192 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989 TRŽAŠKI IN LJUBLJANSKI NAJDENČKI V KUMLJANSKIH HRIBIH boris golec V pričujočem sestavku o tržaških in ljubljanskih najdenčkih, rejencih v vaseh in zaselkih pod Kumom, sem poskušal osvetliti pritok, rejniško dobo ter na- daljnjo življenjsko pot tega nemalokrat marginalnega dela podeželskega prebivalstva. Število otrok iz trža- j ške in ljubljanske najdenske ustanove je predstavljalo v obmejnih kranjskih župnijah na področju Posav- ! skega hribovja nasploh precejšen delež celotne popu-"! lacije, na štajerski strani pa tega pojava niso poznali. V sestavku sem se omejil na župnijo Št. Jurij pod Ku- mom, danes imenovano Šentjurij-Podkum, in sicer zlasti zaradi množine ohranjenega arhivskega gradiva v tamkajšnjem župnijskem uradu pa tudi zaradi rela-, tivne majhnosti župnije, kar mi je olajšalo pregled | nad gibanjem prebivalstva. 5 pojem najdenCka Jožefinska doba je s povečano skrbjo za socialno varstvo prinesla poleg novih deželnih bolnišnic, po- rodnišnic in ubožnic tudi moderno organizacijo naj- denišnic. Njihov namen je bil sprejemati zapuščene in najdene otroke, ter jih oddajati v plačano rejo na podeželje. Ljubljana je dobila najdenišnico z majhno porodnišnico leta 1788, v isti čas pa sodi tudi ustano- vitev najdenišnice v Trstu.^ Izraz najdenček za odda- ne sirote sicer ni najustreznejši, saj je bilo število naj- denih otrok med njimi zanemarljivo majhno, vendar gre za uradni naziv, ki je bil edini v rabi ves čas obsto- ja obeh najdenišnic (Triester = oziroma Laibacher ¦ Findling, redkeje Findelkind) in se je kot tak uveljavil tudi med ljudstvom. Deloma sem posegel tudi po arhivskem gradivu ljubljanske najdenišnice, ne pa tudi po arhivalijah so- rodne tržaške ustanove, saj bi tovrstno delo že prese- galo namen sestavka. Fond sirotinske in najdenske ustanove v Ljubljani, ki ga hrani Arhiv SR Slovenije, zajema sicer vse sprejemne knjige od leta 1788 do 1899 (najdenišnico so ukinili že leta 1871), a so podat- ki v njih zelo skromni.^ Popolnejšo sliko o izvoru otrok imamo le za obdobje štirinajstih let od 1820 do 1834.^ V tem času je bilo v sprejemališče oddanih 1740 otrok, od tega 1574 ali 90,46% naravnost iz po- rodnišnice, ki je bila z najdenišnico združena v isti ustanovi, le 166 ah 9,54% pa je prišlo od drugod. Ve- čji del slednjih seje rodilo v ljubljanskih mestnih žup- nijah. Pravih najdenčkov je bilo samo 36 ah 2,07%, od teh natanko polovica iz Ljubljane in polovica s podeželja. Domala vsi v porodnišnici rojeni otroci so bili nezakonski, njihove matere pa služkinje, ki so se med otrokom in službo odločile za slednjo. Med materami, ki so rodile v Ljubljani zunaj porodnišni- ce, so bila neporočena mestna dekleta, zapornice z ljubljanskega gradu, igralke, vdove pa tudi revnejše poročene predmestne ženske in oficirske žene. Po- dobno so bile matere otrok s podeželja naporočene kmečke hčere in vdove, ki so hotele prikriti sramoto. Od 36 pravih najdenčkov iz obdobja 1820 do 1834 so se mestni najkasneje v nekaj dneh znašli v najdeni- šnici, za tiste s podeželja pa je značilno, da so prišh v sprejemališče šele po nekaj tednih, mesecih ali celo po več kot letu dni. Del ljubljanskih je bil krščen šele po oddaji v najdenišnico, sicer pa vsi v župnijah, kjer so jih našh. Nenavadnih ali zaničljivih krstnih imen ni med njimi, saj so dobivali krščenci le običajna imena svetnikov, ki so godovah v dneh okoli krsta. Drugače pa je s priimki, katerih razlago je duhovnik v nekaj primerih še posebej zabeležil. Tako je več priimkov nastalo po kraju najdbe. Otroci, ki so jih našH pred vhodnimi vrati cerkva ah najdenišnice, so se pogosto imenovah Portner, priimek Bukovic izhaja iz vasi Bu- kovica pri Ilirski Bistrici, Altenmarktler je nastal po ljubljanskem Starem trgu, Drešar je dobil priimek po skednju (Dreschboden), Heu verjetno po senu, nale- timo pa še na zanimiva priimka Fenster (okno) in Dragmansfund (Fund = najdba). Nekateri najdenčki so dobili ob krstu priimke, ki niso nič drugega kot osebna imena: Marcellus, Dionizija, Mihael, Zahari- ja, Ambrož, Jakob, Ahac ali Martin. Neredka pa sta bila tudi značilna najdenska priimka Zavržen in Pod- vržen." Postopek za oddajo otroka je bil preprost. Uprava najdenišnice je materi izročila potrdilo, s katerim je lahko dobila otroka iz reje v lastno brezplačno oskr- bo, najdenišnici pa je morala plačati vsaj najnižjo predpisano takso. Ker večina mater tega ni zmogla, je najdenišnica izterjala oskrbnino za otroka od mestne občine oziroma okraja, kamor je bila otrokova mati pristojna. Okrajna gosposka, na katere področju so našli najdenčka, je bila dolžna plačati takso tudi za tega. Desetletja je znašala najnižja predpisana vsota za vdrževanje otroka 24 goldinarjev, dogajalo pa se je, da so matere ali druge osebe izročile upravi najde- nišnice tudi 50, 100 ali več goldinarjev. Najdenišnica je potem kot sprejemahšče prehodne- ga značaja v najkrajšem času, nemalokrat še isti ali naslednji dan, izročila otroka skupaj z rejniško po- godbo stranki, ki seje oglasila v ustanovi. Oskrba za- puščenega otroka se je podeželskemu človeku splača- la še zlasti zato, ker je imel s tem zagotovljen dodatni redni vir dohodka. Oskrbnino so rednikom, pravilo- ma zakoncema, posredovali župnijski uradi, ki so si- cer hranili tudi rejniške pogodbe in urejali vse zadeve ob vrnitvi otroka svojcem ali predaji drugim redni- kom. Ko je rejenec dopolnil osmo leto starosti, so ob- veznosti najdenišnice do rednikov prenehale, otrok pa je bil dotedanjim rednikom prepuščen v nadaljnjo brezplačno oskrbo. Primeri, ko so redniki še pred iz- tekom rejniške dobe izročili otroka spet najdenišnici. kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989 1931 SO bili redici. Še največicrat se je zgodilo, da je morala najdenišnica preskrbeti druge rednike zaradi smrti enega ali obeh rednikov. Koliko tržaških in ljubljanskih najdenčkov je bilo v več kot stoletje trajajočem obdobju v reji na sloven- skem podeželju, bi bilo moč ugotoviti le z načrtnim pregledom ohranjenega gradiva obeh najdenišnic. Število ljubljanskih najdenčkov znaša vsaj 10.000,^ še znatno več pa je bilo tržaških. Naj kot primer nave- dem število v reji umrlih otrok v obdobju od 1820 do 1834, iz katerega so nam edino na voljo tovrstni po- datki. Skupno je v teh štirinajstih letih umrlo na Kranjskem 3367 rejencev, od tega 779 ali 23,13% Ljubljančanov in 2588 ali 76,87 % Tržačanov.