NASLOV
JUTRI V SPODNJI ŠČAVNICI
MLADI O KMETIJSTVU
Mladi iz Spodnje Ščavnice prirejajo v sodelovanju z OK ZSMS Gornja Radgona 17., to je jutri popoldne, v domačem gasilsko-vaškem domu občinsko tekmovanje« Mladi in kmetijstvo«. Po prijavah sodeč, nastop je najavilo devet ekip mladih kmetovalcev, je med mladimi v radgonski občini čedalje več zanimanja za kmetovanje. In pri tem si prizadevajo, da bi šli
tudi v korak z razvojem na tem področju. Zato bodo na srečanju pokazali znanje iz vseh kmetijskih panog, spregovorili pa bodo še o razvoju in organiziranosti krajevnih skupnosti in njihovi samoupravi ter o novostih, ki jih za kmečki živelj prinaša novo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Najuspešnejša ekipa se bo uvrstila na regijsko preizkušnjo.	vp

Leto XXXVI
Št. 6
Murska Sobota
16. februar 1984
CENA 13 DIN

INFORMATIVNA DEJAVNOST MADŽARSKE NARODNOSTI ZAOSTAJA ZA POTREBAMI
Komisija ža narodnosti skupščine SR Slovenije je na ponedeljkovi seji v Ljubljani dala osrednji poudarek vprašanjem informiranja narodnosti v naši republiki, ki naj bi bila po srečanju narodnosti sosednjih dežel v Moravcih — tam so so obravnavali prav področje informiranja narodnosti — začetek širše in poglobljene razprave o tem za narodnosti izjemno pomembnem, da ne rečemo strateškem področju. Komisija je zato zadolžila republiški komite za informiranje, da vsebinsko dopolni
ČAS TEMNOZELENEGA OLJA. Med tem ko zunaj brije ledeni sevemik, je pri Cipotovih v Krogu toplo in živo. Domača oljarna ima „sezono", zato prijetno diši vsenaokoli. Izpod posodobljene stiskalnice že dneve in dneve teče temno zeleni curek bučnega olja. Kot tekoči smaragd je tekočina, ki ima veljavo in ceno. Le kdo si more zamišljati zeleno solato, krompir na olju . . . brez ,,tikvenega olija"? Foto: Abrahšm
Usodni četrti avgust 1980, ko je nad pokrajino ob Muri — posebej Apaško dolino in Goričkim — zadivjalo orkansko neurje in povzročilo ogromno gmotno škodo, se konec prejšnjega tedna Ina vso srečo ni ponovil. Zato pa je hudo neurje z obilnimi snežnimi padavinami močno prizadelo severozahodno Slovenijo in druge kraje naše države, kjer nastale posledice pospešeno odpravljajo.
V Pomutju je ujma na zgradbi lendavskega Leka povzročila Ina nekaj sto tisoč dinarjev škode, močan veter pa je snel nekaj strešnikov z lendavskega gradu in Varstrojeve proizvodne hale. Poškodovano je novo skladišče ljutomerskega Mlekoprometa — za okoli milijon din — vendar moramo pojasniti, da bodo delavci I Zavarovalne skupnosti Triglav, ki že popisujejo škodo na terenu, z ostalimi pristojnimi še preverili, če ne gre v primeru Ijutomer-skega.Mlekoprometa za malomarnost pri izgradnji š strani izvajalca, toje konstruktorjevega tozda Pomurje iz Murske Sobote.
Po zadnjih ocenah je v vseh štirih pomurskih občinah bolj ali ■ manj oškodovanih čez tisoč ljudi, vendar natančnejših podatkov ■ še ni na voljo. Vsekakor pa bodo delavci soboške Zavarovalne ™ skupnosti Triglav v prihodnjih dneh v skladu z ustaljenim post-B opkom obiskali vse prizadete in popisali nastalo škodo.
B. Ž.
pripravljeno gradivo, kajti drugače ni mogoče podati celovite ocene o stanju in še manj o nadaljnjih nalogah.
