jezikovnih tehnologij v Sloveniji. Kljub dejstvu, da je jezikovne tehnologije do dolo~ene mere mogo~e implicitno pou~evati tudi v sklopu drugih predmetov, obstoje~e jezikoslovne {tudijske smeri v svoje {tudijske programe vklju~ujejo zelo malo vsebin s podro~ja jezikovnih tehnologij (oz. jih ve~ina sploh ne vklju~uje) in tako ne ustrezajo opredeljenim ciljem teh {tudijev in likom diplomantov, opisanih v {tudijskih programih. Nevklju~evanje tovrstnih vsebin bi bilo za nekatere {tudijske programe mogo~e razlo`iti z njihovo sorazmerno starostjo in neprilagojenostjo spremenjenim potrebam po kompetencah diplomatov. Zato pa je izpustitev teh vsebin {e toliko bolj presenetljiva pri novej{ih {tudijskih programih, ki so jih pripravili v ~asu, ko so bile {tevilne jezikovne aplikacije v Sloveniji `e uveljavljene. Zastavlja se vpra{anje, kako so diplomanti teh {tudijskih programov usposobljeni za opravljanje dela, za katero so se iz{olali, in kako zanimivi so za trg delovne sile. Jezikovne tehnologije od {tudija do zaposlitve 105 Ker smiselnost in uspe{nost {tudija opredeljuje tudi dejavnik zaposljivosti diplomantov, smo `eleli preveriti, kak{ne so pri nas potrebe najpomembnej{ih skupin delodajalcev po poklicnih jezikoslovcih in katere kompetence za uspe{no opravljanje dela zahtevajo od jezikoslovcev. 3 Kadrovske potrebe po jezikoslovcih Delovna okolja, v katerih se jezikoslovci po kon~anem {tudiju zaposlujejo, se med seboj precej razlikujejo. Za jezikovne slu`be v dr`avnih in mednarodnih institucijah in velikih podjetjih je zna~ilno, da delo jezikoslovcev, ki so v njih zaposleni, ni samostojna dejavnost, temve~ sodi v kon~ni del kompleksnega dokumentacijskega cikla, v katerem posamezni jezikoslovci opravljajo razli~ne vloge in si delo delijo. Za tako delovno okolje je zna~ilna pripravljenost delovne organizacije za razvoj znanja in sposobnosti zaposlenih, zato imajo ti praviloma precej mo`nosti za dodatno izobra`evanje (Höge 2002). Kot ka`ejo spodnji rezultati, to v veliki meri dr`i tudi za slovenske razmere. Zalo`be in prevajalske agencije z velikim {tevilom zaposlenih so bolj podobne jezikovnim oddelkom v velikih podjetjih ali institucijah, tiste s prete`no zunanjimi sodelavci pa opravljajo funkcijo posrednika za samostojne prevajalce, lektorje, oblikovalce besedil ipd. Delovni ritem v tem okolju je izrazito projektno naravnan in vklju~uje potegovanje za posel, pripravo projekta, dogovarjanje za obseg dela in ceno zanj ter natan~no dolo~ene roke za dokon~anje projekta. [e posebej za prevajalske agencije je zna~ilno, da so se prisiljene ravnati po razmerah na trgu in naro~niku ponuditi to~no to, kar potrebuje. Zato ponavadi niso pripravljene vlagati v prevajal~ev dolgoro~ni razvoj in ~akati, da pridobi potrebna znanja, temve~ zunanje sodelavce najemajo po potrebi, in sicer tiste, ki lahko v nekem trenutku opravijo zahtevano delo na zahtevani kakovostni ravni (Heyn 1996, EAGLES 1999). Povpra{evanje po jezikoslovcih na slovenskem trgu dela smo preverili s pregledom oglasov za delo, objavljenih v ~asniku Delo. Zbrali smo oglase, objavljene leta 1999, in jih primerjali s tistimi, ki so bili objavljeni leta 2004. Upo{tevali smo zgolj oglase, v katerih je bila zahtevana izobrazba jezikoslovne smeri, nismo pa vklju~ili oglasov za pedago{ke poklice, kot so u~itelji in profesorji jezika v osnovnih in srednjih {olah ter na zasebnih jezikovnih {olah. Poleg standardnih zahtev po ustrezni univerzitetni izobrazbi in izku{njah na nekem delovnem podro~ju smo v velikem {tevilu primerov opazili precej{nje razlike v tem, katere institucije i{~ejo posamezne profile, pa tudi v njihovih zahtevah po poznavanju sodobnih ra~unalni{kih tehnologij (glej tabeli 2 in 3). 