« rejenci v št. juriju pod kumom Raztresena vas Št. Jurij pod Kumom, po zadnji vojni imenovana Podkum, se s svojimi zaselki in sa- motnimi kmetijami razteza na razgibanem površju pod mogočnim Kumom (1219 m) več kot štiri kilome- tre daleč, njeno središče pa je na visokem hrbtu okoli župnijske cerkve sv. Jurija (770 m). Odtod se proti se- veru spušča svet po dolini potoka Šklendrovca k Savi in proti jugu do prečne doline Sopote, ki doseže Savo niže pri Radečah. Pokrajino pokrivajo predvsem goz- dovi, prebivalci pa so danes ob domači kmečki dejav- nosti vse bolj vezani tudi na zagorski premogovnik in industrijo.' Kraj je pod svetniškim imenom prvič omenjen sku- paj s sosednjima vasema Borovak in Rtiče okoli leta 1400, leta 1406 se prvič omenja bližnji Osredek, 1444 Mali Kum in 1448 še Rodež.' Cerkveno je spadalo to področje do jožefinske dobe pod pražupnijo na Svib- nem, leta 1786 se je od nje odcepila šentjurijska loka- lija, leta 1806 pa je postala samostojna župnija. Nje- ne meje so se pozneje še za kratko dobo razširile, ko je bila župniji v letih 1828 do 1837 priključena lokali- ja v Konjšici, vendar se je že po devetih letih spet osa- mosvojila kot šentjurijska ekspozitura z lastnim du- hovnikom.' Tako so ostala v župniji Št. Jurij v celoti naselja Borovak, Gorenja vas, Klenovik, Mali Kum, Rtiče in Št. Jurij ter večji del naselja Brinje. Ob kon- cu dotoka tržaških in ljubljanskih najdenčkov leta 1860 je štela župnija v sedmih naseljih skupno 166 hiš in približno 1200 župljanov.'° Kljub obsežnemu gradivu o gibanju prebivalstva v šentjurijskem župnijskem arhivu podatki o rejencih iz najdenišnic niso popolni. To velja še zlasti za deset- letja do začetka tridesetih let 19. stoletja, ko imamo na voljo zgolj krstne, poročne in mrliške matične knjige, ki jih je šentjurijska lokalija začela voditi leta 1787. Podatki v maticah pa so bili pred letom 1835, ko začnejo duhovnije pisati dvojnike, sila skromni, pogosto omejeni zgolj na imena ljudi.Ker iz tega časa ni nikakršnih popisov župljanov in najdenčkov, je podatke o slednjih moč črpati le iz poročnih in mrHških matičnih knjig, kolikor so se rejenci v župniji poročali oziroma umirali. Zaradi že navede-,^ nih pomanjkljivosti vpisov je najdenčke le stežka iz- slediti v mrliških maticah, nekoliko laže pa v poroč- nih, kjer so vselej vpisani brez podatkov o starših. Zgolj tujerodna ali za Kumljance nenavadna imena in priimki še zdaleč niso dovolj, da bi mogli nekomu pri- pisati najdeniško poreklo. Pregledne in razmeroma točne podatke o prebivalstvu najdemo šele v mlajših knjigah »status animarum«, ki jih je v župnijskem ar- hivu sedem, zajemajo pa čas od 1833 do poznih šest- desetih let 20. stoletja. Gre za zapisnike duš 1833— —1841, 1842—1855, 1855—1861, 1862—1871 in od 1891 dalje ter za dva vzporedna popisa župljanov, od katerih je starejši nastal med letoma 1833 in 1834, mlajši pa v vojaške namene leta 1840. Še posebej po- memben je Protokol o najdenčkih, sestavljen iz dveh ločenih popisov v eni knjigi. Prvi je seznam v župnijo prispelih najdenčkov v letih 1831 do 1836, drugi pa status animarum za najdenčke iz leta 1861.^^ Poleg obeh popisov sta v Protokolu še regesta dveh guber- nijskih odlokov, med dopisi pa nekaj poročil, ki os- vetljujejo ravnanje z najdenčki. Medtem ko lahko s preverjanjem po različnih statusih z gotovostjo ugo- tovimo število rejencev, rojenih od leta 1831 dalje, so podatki o starejših najdenčkih tudi v prvih statusih nepopolni. Prenekateri se namreč skriva za nazivom hlapec, dekla ali rejenec, ki so bih v rabi tudi za do- mačine, redkih tedaj že poročenih najdenčkov pa sploh ni moč odkriti, če nista posebej navedena kot kraj rojstva Trst ali Ljubljana. Pritok najdenčkov V desetletjih, iz katerih nimamo natančnih podat- kov, tudi število šentjurijskih najdenčkov-rejencev še zdaleč ni bilo tolikšno kot pozneje. Njihov dotok v te kraje je bil le sporadičen. Tako so iz časa pred letom 1810 znani samo trije najdenčki, dva tržaška in en ljubljanski, a še zanje ni moč trditi, da so bili vzgojeni na obravnavanem področju. Kateri od njih je prav lahko prišel v župnijo že kot odrasel, saj nam njihove podatke dajejo šele mnogo mlajši zapisniki duš in matične knjige. Prva znana Tržačana v teh krajih sta sploh osamljena primera, poznamo pa ju bolj po naključju, ker sta dočakala razmeroma visoko sta- rost. Starejši Janez Ilovar, rojen leta 1777, je bil v tri- desetih letih 19. stoletja hlapec pri Odlazku v Magov- niku, se na stara leta oženil z njegovo vdovo in umrl pri sedemdesetih leta 1847. Osem let mlajši, leta 1785 rojeni Martin Kavšek, pa je živel z družino kot gostač v Št. Juriju in se je tja bržkone od nekod priselil. Umrl je leta 1864, ko mu je bilo 79 let. Vsaj po imenu bi utegnila biti najdenčka tudi šentjurijski mežnar Franc Lichteneger in gostač Mihael Tori, oba rojena leta 1781, vendar je iz poročne matice razvidno, daje bil vsaj slednji sin poročenih staršev iz sosednje po- Išpniške župnije. Med drugim in tretjim ugotovljenim najdenčkom pa zija skoraj dvajsetletna starostna raz- lika. Ljubljančan Jožef Mesner, ki je umrl pri 56-ih letih leta 1860 kot hlapec, se je namreč rodil šele leta ; 194 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 1804. Število ugotovljenih najdenčkov, rojenih v letih I 1811—1820 znaša osem, od tega je sedem tržaških in en ljubljanski, v desetletju 1821—1830 pa jih je prišlo ' v župnijo vsaj 37, in sicer 24 Tržačanov, 12 Ljublja- i nčanov in najdenček neznanega izvora. | Dotok v naslednjih treh desetletjih osvetljujejo ' pregledni in zanesljivejši podatki iz ohranjenih statu- | sov. Prvi val množičnega pritoka otrok je bilo deset- i letje 1831—1840, v štiridesetih letih beležimo skoraj I popoln zastoj, drugi val priseljevanja sledi v desetlet- \ ju 1851—1860, s tem pa je dotok razen treh izjem tu- ; di povsem končan. Vse nadaljnje ugotovitve se bodo \ nanašale na populacijo najdenčkov iz obdobja ; 1831—1860. Naslednja preglednica prikazuje število otrok, razmerje med spoloma ter ljubljanskimi in tržaškimi najdenčki. Desetletje tržaški ljubljanski neznani skupaj 1831—1840 MoSki 64 44 1 109 Ženske 60 36 1 97 Skupaj 124 80 2 206 1841—1850 Moški 4 1 — 5 Ženske 6 - - 6 skupaj 10 1 - 11 1851—1860 MoSki 47 8 — 55 Ženske 72 8 - 80 Skupaj 119 16 — 135 SKUPAJ MoSki 115 53 1 169 1831—1860 Ženske 138 44 1 183 skupaj 253 97 2 352 71,87% 27,56% 0,57% 100% Število dečkov in deklic je v skupnem seštevku do- kaj izenačeno, saj je razlika le 14 ali 3,98% od skup- nega števila v korist deklic. Pri izbiri spola so se Kumljanci v desetletju 1831—1840 pogosteje odločili za fanta, naslednje desetletje zaradi izredno manjhe- ga števila otrok ne more