V bogati razpravi so člani komisije sicer poudarili, da je na sedanji stopnji družbenega razvo ja položaj informativne dejavnosti ustrezen, ni pa mogoče zaobiti nekaterih najbolj očitnih pomanjkljivosti, ki kažejo predvsem na to, da še vedno niso uresničeni vsi sklepi sprejeti tudi o tem področju uresničevanja narodnostne politike v slovenski skupščini leta 1977. Raz
mere so ob Obali, kjer živijo pripadniki italijanske narodnosti, in v Pomurju za pripadnike madžarske narodnosti, dokaj različne — neprimerno boljše za pripadnike italijanske narodnosti. Najpomembnejšo vlogo tam nedvomno opravlja koprska televizija, Radio Koper v italijanščini, razvita pa je tudi časopisna dejavnost. Bistveno slabši pa je položaj informativne dejavnosti za pripadnike madžarske narodnosti V Pomurju, kjer tempo razvoja ni sledil potrebam in tako po kvaliteti kot kvantiteti
Uskladiti programe
V problematiki financiranja humanitarnih organizacij in društev ni nič novega — takole bi lahko povzeli posvet in razpravo o teh težavah v regiji. Posvet bil je v Ljutomeru, je pripravil medobčinski svet SZDL za Pomurje. Prvo, kar je bilo ugotovljeno, je, da se programi del humanitarnih organizacij in društev v kar precejšnjem številu točk pokrivajo. Tudi pri izvajalskih organizacijah — to naj Jpi bile predvsem nekatere samoupravne intersne skupnosti (tele-snokulturna, vzgojnoizobraževal-na. . .) — ni vse tako urejeno, kot bi moralo biti. Le-te še vedno ne prevzemajo tistih osnovnih nalog — to je skrb za rekreacijo invalidov, izobraževanje slabovidnih in slušno prizadetih. ... Rdeči križ in ostale humanitarne organizacije v programe še vedno pišejo naloge, zapisane društvo paraplegikov, slabovidnih, slušno prizadetih. In od tod v glavnem tudi vsa zmešnjava pri financiranju društev in organiza
tudi še danes ne dosega potrebnega nivoja. Čeprav je v minulem letu spet bil storjen pomemben korak naprej — oddaja v madžarskem jeziku na Radiu Murska Sobota so bile namreč s pol ure dnevno podaljšane na uro — je ob Nepujsa-gu, lendavskih delegatskih informacijah in nekaterih občasnih publikacijah to še vedno premalo. Svojega namena ne dosega tudi oddaja Hidak—Ponti — Mostovi na ljubljanski televiziji, o kateri je bilo v razpravi izrečenih največ kritičnih besed.
cij. Potrebno bi bilo programe dela teh organizacij preveriti, izločiti vse, kar ni v pristojnosti in nato ovrednotiti te programe in jih finančno pokriti. Telesnokulturni si-si naj bi prevzeli vlogo organizatorjev rekreacije invalidov, vzgoj-noizobraževalni pa vzgojo vodnikov slabovidnih in tolmačev za slušnoprizadete. Precej dela pa bi lahko odpravili, če bi izvrševali sklepe, ki so jih nekateri zapisali že pred leti, ko je bilo mednarodno leto invalidov (takrat je bilo precej govora o odpravljanju arhitektonskih ovir o pomoči, ki naj bi je bili vsi invalidi deležni. . .). Humanitarne organizacije in društva naj bi prevzele vlogo preventive, torej preprečevanja ne pa kurative, torej skrbi za zdravje oziroma zdravljenje. Za to so poklicani drugi, ki to nalogo morajo izvršiti. In ko bodo te naloge opravljene, potem ne bo problemov pri financiranju humanitarnih organizacij in društev v Pomurju.
Dušan Loparnik
Po diktatu dnevne politike
Z območnega posveta ZK
Petkov območni posvet zveze komunistov v Murski Soboti, ki ga je pripravil medobčinski svet ZKS za Pomurje, sodi v vrsto posvetov, ki se sicer te dni odvijajo po vsej Sloveniji. Njihov namen je, da najodgovor-. nejši komunisti pridejo do kolikor mogoče celovitih podatkov o tem, kako partijsko članstvo na posameznih območjih uresničuje napotke in smernice zadnjih republiških in zveznih plenumov, hkrati pa zakoličijo priprave na bližnje volilno-programske seje občinskih organizacij YK.
Rečeno je bilo: zdaj so organizirane socialistične sile — posebej zveza komunistov — delovnim ljudem in občanom potrebne bolj kot kdajkoli prej. Vendar mora avantgardna družbenopolitična organizacija, primerno usposobljena, predvsem pa organizacijsko, vsebinsko in
akcijsko okrepljena, najti prava torišča delovanja, sicer bo ostajala na obrobju dogajanj, v nekakšni opoziciji, podvržena občasnim kampanjam, forumstvu in celo oportunizmu.
Odločno so se zavzeli: v metodah in načinih partijskega obvladovanja razmer se je treba otresati puhlih besedičenj in jalovih, dolgoveznih sestankovanj ter se v veliko večji meri posluževati Kardeljeve miselne zapuščine in ravnati po določilih oz. smereh iz statuta in programa ZKJ.
Udeleženci posveta — med njim i tudi .predstavniki Centralnega komiteja slovenskih komunistov s' članom predsedstva Gezo Bačičem — so si bili v različnosti mnenj enotni, da ne zadošča zgolj obvladovati razmer, ampak jih tudi razčlenjevati, presojati in na teh osnovah spreminjati. Ko je, recimo, izvršna sekretarka predsedstva soboškega partijskega komiteja Anica Karba omenjala nekatere »posege« v Blisku, Platani, tozdih Gradbeništvo in Cer-tus. je imela v mislih prav metode in načine delovanja ZK. ki seje očitno in resnici na ljubo večkrat primorana uklanjati diktatu dnevne politike. Če smo prav razumeli Štefana Šoša, izvršnega sekretarja predsedstva lendavske organizacije ZK, je z-naštevanjem družbenoekonomskih tegob — na primer. narasla brezposelnost, večje izgube, pomanjkanje »pravih« naložbenih programov ipd. — bržčas hotel spomniti, kako znajo tudi ekonomske zagate krojiti prijeme in načine uveljavljanja vloge ZK. Stanko Ivanuša iz ljutomerske občinske partijske organizacije je bil brez dlake na jeziku rekoč, da kaže dosledneje, sistematičneje preverjati dejavnost posameznih komunistov in sočasno izpeljavo vsega dogovorjenega. Odkrita. tovariška kritika lahko veliko zaleže, saj ne bi smeli biti brezbrižni ob spozna
nju. da zveza komunistov ponekod izgublja ugled. Omenil je tudi, da načrtujejo v vodstvu občinske organizacije ZK (komiteju in predsedstvu komiteja) večje kadrovske spremembe; med drugim nameravajo zamenjati — predvsem zaradi izteka mandata — več kot polovico članov predsedstva komiteja ZK!
