Poštnina plačana v gotovini Speti, in abbon. post. - 111 Gruppo Uredništvo in uprava: Polletna naročnina . Lir 800 Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Letna naročnina Lir 1.500 Podnredniitvo: Letna inozemstvo . Lir 2.500 Trst, Vicolo deUe Rose štev. 7 Poštno ček. račun: ste v. 24/12110 Leto IX. - Štev. 30 Gorica - četrtek 25. julija 1957 - Trst Posamezna številka L. 30 uliolimo za Cerkev molka Ko je kralj Herod A gripa umoril apostola Jakoba, je dal zgrabiti še Petra. V r-g« je v ječo. ker ga je hotel po veliki noči postaviti pred ljudstvo. Cerkev pa je medtem zanj neprenehoma molila. (Apd U). Tako pripoveduje sv. Luka v Apostolskih delih. Pozneje je Cerkev preživela še niarsikako preganjanje, ali vedno se je v takih stiskah zatekala k molitvi. Apostoli so dali zgled ne samo, kako je treba za vero trpeti, temveč tudi kako je treba v preganjanju moliti. Danes se del Cerkve zopet nahaja v silno hudih stiskah. Sv. oče je ta del kristjanov imenoval »Cerkev molka« zato. ker je njihov delež ta, da trpijo in molčijo prav tako kakor Kristus na križu. Ni dovoljeno tem našim bratom, da bi se zoper preganjalce branili, saj so jim vzeli vse časopisje, vso možnost obramba celo pred sodniki. Ni jim mogoče iskati obrambe pri drugih, ker so jim onemogočili vsako zvezo z ostalim svetom, niti s sv. očetom v Rimu ne smejo imeti stikov. Ne jnorejo se braniti z živo besedo, kajti vsaka o-hramba pomeni novo še hujšo obsodbo. Po vsej pravici je zato to Cerkev molka. Trpljenje teh Kristusovih vernikov se je v Rusiji začelo že leta 1917 in traja že 40 let. Drugod se je zagrnila nadnje železna zavesa pozneje, med drugo svetovno vojno in takoj po njej. Vsekakor je že več kot deset let. Vsakotoliko se dvigne od tam kak nezadržljiv krik. da se razlega po vsem svetu. Ljudje prisluhnejo, se nekoliko zgrozijo, potem pa je zopet vse iiuu. be kuk diplomatski protezi tu pa tam in nič več. In vendar gre tu za več Molitev sv. očeta Gospod Jezus Kristus, kralj mučencev, tolažba žalostnih, pomoč in opora vseh onih, ki trpijo zaradi ljubezni do tebe in zaracli zvestobe do tvoje neveste, sv. matere Cerkve, usliši milostno naše goreče prošnje za naše brate v cerkvi molka, da ne samo nikoli ne omagajo v boju in Se ne dajo omajati v veri, temveč da okušajo celo sladko tolažbo, ki jo ti hraniš za one duše, katere izvoliš poklicati, da postanejo tvoje sotrpinke na križu. Tistim, ki morajo prenašati muke in nasilje, lakoto in napore, bodi ti nezrušljiva moč, ki jih bo utrjevala v borbi in jim vlivala trdno zaupanje v plačilo, obljubljeno onim, ki vztrajajo do konca. Tistim, ki so izpostavljeni moralnemu pritisku, ki je mnogokrat toliko bolj nevaren kolikor bolj zahrbten, bodi ti luč, ki razsvetljuje um, da bodo jasno videli pravo pot resnice; bodi jim moč, ki bo podpirala njih voljo, da bodo prema- Italijansko politično življenje zadnjih dveh let živi pravzaprav v pričakovanju nekih novih poti, na katere naj bi krenilo, a nanje ne more stopiti, ker so glavna ovira socialisti. Največje italijanske stranke bi namreč rade vodile odločno socialno usmerjeno politiko, a tako, da bi ostale zveste demokratičnim načelom. V tem so si edini demokristjani, socialni demokrati in republikanci; manj so taki politiki naklonjeni liberalci. Tudi tako zvani levičarji, socialisti in komunisti, bi radi socialno usmerjeno politiko, ali ne demokratično, saj vemo, kakšne pojme imajo komunisti o demokraciji. Prvi trije so sami zase premalo močni, da bi mogli pogumno začeti politiko velikih socialnih preosnov, Zato bi rabili še kako pomoč. To kot 60 milijonov kristjanov, ki so oropani temeljnih pravic, da bi smeli svobodno izpovedovati svojo vero, po njej živeti in v njej vzgajati svoje otroke. Ves svobodni svet to ve, a potem ko je pomagal zako-vati te nesrečne ljudi v okove brezbožnega in brezsrčnega komunizma, jih pusti tam ždeti v upanju, da se bo še kaj spremenilo. Vendar eden je. ki ne molči, ki naredi zanje, kar mu je mogoče, sv. oče v Vatikanu. Nima sicer ne divizij ne atomskih bomb, ali zato ima očetovsko srce in očetovsko besedo. In s tem pomaga svojim preganjanim otrokom. Pokojni papež Pij XI. je nekoč izjavil, da vsak dan pri sv. maši preroma celo obširno Rusijo in gre do vseh svojih preganjanih otrok. Se bolj bi mogli to ponoviti o Piju XII., saj ima ta še večje število otrok, ki so padli v oklep okrutne komunistične diktature. Sv. oče z njimi trpi in zanje moli. Kakor je delala prva Cerkev, tako uči sedaj tudi nas, naj delamo za preganjano Cerkev. Da bo ta pomoč uspešnejša, je sv. oče sam sestavil posebno molitev za Cerkev molka. V njej je poudaril poseben značaj preganjanja, ki ga morajo tam prenašati. Včasih je to odkrito nasilje, lakota, prisilno delo. Še večkrat pa je to moralni pritisk, nekrvavo preganjanje, ki je večkrat še nevarnejše kot pravo krvavo preganjanje. Kako jim pomagati? Ostane nam samo molitev, kakor prvi Cerkvi, da se ne bodo čutili več tako sami. Objavljamo zato molitev sv. očeta v našem prevodu v upanju. da jo bodo tudi slovenski verniki radi upravljali. Svetu kongregacija jo je o-bogatila z odpustkom treh let. za Cerkev molka guli vsako krizo, vsako oklevanje in naveličanost. Tistim, ki ne morejo odkrito spoznavati svojo vero, redno živeti krščansko življenje, pogosto prejemati sv. zakramente, se otroško posluževati duhovnih vodnikov, bodi ti sam skriti oltar, nevidno svetišče, preobilna milost in očetovski glas, ki jim bo pomagal, vlival poguma, ozdravljal žalostne duše in jim dajal radost in mir. O, da bi jim naša goreča molitev bila v pomoč! Naša bratovska vzajemnost naj jim da čutiti, da niso sami; in njihov zgled naj bo vsej Cerkvi v vzpodbudo, posebno še nam, ki se jih s toliko ljubeznijo spominjamo. Daj, Gospod, da se okrajšajo dnevi njih preizkušnje in da bodo kmalu vsi, skupaj s svojimi spreobrnjenimi zatiralci, svobodno služili tebi in te molili, ki z Očetom in s Svetim Duhom živiš in kraljuješ na vekov veke. Anten. bi jim mogli nuditi socialisti, če hi se odločili tudi oni za enotno o-brambo demokratičnih pravic ter bi pretrgali zveze s komunisti. Ali ravno v tem je danes težava italijanske notranje politike. Socialisti so se namreč že oh koncu vojne, ko se je obnovilo demokratično življenje v Italiji, sklenili povezavo s komunisti v nekako skupno fronto. Tej zvezi so v glavnem ostali zvesti do danes, čeprav se je že nekoliko zrahljala. Medtem je ital. socialistična stranka doživela prvo krizo, ko se je od nje odcepil Jožef Saragat in s svojimi pristaši ustanovil socialno demokratično stranko prav zato, ker ni hotel več biti v zvezi s komunisti. Zadnji dve leti se tudi drugi trudijo, da bi ital. socialiste prepričali, da njih mesto ni v zvezi s ko- munisti, temveč v zvezi z ostalimi demokratičnimi strankami, zlasti s socialnimi demokrati. Vsem je Se živo v spominu sestanek med Nen-nijem in Saragatom v Pralognanu v Franciji na pobudo francoske socialistične stranke, ki bi bil moral pripraviti tla za združitev socialistov in njih odcepitev od komunistov. Veliko so si od tega obetali, toda večina vodstva se je Nenniju izneverila in tudi članstvo samo se je v večini izreklo za nadaljnjo zvezo s komunisti. To se je pokazalo posebno močno na kongresu socialistov lansko leto v Benetkah. Kljub temu se vode niso pomirile. Še vedno je v stranki živo stremljenje, naj se socialisti ločijo od komunistov. In prav v zadnjem tednu se zdi, da se je pokazala prva resna razpoka v tem dolgoletnem zavezništvu. To se je zgodilo sedaj, ko v rimskem parlamentu V svoji tedenski tiskovni konferenci je predsednik Ei.senhower vrgel politično »bombo« z izjavo, da bi bil verjetno uspešen sestanek med sovjetskim obrambnim ministrom maršalom Žukovom ter njegovim ameriškim kolegom ilso-nom. Tako srečanje naj bi služilo zboljšanju odnošajev med ZDA in Sovjetsko zvezo ter zmanjšanju mednarodne napetosti. V svoji izja- vi je predsednik Eiseniiower omenil dolg razgovor, ki ga je imel z Žukovom o komunističnem in kapitalističnem sistemu. Pri tem je Eisen-hower dejal, da je naletel na težave pri prepričevanju Žukova o prednosti demokratičnega sistema nad