služiti za primerjavo, v deset- letju 1851—1860 pa so iz najdenišnic pripeljali več de- klet. Odločitev o spolu rejenca je bila prepuščena krušnim staršem in ti so se odločili glede na želje in potrebe domače hiše. Bolj kot razmerje med spoloma pride do izraza raz- merje med tržaškimi in ljubljanskimi najdenčki. Slednji so v skupnem številu v veliki manjšini, saj jih je le dobra četrtina ah 27,56%. Še bolj pa preseneča dejstvo, da jih je od skupno 97 prišlo v župnijo kar 80 v tridesetih letih, v naslednjih dveh desetletjih pa le 17. Ker je po razpoložljivih podatkih tudi v desetletju 1821—1830 število Ljubljančanov za polovico manjše od števila Tržačanov, pomeni znatno povečan dotok ljubljanskih najdenčkov v tridesetih letih le vmesni porast. Kje so torej vzroki kratkotrajnega občutno povečanega pritoka iz ljubljanske najdenišnice ter njegovega še bolj nenavadnega padca? V sami ljub- ljanski najdenišnici v tem času ne beležijo nikakršnih nihanj pri sprejemu otrok, pa tudi v naslednjih deset- letjih število sirot ne upada, temveč vseskozi rahlo na- rašča." Znatno večje število Tržačanov v šentjurijski župniji izhaja iz že omenjenega dejstva, da je bila tržaška najdenska ustanova precej večja od ljubljans- ke, potrebno pa bi bilo še ugotoviti, ali ni v štiridese- tih in petdesetih letih rednikom nemara izplačevala višje oskrbovalnine kot ljubljanska. Eden od vzrokov za tolikšno nesorazmerje je vsekakor ta, da so Kum- ljanci pogosto odhajali prodajat maslo in druge izdel- ke v Trst in ne v Ljubljano, ki jim je bila sicer mnogo bhže.'" Del odgovora, zakaj seje število Ljubljanča- nov v tridesetih letih povečalo, pa najdemo v regestih dveh gubernijskih odlokov, ki ju je šentjurijski žup- nik zapisal v Protokol o najdenčkih. Njuna vsebina je naslednja:^* »Da bi preprečili širjenje venerične bolezni po trža- ških najdenčkih med kmečkim prebivalstvom, je bilo dne 16. junija 1825 v soglasju z visokim c. kr. Guber- nijem v Trstu med drugim ukazano, da morajo poslej rednice same priti v Trst po najdenčka in da otroci v nobenem primeru ne bodo več zaupani t. im. prena- šalkam najdenčkov (Findelträgerinnen).« Zaradi pre- vehkega števila neoddanih otrok je bila odredba 6. marca 1835 po skoraj desetih letih preklicana. Doga- jalo se je namreč, da so duhovniki prestrogo razlagali njeno vsebino in tudi tistim potencialnim rednikom, ki so bih primerni za prevzem otroka, niso hoteli na- pisati potrebnega dovoljenja. Zato so po novem spet mogle dvigniti najdenčka tudi prenašalke, vendar so morale dobiti od krajevnega duhovnika in okrajne gosposke spričevalo o nravnosti, zanesljivosti in spo- sobnosti za takšno opravilo. Rednicam ni bilo dovol- jeno izbrati otroka po kakšnem posebnem nagnjenju, lahko pa so izbirale med spoloma. Tako kot prenašal- ke najdenčkov so morale tudi same imeti spričevalo o moralnosti in premoženjskih razmerah. Odredba še svetuje duhovnikom in okrajnim gosposkam, naj pri izdaji spričevala ne bo edino merilo premoženjsko stanje. Skoraj desetletno obdobje prestrogih pogojev za prevzem tržaških najdenčkov se jasno zrcali v struk- turi šentjurijskih rejencev, rojenih v letih 1825 do 1835. V drugi polovici dvajsetih let je tako prišlo v župnijo le 7 otrok (v prvi vsaj 30), od teh dva Tržača- na, dva neznanega porekla s slovenskim priimkom in trije Ljubljančani. V prvi polovici tridesetih let, ko se začne prvi množični val najdenčkov, pa je bilo od skupno 143 otrok število Tržačanov in Ljubljančanov domala izenačeno. Prvih je prišlo 73, drugih pa 70, kar je presenetljivo vehko. Že v drugi polovici tridese- tih let, ko so bili pogoji za prevzem Tržačanov spet zmernejši, po številu znatno prednjačijo tržaški naj- denčki. Poleg dveh otrok neznanega izvora je prišlo na področje Št. Jurija 51 Tržačanov in samo 10 Ljub- ljančanov. Množičnemu dotoku najdenčkov v desetletju 1831—1840 je sledil desetleten premor, ki ga razla- gam s prenasičenostjo prebivalstva. Drugi manjši pri- selitveni val je sledil še v letih 1851—1860, nato pa se je dotok otrok ustavil. Iz šestdesetih let poznamo le dva ljubljanska najdenčka, od katerih je bil prvi spre- jet v rejo iz Radeč, drugi pa je že po dveh mesecih KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 195 življenja umrl. Osamljen primer najdenčka je še leta 1874 rojena Tržačanka, ki je služila v Št. Juriju kot dekla in po vsej verjetnosti ni odrasla v teh krajih. Skupno število ugotovljenih najdenčkov, ki so kdaj koli živeli na področju šentjurijske župnije, zna- ša vsaj 403. Od teh se jih je 352 rodilo v obdobju 1831 do 1860, za katero imamo zanesljive podatke. Pri- merjava med številom domačih novorojencev in v re- jo sprejetih otrok nam pove, da je bil v obravnavanih treh desetletjih domala vsak četrti šentjurijski otrok prinesen iz najdenišnice. Desetletje domačini najdenčki skupaj 1831 — 1840 414 65,30% 220 34,70% 634 100% 1841 — 1850 385 97,22% 11 2,78% 396 100% 1851—1860 336 71,34% 135 28,66% 471 100% 1831—1860 1135 76,33% 352 23,67% 1487 100% Žal se ne med gradivom ljubljanske najdenišnice ne v šentjurijskem župnijskem arhivu ni ohranila niti ena sama rejniška pogodba med upravo najdenišnice in redniki. Pogodb niso obdržali redniki sami, temveč so jih izročiU župnijskemu uradu, ki jih je, kot kaže, skrbno čuval ne le do otrokovega osmega leta staro- sti, temveč še desetletja. Tako je denimo v najstarej- šem zapisniku duš iz leta 1833 pri tedaj že 56-letnem hlapcu Janezu Ilovarju zapisano, da se je njegova po- godba izgubila. Sicer pa je bilo vse, kar so redniki in duhovnik po uradni poti izvedeli o najdenčku, le nje- govo ime ter dan rojstva in krsta. Vsi otroci so veljali za najdenčke, najsi so to v resnici bili ah ne. Kot taki so vselej brez podatkov o pravih starših vpisani tudi v poročnih in mrliških knjigah. Izvor in imena rejencev Ker je najdenček obdržal materin priimek, ki ga je dobil pri krstu, lahko z dokajšnjo mero zanesljivosti ugotavljamo narodnostno pripadnost matere. Trža- ški najdenčki so imeli večinoma italijanske priimke, ljubljanski slovenske, z leti pa je vse bolj naraščalo tudi število slovenskih priimkov med Tržačani. Iz tržaške najdenišnice so prihajah tudi otroci s furlans- kimi, nemškimi, poljskimi in hrvaškimi priimki, med ljubljanskimi najdenčki pa najdemo nekaj nemških in hrvaških priimkov ter še več italijanskih, kot so Tori, Calcina, Albioni, Entor, Montanari in drugi. Vsaj nekateri Ljubljančani so bih že druga generacija oddanih otrok, namreč otroci tržaških najdenk. Šent- jurijski župniki so imena in priimke sprva zapisovali v izvirni obliki, jih nato prilagajah nemški in konec 19. stoletja vse bolj slovenski izgovorjavi in pisavi. V de- vetdesetih letih tudi v matičnih knjigah zamenjuje oz- naki Triester Findhng in tržaški najdenček ljudsko poimenovanje »Iriašk« oziroma »tržaška« Ljud- je^^ so namreč tedaj že odraslim najdenčkom pra- vih »tršk« in »trška«, o ljubljanskih najdenčkih, ki jih je bilo zelo malo, pa niti niso kaj dosti vedeli. Z neslovenskimi priimki si niso posebej belili glave in so:| najdenčka poznali bolj po imenu. Če je že kdo vpra- šal, zakaj ima nekdo nenavaden priimek, je bil odgo- vor preprost: »Ker je tršk.