106 Darja Fi{er delovno mesto št. delodajalec zahtevano znanje lektor 1 založba delo z urejevalniki besedil lektor – korektor 1 založba delo z osebnim računalnikom lektor – redaktor 1 založba delo z osebnim računalnikom lektor – vodja projektov 1 državna institucija – 1 državna institucija delo z osebnim računalnikom prevajalec 1 podjetje s prev. odd. delo z osebnim računalnikom 2 prevajalska agencija – 2 mednarodna institucija delo z osebnim računalnikom prevajalec – administrator 1 državna institucija – 1 podjetje s prev. odd. – prevajalec – asistent 1 podjetje s prev. odd. – prevajalec – korespondent za tuje jezike 1 državna institucija delo z osebnim računalnikom 1 podjetje s prev. odd. – prevajalec – redaktor 6 državna institucija delo z urejevalniki besedil in orodji za elektronsko komunikacijo prevajalec – tolmač 1 državna institucija – redaktor 1 založba – urednik 9 založba delo z osebnim računalnikom, izkušnje s pripravo za tisk Tabela 2: Oglasi za delo (Delo 1999) . Jezikovne tehnologije od {tudija do zaposlitve 107 delovno mesto št. delodajalec zahtevano znanje lektor 4 založba – lektor – korektor 1 prevajalska agencija – 1 založba – obdelovalec večjezične dokumentacije 1 prevajalska agencija delo z osebnim računalnikom, MS Office 6 mednarodna institucija delo z osebnim računalnikom, MS Office, Trados TWB, MT prevajalec 2 podjetje s prev. odd. delo z osebnim računalnikom, internet, faks 3 prevajalska agencija Trados, SDLX, Transit prevajalec – administrator – – – prevajalec – asistent 4 državna institucija delo z osebnim računalnikom, MS Office, Spis, Lotus Notes 1 podjetje s prev. odd. – prevajalec – koordinator 1 državna institucija delo z osebnim računalnikom prevajalec – lektor 1 prevajalska agencija delo z osebnim računalnikom, MS Office 1 založba – prevajalec – tolmač 1 prevajalska agencija delo z osebnim računalnikom, MS Office, računalniška orodja za prevajanje prevajalec – vodja prev. pisarne 1 prevajalska agencija delo z osebnim računalnikom, internet, faks, Trados urednik 10 založba delo s popularnimi računalniškimi programi Tabela 3: Oglasi za delo (Delo 2004). ^e so leta 1999 delodajalci iskali predvsem ljudi z osnovnim znanjem dela z osebnim ra~unalnikom, je iz oglasov, objavljenih leta 2004, jasno razvidno, da so medtem v ve~ini delovnih okolij za~eli uporabljati razli~ne jezikovne tehnologije, saj delodajalci od kandidatov `e v oglasih zahtevajo poznavanje specifi~nih programskih orodij. Ugotavljamo tudi, da se glede na razlike med delovnimi okolji razlikujejo tudi kadrovske potrebe najpomembnej{ih delodajalcev. Dr`avne ustanove, mednarodna 108 Darja Fi{er podjetja z jezikovnimi oddelki in zalo`be so imeli leta 2004 do kandidatov podobne zahteve kot leta 1999, mo~no pa so se spremenile zahteve mednarodnih organizacij (organov EU) in prevajalskih agencij. Zbrani oglasi ka`ejo, da so se najve~je spremembe v zadnjih petih letih pojavile v prevajalskem poklicu, saj predvsem prevajalske agencije in mednarodne institucije (organi EU) povpra{ujejo po prevajalcih, ki znajo uporabljati razna orodja za elektronsko komunikacijo (Lotus Notes) in za ra~unalni{ko podprto prevajanje (Translator’s Workbench, MultiTerm, SDLX in Transit). Evropska unija je zaradi ogromne koli~ine prevodov `e vrsto let eden najpomembnej{ih uporabnikov najrazli~nej{ih prevajalskih tehnologij, prevajalske agencije pa se zanje v zadnjem ~asu vse bolj odlo~ajo predvsem zaradi ohranjanja konkuren~ne prednosti. Ker nas je zanimalo, ali zahteve v oglasih ustrezajo dejanskim delovnim razmeram v prevajalskih agencijah, smo s spletnim iskalnikom najdi.si (URL: http://www.najdi.si) preverili, koliko prevajalskih agencij v Sloveniji na svojih predstavitvenih straneh omenja uporabo orodij za ra~unalni{ko podprto prevajanje (CAT). Med 50 zadetki so bile doma~e strani 16 samostojnih prevajalcev, ki ne i{~ejo sodelavcev (uporabo CAT ogla{ujejo trije), 5 podjetij, ki se ukvarjajo predvsem z drugimi