komunističnim. Žukov je namreč zatrjeval, da je komunizem končno idealističen nauk, ker zahteva od svojih pristašev, da se žrtvujejo za državo, medtem ko da je ameriški sistem čisto materialističnega značaja. Vsekakor je imel Ei-senhower precej laskave besede o moralni vrednosti Žukova, čeprav prepričanega komunista. Predsednikove izjave o sovjetskem maršalu in možnosti vabila za obisk v Washington so vzbudile zlasti v nekaterih parlamentarnih krogih dokaj razburjenja. Žukova Medtem ko je zahodnonemški Zvezni svet odobril evropski pogodbi in so se v Moskvi začela gospodarska pogajanja med Bonnom in Sovjeti, so v Vzhodnem Berlinu uradno naznanili za prve dni avgusta obisk Hruščeva in Bulganina. Politični opazovalci menijo, da je treba spravljati potovanje sovjetskih prvakov v zvezo z jesenskimi volitvami v zahodnonemški parlament. Po drugi strani pa naj bi Hru-ščev hotel utrditi Ulbrichtovo strahovlado. Kako pa je pravzaprav v tej komunistični podložniški državi? Tu vlada še vedno trd stalinistični red: vedno isto zatiranje, kršenje osnovnih človečanskih pravic, gospodarska stiska in vedno isto število beguncev. Tedensko jih ubeži od štiri do pet tisoč. Ljudstvo se je že vdalo svoji usodi. Da pa je komunističen pritisk še vedno močan, nam jasno prikazujejo zadnje občinske volitve, ko je 99.52% glasov potrdilo enotno partijsko listo. Znano je namreč, kaj v »ljudskih demokracijah« pomenijo volilni uspehi. Tajnik partije Ul-bricht je dejal: »Vsi smo istega mnenja.« Da volitve ne morejo imeti praktičnih posledic, je jasno povedal tudi ministrski predsednik Grotewdhl, ko je dejal, da komunisti ne bodo pustili zaviseti socialističnih pridobitev od volilnic. Gospodarsko stanje se je v zadnjih letih nekoliko zboljšalo, vendar se morajo še mnogi boriti z velikimi materialnimi teža- razpravljajo o Evropskem skupnem tržišču in Evratomu. Komunisti so namreč zavzeli odločno nasprotno stališče do teh pogodb, socialisti so pa sklenili, da se bodo vzdržali. Prvič v povojni zgodovini se ho zgodilo, da bodo v važnem vprašanju socialisti zavzeli drugačno stališče nego komunisti. Mnogi menijo, da ta korak utegne biti samo prvi korak na poti do osamosvojitve socialistov od komunistov. Če se to zgodi, bomo tudi v Italiji v doglednem času dobili močno socialdemokra-tično stranko, kakor jo imajo v drugih državah. To bi pomenilo odstranitev komunistične nevarnosti enkrat za vselej iz notranjega življenja Italije, ker bi komunisti sa,-mi ne predstavljali več tako resne nevarnosti, kakor jo predstavljajo sedaj v zvezi s socialisti. Zato je razumljiva želja vseh demokratov, da bi v resnici prišlo do razhoda med socialisti in komunisti. namreč dolžijo, da je kot vrhovni poveljnik Rdeče armade kriv lanskega pokola na Madžarskem. Tako je senator Fulbright pripomnil, da bi se v slučaju Žukovega obiska v ZDA Eisenho\ver moral »poučiti« o vrednosti demokratičnih idealov in o njihovi prednosti pred komunističnimi. Sestanek v Moskvi Prejšnji teden so se sestali v Moskvi komunistični prvaki Sovjetske zveze, Bolgarije, Albanije in Jugoslavije, katero sta zastopala podpredsednika Kardelj in Rankovič. Razgovori so se vršili v prijateljskem in prisrčnem ozračju. Opazovalci sodijo, da bodo odprli novo obdobje v odnošajili med Titom in Moskvo. S to potezo je Hruščev nameraval verjetno tudi prispevati k normalizaciji med Jugoslavijo in njenima balkanskima sosedoma, ki sta bila dosedaj bolj sovražno u-smerjena napram Titu. — Domnevajo tudi, da bo v znamenju boljših odnosov med Jugoslovani in Sovjeti jeseni obiskali Beograd predsednik Sovjetske zveze maršal Vorošilov, ki bo vrnil lanski Titov obisk v Moskvi. vami. Se slabše pa je duhovno zatiranje; nezadovoljstvo vlada zlasti med dijaštvom in razumniki. Zato pa je komunistična policija izdala posebne »ukrepe za zaščito dijaštva Nemške demokratične republike«, po katerih je študentom prepovedano potovati na Zahod. Vlada v Pankowu ima sicer materialno oblast v rokah, vendar je brez sleherne moralne moči. Brez te pa ne more predstavljati ljudstva. Zato ostanejo Ulbrieht in sodelavci le lutke, ki se držijo na oblasti s pomočjo tujih bajonet. Nasser ne miruje Ob otvoritvi novega egiptovskega parlamenta je imel predsednik Nasser dolg govor, v katerem je zlasti napadel zahodne države, katerim je očital imperialistične težnje. Dejal je, da se ne strinja s tem, da bi bil nek obrambni blok naperjeni samo proti Sovjetom. Angleže in Ameri-kanee je obtožil, da stavljajo politične pogoje za vojaško pomoč. Zato da so Egipčani sprejeli orožje od Sovjetov. Obtožil je tudi Izrael, češ da rovari proti Egiptu in arabskemu svetu sploh. Nekateri politični opazovalci trdijo. da je tudi upor v Omanu proti tamkajšnjemu stiltanu Nasserjeva spletka, po kateri naj bi skušal razširiti svoj vpliv na vsa področja a-rabskega sveta. Istočasno naj bi hotel zasejati razdor med Veliko Britanijo in ZDA, ki imata različna gledišča na probleme Bližnjega Vzhoda. STALIN IN HRUŠČEV V nekem poročilu je Pietro Nenni takole razložil položaj v Rusiji: Neiki otrok iz Moskve je vprašal mater: »Mama, ali je res, da je Stalin bil hudoben človek?« »Seveda«, odgovori mati, »bil je zelo hudoben.« »Kaj pa tovariš Hruščev, ali je dober?« »Dragi moj, tega pa ti ne morem sedaj povedali. To se bo vedelo šele tri leta po njegovi smrti.« Ob nedeljski slovesnosti v Trstu Preteklo nedeljo dopoldne 21. julija so vzidali v temelje slovenskega kulturnega doma v Trstu spominsko listino. Navzoči so bili predstavniki titovskih in njih pomožnih organizacij, zastopniki socialistov, socialdemokratov, italijanske komunistične partije. Vladnega generalnega komisarja je zastopal prefekt dr. Macciota, kvestorja pa dr. Malinco-nica. Navzoč je bil tudi jugoslovanski generalni konzul dr. Vošnjak. Dr. Dekleva je kot predsednik odboru za zgraditev doma pozdravil navzoče ter prebral besedilo spominske listine. Listina omenja, da se ta dom gradi z odškodnino, ki jo nalaga londonski sporazum italijanski vladi za požgane kulturne domove v času fašističnega terorja. Jasno je, da dr. Dekleva ni mogel ob tej svečanosti zakonito predstavljati pravih dedičev tistih, ki so nekdanje slovenske domove zgradili. Zakaj dr. Dekleva je v organizaciji, ki nič ne prikriva svojih simpatij do titovskega komunizma. Nekdanji lastniki slovenskih domov v Trstu pa niso imeli s komunizmom nič skupnega. In če pogledamo rezultat vseli povojnih administrativnih volitev v Trstu, moramo reči, da dr. Dekleva ne more predstavljati vseh Slovencev. To smo že ponovno povedali. Odškodnina, ki jo plačuje italijanska vlada za požgane domove, gre vsem Slovencem, ne samo titovcem in njih pomožnim organizacijam. Ako pa naj bi bil novi dom v ul. Petronio »kupni dom. bi moral biti last vseh. Italijanska vlada je že dala neko izjavo in tudi v »Prim. dnevniku« je bilo nekoč precej megleno povedano, da bodo imeli vsi Slovenci besedo pri tem domu. Morda je bilo to mišljeno tako, da se k nedeljski svečanosti povabijo zastopniki tudi nekomunističnih slovenskih organizacij, in sicer k-vzidan ju spominske listine in potem na kranjske klobase? Samo s kranjskimi klobasami ne boste zadovoljili vseh Slovencev. Ali bo novi dom novo partijsko zbirališče, kraj komunističnih volilnih shodov, kot je stadion Prvi maj, ali bo dom vseh Slovencev? Dobro veste, da na vaših titovskih prireditvah niso dvorane polno zasedene. Ali pričakujete, da bodo v novi dom zahajali tudi tisti, ki ste jih dolgo psovali z reakcijo in iz- dajalci? Ali se bodo mogli v novem domu vsi Slovenci čutiti doma ? Časa imate sedaj dve leti do otvoritve novega doma, da se te zadeve uredijo, da se sklene, če vam je do tega. neke vrste sporazum, dobro pripravljen, tak. da bo imel tudi civilne pravne učinke. V torkovem »Prim. dnevniku« ugotavljate, da ni bilo vseh povabljencev. Ne morejo priti, dokler ne vedo, za kaj gre. Razpoka med italijanskimi socialisti in komunisti Eisenhower in Zukov Položaj v Vzhodni Nemčiji NAS TEDEN V CERKVI 28. 7. nedelja, 7. pob.: sv. Nazarij, m. 29. 7. ponedeljek: sv. Marta, d. 30. 7. torek: sv. Judita, m. 31. 7. sreda: sv. Ignacij Lojolski, sp. 1. 