Slaba finančna politika manikanje denaria. po« Delo v finančnem odboru. V Beogradu zboiuje finančni odbor in pripravlja velevažno gradivo in zakone za jesensko zasedanje parlamenta. Pred vsem je bil zadnje dni v pretresu finančnega odobora zakonski predlog o spremembah zakona o taksah. V glavnem treba pribiti, da so se udeleževali polnoštevilno in z res stvarnimi govori ter protesti vseh sej finančnega odbora od opozicije edino poslanci našega Jugoslovanskega kluba kot člani finančnega odbora in sicer: Vesenjak, Pušenjak in Žebot. Dosegli so v vročem boju z vladnimi zastopniki marsikatere olajšave in izpremembe v načrtu zakona glede spremembe m povišanja taks. Na vse njihove stvarne predloge ni hotel pristati finamčni minisler, ker so samo trije in jih je vlad- na večina z lahkoto in ogromno večino preglasovala. G. Pucelj, ki se je s preostanki Samoslojne združil s srbijanskimi zemljoradniki in demokratje se sploh niso kot opozicija udeleževali sej finančnega odbora in s tem omogočili vladni večini, da je delala in opravila po svoje. S svojo dobropremišljeno odsolnostjo so Pucljevi zemljoradniki podprli vladno večino v.upu, da jim bo ta podpora še enkrat dobro došla. Doma na shodih in po listih zmerjajo Pucelj in demokralje čez vladne naredbe in valijo krivdo odgovornosti na našo stranko, a v Beograd jih ni, da bi tamkajna edino pristojnem mestu skupno z našimi poslancinastopili proti vladi in njenim krutim novim zakonom, ki nam grozijo z gospodarsko propastjo. Pucelj in demokratje knajo korajžo nastopati in pisati proti vladi samo doma v Sloveniji; a v Beogradu stiskajo repe kotponižni kužki, ker dobro vedo, da izpeljuje sedaj radi- kalna vlada le one zakone, katerih načrte so predložili, skovali in odobrili še samoslojni ter demokratje, ko so sedeli skupaj z radikali pri skupni vladni mizi. Očetje in sokrivci spremembe zakona o taksah so Pucelj in demokratje, radikali so le izvršitelji demokratsko-samostojnih načrtov. Ako bi bila opozicija polnoštevilno zastopana v finančnem odboru, bi bila doživela vlada velik poraz, ker je bilo radikalov samo 14, a opozicija šteje 14 članov. Od opozicije so bili na mestu samo naši člani, demokratje in Pucljevi zemljoradniki pa so kot strogi cen- tralisti in srbijanski podrepniki še vedno na tihem in s svojo odsotncstjo vladni podporniki na vseh koncih in krajih. Še več! V očigled novega zakona o spremembi taks moramo na žalost cele Sloveiije povdariti, da je sodeloval pri zakonu o taksah slovenski demokrat g. dr. Brence kot finančni strokovnjak. In la g. Brence se je po izjavi ravnatelja generalne direkdje posrednih davkov Robičeka strinjal z vsemi predlogi glede novih in zvišanih taks. Demokratski sin Slovenije je pomagal navijati nad gospodarsko že izmozganim slovenskim na rodom centralistični taksni vijak. Dr. Brence je služboval dalje časa pri mariborski davčni oblasti, on bi bil moral znati, da Slovenci ne bomo mogli plačevati novih in povišanih taks, a je vsikdar glasoval kot demokrat in centralistični brezsrčnež z Fadikalnimi izžemalci. In ravno tega Brenceta, ki je sokriv povišanja taks, sta Pucelj in dr. Kukovec še posebno priporočila vladi in pa Beogradu, da je prišel zdaj po opravljenem krutem poslu v Beogradu k upravnemu sodišču v Celje. Taki so naši samostojni in demokratje: doma opozicijonalci, v Beogradu pa vladni podrcpniki, in jim prav nič ni mar, da bi se postavili ob strani naših proti neznosnemu izmozgavanju Slovenije. Kdor je enkrat prodal za denar ustavnim potom Slovenijo, jo prodaje tudi za naprej pri vsaki priložnosti. In take izdajice so bili in ostanejo naši samostojni zemljoradniki in demokratje, ki imajo le doma polna usta opozicije, v Beogradu pa so hlapci vlade. Pomanjkanje denarja. Vladati se pravi, gledati na:prej v bodočnost — piše zagrebški nemški list «Der Morgen.