dejavnostmi in v svojo ponudbo vklju~ujejo tudi prevajalske storitve (uporabe CAT ne ogla{ujejo), 14 jezikovnih {ol, ki prevajalske storitve ponujajo kot svojo dopolnilno dejavnost (uporabo CAT ogla{ujeta dve), in 15 prevajalskih agencij in podjetij, ki se ukvarjajo predvsem s prevajanjem in lokalizacijo (prilagajanje ra~unalni{kih programov dolo~enemu jezikovnemu in kulturnemu okolju). Med njimi jih deset na svojih spletnih straneh ogla{uje redno uporabo sodobnih ra~unalni{kih tehnologij in orodij za ra~unalni{ko podprto prevajanje in lokalizacijo, in sicer Trados, StarTransit, SDLX, DejaVu, IBM TM2 in CorelCatalist (na{tevamo jih po abecedi: http://www.amidas.si, http://www.biro2000.si, http://www.euro-translation.com, http://www.icom.si, http://www.iolar.com, http://www.lingo.si, http://www.lomac.net, http://www.mostovi-prevajanje.com, http://www.prevajanje.net in http://www.skrivanek.si). Tudi to nakazuje, da so se prevajalska orodja v okolju slovenskih prevajalskih agencij `e precej uveljavila. Iz zbranih oglasov iz Dela lahko sklepamo, da je za pridobitev dela v dr`avnih institucijah in interne prevajalske oddelke v mednarodnih podjetjih zaenkrat sicer {e dovolj poznavanje dela z MS Office in so ti delodajalci nov kader {e pripravljeni dodatno izobra`evati. Prevajalci, ki se `elijo zaposliti v prevajalskih agencijah ali sodelovati z njimi, pa potrebujejo znanje o jezikovnih tehnologijah. Omenjena ugotovitev je {e toliko bistvenej{a, ker koli~ina dela, ki jih posredujejo prevajalske agencije, v zadnjih letih nara{~a. Glede na to, da prevajalske agencije pri nas postajajo vse pomembnej{a skupina delodajalcev, bi njihove kadrovske potrebe morali ~im prej za~eti upo{tevati tudi pri na~rtovanju {tudijskih programov. Pri tem ne smemo pozabiti, da je ponudba prostih delovnih mest v tiskanih medijih ena tradicionalnej{ih oblik ogla{evanja dela, ki ne daje popolne podobe o razmerah na trgu delovne sile. Za primerjavo smo obiskali mednarodna prevajalska spletna foruma, ki sta trenutno med najbolj `ivahnimi in sta priljubljena tudi med {tevilnimi slovenskimi prevajalci. Foruma ~lanom po elektronski po{ti posredujeta naro~ni Jezikovne tehnologije od {tudija do zaposlitve 109 kove potrebe po prevodih, lektoriranju in korigiranju besedil. Na forumu ProZ (URL: http://www.proz.com) je bilo za jezikovno kombinacijo angle{~ina–sloven{~ina med 1. oktobrom in 31. decembrom 2004 objavljenih 58 ponudb za delo, od katerih je 51 (88 %) kot pogoj za sodelovanje postavilo uporabo prevajalskega namizja (navadno Trados in Transit). V tem obdobju je bilo na TranslatorsCafe (URL: http://www.translatorscafe.com) za isto jezikovno kombinacijo objavljenih 27 ponudb za delo, od katerih so za 22 (81 %) zahtevali uporabo prevajalskega namizja. Delovi oglasi v zadnjih petih letih ka`ejo najve~je spremembe v potrebah delodajalcev v prevajalskem poklicu, pove~anje zahtev po poznavanju dela z aplikacijami za ra~unalni{ko podprto prevajanje pa potrjujejo tudi spletne strani prevajalskih agencij in oglasi za delo na internetnih prevajalskih forumih. Vendar do podobnih sprememb z dostopnostjo ra~unalni{kih korpusov, govornih zbirk in drugih jezikovnih orodij, ki strokovnjakom laj{ajo in izbolj{ujejo kakovost dela, prihaja tudi v sorodnih jezikoslovnih poklicih. Resnega leksikografskega in terminolo{kega dela si skoraj ne znamo ve~ predstavljati brez uporabe ra~unalni{kih korpusov in drugih jezikovnih tehnologij, podro~je ra~unalni{ke leksikografije pa od sodobnega leksikografa zahteva ra~unalni{ko znanje, ki presega raven povpre~nega uporabnika (Krek 2003: 61). Z zgolj »ro~nim« leksikografskim delom se ob spopadanju s tesnimi roki ni ve~ mogo~e dokopati do zadovoljivih posebnosti rabe posameznih slovarskih izto~nic (Derstven{ek 2003: 78). Ra~unalni{ko dostopni viri in tehnologije spreminjajo na~in