8. četrtek: Vezi sv. Petra; sv. Makabejski bratje, m. 2. 8. petek, prvi: Porcijunkula, sv. Alfonz Ligv.t c. uč. 3. 8. sobota, prva: sv. Lidija, vd. SV. MARTA, sestra Marije Magdalene in Lazarja, pridna, skrbna, resna, je pogosto slišala Jezusove govore. Ko je prišel Je- zus v njih hišo, se ji je zdelo bolj pametno poskrbeti Jezusu primeren obed, kot pa ga poslušati prav ta dan. Jezus jo je posvaril: Marta, Marta, skrbi in vznemirja te mnoge stvari, a le eno je potrebno ( skrbeti za zveličanje, za dušo).« Marta je Jezusovo opozorilo ponižno sprejela, to nam potrjuje njeno svetniško življenje. Lepo opominjevanje sprejemaj, saj je zdravilo za bolezni tvoje duše. Kdor dela le po svoji glavi — ne napreduje v duhovnem življenju. IZ SV. EVANGELIJA isti čas je rekel Jezus svo-y IJ jim učencem: »Varujte se lažnivih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grabežljivi volkovi. Po njih sadovih jih boste spoznali. Mar bero grozdje s trnja in ali smokve z osata? Tako rodi vsako dobro drevo dober sad, slabo drevo pu rodi slab sad. Ne more dobro drevo roditi slabega sadu in ne slabo drevo roditi dobrega sadu. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, se poseka in vrže v ogenj. Po njih sadovih jih boste torej spoznali. — Ne vsak. ki mi pravi: 'Gospod. Gospod', pojde v nebeško kraljestvo; temveč kdor spolnjuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih. tisti pojde v nebeško kraljestvo, v. * Lažnivih prerokov nikoli ne manjka. Zato velja tudi danes kakor nekoč Jezusovo opozorilo: »Varujte se lažnivih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grabežljivi volkovi!« Varujte se zapeljivcev, varujte goljufov! Varujte se vseh tistih, ki so proti Bogu, proti veri, proti morali, proti dobremu! Ne nasedajte protikatoli-ški propagandi, pa naj bo še tako lepa in še tako zapeljiva! Varujte se ljudi, ki vas odvajajo od Boga! Varujte se takih, ki vas vodijo v zmoto, v nevero, v nemoralo! Varujte se tistih, ki vas zapeljujejo v greh! Varujte se hinavcev! Varujte se vsega nepoštenega! Človeka spoznamo po njegovih delih kakor drevo po njegovih sadovih. Dober in plemenit človek živi pošteno in lepo življenje, ne pohujšuje in ne kvari nikogar, se ogiba slabega in se trudi za dobro! Dober katoličan je veren, moralno na mestu, značajen, pošten od pet do glave. Ljubi Boga. ljubi bližnjega, spoštuje zapovedi, rad moli, rad pride v cerkev, se bori zoper grehe in skušnjave itd. Zveličar svari: »Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, se poseka in vrže v ogenj.« Slabi in pokvarjeni ljudje bodo končali v peklu. Le dobri, pravični in sveti pojdejo v nebesa. Zopet opominja Gospod: »Ne vsak, kdor mi pravi: Gospod, Gospod, pojde v nebeško kraljestvo, temveč kdor spolnjuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, ta pojde v nebeško kraljestvo.« Po Jezusovi sodbi ne gredo v nebesa tisti, ki imenujejo božje ime ali listi, ki imajo Boga v ustih; ampak v nebesa bodo šli tisti, ki spolnjujejo božjo voljo, tisti, ki na tem svetu sveto živijo. Zatorej očistimo naše duše in posvetimo se! življenja VATIKANSKA GROBIŠČA V teku izkopavanj temeljev za novo poslopje na tratah Belvedere v Vatikanu so našli rimske grobove. Znaki kažejo, da je bilo pokopališče zelo obsežno. Že pred 25 leti so pri gradnji nekega drugega poslopja naleteli na rimske grobove. Takrat so ugotovili, da so grobovi iz prvega in drugega stoletja. Takrat najdba ni vzbudila nobene pozornosti, a pozneje so bile izvedene preiskave izredne arheološke važnosti, zlasti v vatikanskih katakombah. Med zadnji čas našlimi grobovi je tudi grob Neronovega sužnja, kakor dokazuje nagrobni napis. S tem odpade zadnji ugovor protestantov, ki so zanikali grobišča in z njimi grob svetega Petra v vatikanskih prostorih. Na podlagi teh odkritij je ugotovljeno, da je bil že v prvem stoletju v Vatikanu pokopališki predel. FRANCOSKI KRŠČANSKI DELAVCI Francoska zveza krščanskih delavcev ima sedaj že nad 1 milijon 400.000 članov. Kakor v Nemčiji in Belgiji tudi v Franciji krščanski sindikati stalno napredujejo. MALI RIHARD PRI SV. OČETU Ves svet danes sočustvuje z znanim filmskim igralcem Red Skeltonom, ki ima devetletnega sina Riharda bolnega na lcv-cemiji, o kateri sodijo, da je neozdravljiva. Sedaj so starši prišli s sinom in leto starejšo hčerko Valentino na potovanje po Evropi, ker je taka hi la želja sinova. Pretekli teden so se mudili v Rimu in so v nedeljo bili v posebni avdienci pri sv. očetu. Sv. oče se je 20 minut razgovarjal z malim Rihardom o njegovem obisku v Rimu in v Italiji. Ob ikoncu se je sv. oče fotografiral skupaj z dečkom in njegovo sestro. SV. OČE O LURDU 'Na praznik Marijinega obiskanja je sv. oče Pij XII. izdal posebno encikliko o Lurdu. V njej govori najprej o lurških prikazanjih in o zadržanju papežev do Lurda. V drugem delu pa poudarja sveti oče, da je nauk iz Lurda obsodba praktičnega materializma, kateremu se vdaja danes človeštvo. Treba je zato, da se svet duhovno prenovi, da bo zopet našel mir. O cncikliki bomo prihodnjič več povedali. NOVE CERKVE V PARIZU Pariški nadškof kardinal Feltin je povedal, da bo v kratkem zgrajenih v Parizu in drugih središčih pariške nadškofije 44 novih cerkva in kapel. Nove cerkve in kapele so postale nujno potrebne zaradi velikega porasta prebivalstva. AMERIŠKI KATOLIČANI Po uradnem katoliškem letopisu za leto 1957 je vseh katoličanov v Združenih državah, vključno na Aljaski in Havajskih otokih 34 in pol milijona. V zadnjem letu se je zvišalo število za 1 milijon. VERSKO ŽIVLJENJE NA FILIPINIH V 70 župnijah na Filipinih, ki jih vodijo misijonarji svetega Koluinbana, so lansko leto dosegli naj večje število krščen-cev. Krščenih je bilo namreč 50.532 oseb, svetih obhajil so razdelili 1,500.000. Visok raški dostojanstvenik je izbral svobodo V teh dneh je gost pri svojem sinu vikar moskovskega patriarha arhimandrit Sergij Dimitrij Kanabejev, rojen v Samari ob Volgi leta 1885. Ob ruski revoluciji leta 1917 je izgubil vso svojo družino, edini sin, takrat osemletni Aleksander se je zatekel v Francijo in od tod v Italijo, kjer se je pozneje poročil in si ustanovil lastni dom v Bar-cis pri Pordenonu. Po dolgih poizvedovanjih je končno zasledil svojega očeta in ga povabil k selri v Italijo. Tudi očetovo življenje je bilo zelo viharno. Kot častnik carske vojske se je udeležil prve svetovne vojne in se ob ruski revoluciji pridružil beli vojski. Leta 1930 je zaprosil za vstop v samostan redovnikov pravoslavne cerkve. Leta 1949 je bil imenovan za višjega arhi-mandrita in poslan v Sofijo kot vikar moskovskega patriarha. Sedaj je v mirnem furlanskem naselju Barcis ob ljubezni svojega sina, neveste in dveh malih vnukinj našel popoln mir, še več, tu je končno padla njegova odločitev dolge duševne boiibe zadnjih let: zaprosil je za vstop v katoliško Cerkev in za sprejem v ruski zavod v Rimu, da bo lahko ostale dni svojega življenja posvetil svojim bratom v pravi Kristusovi Cerkvi. V ta namen je visoki ruski prelat naslovil na pordenonskega škofa De Zanche-ja naslednje pismo: Podpisani Sergij Kanabejev (v civilnem življenju Dimitrij Aleksandrovič), vikar moskovskega pratriaha v Bolgariji, v prepričanju na skorajšnje zedinjenje pravoslavne cerkve z rimsko katoliško apostolsko Cerkvijo, se obračam na Vas, Ekscelenca, z najponižnejšo in iskreno prošnjo, da bi bil sprejet v pravo Kristusovo Cerkev, v edino sveto, katoliško in apostolsko rimsko Cerkev. Priznavam rimskega papeža za edinega poglavarja Cerkve in sem prepričan, da samo papež lahko ohrani svetost in nezmotljivost Cerkve, ker je izven vsakega političnega in narodnega boja. Zato prosim Vašo Ekscelenco, da bi bil sprejet v Rimski ruski zavod, ker ne znam ne italijanščine ne latinščine, da bom lahko bival v Italiji in bil tako blizu svojim dragim, ki sem jih po tolikem trpljenju zopet našel.« žaškcia :kofa po odhodu msgr. Bartolo-masija. Dne 14. 10. 