« Koliko je bilo med šentjurijskimi rejenci pravih najdenčkov, zaradi pomanjkanja virov tudi ob načrt- nem pregledu gradiva obeh najdenišnic, ne bi mogli ugotoviti. Na nekatere najdenčke je moč sklepati po nenavadnih imenih, kot sta jih nosila Tržačana Brigi- da Belladona in še zlasti Alexander Macedone (!). Naj navedem še dva po naključju odkrita primera pravih najdenčkov. Prvi je Filip Altenmarktler, vpi- san v sprejemni knjigi ljubljanske najdenišnice za otroke, rojene v letih 1820—1834 zunaj najdenišnice- porodnišnice. Našh so ga 25. maja 1834 odloženega v lopi pri hiši št. 128 na ljubljanskem Starem trgu. Krstitelj mu je dal naslednji dan pri krstu ime Fihp, ker je bilo ravno na Filipovo, in priimek Altenmarkt- ler po kraju najdbe Starem trgu. 27. maja so otroka sprejeli v najdenišnico in še isti dan se je znašel v reji v Št. Juriju št. 48, kjer je že 9. avgusta 1835 umrl, star leto in dva meseca.^'^ Še bolj pa se mi zdi vredna po- zornosti pripoved, ki so jo ohranjaH pri Medvedu v Št. Juriju št. 50 o svoji rejenki Apoloniji Argento. Njenima rednikoma naj bi v tržaški najdenišnici po- vedah, da je otroka odložila pred vrata najdenišnice neka plemenita gospa. V krstni matici župnije Sv. Jožefa pri tržaški centralni bolnišnici je zapisano, da so Apolonijo resnično našh 8. februarja 1855 na ne- kem pragu. Še več, krstitelju je bilo znano materino ime — Mariana. Odveč so ugibanja, ali je Argento iz Apolonija Argento kot dekle pred I. 1873 196 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 mišljen priimek ali pa ga je nosila tudi Apolonijina mati, ki jo je moral nekdo prepoznati. Velja le ome- niti, da je od 12. stoletja v Trstu res živela ugledna plemiška rodbina Argento, katere moška veja je izumrla leta 1822. Medvedova rejenka Apolonija ni nikoli rada govorila o svojem poreklu, češ da ničesar z gotovostjo ne ve. Pri osemnajstih se je omožila s ce- lozemljakovim sinom Jožefom Čopom, umrla pa 17. novembra 1940 pri hčerki v Trbovljah, stara skoraj 86 let.^« Umrljivost otrok O zgodnji umrljivosti šentjurijskih rejencev piše Vinko Möderndorfer v Slovenski vasi na Dolenjskem takole: »Ta zarod iz južnih krajev je bil proti bolez- nim veliko manj odporen ko domači, saj je še umrlji- vost nezakonskih otrok za 12 % višja kot zakonskih. Velik del je pobrala smrt že v zgodnji mladost i.«'^^ Na drugem mestu pa pravi: » Verjetno je, da jih je mnogo pomrlo, zlasti še onih iz južnih krajev. Težko delo in zanje neugodno podnebje sta jih ugonabljala.«^" Pri- merjava z nezakonskimi otroki nima nikakršne zveze z najdenčki, še manj pa je moč trditi, da jim je škodi- lo zanje neugodno podnebje. Najdenčki so bili nam- reč ob oddaji v rejo stari do nekaj tednov, le redki so primeri starejših otrok, v ljubljanski najdenišnici pa so jih sploh oddajah rednikom že v prvih dneh živ- ljenja. Za novorojenčka je bila lahko usodna le dolga pot v redniško družino. Tako vemo v primeru Tržačanov Tomaža Furlana in Jakoba Biancosicha, umrlih 25. marca 1855, da sta umrla zaradi oslabelosti in mraza na poti v Št. Jurij. Prvi je bil star tri mesece in pol, drugi pa mesec dni starejši. Najmlajša umria najden- ka v šentjurijski župniji je bila Ljubljančanka Marija Hribernik, ki je umrla 7. marca 1853 za glistami, sta- ra osem dni. Na splošno so umirali šentjurijski rejenci za istimi boleznimi kot domači otroci. Najpogostejše so bile griža, koze, oslabelost, gliste, vodenfca, jetika, različna vnetja, božjast in druge. Največ smrti je zah- tevala epidemija griže leta 1834, ko je umrio 77 otrok, od tega 22 najdenčkov. Na podlagi krstnih in mrhških matic sem izračunal odstotek umrljivosti domačih otrok in rejencev, pri čemer je treba računati z manjšimi odkloni zaradi se- litev nekaj družin iz župnije v župnijo. Ker so pri rojstvih za leta 1831 do 1837 upoštevani tudi novoro- jenci iz lokalije Konjšica, vpisani v šentjurijsko krstno matico, sem moral med umrlimi upoštevati tu- di smrti otrok iz mlajših mrliških matic konjske eks- poziture.^^ Umrljivost otrok do 1. leta starosti . Desetletje Domačini Najdenčki Skupaj 1831—1840 47 11,35% 34 16,50% 81 13,06% 1841—1850 52 13,51% 1 9,09% 53 13,58% 1851—1860 36 10,71% 32 23,70% 68 14,44% 1831—1860 135 11,89% 67 19,03% 202 13,58% Umrljivost otrok med 1. in 15. letom starosti Desetletje Domačini Najdenčki Skupaj 1831 — 1840 62 14,98% 31 15,15% 93 15,00% 1841 — 1850 97 25,19% 3 27,27% 100 25,25% 1851—1860 66 19,64% 26 19,25% 92 19,53% 1831—1860 225 19,82% 60 17,04% 285 19,20% Odstotek umrlih najdenčkov-dojenčkov je tako v skupnem seštevku za 1,14% višji kot pri domačinih, skoraj dvakrat tolikšna pa je razlika med tujimi in domačimi otroki v petdesetih letih. Nasprotno je pri otrocih, umrlih med 1. in 15. letom starosti odstotek najdenčkov celo za 2,78% nižji kot pri domačinih. Prvo leto življenja je bilo tako za šentjurijske najden- čke usodnejše kot poznejša leta. Od celotnega števila otrok jih je petnajsto leto preživelo 67,25%, od tega 68,28% domačinov in 63,92% najdenčkov. Vrnitve najdenčkov pravim staršem Ker so bili tržaški in ljubljanski najdenčki oddani samo v rejo, so jih lahko njihove matere ali poročeni starši zahtevali nazaj. O vrnitvah šentjurijskih rejen- cev nimamo nikakršnih podatkov vse do leta 1833, ko so začeli pisati najstarejši ohranjeni zapisnik duš. V naslednjih štirih desetletjih je najti v statusih 34 zabeležb vrnitve otroka ter nekaj poročil o samem postopku. Število 34 je v primerjavi z več kot 400 naj- denčki, ki so bih v reji na obravnavanem področju, majhno, saj ne zajema niti desetine vseh rejencev. Od 352 otrok, rojenih v letih 1831—1860, se jih je vrnilo k svojcem 33 ah 9,38%. Razlikovati moramo še med najdenčki, ki so jih zahtevah svojci še v dobi rejništva oziroma v mlado- sti, ter med tistimi, ki so se že kot odrasli vračah k materam. Najmlajša rejenka je ob vrnitvi dopolnila komaj mesec dni, kar osem najdenčkov pa je imelo že 20 do 27 let. Pred iztekom rejniške dobe, torej