pou~evanja (tujih) jezikov, ne samo kot sodobni nosilci u~nih gradiv in referen~nih virov, temve~ vse bolj tudi pri u~enju na daljavo v obliki virtual- ne univerze, na kateri pouk poteka z uporabo elektronske po{te, interaktivnih spletnih strani in videokonference (Pisanski 2003). Ni~ druga~e ni v ogla{evanju in medijih, pri ~emer so orodja za namizno zalo`ni{tvo `e nekaj let nepogre{ljiv delovni pripomo~ek, najrazli~nej{e aplikacije pa so se uveljavile tudi v vsakodnevni poslovni komunikaciji. Zato je ~imprej{nja vklju~itev pouka jezikovnih tehnologij tudi v ostale jezikovne {tudijske programe {e toliko pomembnej{a. Da je dragocena tovrstna znanja, pridobljena med {tudijem, mogo~e zelo u~inkovito uporabiti v praksi, v nadaljevanju prispevka prikazujemo z opisom vklju~evanja prevajalskega namizja Trados v delovni proces ene od slovenskih prevajalskih agencij. Pri projektu je vse od njegove zasnove sodelovala avtorica prispevka, ki je delo s prevajalskimi namizji spoznala pri {tudiju prevajalstva na Filozofski fakulteti in tako bistveno prispevala k uspe{nemu uvajanju sodobnih prevajalskih tehnologij v okolje prevajalske agencije, opravila ve~ino pripravljalnih dejavnosti za prehod na delo s Tradosom in pripravila izobra`evanje za prevajalce (glej Fi{er 2004). Predstavljeni so razlogi za uvajanje jezikovnih tehnologij v prevajalski projekt in njihov vpliv na delovni proces ter udele`ence v njem. Opisan projekt dokazuje, da prevajalske in druge jezikovne tehnologije zaradi svojih ugodnih u~inkov tako za delodajalce kot za zaposlene nakazujejo smer razvoja delovnih okolij, v katera se vklju~ujejo jezikoslovci, in tako razkrivajo prihodnje potrebe delovnega trga po kompetencah s podro~ja jezikovnih tehnologij. 110 Darja Fi{er 4 Uvajanje jezikovnih tehnologij v delovno okolje prevajalske agencije Predstavljeni projekt se je za~el septembra 2002, ko je naro~nik potreboval prevode besedil s podro~ja ban~ni{tva iz sloven{~ine v angle{~ino. Naro~nik prevodov ni potreboval dnevno, temve~ pred sejami nadzornega odbora, zaradi ~esar je bil ritem dela neenakomeren, roki za dokon~anje prevodov pa kratki. Pri tem je imela agencija zgolj vlogo posrednika med naro~nikom in prevajalci, njena glavna naloga je bila zagotavljanje pravo~asne dostave prevoda naro~niku. Po prvih naro~ilih so prevajalci ugotovili, da se v besedilih v~asih ponavljajo strokovni izrazi, drugi~ pa kar celi odstavki (npr. pri navajanju odlo~b Banke Slovenije). Nekateri so si zato za~eli izdelovati tabele z izrazi v izvirniku in prevodu in ponavljajo~e se dele besedil kopirali iz prej{njih prevodov. Uporabo pomnilnika prevodov je predlagala prevajalka, ki je za druge naro~nike `e uporabljala Wordfast (URL: http://www.wordfast.net) in je poznala njegove prednosti. Za nakup Tradosa (URL: http://www.trados.com) se je agencija odlo~ila zaradi povezave z urejevalnikom besedil MS Word, ki so ga prevajalci `e dobro poznali. 4.1 Priprava na delo s Tradosom Pred za~etkom uporabe Tradosa je bilo treba namestiti namizja na ra~unalnike, izdelati pomnilnik prevodov in terminolo{ko bazo. Ker ve~ina prevajalcev ni poznala dela s prevajalskim namizjem, smo pripravili tudi izobra`evanje zanje, na katerem smo jim predstavili koncept pomnilnika prevodov na splo{no in na~in dela z Workbenchem, WinAlignom in MultiTermom, v drugem delu seminarja pa so vsak na svojem ra~unalniku vadili najpomembnej{e operacije za prevajanje s Tradosom (odpiranje baze in priprava delovnega okolja, analiza izvornega besedila, odpiranje in zapiranje prevodnih enot, vstavljanje nespremenljivk in terminologije, iskanje po konkordancah, ~i{~enje prevoda). Izdelava pomnilnika prevodov. Ker je projekt tekel `e ve~ mesecev pred nakupom Tradosa, smo imeli obse`en arhiv prevodov. Izvorna besedila in njihove prevode smo poravnali z WinAlignom in ro~no