1923 ga je nadškof Sedej posvetil v goriŠki stolni cerkvi, nakar je mladi škof Fogar zasedel stolico sv. Justa 5. marca 1924. Ko je bil postavljen na svetilnik, so še bolj zasijale njegove čednosti neustrašenega Kristusovega duhovnika, ki živi za svojo čredo in za Cerkev. Tudi v Trstu je posvetil glavno skrb mladini. Toda časi so postajali težki, posebno tu v naših krajih ob meji. Fašizem je začel svojo znano zatiranje slovenske in hrvaške manjšine. Krivice so se množile, Cerkev je trpela. Posdbno je občutil vso težo narodnega preganjanja nadškof Sedej, ki je postal tarča mnogim časopisnim napadom in pa obtožbam v Rimu. Tedaj se je pokazal škof Fogar moža, ki čuti s Cerkvijo in ljubi pravico. Zavzel se je za nadškofa Sedeja in ga tudi javno branil pred krivičnimi napadi. To so mu zamerili v prenapetih šovinističnih krogih. Po odstopu in smrti nadškofa dr. Sedeja so se naperili napadi brezvestnih šovinistov zoper tržaškega škofa Fogarja, ki ni dovolil, da bi politične oblasti po svoje gospodarile tudi v Cerkvi. Višek spora je prišel ob odkritju spomenika Viljemu Oberdanu v Trstu, ko Škof Fogar ni maral k spominski svečanosti, čes da je Oberdan umrl kot nespokorjen človek. Fašistične oblasti so zahtevale njegov odstop. Ko je škof Fogar zvedel, da je taka tudi želja v Vatikanu, je odstopil leta 1936. Umaknil se je v Rim in tam živi še danes kot član kapitlja sv. Janeza v La-teranu. Sv. oče Pij XII. ga je imenoval za naslovnega nadškofa. Ko je msgr. Fogar zapuščal Trst, mu je rektor univerze v Innsbrucku p. Hoffmann pisal: »Pravkar sem zvedel, da boste v kratkem zapustili Trst in se preselili v Rim. Ker sem v srcu prepričan, da Trst zgubi dobrega pastirja, in ker se bojim, da so nepošteni ljudje začasno zmagali, sem žalosten in Vam to moram tudi povedati...« Tako je res bilo. Trst je izgubil dobrega pastirja, na katerega se mnogi zlasti starejši Tržačani še danes radi spominjajo. Šel je v predčasen pokoj, ker je tako velevala korist Cerkve v tistem trenutku. Vsi pa smo še danes prepričani, da so s tem ne samo Tržačani, temveč da smo vsi z njim izgubili moža, ki je bil res velik prijateljev vseh narodov, kakor je rekel o sebi sv. Pavel. Zato pa prevzvi-šenemu gospodu jubilantu s tem večjo iskrenostjo čestitamo in voščimo ob njegovi zlati maši. Ii. K. uiraljica narodov Romarjem na pot Na uradnem pečatu svetovno znane bazilike v Marijinem Celju je zapisano v latinskem jeziku: Salve, Regina populo- rum Kraljica narodov, pozdravljena! Staroslavna zgodovina Avstrijcev, Madžarov in slovanskih narodov je povezana s tem planinskim romarskim svetiščem, ki obhaja letos 800-letnico svojega obstoja. MALO ZGODOVINE Prav leta 1157 je prišel iz benediktinskega samostana Šent Lambrecht na Štajerskem menih-duhovnik »Magnus« v kraj, ki se imenuje danes Marijino Celje. S se-boj je prinesel lep lesen kip Matere božje, ki ga je po vsej verjetnosti sam izrezljal. Tam je napravil dve celici: prvo za kip Matere božje, drugo zase. Čeprav je bil tedaj kraj samoten in zapuščen, so se kmalu začeli zbirati okoliški kmetje in drvarji pred »celico« Matere božje in tam častiti svojo nebeško Kraljico. Kmalu se je začel širiti glas o posebnih Marijinih milosti in uslišan j ih in vedno več ljudi je začelo romati k tej Marijini »celici« ali kapelici Med drugimi je prišel tja tudi brat češkega kralja Otokarja Preinisla, obmejni grof moravski Henrik Vladislav. Okoli leta 1200 je ta knez dal rezidati prvo kamnito cerkev. Ker je kmalu postala premajhna, so jo že leta 1340 povečali in prizidali gotski kor. Za to romarsko cerkev ■so si v začetku po zgledu svojih knezov zelo prizadevali češki in moravski romarji, ki so vedno bolj številno prihajali v Marijino Celje. Že tedaj je Marijina podoba dobila ime: mati slovanskih narodov. V 14. stoletju je v Marijino Celje priromal madžarski kralj Ludovik in dal zidati delno še sedaj stoječo milostno kapelo v gotskem slogu. Za kraljem so začeli prihajati madžarski podaniki in tako je Mati božja dobila nov naslov: Kraljica Madžarov. Razumljivo, da so avstrijski katoličani skupno s svojimi vladarji najbolj povzdignili slavo romarskega središča v Marijinem Celju. Zlasti vsi zadnji avstrijski cesarji so veliko darovali za povečanje in olepšavo sedanje mogočne bazilike, nad katero strmi vsak romar od blizu in daleč. Avstrijcem je Marijina podoba: magna Mater Austriae, velika mati Avstrije. Ker so v Marijino Celje romali različni narodi in jo v različnih jezikih, toda v enem duhu častili in ji prepevali, zato je postalo Marijino Celje središče sporazumevanja in zbližanja narodov. To veliko v resnici katoliško poslanstvo ima Marijino Celje še danes, kakor dokazuje »dan narodov«, ki so ga priredili letos zadnje dneve junija. NAŠA ROMARSKA POT K tt mu staroslavnemu marijanskemu svetišču vodi to nedeljo romarska pot nad — pozdravljena! v Marijino Celje sedem sto primorskih Slovencev. Zelo verjetno gremo skoro vsi romarji prvič na to božjo pot, a pred nami so hodili že mnogi naši rojaki, zlasti koroški in štajerski. Sedaj gremo za 800-letnico Marijine slave mi slovenski katoličani od morja. Gremo v tako nepričakovano velikem številu, da moremo takšne res skupne božje poti vsi le veseliti. Romarjem, ki odhajajo v svete kraje, želimo srečno pot. Pri Gospe Sveti bodo prejeli izredni blagoslov, ki ga Cerkev daje svojim vernikom pred odhodom na božjo pot. Vsi, ki ostanemo doma, ostanimo duhovno združeni z našimi romarji, ki naj veliko molijo za vse nas in za naše velike primorske zadeve. Naj Mati božja vodi vašo dolgo romarsko pot, ko pa pridete srečno domov, naj se čuti po naših cerkvah in vaseh, da so mnogi naši rojaki doživeli pravi sinovski praznik pri Kraljici narodov. To naj se pokaže zlasti čez dober mesec na Opčinah, ko se bomo zopet vsi primorski Slovenci zgrnili okrog fatimskega Marijinega oltarja in napravili Mariji in sebi praznik kakor ga še doslej nismo! Kjer ljudstvo skupno z duhovniki hoče, tam lahko vstaja prava verska pomlad globokega Marijinega češčenja in vedno bolj prepričanega krščanskega življenja! In to na Tržaškem in Goriškem duhovniki in Cerkvi zvesti verniki hočemo in moremo! Našim romarjem sledeča zadnja navodila: 1. odhod povsod ob 4h zjutraj! Nobenega se ne čaka nad deset minut! Kdor bi le slučajno zamudil, si lakho še pomaga s taksijem: ob 4.45 smo še v Tržiču. Kdor se romanja ne udeleži, dobi nazaj denar za vso oskrbo, vožnja in potni list se odbije (4.000 lirJ, ker je že plačano. 2. Vzemite s seboj osebno izkaznico ali potni list, kdor ga ima. 3. V nedeljo na dan odhoda bo prilika za sv. obhajilo med mašo pri Gospe Sveti. 4. Vrnemo se v torek okrog polnoči. EVROPA ZA VSE Na franeosko-neinškem sestanku katoliških časnikarjev, ki se je vršil v Maria-Lach je pariški pomožni škof Rupp poudaril: Evropa, ki jo gradimo, mora biti Evropa za vse. Škof Rupp je v svojem govoru zelo podčrtal potrebo ustvariti evropsko skupnost. PORAST KATOLIČANOV NA FORMOZl V mestecu Chu Tung na Formozi pred tremi leti ni bilo še nobenega katoličana-Te dni pa se je udeležilo procesije v čast Materi božji 4000 oseb. Procesije se je udeležil tudi apostolski internuncij na Kitajskem nadškof Riberi. - zlatomašnik Nadškof dr. A. FOGAR Kadar nas goriške in tržaške duhovnike in tudi vernike zanese pot v Rim, je skoro vedno poleg obiska pri sv. Petru tudi obvezen obisk pri msgr. Alojziju Fogarju. K njemu smo radi zahajali, ko smo bili še dijaki bogoslovci, k njemu še vedno radi gremo, ker vemo, da najdemo vedno vrata odprta in v preč. monsignorju vedno prijateljskega škofa, ki vsakogar sprejme ?.; največjo vljudnostjo in prijaznostjo, zlasti če je iz Gorice ali iz Trsta. Že 25 let živi daleč od teh dveh mest, ali njegovo srce je se vedno tukaj, kakor razodeva njegovo zanimanje za vse, kar se tu pri nas dogaja, in veselje, ki ga kaže nad vsakim obiskom iz obeh njemu tako dragih mest. Posebno Slovenci smo se k nadškofu dr. Fogarju vedno radi zatekali, ker v večnem mestu gotovo nismo imeli večjega prijatelja od njega, posebno v časih pred drugo svetovno vojno, ko je bilo nevarno kazati simpatije do slovenske manjšine v Italiji. Ko smo bili še bogoslovci na raznih rimskih univerzah, smo ga vsaj trikrat na leto obiskali, ob začetku in ob koncu solskega leta pa za praznike. Vedno nas je prijateljsko pogostil, toda bolj kot to nam je dobro dela njegova očetovska prijazna beseda. Kot bi rožice sadil, se nam je zdelo, ko je z nami kramljal in, večen idealist, vlival tudi nam zaupanje v prihodnost. In ta mož praznuje prav te dni 50 let masniskega posvečenja in nove maše. Dne 26. julija 1907 ga je namreč posvetil takratni briksenški skof Jožef Altenweisel v cerkvi univerze v Innsbrucku, nakar je mladi novomašnik daroval prvo sv. mašo v isti cerkvi dne 28. julija ob navzočnosti svojih staršev, prijateljev in znancev. Tako je prišel do časti mašništva eden najboljših duhovnikov, ki jih je Gorica dala. Rodil se je namreč v Fogarjevi hiši pri pevmskem mostu 27. 