pred osmim letom starosti, se je vrnilo k sorodnikom šest- najst otrok, osemnajst pa jih je bilo ob vrnitvi starej- ših. Za sedem od skupno 34 najdenčkov vemo, da so se vrnih k obema staršema,, štirinajst samo k mate- ram, pri trinajstih pa so v statusih zapisane le nedolo- čne zaznambe: »nach Hause«, »zurück« ali kraj vrnitve. Tudi datum izročitve otroka ni vselej najskrbneje zabeležen. Vrnjeni najdenčki , kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 197 > Vrnitev najdenčka je bila lahko tudi sila zamudna reč. Naj navedem primer Tržačana Konstantina Ko- stola, o katerem je na voljo največ podatkov. V zad- njih dneh leta 1845 je prejel šentjurijski župnijski urad naslednji dopis Direkcije c.kr. državnega dobro- delnega zavoda (najdenišnice) iz Trsta: y>Note! Pravi, zdaj poročeni starši tržaškega najdenčka Kon- stantina Kostola, ki je v reji pri zakoncih Janezu in Barbari Dolšek v vasi Mešje h. št. 8, želijo vzeti ime- novanega najdenčka v lastno oskrbo. Poleg te želje med drugim navajajo, da je njun otrok pri rednikih slabo preskrbljen in jima je prečastiti gospod župnik zato sam zagotovil pomoč pri vrnitvi najdenčka. Pro- simo Vas za službeno poročilo, ali in v kolikšni meri so navedbe resnične. Trst, 23. decembra 1845«. Kot je zapisano na ovojnici, je župnik odgovoril na dopis šele 11. marca naslednje leto. Vsebina odgovo- ra ni znana, pet mesecev pozneje pa je mati zares priš- la po otroka. S seboj je prinesla potrdilo tržaške di- rekcije, izdano 31. julija 1846. Njegova vsebina je naslednja: »Uršula Furlan, prava mati tržaškega naj- denčka Konstantina Kostola, oddanega v rejo zakon- cema Janezu in Barbari Dolšek v vasi Mešje h. št. 8, se mora z naznanilom, napisanim v skladu z dopi- som, poslanim 21. julija 1846 c. kr. okrajnemu go- spostvu, zaradi realizacije zaprošenega sprejema naj- denčka v lastno brezplačno oskrbo, javiti s priglasni- co in s privolitvijo rednikov ter c. kr. okrajnega go- spostva Mirna pri krajevnem kura tu za Mešje, ki mo- ra istočasno predložiti rejniško pogodbo.« Dopis in nenaslovljeno naznanilo otrokove matere kažeta, da so v tržaški najdenišnici kaj slabo poznali krajevne razmere, saj bi morali namesto Mešje oba- krat napisati Šešje, ki ni nikakršna vas, temveč zgolj zaselek. Najdenčkova starša sta imela z otrokom stike in sta bila pred njegovo izročitvijo vsaj enkrat pri Dolškovih v Šešju. Pet dni zatem, ko je bilo naznani- lo napisano, je prišla 5. avgusta 1846 Uršula Furlan po svojega šestletnega sina in ga odpeljala na svoj dom. V šentjurijskem župnijskem arhivu sta se obranih še dve poročili o vrnitvi najdenčka, samo izročitev pa so obakrat opravih v tržaški najdenišnici. Prvo poro- čilo so izročili otrokovima rednikoma in sta ga sama prinesla župniku, drugo pa je najdenišnica poslala župnijskemu uradu po pošti. Takole pravita: »Tržaško najdenko Marijo Marš sta rednika Jurij in Marija Bostič iz Št. Jurija pri Svibnem, okraj Treb- nje, izročila pravi materi. Trst, 8. avgusta Direkcija c. kr. deželnega dobrodelnega zavoda v Trstu Prečastitemu župnijskemu uradu Št. Jurij pri Svib- nem, pošta Zagorje Note! Glede na Vaš spoštovani dopis z dne 30., št. 553, Vam sporočamo, da je rednica Marija Fogris iz Laz h. št. 18 danes izročila tržaško najdenko Rozo Uršulo Ro- salini njeni pravi materi. Trst, 11. junija 1860 Direkcija deželnega dobrodelnega zavoda v Trstu Obvestili župnijskemu uradu govorita le o materah najdenk, sicer pa najdemo v zapisniku duš zapis, da sta se vrnih k staršem. Kar osem od skupno 34 vrnjenih najdenčkov poz- neje spet zasledimo v Št. Juriju. Med njimi so trije, ki so bih vrnjeni svojcem še pred dopolnjenim prvim oziroma drugim letom starosti in so jih nato ponovno sprejeh v rejo, ostahh pet pa je bilo starejših in so o vrnitvi k rednikom lahko odločali sami. Dva sta imela ob odhodu k staršem dvanajst let, eden sedemnajst, eden vsaj dvajset in najstarejši sedemindvajset let. Vzroki, zakaj so zapustili sorodnike in se vrnili v mla- dostni kraj, utegnejo biti vsaj pri starejših najdenčkih različni, vsem povrnjencem pa je bilo skupno, da se niso mogli navaditi na nove ljudi in kraje. Njihove korenine so bile vsajene v vaseh pod Kumom in tja so se spet vrnili. Povrnjenci so bili naslednji: 1) Franc Godejša, rojen 1834, vrnjen 1836, se je vrnil v Št. Jurij še kot otrok, služil nato v Šentjanžu in se slednjič izgubil v svetu. 2) Beatrice Bizara, rojena 1835, se je vrnila domov še isto leto, stara šest mesecev. Kmalu jo spet najde- mo v reji v Št. Juriju, kot dekle je služila v bližnji vasi Planina, leta 1873 pa seje omožila v Hrastnik. 3) Frančiška Seme, rojena 1835, se je vrnila domov stara leto dni. Še kot otrok se je spet znašla v Št. Juriju, kjer se je leta 1859 omožila s celozemljako- vim sinom. 4) Doroteja Dehbera, rojena 1835, je odšla domov leta 1847 pri dvanajstih letih, prišla spet v Št. Jurij in se leta 1864 poročila z domačinom — gostačem. 5) Jožef Mule, rojen 1858, se je vrnil k materi v Lož prav tako pri dvanajstih letih leta 1870. Pozneje ga 198 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 najdemo kot mizarja v Št. Juriju, kjer se je leta > 1887 tudi oženil. Z ženo sta sprva mežnarila na i Kumu, nato pa kupila domačijo na Dobovcu. ' Deželna vlada mu je leta 1909 dovolila spremeniti ; priimek Mule v Gabrijel. 6) Marija Jakopin, rojena 1852, je odšla leta 1869 pri sedemnajstih letih k materi v Škocjan pri Turjaku, se kmalu zatem vrnila v Št. Jurij in že leta 1873 umrla. 7) Marija Male, rojena 1834, seje vrnila v Ljubljano, ! odkoder so jo tudi prinesli, med letom 1855 in' 1862. Po vnovičnem prihodu v Št. Jurij, se je leta 1870 omožila na Svibno. 8) Jožef Krovat, rojen 1853, se je vrnil k materi v Trst leta 1870 pri sedemindvajsetih letih. Tudi nje- mu ni bilo obstati v vehkem mestu. Leta 1881 se je ! kot rudar oženil v Trbovljah. i Zanimiv je tudi primer dvojčic Frančiške in Terezi- je Montanari, rojenih 14. septembra 1855 v ljubljans- ki porodnišnici. Njuna neporočena mati Marija Ana Montanari ju je tako kot vrsta ljubljanskih služkinj prepustila najdenišnici, nato sta bili oddani v rejo vsaka k svoji družini v župniji Št. Jurij pod Kumom. Mati se je medtem preselila na Ig pri Ljubljani in med letoma 1861 in 1862 vzela Terezijo k sebi, Frančiško pa še naprej pustila v reji. Pri petintridesetih se je Frančiška omožila s petnajst let starejšim polzemlja- kom in vdovcem Jakobom Bašem, umrla pa leta 1942 kot preseljenka v kraju Wiesenbad-Heitelkreuz na Badenskem, stara 87 let. O sestri in materi pa najbrž nikoli ni ničesar vedela. Kadar jo je kdo vprašal, od- kod da je doma, je le zmajala z glavo, rekoč:^^ »Prav nične vem, odkod meje veter prinesel. Pravijo pa, da sem iz Trsta.