popravili napake, da smo dobili segmentne pare izvirnik–prevod. Pregledane in poravnane segmente smo pred izvozom opremili s potrebnimi administrativnimi podatki. Nato smo v Translator’s Workbenchu ustvarili bazo in vanjo uvozili poravnane prevode. Izdelava terminolo{ke baze. Za izdelavo terminolo{ke baze v MultiTermu smo uporabili slovensko-angle{ke sezname terminologije, ki so si jih za la`je delo sestavili nekateri prevajalci. Opazili smo, da so prevajalci veliko izrazov prevajali razli~no. Za enotne prevode terminologije smo se dogovorili na internem forumu, s ~imer smo dosegli enotnej{e prevode. 4.2 Opis dela s Tradosom Po prehodu na delo s Tradosom se bistvo dela ni spremenilo; naro~nik je izvorna besedila enako kot doslej poslal koordinatorju projekta, ki je skrbel za to, da jih je razdelil med prevajalce in jih po kon~anem prevajanju pravo~asno oddal naro~niku. Jezikovne tehnologije od {tudija do zaposlitve 111 ^e pa projekt pogledamo pobli`e, opazimo, da smo na agenciji dobili veliko novih nalog, s katerimi se prej nismo ukvarjali (glej sliki 1 in 2). Ob prejemu besedil mora po novem koordinator projekta najprej ugotoviti, kolik{en dele` teh besedil je `e v pomnilniku prevodov in koliko morajo prevajalci prevesti na novo. Nato besedila skupaj z zadnjo razli~ico pomnilnika prevodov in terminolo{ke baze po{lje prevajalcem. Po kon~anem delu ti agenciji vrnejo neo~i{~ene prevode, torej dokumente, v katerih je shranjen izvirnik vzporedno s prevodom. Pred oddajo prevodov mora koordinator besedila o~istiti, posodobiti bazo in iz prevoda izlo~iti izvorno besedilo. prevajalec agencija naročnik prevajalec naročnik agencija analiza posodabljanje čiščenje kakovost vzdrževanje Slika 1: Prikaz dela pred uporabo Tradosa. Slika 2: Prikaz dela s Tradosom. Koordinatorjeve za~etne in kon~ne naloge sicer niso zahtevne, vseeno pa zahtevajo nekaj ~asa, saj je prevajalcev deset in mora koordinator prav tolikokrat posodobiti bazo, ko so prevodi kon~ani. Te dodatne zadol`itve se {e posebej poznajo pri nujnih prevodih, ki morajo biti kon~ani v enem dnevu. Koordinatorjevega dela ne more opraviti nih~e drug, saj administrativno osebje na agenciji pozna dela s Tradosom, poleg tega pa razen koordinatorja in prevajalcev nih~e nima name{~enega Tradosa. S tem je postal projekt bolj odvisen od koordinatorja projekta kot prej. Poleg koordinatorjevih nalog se je pove~alo tudi {tevilo vzdr`evalnih opravil, kot so popravljanje prevodnih enot v pomnilniku prevodov in terminolo{ki bazi, posodabljanje terminolo{ke baze in poravnavo besedil za pomnilnik prevodov. Tega ne more po~eti administrativno osebje, pa tudi ne koordinator projekta, saj je treba poleg Tradosa dobro poznati tudi oba jezika, koordinator pa ni jezikoslovec. Prevajalci teh opravil ne morejo opravljati iz dveh razlogov: nimajo dostopa do glavnega pomnilnika prevodov, pa tudi ~asa nimajo dovolj, saj imajo veliko dela `e s prevajanjem samim. Zato se je projektu pridru`il {e vzdr`evalec podatkovnih baz. 112 Darja Fi{er 4.3 Vrednotenje dela s Tradosom Kako uspe{ni smo bili s prehodom na Trados, je mogo~e ugotoviti s primerjavo stro{kov za uporabo Tradosa, koli~ine in kakovosti prevodov ter mnenjem vseh udele`encev v prevajalskem projektu: naro~nika, prevajalcev, predvsem pa agencije, ki se je za Trados odlo~ila. Stro{ki. Za prevajalsko agencijo so enkratni stro{ki – med katere spadajo stro{ki nakupa strojne (opti~ni ~italnik) in programske opreme (Trados LSP, certifikati, OCR), stro{ki priprave pomnilnika prevodov in terminolo{ke baze ter stro{ki izobra`evanja – zna{ali pribli`no poldrugi milijon tolarjev. Z uporabo Tradosa nastajajo tudi teko~i stro{ki, ki vklju~ujejo stro{ke vzdr`evanja strojne (nadgradnje in nove razli~ice) in programske opreme (zamenjava in nakup dodatne potrebne opreme), stro{ki vodenja projekta ter stro{ki