1. 1882 kot tretji predzadnji otrok v družini deveterih o-trok. Njegove rojstne hiše danes ni več. V prvi svetovni vojni so jo porušili in potem ne več pozidali. Kot mlad duhovnik se je Alojzij Fogar vrnil v Gorico in tu postal najprej pod- ravnatelj v malem semenišču, nato pa profesor verouka na tedanji mestni gimnaziji v Gorici. Tu so se pokazale vse vrline mladega duhovnika. Mladino je vzljubil in ona njega. Spletlo se je pravo prijateljstvo med njim in dijaki, ki so vedno imeli dostop do njega na njegovem stanovanju. Kako velik je »bil njegov ugled na šoli, se vidi iz tega, da je tedanji ravnatelj na dan godu profesorja verouka Alojzija Fogarja dal pouka prost dan. Toda prekratko je trajalo to idealno življenje, zakaj na obzorju so se že pokazali grozeči oblaki prve svetovne vojne. Gorica je postala pozorišče hudih bojev in tudi mladi veroučitelj Fogar je šel v begunstvo, in sicer najprej v Ljubljano, kjer je pridigal za italijanske begunce, nato za nekaj časa v Innsbruck, da je dokončal doktorat. V septembru 1918 se vrne v razrušeno Gorico ter postane takoj eden najboljših sodelavcev nadškofa dr. Sedeja pri duhovni obnovi tako preizkušene nadškofije, zlasti v italijanskem delu. Postane profesor cerkvene zgodovine v bogoslovju in istočasno tudi spiritual. Toda ne pozabi na ljubljene fante ter zanje ustanovi Fantovski katoliški krožek, jedro poznejše katoliške akcije. Vsestranska delavnost in priljubljenost dr. Fogarja je kmalu zbudila pozornost cerkvenih oblasti tudi v Rimu. Zato ga je dne 9. 7. 1923 doletelo imenovanje za tr- Gostovanje Goričanov na Koroškem Potem ko so nas koroški rojaki že večkrat dbiskali v Gorici in v Trstu z različnimi uspelimi gostovanji, je bilo zelo na mestu, da je go riško Slov. katol. prosv. društvo sklenilo, da letošnje poletje njihove obiske vrne z gostovanjem po lepi koroški. To se je zgodilo preteklo soboto nedeljo 20. in 21. julija. Po večmesečnem trudu je SKPD pripravilo zelo primeren spored svojemu gostovanju, in sicer Je hotelo prikazati koroškim Slovencem našega goriškega slavčka pesnika Simona Gregorčiča, katerega 50-letnico smrti smo °bhajali v minulem mesecu novembru. Spored je obstajal iz treh med sabo povezanih delov. V prvem je mešani zbor SKPD izvajal Gregorčičeve pesmi na melodije raznih slovenskih skladateljev. V drugem delu je gorišika pesnica Ljubka Sorlijeva z gorko in prikupno besedo prikazala lik pesnika Simona Gregorčiča in njegovo poezijo. V dopolnilo živi besedi 9ta solista Mira Brajnikova in Vence Gorjan z občutkom in temperamentno zapela dva solospeva, Nedvedov »Pogled v nedolžno oko« ter Premrlovo »Znamenje«. Tretji del je obsegal kantato Hugolina Sattnerja »Jeftejeva prisega« za mešani, ^oški, ženski zbor in soliste s spremljavo klavirja. Tu se je odlikovala prof. Lojzka Bratuževa. Spored je bil pester in tudi težak. Vendar so se požrtvovalni pevci SKPD prav dobro nanj pripravili v dolgotrajnih vajah Pod vodsitvom prof. M. Fileja. Talko pripravljeni so v soboto zjutraj sh na svojo prvo pot na Koroško. Tam Jlh je v Celovcu pričakoval zastopnik koroške katol. prosvete, kateri jih je potem spremljal na vsej njihovi poti po Koroškem v Podjuno in Rož. Prvi nastop je bil na celovškem radiu. Oprava slovenske sekcije na radiu se je 2elo potrudila, da je snemanje pevskega programa vsestransko zadovoljivo uspelo. Pred tremi ali štirimi leti so časopisi prinesli vest, da je sv. Oficij postavil na indeks prepovedanih knjig tudi knjigo italijanskega pisatelja Curzia Malaiparte »La pelle«. Knjiga je zbirka reportaž iz druge svetovne vojne in slika zablode, ki jih je bilo življenje polno tisti čas, vendar tako, da kaže v človeku le njegovo živalsko stran brez duhovnosti. Zaradi tega so smatrali za potrebno, da postavijo knjigo ^a indeks. Dejstvo je, da je Curzio Mala-Parte postal po tej obsodbi še bolj znan Pisatelj. Posebno so ga kovali v zvezde levičarji, ki so ga smatrali za svojega Pristaša. Kakor koli Curzio Malaiparte ni skrival svojih levičarskih teženj in omalovaževanj vere in verskih idealov. Potem se je pa zgodilo, da je lansko leto pisatelj Malaparte odšel na potovanje na Kitajsko. Hotel si je ogledati to naj-mlajšo komunistično republiko in njene Uspehe v izgradnji socializma. Toda po nekaj poročilih, ki so jih objavili nekateri ugledni ital. časopisi, je Malaparte Utihnil. Nato se je zvedelo, da leži bolan v Čung Kingu. Potem so poročali, da so ga prepeljali v domovino in da se zdravi v neki bolnici v Rimu in da mu strežejo bolniške sestre. Večkrat so o njem pisali posebno nekateri ilustrirani tedniki, prinašali njegove slike z bolniške postelje v razgovoru s tem ali onim levičarskim veljakom. Ob koncu preteklega tedna pa sporoči radio vest, da je pisatelj Curzio Mal aparte umrl in da ga bodo cerkveno pokopali v njegovem rojstnem mestu Prato v Toskani. »Kako to?« smo se vpraševali. Skrivnost se je kmalu pojasnila: Curzio Malaparte je umrl spravljen z Bogom in s Cerkvijo. Zopet je zmagala milost božja nad grešnim človekom, ki je vse življenje taval v temi in ni našel poti k Luči. »Osservatore Romano« je prinesel avtentično pojasnilo k vsej zadevi: Že v mesecu aprilu je Curzio Malaparte l*nel odločilen razgovor s škofom iz Prata *nsgr. Fiordellom. Potem je Malaparte imel vrsto razgovorov z jezuitskim patrom ^appellom, ki ga je pripravil na sv. krst. ^a je bil podeljen bolniku 8. junija, vendar Pogojno, ker je bil sin protestantskega °eeta. Malaparte se je na prejem krsta dobro pripravil in je želel prejeti še ostala zakramente. Tako je bil tudi obhajan, ^atru Cappellu je pri njegovi skrbi za dušo Malaparteja pomagal tudi p. Roton-di, »ki je dolge tedne imel temeljite razgovore s pisateljem o verskih resnicah. Malaparte je pred smrtjo tudi obžaloval, je napisal knjigo La pelle. Delo obeh Jezuitskih patrov so dopolnile bolniške se- Za kar se moramo tu tudi javno zahvaliti. Še isti dan zvečer je SKPD nastopilo v Šent Janžu v Rožu, kjer sedaj župnikuje č. g. Jože Vošnjak, bivši župnik v Jamljah in Dolu. Zaradi razgibane organizacije g. župnika je bila udeležba polnoštevilna in je prvi nastop pred koroško javnostjo v vsestransko zadovoljstvo lepo uspel. Po odpočitku v Celovcu so naslednjega dne vsi udeleženci bili pri maši v kapeli šolskih sester v Mohorjevi hiši. Za oddih jim je služil dopoldanski izlet h Klopinj-skemu jezeru. Tu so tudi kosili v znamenitem hotelu velezaslužnega Jožeta utte-ja, koroškega domačina, ki se je pokazal zelo postrežljivega in širokogrudnega do goriških gostov. Okrepčani in veselo razpoloženi so jo v nedeljo popoldne mahnili v Šmihel v Podjuni. Tu so s sijajnim uspehom nastopili v vaški dvorani pred ogromno množico ljudi, narodnih predstavnikov in velikega števila duhovnikov, ki jih tudi hud naliv ni zadržal doma. Človek je imel res občutek, da so nastopajoči na odru in poslušalci v dvorani ena duša in eno srce. To je poudaril v pozdravni besedi tudi domači g. župnik J. Picej; to je izpričal šopek domačega cvetja, (ki ga je v imenu koroških rojakov poklonilo domače dekle ter skupna pesem »Gor čez izaro...«, ki so jo ob zaključku zapeli zbor in cela dvorana. Škoda, da se po končanem nastopu pevci niso mogli ustaviti v razgovoru z domačini, kajti program gostovanja jim je veleval naprej. Št. Jakob v Rožu jih je že nestrpno čakal, ker je bila ura pravzaprav že pozna. Tu se je v župnijski dvorani gostovanje SKPD iz Gorice zaključilo. Kakor v Št. Janžu in v Šmihelu je tudi v Št. Jakobu, v domovini Miklove Zale ljudstvo z naj večjim razumevanjem sledilo Gregorčičevi pesmi v izbrani melodiji slovenskih komponistov. Ob koncu se je zastopnik koroške prosvete z vzneseno in stre, ki so z 'bolnikom pogosto molile zlasti očenaš, zdravamarijo in vero, pa tudi molitev, s katero prosimo vdanost za zadnjo uro. Tako je pisatelj Malaparte zorel za dokončno srečanje s svojini Stvarnikom. Zadnje dni, ko je zopet ždel v hudem trpljenju, je stopil nekoč v so'bo p. Cappello. Bolnika so vprašali, če ga pozna. Pošepe-tal je: »Popolnoma; to je mož, ki mi je odprl pot k sreči.