« Življenjske poti najdenčkov Kolikšen delež prebivalstva šentjurijske župnije so v posameznih obdobjih predstavljali tržaški in ljub- ljanski rejenci, ni mogoče natančno ugotoviti že zara- di zasnove zapisnikov duš, ki zajemajo časovna ob- dobja nekaj let, tako da ni nikoli povsem jasno, koli- ko ljudi je bilo v določenem letu v župniji. Druga ovi- ra so migracije znotraj župnije, v kraje zunaj nje ter priselitve od drugod, poleg tega pa so od odrashh naj- denčkov označeni s tem nazivom le vsi neporočeni, poročeni gospodarji in gospodinje pa praviloma ne. Zgolj za ilustracijo vzemimo status animarum za obdobje 1855—1861, ki ima pred drugimi tovrstnimi popisi župljanov več prednosti. Prvič obsega krajše obdobje, le šest let, osebni podatki so razmeroma urejeni, pritok najdenčkov pa je bil prav v teh letih končan. Upoštevati moramo dejstvo, da so zajeti v popisu vsi župljani, ki so v teh šestih letih živeh v župniji, torej tudi v tem času rojeni in umrli ljudje. Tako je bilo dejansko število prisotnega prebivalstva nižje, kot ga prikazuje preglednica. Večina družin z najdenčki je imela v oskrbi dva j najdenčka, največje število rejencev pri hiši pa je bilo ! pet. Brez najdenčkov so bile tiste družine, kjer sta bi- i la gospodar in gospodinja v letih ali pa ni bilo pri hiši ; ženske roke. V vseh desetletjih sprejema rejencev iz \ najdenišnic bi le stežka našh hišo, kjer niso vzgojili ; vsaj enega najdenčka. Vzrok za predajo otroka dru- j gim rednikom je bila največkrat smrt enega ali obeh j krušnih staršev, nikjer pa ne najdemo zapisa, da bi bil vzrok morda slabo ravnanje z otrokom. Pogosteje so \ se najdenčki selili po osmem letu starosti, ko je rejniš- ka doba prenehala. V mladosti so šli za posle k pre- možnejšim gospodarjem, pozneje pa številni za kru- hom v svet. ! Življenjsko pot lahko po zapisnikih duš in matič- nih knjigah spremljamo le pri tistem manjšem delu najdenčkov, ki je ostal v šentjurijski župniji. Za veči- no pa se moramo zadovoljiti z zapisi v knjigah status animarum, kjer so zabeležene njihove odselitve, po- roke, smrti ali dejavnost v drugih krajih, seveda le ti- sto, kar je župnik prejel po uradni poti ah pa mu je i tako ah drugače prišlo na uho. Naslednja preglednica prikazuje v grobem življenjske poti dojenčkov iz ge- neracij 1831—1860, pri čemer sem praviloma upošte- val zadnji podatek o najdenčku. Če štejemo k odraslim vse najdenčke, ki niso umrli pred 15. letom, se vrnili k staršem ali odselili z redniki v drugo župnijo, je na šentjurijskem področju odrast- lo 188 tržaških in ljubljanskih najdenčkov, rojenih vi obravnavanih treh desetletjih. Odstotek odraslih od celotne populacije je 53,41. Precejšnje razlike pa so| med generacijami, rojenimi v tridesetih letih, in tisti-j mi iz petdesetih let. Tako je od skupnega števila 206 j najdenčkov iz tridesetih let odraslo 121 ali 58,74%, ! število odraslih od 135 najdenčkov iz petdesetih let pa^ kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 199 i je 61 ali le 45,19''7o. V zadnjem desetletju je bila nam- reč umrljivost otrok znatno višja kot v prejšnjih dveh desetletjih, nad povprečjem pa je bila tudi umrljivost otrok med 1. in 15. letom starosti. Med odseljene pa je moč šteti tako tiste, o katerih imamo podatke, kam so se odselili, kot tiste, ki na- stopajo v zapisnikih duš brez vsakršnih opomb, a jih ni najti v šentjurijskih mrhških maticah. Število od- seljenih znaša 134 ali kar 71,28% vseh odraslih najde- nčkov, kar glede na geografsko majhnost in povsem kmečki značaj domače župnije niti ne preseneča. Najmnožičnejše je bilo odseljevanje generacij 1831 — 1840, ko je v razmeroma kratkem času odraslo in se odselilo največ najdenčkov. Od skupno 121 odraslih jih je šentjurijsko župnijo zapustilo 96 ali 79,33%. Generacije iz štiridesetih let zaradi premajhnega števi- la otrok pri primerjavi ne pridejo v poštev, od 61 odraslih najdenčkov iz desetletja 1851—1860 pa se jih je odselilo 36 ali 59,02%. Pri tem velja omeniti, da je ostalo v župniji povsem enako število otrok iz tridese- tih in petdesetih let, in sicer 25. Odraščajoči najdenčki so se, kot že rečeno, seliH kot posli od gospodarja h gospodarju, nekaj znotraj domače župnije, drugi spet v sosedstvu. Slednje šteje- mo tako kot tiste, ki so se poročili na kmečka gospo- darstva v sosednjih župnijah, med odseljence na po- deželje. Kraji, kamor so odhajali, so Konj sica, Svib- no, Radeče, Polšnik, Dole, Šentjanž, Dobovec, Šen- trupert, vsi v hribovitem svetu med Savo in Mirno. Na levem bregu Save se je odpiral spet drugačen svet, kjer so kot rudarji in industrijski delavci iskali delo sprva moški najdenčki, pozneje pa vse bolj tudi žen- ske. Z gotovostjo vemo, da jih je odšlo 14 v Zagorje, 11 v Trbovlje, 7 v Hrastnik, 4 pa preprosto »h kna- pomK. Tretja možnost odselitve je bila kam dlje, v večja mesta in druge dežele. Tuje kraje so prvi spoz- nali moški, ki so bili kot ljudje brez premoženja vsi brez izjeme vojaški obvezniki. Tako so, kot pišejo za- pisniki duš, nekateri po končani vojaški službi ostali na tujem, en najdenček pa je pri vojakih umrl. V ru- briki — odselili drugam — so všteti tisti, o katerih je dospel glas, da živijo v Ljubljani, Gorici, Gradcu, Innsbrucku, na Avstrijskem, Ogrskem in Hrvaškem ter slednjič dva tudi v Ameriki. Pogosto so domačega župnika le pisno zaprosili za samski list, ker so se na- meravah poročiti. Še zlasti veliko pa je iz tridesetih let tistih, o katerih ni na voljo nobenih podatkov. Le-ti so izgubili stik z bivšimi redniki in kraji svoje mlado- sti. Če primerjamo generacije najdenčkov iz tridese- tih in petdesetih let, je med prvimi opazno zlasti mno- go večje odseljevanje v okoliške podeželske župnije, ki je pozneje močno upadlo, pa tudi v zasavske revir- je je odšlo iz prvega vala najdenčkov dvakrat toliko ljudi kot iz drugega. Razhke v številu je delno pripisa- ti razlikam celotnega števila odraslih iz obeh desetle- tij, a pri generacijah iz petdesetih let beležimo očitno življenjske poti najdenčkov zmanjšanje preselitev na podeželje in še te so omejene i samo na ženske. Delo in boljše življenje je odšel iskat ! drugam vsakdo, ki si v domači župniji ni našel za- \ konskega tovariša s streho nad glavo in ni hotel do : smrti ostati hlapec oziroma dekla. Kmečka gospo- 'i darstva so potrebovala povečini gospodinje, gospo- darje le tam, kjer ni bilo sinov, pa tudi število poslov na večjih kmetijah je bilo omejeno. Koliko postaj je bilo v življenju najdenčka-prole- tarca, nam zgovorno priča življenjska pot Janeza Ma- roita, popisana v Protokolu o najdenčkih.Podatke i je leta 1916 poslal iz Beočina v današnji Vojvodini ¦. MaroUov sin, ki je šentjurijski župnijski urad prosil za domovinski Hst. Takole je bilo: Najdenčkova mati Marija Marolt, samska kmečka hči iz Trsta, je prišla i 9. februarja 1857 v tržaško najdenišnico, kjer je 19. j maja rodila sina Janeza. 