« Naši ministri pa so mnenja, da se pravi vladati: iztirjavati davke. Vlada bi morala vedeti in videti v naprej, odkod in kje naj vzame narod sredstva, da bo plačeval davke. ' Naši najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi bilo kedaj tako malo denarja med narodom, kot ga je sedaj pri nas v Jugoslaviji. Ne samo, da ni denarja za davke, ampak ga sploh primanjl.iije na \-seh koncih in krajih. Največje družbe že nimajo denarja, da bi pravočasno plačevale svoje nastavljence, trgovci ne morejo dvigatii blaga na carinarnicah, ker ni denarja. Vsak je danes že zadolžen in nikdo ne plačuje svojih dolgov. In iega nepreglednega zla noče viada uvideti. Naše beograjske vlade so vedno delovale le za tem, da je prišlo do splošnega pomanjkanja denarja in kako je prišlo po zaslugi vlad, da ni denarja, to še tudi lahko povemo.  Dinar se je izmenjal za krono v razmerju 1:4, cene so poskočile radi te izmenjave za štirikrat od poprej. Ib tej izmenjavi se je upiral edino le Jugoslovanski klub, a bili so za njo beograjsklm veletrgovcem na fjubo demokratski podrepniki pod vodstvom dr. Kukovca. Izmenjavi je slcdil oni 20odstotni odtegljaj. ki se ni izmenjal v dinarje, ampak izpremenil v papimate bone, ki jih bo izplačala država o sv. Nikoli, Ta nei2plačani odtegljaj je pbmenil, da je izginila cela petina gotovine in to čutimo sedaj. Nadalje ne plačuje država svojih dolgov doma in cela leta minejo, predno pride dobavitelj po dolgoveznem šmiranju do svojega dfenarja. Z brezglavo agrarno reformo v Vojvodlni, Banatu in Bački so naravnost uničili narodno premoženje, najbogatejše pokrajine, ki so slovele skozi desetletja kot žitnice Evrope, ležijo sedaj neobdelane, puste, nerodiovitne in se pretvarjajo v pravcate pustinje. Ali se smemo potem čuditi, da vlada pomanjkanj« kruha med revnimi ter delovnimi sloji? Naši centralistični podrepniki iz vrst demokratov in slabostojnih so raznesli po Beogradu zlagane vesti, da zbira naš kmet denar in ga skriva pred davčno oiblastjo v nogavice in ga ne nalaga v hranilnice. Takoj je bila vlada tu in odredila, da nimajo hranilne knjižnke pri sodiščih nobene veljave kot depositi, ampak da se mora naložiti gotovina ali pa kako državno posojilo. Hranilne knjižice so pri sodiščih brez veljave — kaj ne, sedaj pa bodo kmetje kar drli s svojim denarjem v hranilnice?! In kje najti odpomoč? Mi rabimo v Beogradu vlado, v kateri bodo zasto-: pani vsi trije narodi enakopravno. Mi rabimo ministre,  ki se bodo pečali s finančno-gospodarskimi vprašanji,  ne pa takih, ki se vedno vozarijo po kopališčih, so na oddihih in na agitacijskih potovanjih. Odstraniti m streti se mora vsestranska pokvarjenost med višjim u- radništvom in popolnoma spremeniti in preuraJiti se mora dosedanji način obdavčevanja. Če se pa vse to kedaj res zgodi, odkod pa bo poteia zopet priromal k nam denar? Iz inozemstva. Dobra vlada, ki ne rožlja pri vsaki malenkosti z orožjem in ki uživa zaupanje državljanov, si zasigura varnost inozemskega kapitala. Inozemski kapital bi l-:ar \Tel k nam ,ako bi se čutil varnega, a pri takih vladnih razmerah, kot so pri nas, ga ne bo. Ako se pa to ne bo zgodilo, bo pomanjkanje denarja vedno občutljivejše, propadla bo trgovina, mdustri- ja, poljedelstvo in vinogradništvo, a prazne bodo ostale pa ludi davčne blagajue ... . Na ravnokar navedena žalostna in že pogubonosna dejstva bi se morali vsaj ozreti naši za obstoj dfžave odgovorni oblaslniki pri jcsenskem zasedanj« parlamenta.