« Celo življenje je pisatelj Malaparte zaman iskal sreče z junaki svojih novel vred; sedaj jo je našel v veri v Križanega, ki ga je s tolikim zadovoljstvom stiskal v zadnjem boju. * Naša vera slavi tako eno zmago več. Poleg Toscaninija je sedaj pisatelj Malaparte, ki je pred smrtjo našel pot k veri. Bilo mu je 59 let. V življenju je bil časnikar ter urednik časopisov, n. pr. »La Stampa«, »Mattino« in drugih. Zaradi antifašističnega zadržanja je bil konfiniran ter je leta 1939 odšel v Francijo. Med vojno in po njej se je precej udejstvoval kot pisatelj in literat. Pokopali so ga z velikimi častmi v Pratu. Letošnje vreme Nad vse čudno je tudi v naši goriški deželi. Zima ni bila huda, pomlad ni bila normalna, maj nam je prinesel celo sneg po nižjih hribih, zmrzlin in pozebo s hudo burjo v dolinah. Junij je bil še nekako pameten, začetek poletja in prvi teden julija sta nam prinesla prave pasje dneve z veliko vročino in nam grozila s sušo. Druga desetka julija je pa spet vse na glavo postavila s skoraj vsakdanjimi nevihtami in občutnim ohlajenjcm, da ne rečemo mrazom ponoči. Kdor je že doživel visoka leta, se ne sme zini šiiti na to, kako so se letni časi nekdaj pravilno izmenjavali, mirno prehajali iz enega v drugega, in kako so bili taki nenadni skoki vremena le prav redke stvari in še te kratkotrajne. Zakaj je zdaj drugače ? Menda zato, ker je kralj narave, človek, pozabil na Stvarnika narave, Boga, pa sam hoče postati bog. Zato se mu narava upira. ROMANJE FRANCOSKIH DIJAKOV V Chartres se je zbralo na letnem dijaškem romanju v velikem Marijinem svetišču Naše Gospe nad 9.500 dijakov in dijakinj. Najbolje je bila zastopana sorbon-ska univerza. prisrčno besedo zahvalil SKPD iz Gorice za obisk in za vse lepo doživetje, ki sta ga zbor in pesnica Šorli jeva posredovali koroškim ljudem. Ura je bila že pozna, ko so pevci končno lahko sedli k večerji v gostoljubni hiši šolskih sester, ki imajo v Št. Jakobu lep zavod. Dobro je teknila okusna večerja, a še bolj prijateljska beseda z navzočimi koroškimi gospodi in čč. sestrami. Ko smo se že po polnoči poslavljali od gostoljubne koroške dežele, polni lepili vtisov in veselja, so nam v duši odmevale Gospodarski položaj v Ker so komunistični voditelji uvideli, da njihov dosedanji način pretvarjanja vasi v socialistično vas ni uspel, je Kardelj priporočal, naj se povsod forsirajo splošne kmetijske zadruge in naj se posebna pozornost posveča produkciji. Privatni kmet mora za vprežne vozove, mlatilnice (električne in konjske), stroje itd. plačati precej visoke takse, zadruge pa ne plačujejo nobenih taks. Da bi kmeta pritegnili močneje na zadruge, so z družbenim planom za 1. 1957 predvideli večjo mehanizacijo preko zadrug. Upajo, da bodo na ta način kmetu vzeli privatno iniciativo, na drugi strani pa, da se bo tako kmet navadil na socializem. Cilj je socializacija vasi, (od tega ne odnehajo); zdaj to še bolj poudarjajo, vendar previdno. Delajo kar najmanjše korake, da ne bi vzbudili pri kmetih odpora kot od začetka. Kmetje Dramatični beg iz Jugoslavije Na novice o pobegih iz Jugoslavije smo že tako vajeni, da jih skoro ne poslušamo več. Toda vsakotoliko zavzamejo ti pobegi take oblike dramatičnosti in tragičnosti obenem, da je žalostno. Tak pobeg se je odigral dne 8. julija na Mangartu in je le malo manjkalo, da se ni končal s smrtjo vseh osmero ubežnikov. Tega dne je osem planincev iz Ljubljane, med njimi dve ženski, ena 14-letna in ena 21-letna, splezalo na Mangart z namenom, da si od tam poišče pot v svobodo. Prejšnje dni je družba preko Bovca prišla iz Ljubljane ter se iz koče pod Mangartom povzpela na 2650 m visoki mangartski vrh. Nazaj grede so počakali večer in hoteli preko sten malega Mangarta priti k Belo-peškim jezerom in potem v Italijo. Toda vidi se, da niso poznali poti, kajti zašli so v take previsne stene, da niso mogli ne naprej ne nazaj. Tema je prihajala in nevarnost, da vsi skupaj zdrknejo v prepad, je bila grozeča. Zato so začeli klicati na pomoč. Spodaj v dolini so jih slišali gozdarji. Ko so se ovedeli, za kaj gre, so takoj obvestili ikarabinerje. Ti so telefonirali na Trbiž in Rajbelj ter prosili za pomoč tamkajšnjo reševalno skupino. Okrog 9. ure zvečer so bili reševalci pod steno in začeli s plezanjem ob svetlobi električnih baterij. Ali plezanje je bilo silno težko in nevarno. Morali so preplezati strmine tudi pete stopnje ter se od zgoraj spustiti do nesrečnih ljudi, ker od spodaj niso mogli do njih. Okrog 2,30 zjutraj so jih dosegli. Eden izmed ponesrečencev je visel tik nad prepadom 30 m pod ostalimi in se držal za majhno škrbino. Še malo in zdrknil bi v prepad. Vendar so reševalci mogli vse potegniti na varno in jih spraviti pozneje v dolino po boljši poti. Šele okrog poldne je bila reševalna akcija končana, ko so se mogli vsi skupaj okrepčati v bufetu pri prvem Be-lopeškem jezeru. Begunce so pozneje spravili v zbirno taborišče v Cremoni. Ko človek bere take in slične dogodke ljudi, ki beže iz Jugoslavije, se mu nehote vsiljuje vprašanje: »Pa zakaj vse to? Saj so časopisi in izjave jugoslovanskih voditeljev vedno tako polni hvale in upanja o boljši bodočnosti narodov v komunistični Jugoslaviji. Tu pa so ljudje, ki dan na dan tvegajo življenje zato, da se rešijo iz toliko opevane in zaželene »svobode«. Kje je resnica?« Resnica je, da socializem prinaša ljudstvu vse prej nego blagostanje in zadovoljstvo. O tem priča ne propaganda v časopisih in na raznih konferencah, temveč neprekinjen tok beguncev, ki so vsi mladi ljudje, katerim ravno je socializem obetal boljše življenje. Ti mladi ljudje, ki so pod komunizmom zrastli, nam s svojim razočaranjem pričajo bolj kot vsaka beseda, da je komunizem res le mi»t;čno telo iz samih prevar, ki prinaša korist le nekaterim koritarjem, vsem drugim pa le vedno težje življenje in brezup. besede koroškega predstavnika, ki jih je izrekel ob koncu, namreč naj bi se taki medsebojni obiski ponavljali iz leta v leto ter tako utrjevali živo vez med obojimi zamejskimi Slovenci, tu v Italiji in na Tržaškem ter onimi na Koroškem. S to željo, ki je obenem trdno upanje, zaključujemo tudi to poročilo. »Dro, Korošci, in nasvidenje!« * SKPD iz Gorice se toplo zahvaljuje Katoliški koroški prosveti in Mohorjevi družbi za izdatno pomoč, ki so jo nudili ob njegovem gostovanju na Koroškem. Lepa zahvala gre tudi gg. župnikom v Št. Janžu. Šmihelu in Št. Jakobu za njih povabilo in dobro pripravljeno organizacijo. Jugoslaviji leta 1957 so se zadrug oprijeli, saj so na zunaj stare jugoslovanske zadruge. Toda sovražniki komunizma so kmetje ostali. V teh zadrugah so v upravnih odborih skoro isti ljudje, kakor so bili v prejšnji Jugoslaviji. Delajo skoro po istih načelih kakor prej. Njihovo delo v teh zadrugah ni spremenilo v bistvu kmečke miselnosti, nasprotno, sodelovanje kmetov v teh upravnih odborih je socialistično ost skoro odkrhnilo. Kmetu se zdaj nekoliko bolje godi, kmečki trg je svoboden, produkcija je svo- Spet imamo našo ljubo nebeško Mater med nami. Prišla je v nanovo sezidano lurško votlino na vrtu provincialnega doma v Trstu. Prve dni junija nas je obiskal g. inženir Bak od Sv. Ivana z željo, da bi si ogledal naš novi zavod. Med pogovorom je padla beseda na lurško votlino in našla je ugodna tla. G. inženir je takoj zgrabil za misel in se že 'ko j drugi dan vrnil z delavcem Albinom Danieli Daneu — ter pričel z delom. Naslednjega dne je pripeljal še dva skavta v pomoč in sicer Metlika Marjana iz Boljunea in pa soštu-denta Darija od Sv. Alojzija ul. DelPE-remo. Naslednjo nedeljo je prišel skupno z bratom Toninom in nam ga predstavil kot finančnega ministra, ki bo prevzel