8. julija so vzeli otroka v re- jo Špitalarjevi iz šentjurijske župnije. Pri rednikih je ostal do dvajsetega leta, dobil nato delavsko knjižico in se v Zagorju poročil s Polšničanko Ano Jesek. Pot ga je vodila naprej v Hrastnik, kjer je delal dve leti, ] šest let je bil v Trbovljah, dvanajst let kot cementarni- ! ški delavec v Loednu, nato štiri leta v Gurahaitzu, j poldrugo leto v Partu v Nemčiji, leta 1916 pa je bil že i devet let v Beočinu pri Čereviču. Od 188 odraslih najdenčkov jih je 54 ali nekaj več kot četrtina (26,60%) ostalo v župniji, od tega 29 samskih in 25 poročenih. Naslednji seznam prikazuje starost in stan vseh v Št. Juriju poročenih najdenčkov in njihovih zakoncev. Upoštevani so tudi najdenčki iz drugih župnij, pri novoporočencih od drugod pa je zabeležena še župnija bivanja. 200 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989 Skupno naštejemo v šentjurijskih poročnih maticah 48 porok, od tega štiri poroke med najdenčkom in najdenko. Očitne so precejšnje starostne razlike med zakoncema. V 11 primerih je mož vsaj deset let starej- ši od žene, v 5 primerih pa se je oženil vdrugo. V dveh primerih je žena starejša od moža najdenčka, trije najdenčki pa so vzeli vdove. Sklepati je, da so ostali mnogi od teh zakonov brez otrok, torej le nekakšna pogodbena skupnost med najdenčkom in njegovim zakoncem, ki je imel otroke iz prvega zakona. Če odštejemo najdenčke iz sosednjih župnij ter ti- ste, ki so se z zakoncem odsehh drugam, je ostalo v župniji le 29 poročenih najdenčkov. Od teh so bih 4 rojeni pred letom 1830, 25 pa v obravnavanem ob- dobju treh desetletij, in sicer 10 v letih 1831—1840 ter 15 v desetletju 1851—1860. 19 je bilo žensk in le 10 moških, kar je razumljivo. Razliko 5 ljudi med ob- dobjema tridesetih in petdesetih let je mogoče pripi- sati naključju. Kmetije in kajže šentjurijske župnije so pač lahko preživele 5 gospodarjev in gospodinj več kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989 2011 kot prej. K celozemljaku so se primožile 4 ženske, k 5/6 zemljaku ena, k polzemljaku 4 ženske, k polzem- Ijakinji 3 moški, h kmetu ena ženska, h gostaču dve, na kajžo en moški in dve ženski, en ženska se je omožila z zidarjem, ena s hlapcem na žagi, en moški je vzel osebensko hčer, v župniji pa sta od štirih osta- la tudi dva zakonska para najdenčkov. Trije moški in ena ženska so prevzeli tudi posest svojih rednikov. Najstarejši med njimi je bil Ljub- ljančan Andrej Pire, rojen leta 1832. Prevzel je kme- tijo Rogelčevih v Kidovniku, Št. Jurij št. 35. Leta 1859 se je oženil s hčerjo tričetrtinskega kmeta in že 1865 umrl v zagrebški bolnišnici. Dve leti mlajši Fer- dinand Štepic, rojen 1834 v Ljubljani, je prevzel od rednikov celo kmetijo v Rodežu št. 2. Leta 1875 se je oženil nekje zunaj domače župnije, umrl pa leta 1889 na svojem domu. Tretji med njimi je bil prav tako ljubljanski najdenček, leta 1851 rojeni Anton Reber- šek, rejenec pri Drnovšku na Planini, Št. Jurij št. 20. Poročil se je dvakrat, in sicer leta 1877 s polzemljako- vo hčerjo ter nato leta 1895 kot vdovec z vdovo polze- mljakinjo, umrl pa je v letu 1927. Edina najdenka, ki sta ji krušna starša izročila posestvo, je bila Marija Matejčič, rojena 1856 v Trstu. Leta 1890 se je na nje- no kmetijo v Osredku, Št. Jurij št. 4, priženil dninar- jev sin s Svibnega, Marijana pa je umrla leta 1911. Poleg omenjenih treh moških — hišnih gospodar- jev, si je na šentjurijskem področju ustvarilo družino še sedem moških najdenčkov, katerih priimek se je obdržal vsaj še en rod. To so bili k polzemljakovim hčeram priženjeni Franc Fogris (r. 1821), Jernej Ča- tež (r. 1838) in Jožef Pečar (r. 1854), na kajžo priže- njeni Ferdinand Florindo (r. 1832), z najdenkama po- ročena kajžarja Anton Aurelio (r. 1833) in Tomaž Valentič (r. 1853) ter z osebenjsko hčerjo oženjeni barvar Jožef Giuliatti (r. 1855). Tuji priimek so obdržah tudi potomci Karoline Caliope, ki ni bila do- ma iz šentjurijske župnije, njen sin Jurij pa se je leta 1884 priženil k polzemljakovi hčerki v Rodež. Vsi neporočeni najdenčki, ki so ostali v domači župniji, so tako kot del njihovih vrstnikov v sosedn- jih župnijah polnih vrste vaškega proletariata. Bih so hlapci, dekle, dninarji, gostači in osebenjki, na stara leta neredko prisiljeni beračiti. Od skupno 29 se jih je 15 rodilo v tridesetih letih, 4 v štiridesetih in 10 v pet- desetih. Razmerje med spoloma je dokaj izenačeno, saj je bilo 16 moških in 13 žensk, od skupno 188 odraslih najdenčkov pa predstavljajo 15,43%. Poleg teh je ostalo v župniji Št. Jurij vsaj še 7 najdenčkov, rojenih pred letom 1830. Ko so odraščale še zadnje generacije šentjurijskih rejencev, je izraz najdenček vse bolj veljal le še za neporočene najdenčke. Najde- nček je postal natanko določena socialna kategorija, iz katere so bili izvzeti vsi poročeni gospodarji in go- spodinje, ki so posedovali kakšno premoženje, nered- ko pa tudi najdenčki, ki so služili vojsko. Številčni pregled najdenčkov najbolje podaja protokol iz leta 1861.^* Med najdenčke šteje vse samske, v domači župniji živeče rejence in že odrasle najdenčke. Leta 1861 jih je bilo 162, nato pa se število zaradi odselje- vanja generacij iz petdesetih let vztrajno niža. Leta 1872 je bilo takih najdenčkov še 99, v začetku leta 1881 pa le še 59. Neporočenim poslom na kmečkih gospodarstvih se je od vseh najdenčkov godilo najslabše. O tem priča- jo zlasti primeri, ko so se morali na stara leta preživ- ljati z beračenjem. V šentjurijskih mrliških maticah najdemo štiri ostarele berače, od katerih je bil le eden kot otrok v reji v teh krajih. Januarja 1853 je umrl tržaški najdenček in berač Luka N., star 50 let. Fe- bruarja 1894 navaja matica smrt 78-letne Tržačanke Karoline Kander, v mladosti rejenke v Št. Juriju št. 9 in pozneje služkinje v Trbovljah. V avgustu 1896 je umrl 73-letni tržaški najdenček Jakob Zupančič, de- cembra 1898 pa 77-letni Jožef Rozman, doma z Do- bovca, v mladosti pa rejenec v Konjšici. Najpogostej- ši vzrok smrti poslov na kmečkih gospodarstvih je bila jetika (14 primerov), sledijo bolezni dihal (5 pri- merov) ter božjast, koze, slabeča mrzlica, vnetje možganske mrene, lijavica, splošna oslabelost in slednjič starost. Druga značilnost je ta, da so dočakali razmeroma nizko starost. 