vzdr`evanja in posodabljanja pomnilnika prevodov in terminolo{ke baze, ki jih ocenjujemo na pribli`no 300.000 tolarjev mese~no. Analiza arhiva prevodov. [tevilo vseh dokumentov, ki smo jih do konca raziskave prevedli, je 1.230. Med njimi je najve~ poro~il projektnih skupin in finan~nih poro~il (glej tabelo 4). Pregled dokumentov je pokazal, da so besedila kratka, saj je povpre~na dol`ina dokumentov 3,59 prevajalske strani.3 Najve~ dokumentov je bilo dolgih eno stran ali manj (448), sledila so besedila, dolga dve do pet strani (383) in {est do deset strani (213), najdalj{i (94 strani) pa je bil prevod letnega poro~ila. Vrste dokumentov Št. dokumentov poročila projektnih skupin 381 finančna poročila 375 gradivo za seje 134 sporočila za javnost 106 zapisniki sej 25 vabila na seje 25 letna poročila 1 drugo 183 skupaj 1.230 Tabela 4: Razporejenost besedil po kategorijah. Notranja ponovljivost posameznih delov kratkih besedil je majhna (1 %), pri dalj{ih besedilih pa naraste tudi na 7 %. Povsem druga~e je z medbesedilno ponovljivostjo, saj jo zahtevajo `e stalne vrste besedil (bilance stanja, bonitete podjetij, vabila na seje ipd.). Stopnja ponovljivosti pri tem projektu je bila v povpre~ju 23-odstotna. Koli~ina prevodov. Projekt se je za~el s petimi prevajalci, po dveh mesecih pa se jim jih je pridru`ilo {e pet. Leta 2002 je vsak prevedel v povpre~ju 27,18 strani na mesec, leto kasneje 27,11 strani mese~no, v za~etku leta 2004 pa 22 strani. Sprva je naro~nik zaprosil za prevajanje sto strani mese~no, kar je presegel `e prvi mesec. 3 Ena prevajalska stran pomeni 1.500 znakov brez presledkov. Upo{tevana je dol`ina izvirnikov. Jezikovne tehnologije od {tudija do zaposlitve 113 Vsi prevajalci skupaj so pred nakupom Tradosa prevedli 2.004, s Tradosom pa 2.417 strani, skupno 4.421. V mesecih, ko so ~lani nadzornega sveta imeli redne seje (oktobra, decembra, februarja, aprila in junija), je bilo dela ve~, saj smo takrat poleg rednih prevodov prevajali {e gradivo za seje in zapisnike. Najve~ (340 strani) so prevajalci prevedli septembra, ko je naro~nik najbolj dejavno re{eval zaplete pri novem na~inu poslovanja, in meseca decembra, ko so zaklju~evali finan~no leto. Brez Tradosa nam te koli~ine besedil z enakim {tevilom prevajalcev nikakor ne bi uspelo prevesti. 163 167 202 180 225 193 234 196 248 294 335 340 337 331 340 194 246 196 80 100 120 140 160 180 200 220 240 260 280 300 320 340 sept 02 okt 02 nov 02 dec 02 jan 03 feb 03 mar 03 apr 03 maj 03 jun 03 jul 03 avg 03 sept 03 okt 03 nov 03 dec 03 jan 04 feb 04 Graf 1: Koli~ina prevodov od septembra 2002 do februarja 2004 (brez Tradosa sept. 2002–jun. 2003, s Tradosom jul. 2003–feb. 2004). Kakovost prevodov. Kot je razvidno iz zgornjega odstavka, se je z uporabo Tradosa prevajalska zmogljivost agencije znatno pove~ala. Druga najpomembnej{a pridobitev uporabe prevajalskega namizja pa je izbolj{ana sledljivost prevodov, kar dviguje kakovost prevodov. Pomnilnik prevodov vsem prevajalcem omogo~a brskanje po starih prevodih (za vzdr`evanje, v obliki konkordanc ali pa s prikazom polnih in meglenih zadetkov), tako da je pregled nad kon~animi prevodi bolj{i. Na ta na~in smo na{li in odpravili predvsem {tevilna terminolo{ka odstopanja, prevodi pa so postali enotnej{i. 4.4 Koristi uporabe Tradosa za prevajalsko agencijo Z uporabo pomnilnika prevodov nam je uspelo zadr`ati naro~nika tudi po preteku prve enoletne pogodbe. S Tradosom smo pove~ali svojo konkuren~nost, saj smo z recikliranjem `e opravljenih prevodov lahko zni`ali stro{ke prevajanja za pribli`no 25 %. Zaradi spremenjenega na~ina dela so se nekoliko povi{ali stro{ki vodenja projekta in vzdr`evanja podatkovnih baz, vendar so v skupnem stro{ki {e vedno dobrih 20 % ni`ji. Za~etni pomnilnik prevodov, ki smo ga napolnili s starimi prevodi, je {tel 4.825 prevodnih enot, do