skupno z njim vse stroške za kapelico, in niso bili majhni, ker so sestre skrbele le za hrano in pijačo delavcem. G. inženir je bil izredno velikodušen; vsak dan, včasih tudi po dvalkrat je obiskal delavce, dnevno je s svojim avtom pripeljal že ob 8h zjutraj oba skavta in ju tudi odpeljal, le proti koncu meseca, ker je bil sam nekoliko bolj zadržan pri svojem delu, ju je pustil prosto prihajati in odhajati. Delavcu Albinu naj velja še posebna zahvala, ker je s tako ljubeznijo prenašal težo dneva in vročine samo. da bo pri Materi božji lepo. Danes je luršlka kapelica dovršena, dva studenčka dovajata vodo v je-zerce, ki je ob nogah Marijinih in okrog Bernardke, dva reflektorja ožarjata Marijin in Bernardkin kip, lepa krona iz svetlih lučic, dar plemenite gospodične Vidmarjeve, krasi glavo presv. Device. Na dan sv. Petra in Pavla, zaščitnika tržaške province, je bila kapelica slovesno blagoslovljena ob precejšnji udeležbi sosedov in znancev. G. inženir je razveselil navzoče s filmom, ki je predstavljal pote*k dela in drugih malih, a prijetnih doživetij v zvezi s tem. Ta Marijin kip ima svojo posebno zgodovino. Bil je svoj čas v kapeli provinc, doma v Tomaju. Pozneje so za kapelo nabavili večjega, tega pa poklonili gojenkam na tamkajšnji gospodinjslki šoli. Dekleta so skrbno prinašala Materi božji cvetja, prošnje in srčne želje za dober uspeh pri delu, a predvsem za srečno bodočnost. Marija jih je uslišala. Veliko poštenih zakonskih žen in dobrih mater številnih družin je izšlo s tomajsikega Tabora, pa tudi mnogo redovnic Šolskih sester je od tu. Med temi nekatere še živijo in so že v letih, druge pa še pridno delajo po naših hišah. V Jeruzalemu je s. Mar. Marcelina Bole, zelo zaslužna večkratna redovna predstojnica. V Beli peči je naša blaga velezaslužna bivša prov. prednica s. Mar. Urbana Gorup. Pod njenim vodstvom je zrastel lep provinc, dom v Tomaju z dvema poslopjema: samostan s šolo in gospodinjsko poslopje z modro in praktično urejenim gospodinjskim poslopjem. Po bridki izgubi Tomaja in po strašnih udarcih dvoh svetovnih vojn je imela ta močna žena korajžo pričeti z zgradbo novega provinc, doma v Trstu. Junaško je izpeljala tudi to veliko delo do konca. Naj ji dobri Bog ibogato vrača vse žrtve in trpljenje brez mere! Sestre ji bodo hodna (sadi lahko, kar mu ugaja). Tako se je posrečilo oblasti s tem, da je napravila dva koraka nazaj, odpor proti svojim ukrepom skoro čisto preprečiti. Pač pa je kmet do skrajnosti ogorčen zaradi visokih davkov, ki se od 1955 naprej predpisujejo po katastrskem donosu (prej so se predpisovali po dohodku). Ker se davki kmetom predpisujejo večkrat previsoko in morda krivično, raste odpor in nezadovoljstvo med kmeti, kakor pri delavcih zaradi prenizkih plač, ki niso v sorazmerju z njihovim delom. Davki se odmerjajo na podlagi katastrskega donosa. Cene kmetijskim pridelkom se vi- soko ocenjujejo kot nadpovprečni čisti dohodek. V splošnem bi lahko rekli: gotovo so kmetje od socialistične miselnosti nekoliko prizadeti, vendar je odpor kmetov proti komunizmu ravno tak, kakor je bil poprej. Odpor se kaže med drugim tudi v tem, da so komunistične celice na kmetih skoro popolnoma izginile. Kmet je popolnoma imun proti komunizmu. Ne samo impenetrabilen, ampak imun je že. Kakor kmet ni za revolucijo, tako tudi ni za komunizem, ker je komunizem v bistvu proti privatni lastnini in revolucionaren, dočim je kmet protirevolucionaren. Socializacija vasi, ki jo hočejo ustvariti, je vmesna stopnja in se delajo razpoloženja za drugo stopnjo — komunizem. Ni pa bojazni, da bi bil kmet v Sloveniji tudi v najmanjši stvarci okužen od komunizma. pa hranile vso hvaležnost, ljubezen in vsestransko zaupanje. Tretja v tej vrsti je naša s. Mar. Fili-pina, vedno nasmejana in polna ljubezni do vseh zlasti še do revežev. Sedaj že drugo leto priklenjena na posteljo ter odvisna od ljubezni in dobrote sosester za vsako najmanjšo stvar. Nič ne more, le mirno in vdano čaka Gospoda, da jo povede v domovino večne sreče in blaženosti, od koder bo lahko še pomagala revnim in bednim. Vsem našim blagim dobrotnikom stoterni »Bog povrni!« na tem in na onem svetu! Kaj je z razorožitvijo V Londonu se še vedno nadaljujejo pogajanja za razorožitev, ki trajajo že od meseca marca. Kot kaže, pa ni nobenih vidnih znakov za napredek. Britanski zunanji minister Lloyd je predlagal, naj hi tehnične probleme o razorožitvi prepustili strokovnjakom, česar pa Sovjeti nočejo sprejeti. Zahodni delegati predlagajo tudi, naj bi uvedli prenehanje jedrskih poskusov za deset mesecev, kar sc pa zdi Sovjetom prekratko obdobje. Poleg tega so zahodnjaki mnenja, da naj se to vprašanje poveže s prekinitvijo izdelovanja atomskih bomb in s sporazumom glede izvajanja določil o razorožitvi. S tem v zvezi je važen govor ameriškega zunanjega ministra Dulle-sa, ki je dejal, da so Združene države pripravljene sprejeti letalsko nadzorstvo nad celotnim svojim o-zemljem, če stori Sovjetska zveza isto. Dulles je pripomnil, da ZDA ne morejo zmanjšati svojega o-brambnega materiala, dokler Sovjeti ne pokažejo dobre volje za mednarodno pomirjenje. Težave z Alžirom Francoska narodna skupščina je sprejela zahtevo po posebnih pooblastilih za Alžir. Ministrski predsednik. Bourges-Maunoury je svojo zahtevo utemeljil s potrebo po skorajšnjem pomirjenju na alžirskem ozemlju. Tam se iz dneva v dan vrstijo množični atentati in sabotaže, ki ne ogrožajo samo evropsko, temveč tudi alžirsko prebivalstvo. Posebna pooblastila dajejo generalnemu rezidentu Lacostu polnomočje v vseli zadevah javne varnosti, z namenom, da zajezi dejavnost nacionalistov. Vlada pripravlja poleg tega še posebni statut za novo ureditev dežele, ki bo upoštevala posebnosti alžirskega teritorija. Tudi v Tuniziji se kažejo spremembe. Predsednik vlade Burgiba želi padec monarhije in ustanovitev republike. Sklicati mora ustavodajno skupščino, ki bo dala Tuniziji novo obliko vladavine. Pisatelj Curzio Malaparte je umrl Ali zmagala je končno božja milost Šolske sestre v Trstu Provincialni dom pri Sv. Ivanu Slovenski tabor Zaradi slabega vremena v nedeljo 21. julija je moral odpasti slo venski tabor na Repentabru. Ker se vrši prihodnjo nedeljo romanje v Marijino Celje, je Slovenska prosveta prenesla svojo letno prireditev na nedeljo 4. avgusta. Upajmo na lepo vreme. V nedeljo 4. avgusta pa nasvidenje na Repentabru. Smrt velezaslužnega moža V Trstu je 10. 7. zatisnil za ta svet oči mož, ki je bil po rodu sicer Italijan, a zasluži, da se ga tudi naš časnik z vso spoštljivostjo apomni. Bil je to prošt stolnega kapitlja, generalni vikar tržaške škofije, ravnatelj škofijske pisarne, msgr. dr. Karel Meeehia. Rojen je bil v Kopru pred 87 leti, od katerih je 65 posvetil službi tržaške škofije. Škofijsko pisarno je vodil ipolnih 50 let in, kar moramo v teh naših narodno nadutih in nestrpnih časih še posebno .poudariti, je bil Ta gospod do vseh narodnosti do skrajnosti pravičen. Uradoval je brezhibno v 5 jezikih: latinsko, italijansko, slovensko, hrvatsko in nemško, v kakršnem jeziku so bile pač sestavljene vloge, ki so prihajale na škofijo. Seveda je bil pokojni obenem tudi globoko izobražen. Poznal je cerkveno in državno pravo do vseh potankosti. Bil je vzoren profesor in vzgojitelj duhovskega naraščaja zadnjega pol stoletja, a bil je tudi zgleden duhovnik v svojem zasebnem življenju. Zato je njegova beseda pri vseh oblasteh, s katerimi je imel opravka, in teh ni bilo malo, in *pri vseh duhovnikih odločilno vplivala. Kar je msgr. Meeehia rekel ali zapisal, je bilo zelo težko ovreči. Upravičeno upamo, da mu je tudi ljubi Bog vso njegovo zvesto in dolgo službo bogato poplačal, ko je odpoklical svojega zvestega hlapca. Naj v miru počiva! Tržaško ozemlje bo dobilo tri senatorje Senatna komisija je odobrila predlog senatorja Franze, po katerem bodo na prihodnjih volitvah tržaški volivci izvolili tri senatorje. Končno odobritev mora dati še senat na svojem plenarnem zasedanju. Sklepi trž. občinskega sveta Tržaški občinski svet razpravlja na svojih sejah o proračunu za leto 1957. Občinski odbor je nadalje sklenil, da bo dal TELVE potrebne