9 ali 25% od skupno 36 je dočakalo več kot 50 let, kar 20 ali 44,44% pa jih je umrlo med 15. in 30. letom. Pri slednjih moramo upoštevati, da bi se vsaj nekateri, če jih ne bi prehite- la smrt, poročili ali odselili iz župnije. Težko je ugotavljati, ah so bili šentjurijski rejenci nemara bolj nagnjeni k deviantnim pojavom kot do- mači otroci, z gotovostjo pa je moč trditi, da je takš- ne pojave vsaj delno pogojevala slaba socialna struk- tura najdenčkov. V zapisnikih duš sem našel nekaj skromnih podatkov o treh primerih deviantnosti. Ta- ko je o ljubljanski najdenki Apoloniji Fajdiga, rojeni 1832, zapisano, da je obdolžena kot »vlačuga« s kme- čkim sinom Alešem Proštom iz Borovaka, ta pa naj bi rudaril v revirjih. Najbrž gre le za konkubinat in Apolonijino mladostno avanturo, saj je pozneje vrsto let živela kot samska zasebnica v Št. Juriju št. 70, kjer je leta 1890 tudi umrla. Otipljivejši so podatki o Trža- čanki Mariji Škof, rojeni 1840. Sprva je služila na bhžnjem Dobovcu, nato v Radečah, slednjič pa so jo v Celju zaprli zaradi trikratne tatvine. Kmalu zatem je leta 1868 umrla v Št. Juriju za jetiko. Kakšna pota pa je ubiral leta 1837 v Ljubljani rojeni Alojz Jevšek, ni nihče natanko vedel. Hišo krušnih staršev je kmalu zapustil, nato je v zapisnikih duš označen kot pote- puh in tat. Naj na tem mestu še omenim, da je bil leta 1879 v domači župniji ubit 24-letni tržaški najdenček Janez Giamerini, a podatki o okoliščinah niso na voljo. Sledovi najdenčkov na Kumljanskem danes Do današnjih dni se je v zaselkih pod Kumom oh- ranilo o časih, ko so hodih ljudje v najdenišnico po otroke, le nekaj pripovedi, med starejšimi še medel spomin na zadnje najdenčke, ki so umirali v času med obema vojnama, sicer pa nekaj nenavadnih italijans- kih priimkov. Domačini so jih vselej izgovarjah po 202; kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 svoje in jih nazadnje prilagodih tudi fonetični pisavi. Giuhattije imenujejo Goljatiji, le v šoh so>jih nekdaj še klicali »Žiljati«, Caliope se danes piše Kaliope in izgovarja Kaljópe (genitiv Kaljópeta), priimek Florin- do se je spremenil v Florinda (gen. Florindata), še po- sebne težave pa so imeli Kumljanci z danes izginulim priimkom Aurelio, ki so ga izgovarjali kar Uréjles (gen. Uréjleza).^^ Poleg najdeniških priimkov Giu- liatti, Kaliope, Florinda in Aurelio so se v novejšo do- bo ohranili še Fogris, Čadež, Reberšek in Štepec, sku- paj osem.^^ Kumljanci naj bi imeli po pripovedi tudi svojega pravega najdenčka, že omenjenega poznejšega go- spodarja Antona Reberška (1851—1927). Skupaj z listkom papirja, na katerem je bilo zapisano njegovo ime, naj bi ga našli zavitega v cunje pod Judeževim kozolcem.^' Zgodba utegne biti resnična, saj je imel Reberšek ob sprejemu v najdenišnico že leto dni in to- rej ni bil rojen v ljubljanski porodnišnici, pa tudi v šentjurijski krstni matici ga zastonj iščemo. Razen oz- nake »ljubljanski najdenček«, ki jo najdemo v zapis- nikih duš in matičnih knjigah, o Reberškovem izvoru viri molčijo. Zadnji najdenčki, ki se jih še spominjajo najstarej- ši Kumljanci, so bih že vsi hišni gospodarji in gospo- dinje, nobenega posla ni bilo med njimi. Nekaj pa je bilo vsem skupno: mnogi so odhajah po kupčiji v Trst. Pravijo, da jih je nekaj vleklo tjakaj, odkoder so jih prinesH.^* i OPOMBE 1. L. Rijavec, Ljubljanske bolnišnice, Ob sedemdesetletnici bolnišnice na Zaloški cesti 2, Kronika 23/1975, str. 101-106; Vzgojni zavodi, Ljubljana 1987, str. 18. — 2. ASRS, Najde- nišnica Ljubljana, 19 knjig (1788-1899). — 3. ASRS, Najde- nišnica Ljubljana: Protocoll der in die Landpflege abgege- benen Laibacher Findelkinder seit 1'^" November 1820ange- fangen und beendet mit Ende October 1828; sprejemni pro- tokol brez naslova za obdobje 1828-1835; Protocoll über die Aufnahme ins Haus der ausser dem Hause gebohrnen und getauften Waisen- und Findelkinder. Vom 1'^" November 1820 angefangen bis Anno 1834 beendet. — 4. Ibid. — 5. Glej opombo 2. — 6. ASRS, Najdenišnica Ljubljana, Pro- tocoll der in der allgemeinen Landes Versorgung verstorbe- nen Laibacher Findlinge. Vom 1'^" May 1820 angefangen (do 1834); Protocoll der aus dem Findel- und Waisenhause in Triest in der Landpflege in Krain verstorbenen Findlinge. Vom 1'«" May 1820 angefangen (do 1834). — 7. Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937, str. 271; Krajevni leksikon Slovenije, 111 knjiga Svet med Sa- vinjskimi Alpami in Sotlo, str. 457. — 8. Milko Kos, Gradi- vo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500), 1, A—M, Ljubljana 1975, str. 33, 303; 11, N—Ž, Ljubljana 1975, str. 409, 522, 528, 608. — 9. Župnijski urad Šentjurij-Podkum, Iz župnijskih drobtinic, str. 1—5, 16. — 10. Župnijski urad Šentjurij-Podkum, Status animarum pa- rochiae St. Georgii penes Scharfenberg ab anno 1855- (do 1861). — 11. O matičnih knjigah glej: Vodnik po matičnih knjigah za območje SR Slovenije II, Ljubljana 1972, str. 687. — 12. Župnijski urad Šentjurij-Podkum: Aufnahms- -Protocoll der Pfarr-Gemeinde St. Georgen bei Scharfen- berg 1833; Status animarum (1842-1855); Status animarum parochiae St. Georgii penes Scharfenberg ab anno 1855-; Status animarum Št. Jurij pod Kumom (1862-1871); Popis duhovnjakov Št. Jurij pod Kumom (1892-); Status — Št. Jurij (1833-1834); Pfarr-Beschreibung zum Behufe der Mili- tär-Conscription St. Georg bei Scharfenberg vom Jahre 1840-; Protokol von Findlinge. — 13. Glej opombo 2. — 14. Informator Janez Baš, Škendrovec 8, Podkum. — 15. Župnijski urad Šentjurij-Podkum, Protokol von Findlinge. — 16. Informator Janez Baš. — 17. ASRS, Najdenišnica Ljubljana, Protocoll über die Aufnahme ins Haus der aus- ser dem Hause gebohrnen und getauften Waisen- und Fin- delkinder. Vom 1'^" November 1820 angefangen bis Anno 1834 beendet. — 18. Boris Golec, Rodbina Čop skozi stolet- ja (Družbeni in gospodarski prerez z rodovnikom), naloga za gibanje Znanost mladini, 1986, str. 79—82. — 19. Vinko Möderndorfer, Slovenska vas na Dolenjskem, Ljubljana 1938, str. 32. — 20. Ibid., str. 31. — 21. Nadškofijski arhiv Ljubljana, MMK Konjšica, dvojniki 1838-1870. — 22. In- formator Janez Baš. — 23. Župnijski urad Šentjurij-Pod- kum, Protokol von Findlinge, M. — 24. Ibid. — 25. Infor- mator Janez Baš. — 26. Župnijski urad Šentjurij-Podkum, Protokol von Findlinge, Repertorij h knjigi status anima- rum (nastal okoli 1950). — 27. Informator Janez Baš. — 28. Ibid.