konca spremljanja projekta pa je narasel na 50.107 prevodnih enot. 114 Darja Fi{er S tako bogatim pomnilnikom lahko zagotovimo enako koli~ino prevodov v kraj{em ~asu. Glede na nujnost prevodov smo se z naro~nikom dogovorili za tri kategorije: najnujnej{e prevode mu vrnemo v 24 urah, prevode besedil, ki jih naro~nik po{lje v petek, dobi do ponedeljka, za manj nujne prevode pa imamo tri dni ali ve~ ~asa. Pred uporabo Tradosa smo v 24 urah lahko zagotovili samo 10 % prevodov, s Tradosovo pomo~jo je najnujnej{ih prevodov ve~ kot ~etrtina (glej graf 2). Prav tako z bogatim pomnilnikom prevodi postajajo vse enotnej{i, kar je za besedila s podro~ja ban~ni{tva in financ zelo pomembno in posledi~no zvi{uje njihovo kakovost. prej 10 % prej 36 % prej 54 % zdaj 38 % zdaj 35 % zdaj 27 % normalen rok čez vikend v 24 urah Graf 2: Prikaz prevajalskih zmogljivosti pred uporabo Tradosa in z njegovo pomo~jo. Tudi vodenje projekta je bolj u~inkovito, saj lahko z analizo novih dokumentov (tj. primerjava novega besedila s pomnilnikom prevodov) koordinator zelo natan~no ugotovi, koliko dela ~aka prevajalce, in naro~niku `e takoj sporo~i, v kak{nem ~asu ga lahko opravijo. Z uporabo Tradosa smo mo~no zmanj{ali koli~ino ponovljivih nalog, saj se prevajalci posve~ajo predvsem prevajanju novih vsebin, za neko~ `e opravljene prevode pa poskrbi pomnilnik. Poleg pove~anja kakovosti in koli~ine opravljenih prevodov gre omeniti {e ob~utno izbolj{anje oblikovanja prevedenih dokumentov (vrste in velikosti pisave, robov, odstavkov, razmika med vrsticami ipd.), ki so se pred za~etkom dela s Tradosom precej razlikovali od izvirnikov, sedaj pa je enako oblikovanje prevoda mogo~e dose~i brez vlaganja dodatnega truda in ~asa. 5 Sklep Analiza zbranih oglasov za delo potrjuje, da se v Sloveniji z vse pogostej{o uporabo sodobnih jezikovnih orodij na vseh jezikoslovnih podro~jih poostrujejo tudi delodajal~eve zahteve do jezikoslovcev, ki morajo vse pogosteje poleg poznavanja stroke dokazati tudi ra~unalni{ko spretnost in znanje dela z najrazli~nej{imi jezikovnimi aplikacijami. Opisan projekt pa dokazuje, da potrebe po teh znanjih pa ne narekuje samo trg, temve~ so {e toliko dragocenej{a tudi zato, ker lahko jezikovni Jezikovne tehnologije od {tudija do zaposlitve 115 delavci tudi kot pobudniki novih pristopov v delovnih organizacijah z njimi dose`ejo veliko bolj{e rezultate in se veliko bolje uveljavijo tudi v okoljih, kjer so tovrstne novosti {e neizkori{~ene. Iz tega sledi, da jezikoslovci brez teh znanj za trg v prihodnosti ne bodo ve~ zanimivi, saj se ne bodo mogli vklju~evati v sodobne delovne procese. Glede na razmere v gospodarstvu bi bilo tudi nemogo~e pri~akovati, da bodo delodajalci vedno pripravljeni vlagati ~as in denar v dodatno izobra`evanje zaposlenih, {e preden bodo ti zanje sploh uporabni. Zato bi bilo najbolje, ~e bi jezikoslovci potrebna znanja pridobili `e med {tudijem. Snovalci {tudijskih programov kmalu ne bodo ve~ mogli bodo~im jezikoslovcem nuditi kakovostnega in uspe{nega {tudija, ~e se ne bodo ~im prej ozrli po dejanskih razmerah v raznih jezikoslovnih poklicih v sedanjosti in prihodnosti. Ob upo{tevanju vseh skupin delodajalcev, ne samo konservativnej{ih dr`avnih ustanov, je potrebno jezikoslovne {tudijske programe prilagoditi tako, da bodo tradicionalne vsebine povezane s prednostmi, ki jih omogo~a sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija. Izgovor, da je za opravljanje nekaterih poklicev zaenkrat dovolj najosnovnej{e poznavanje dela z osebnim ra~unalnikom, je kratkoviden in dolgoro~no ne more prinesti pozitivnih rezultatov, saj je eno najpomembnej{ih poslanstev visokega {olstva doseganje trajne zaposljivosti in posredovanje relevantnega znanja, ki bo dolgoro~no koristilo tako posameznikom kot tudi trgu delovne sile. Tudi v Sloveniji si