milijone za raztegnitev telefonske mreže tudi na Prosek in Konto-vel. Dr. Agneletto je predlagal na seji boljšo ureditev obale od Grljana do Sv. Križa, še posebno ker prihaja na to obalo toliko tujcev. Pritožil se je tudi glede zasipanja morja ob barko*vljanski obali. Inženir Bartoli mu je odgovoril, da to zasipanje ne bo škodilo lepoti barkovljanske obale, temveč ji bo le v korist, ker mislijo pridobljeni prostor od barkovljanskega pristana do kopališča spremeniti v vrt. Nadalje je občinski svet oklenil, da bo del barkovljanskega hriba, nazvan Bovedo, spremenil v naselje, kjer bo lahko dobilo stanovanje 1210 družin. Hiše ne bodo smele biti višje od treh nadstropij. Prostornina novega naselja bo zavzela 2400 kvadratnih metrov. Predvidevajo, da bo novo naselje, ki bo brez dvoma spremenilo lice preprostih in domačih Barkovelj, stalo približno 750 milijonov lir. Zidavo bo prevzela INA-Casa skupno s IACP. V načrtu so tudi velika naselja v Rocolu in pri Sv. Sergiju. Nevihta v tržaški mestni hiši Na seji tržaškega občinskega sveta dne 19. t. m. je po ostreni prepiru med socialističnim svetovalcem Teiner-jem in županom moral župan dovoliti Teinerju, da je ta prečita 1 resolucijo, podpisano , še od dveh svetovalcev, v 'kateri se predlaga preiskovalna komisija, ki naj ugotovi, ali je župan prekoračil svoje kompetence ali ne. V »Corriere di Trieste« so namreč objavili županovi bivši somišljeniki dopis, kjer mu očitajo, da je pošiljal pred demokrščan-skim kongresom v Trstu občinske sluge 8 pismi, napisanimi na uradnem papirju tržaške občine, v katerih agitira v svoj prid. Na seji župan ni izrecno tajil dejstva, ki se mu očita. Izjavil je, da je na uradnih občinskih obrazcih morda pozabil prečrtati besede »Comune di Trieste — II Sindaco«. Vsekakor bi »bilo boljše, če bi tega ne bil pozabil. Svetovalec dr. Pincherle ,pa je prosil župana za posredovanje pri vladnem generalnem komisarju, ki naj bi odredil preiskavo glede ravnanja policije z obtoženci. Obtoženci, ki jih sodijo zaradi umora Trevizana, njegove zaročenke in služkinje, izjavljajo, da niso krivi ter da so jih na preiskavi na nezaslišan način mučili. Pin-eherlova prošnja je zadela na viharen in neupravičen odpor neofašistov. Krik je nastal tudi ob predlogu, da se proslavi spomin italijanskih protifrankovskih padlih borcev v španski državljanski vojni. Odhod v Avstralijo V četrtek 18. julija je potom organizacije CIME odpotovalo v Avstralijo 180 tržaških izseljencev. Na pomolu ob pomorski postaji se je od njih poslovila velika množica sorodnikov in znancev, ki jim je s težkim srcem še dolgo mahala v pozdrav. To so tako težke ločitve, ki zabolijo vsakega človeka, pa četudi izseljencev ne pozna, zato si vsi želimo, da bi jih bilo že enkrat konec in da bi vsi prišli do ,potrebnega kruha na domačih tleh. Smrt ugledne žene v Mačkovljah Mačko vij ani smo že dolgo tiho. Nič več se tako kot svoj čas ne oglašamo v časopisu. Seveda bodo nekateri bralci mislili, da ni ,pri nas nič več novega, nič zanimivega. Vendar pa bi lahko marsikaj povedali lepega, a še vee žalostnega. Zadnje čase smo imeli kar tri pogrebe. V maju nas je zapustil najprej najstarejbi vaščan Lavrenc Slavec v starosti 86 let; štirinajst dni nato pa je nenadno preminula še ugledna žena Parovel Ana v 80. letu starosti. Oba pokojna sta bila deležna lepega pogreba s sv. mašo. Najbolj nas je /pa zadnji teden pretresla smrt mlade žene Kristine Tul, o kateri lahko mirno rečemo, da je spadala v vrsto najboljših žena v vasi. Bila je globoko verna, pobožna, skrbna, delavna in silno požrtvovalna pri vsakem skupnem vaškem delu, dokler je ni huda bolezen prisilila na bolniško posteljo. Bolehala je celili 14 mesecev in bila med tem časom dolgo v bolnici. Zadnje čase se je njeno zdravstveno stanje tako poslabšalo, da ji niso mogli zdravniki več drugače pomagati nego z operacijo, po kateri je ipa že drugi dan, to je 14. t. m. umrla v tržaški glavni bolnici. Pokopali smo jo na domačem pokopališču v torek 16. t. m. ob silno veliki udeležbi vaščanov in še mnogih znancev in 'prijateljev. Tako žalostnega pogreba menda še ni bilo v vasi, saj slkoro ni bilo pogrebca, ki bi se mu ne utrgale solze resnične žalosti in sočutja do žalujočih preostalih. Zapustila je moža, sina in tri hčere, katerih najmlajša šteje šele 11 let. Vsi sorodniki in domači se ob tej priliki ki srčno zahvaljujejo vsem, ki so kakor že koli pomagali v nesreči: vaščanom za darovan denar in cvetje, posebej pericam in sorodnikom ter sodelavcem družinskega gospodarja Viktorja, vaškim pevcem za vrsto občuteno podanih žalostink. zlasti pa prečastitemu gospodu Albertu Miklavcu, ki je nadomeščal pri pogrebu našega odsotnega dušnega pastirja. Topla hvala tudi častitim šolskim sestram, ki so se pogreba udeležile skupaj s sestro Mihaelo, to je rodno sestro pokojne Kristine. Vaščani pa želimo nepozabni pokojnici večni mir in zasluženo plačilo pri Bogu in Mariji. Sv. Križ Gospa Ines Tence in gospod Tone Kost-napfel sta dobila prvorojenko Katarino, ki se je rodila 20. t. m. Srečnim staršem naše čestitke. Bazovica Naša župnija ima za farno zavetnico sveto Marijo Magdaleno (22. julija). V nedeljo bomo slovesno obhajali svoj farni praznik, opasilo. Ta dan je pri nas tudi celodnevno češčenje. Slovesna sv. maša bo ob 10,30, večernice ob 16. V naši dvorani bomo ta teden doživeli izrednost: v soboto in nedeljo bomo prvič predvajali film v »CINEMASCOPE«. Slika na platnu bo tako velika kot vsa stena našega odra: dolga nad 7 m in visoka skoraj ,4. Oči bodo imele več dela, gledalci več užitka. Izbrali smo za to priliko velik film v barvah: »AlTinferno e ritorno«. Vsebina filma je vzeta iz bojev druge svetovne vojne. Glavni igralec Audie Murphy je sam doživel, kar prikazuje na platnu. Pridite k nam in se boste prepričali, da napredujemo Montiglio predsednik zveze industrijcev Goriški industrijci so na svojem občnem zboru vnovič izvolili za svojega predsednika Attilija Montiglia, za podpredsednika pa Zaccario Lupierinija in inž. Ribija. Poroka No goriškem Gradu v cerkvi Svetega Duha sta se poročila 14. 6. g. Stanko Jerše in gdč. Rezika Fegie. Ženin je prihitel iz Clevelanda, nevesta pa iz Londona. Poročil ju je msgr. Srečko Gregorec. Naše najbolj iskrene čestitke! Sovodnje OBČINSKA SEJA Na seji občinskega sveta v preteklem tednu je bila na dnevnem redu vrsta tekočih upravnih vprašanj. Predvsem je seja sprejela sklep, da se obnova seznamov matičnega urada poveri občinskim uslužbencem, ki naj to delo izvršijo v nadurah. Tako bo delo bolj vestno in sigurno izvršeno. Naše ceste so drugo težko vprašanje naše občine. Najiprej so v tem oziru sklenili, da se nakupi 600 m3 gramoza po 650 lir m3 za nasipanje cest, istočasno pa se je potrdil sklep iz leta 1954, da se izpelje asfaltiranje glavne ceste skozi SovodnSje od začetka vasi ob kapelici na poti v Štandrež do zgornjih Gabrij. Stroški so predvideni na 46 milijonov lir, cestišča pa bo 2,5 km. Straške bi deloma krila vlada deloma pa občina. Trdno upanje imamo, da bo ministrstvo za delo odobrilo proračun za asfaltiranje naše ceste, saj je množina prahu, ki ga dvigajo motorna vozila, ko vozijo sikozi Sovodnje, res nevarna tudi za zdravje občanov živečih ob cesti. Dru- god je videti, da so povsod asfaltirali ceste skozi naselja, le v Sovodnjah tega še ni. Drug koristen sklep je bil. da se napelje električna luč v naselje Malnišče na poti od Rubij proti Peči. Predvidenih stroškov je 190 tisoč. Prebivalci Malnišča bodo prispevali 70 tisoč, ostalo bo krila občina z dolgoročnim posojilom. S tem bo sedanja občinska uprava izpolnila eno izmed obljub, ki jih je dala ob volitvah, kot je omenil svetovalec Černič. Nadalje je občinska seja odobrila še občinski obračun za leto 1956 v znesku 2,243.048 lir. izplačilo nagrade mirovnemu sodniku po 2 tisoč lir za vsak obravnavani primer, bolniško oskrbo Ceciliji Devetak ter Dominiku Koviču, imenovanje šolskega zdravnika z nagrado 3 tisoč lir na mesec. Končno se je odobrila prošnja za ustanovitev poštnega urada in ureditev tozadevnih prostorov v občinskem poslopju. Ob koncu je manjšina vprašala, kaj se je storilo za povračilo