prevajalsko, leksikografsko, terminolo{ko, zalo`ni{ko, novinarsko, ogla{evalsko in ne nazadnje u~iteljsko delo brez uporabe sodobnih jezikovnih tehnologij komaj {e lahko predstavljamo. Torej je ~imprej{nja vklju~itev pouka jezikovnih tehnologij v vse jezikoslovne {tudije nujna, ~e `elimo v na{i dr`avi do leta 2010 dose~i cilj bolonjske deklaracije, tj. razvoj skladnega in povezanega evropskega visoko{olskega prostora, ki bo prispeval k oblikovanju Evrope kot »najbolj konkuren~nega in dinami~nega, na znanju temelje~ega gospodarstva na svetu, sposobnega trajnostne rasti z ve~ in bolj{imi delovnimi mesti in z ve~ socialne povezanosti« (Evropski svet, Lizbona 2000: 1). Literatura Derstven{ek, Nina, 2003: Vloga besedilnega korpusa pri postavitvi geselskega ~lanka v enojezi~nem slovarju. Jezik in slovstvo 48/5 (sept.–okt. 2003). 65–81. EAGLES, 1999: EAGLES Evaluation Working Group. Final Report. EAG-II-EWG-PR.1. Draft version – March 1999. URL: http://www.ilc.pi.cnt.it/eagles [30.12.2004]. Fi{er, Darja, 2004: Uvajanje sodobnih prevajalskih tehnologij v novo prevajalsko okolje. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Heyn, Matthias, 1996: Present and Future Needs in the CAT–World. URL: http://www.lisa.org/archive_domain/newsletters/1996/3/heyn.html [30.12.2004]. Höge, Monika, 2002: Towards a Framework for the Evaluation of Translators’ Aid Systems. Doktorska disertacija. Helsinki: Faculty of Arts, Department of Translation Studies. Krek, Simon, 2003: Jezikovni priro~niki in novi mediji. Jezik in slovstvo 48/3–4 (maj–avg. 2003). 29–46. 116 Darja Fi{er Krek, Simon, 2003: Sodobna dvojezi~na leksikografija. Jezik in slovstvo 48/1 (jan.–feb. 2003). 45–60. Lisbon European Council (2000): Presidency Conclusions. URL: http://www.europa.eu.int/comm [30.12.2004]. Pisanski, Agnes, 2003: Uporaba novih tehnologij pri jezikovnem pouku. Jezik in slovstvo 48/3–4 (maj–avg. 2003). 103–112. Razdev{ek Pu~ko, Cveta, 2004: Kompetence u~iteljev. URL: http://www.pef.uni-lj.si/strani/ bologna/kompetence.pdf [30.12.2004]. Sklepi in priporo~ila delovnega posveta »Modeli {tudija in uresni~evanje Bolonjskega procesa«, 2003. Ljubljana: Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port. URL: http://www.upr.si/ prenova/ECTS_gradivo/Posvet%201%20zakljucki%20.doc [30.12.2004]. Stabej, Marko, 2003: Jezikovne tehnologije in jezikovno na~rtovanje. Jezik in slovstvo 48/3–4 (maj–avg. 2003). 5–18. Svet Republike Slovenije za visoko {olstvo, 2004: Merila za akreditacijo visoko{olskih zavodov in {tudijskih programov. Uradni list RS, {t. 101/2004. [tudijski program prevajalstva na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. URL: http:// prevajalci.ataco.si/lang/dodipl.php [30.12.2004]. [tudijski program prevajalstva na Pedago{ki fakulteti Univerze v Mariboru. URL: http://www.pfmb.uni-mb.si/smeri.html [30.12.2004]. [tudijski program slovenistike na Fakulteti za humanisti~ne {tudije Univerze na Primorskem. URL: http://www.fhs-kp.si/izvori/4-3.htm [30.12.2004]. [tudijski program slovenistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. URL: http:// www.ff.uni-lj.si/slovenistika/dodiplomski.htm [30.12.2004]. [tudijski program slovenistike na Politehniki Nova Gorica. URL: http://www.p-ng.si/png/ slo/news/program_slovenistika.pdf [30.12.2004]. Vukasovi}, Martina, 2004: Final Report. The official Bologna Seminar on Employability in the context of the Bologna Process. Bled. URL: http://www.bologna-bergen2005.no/EN/ Bol_sem/Seminars/041022-23Bled/041022-23_General_report.pdf [30.12.2004]. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem {olstvu (ZViS-D). UL RS 63/2004. Zgaga, Pavel, 2003: Bolonjski proces terja mnogo ve~ kot mehansko spremembo strukture {tudija. Posvet »Modeli {tudija in uresni~evanje bolonjskega procesa«. Ljubljana: Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port.