Karel Cizi iz občinske organizacije ZK Gornja Radgona je v svoji razpravi poudaril, da bi nas moral še posebej skrbeti družbenoekonomski položaj delavcev, ki je omajan. Na to na dovolj skrajnosten način opozarjata dve prekinitvi dela (decembra in januatja) v tozdih Mesoizdelki in Kmetijstvo Črnci v Apaški dolini. V teh okoljih zaposleni ne odločajo o dohodku in družbenopolitične organizacije svoje vloge ne odigravajoče menil Cizi.
Član predsedstva CK ZKS Geza Bačič se je na posvetu zavzel, da se moramo v metodah partijskega delovanja veliko bolj poglobljeno in študijsko ukvarjati s problemi, pri čemer so nam v oporo Kardeljev znanstvni' opus, oba statuta (zvezni in republiški) in program ZKJ. Prav tako se kaže več in odkriteje pogovarjati o so-cialno-razrednem sestavu ZK kot avantgardne družbenopolitične organizacije, ki nikakor ni množična, marveč kadrovska. Z drugimi besedami to pomeni, da mora biti v organih zveze komunistov več ne zgolj vodilnih in vodstvenih delavcev, strokovnjakov — kot je sicer v zadnjem obdobju težnja — marveč neposrednih proizvajalcev in kmetov.
Barantanje z indeksi, odstotki in nasploh ekonomskimi računicami zamegljuje bistvo stabilizacijskih naprezanj. Prišli smo celo tako daleč, da so dnevne odločitve važnejše od dolgoročnih programskih nalog. Svoje dokaj načelno razmišljanje je Karel Sukič iz soboške občinske organizacije ZK ponazoril s spoznanjem, da se lotevamo akcijskega partijskega povezovanja, kot da je posredi popolna novost, dasiravno recimo akcijska konferenca ne more biti nekakšen nadomestek osnovne organizacije. Dosledneje bi kazalo obračunavati z gnilim oportunizmom, ki mu je vodilo parola, saj tako ni mogoče ničesar spremeniti. To ljudi še bolj bega, je pribil Sukič.
Na rob vsemu povedanemu in zapisanemu: po zadnjih zveznih in republiških plenumih ZK je tudi v Pomurju čutiti okrepljeno delovanje partijskega članstva. zdaj gre za to, da vrh in baza — kot smo naslovili uvodnik v eni zadnjih številk našega tednika — ne bi bila še naprej (pre)daleč vsaksebi.
Branko ŽUNEC
aktualno doma in po svetu
Decembra lani so ob polnem stadionu v Pekingu obsodili na smrt 30 kriminalcev. Po nekaterih vesteh so na Kitajskem ustrelili preko 5 tisoč kriminalcev. Po vseh zidovih so razobesili slike o usmrtitvah. Slika kaže odred za eksekucijo, sodnike in tri trupla obsojencev. Celotna zadeva je zanimiva predvsem zato, ker so na Kitajskem še pred leti trdili, da med celo milijardo Kitajcev ni niti enega pokvarjenca.
“O--------------
VRH PIRAMIDE NI NJENA BAZA
globus
Za novo vodstvo SFRJ
Petru Stamboliču (Srbija), Cvijetinu Mijatoviču (Bosna in Hercegovina), Lazarju Koliševskemu (Makedonija), Vidoju Zarkoviču (Črna gora), Sergeju Kraigherju (Slovenija) in Fadilu Hoxhi (Kosovo). Ker po zvezni ustavi nihče ne more biti več kot dvakrat zpored izvoljen za člana predsedstva SFRJ, bodo v omenjenih republikah in SAP Kosovo morali izvoliti nove člane tega našega najvišjega državnega organa.
Za nove člane predsedstva so predlagani naslednji kandidati: iz Slovenije Stane Dolanc, iz Makedonije Lazar Mojsov, iz Hrvatske Josip Vrhovec, s Kosova Sinan Hasani, iz Črne gore Veselin Duranovič, iz Bosne in Hercegovine Branko Mikulič, iz Srbije Nikola Ljubičič.
Nove člane predsedstva bodo republiške skupščine Slovenije, Makedonije, Črne gore, Bosne in Hercegovine in pokrajinska skupščina Kosovo izvolile do 15. aprila.
Mandat poteče tudi Radovanu Vlajkoviču, članu predsedstva SFRJ iz Vojvodine (izvoljen je bil leta 1981, po smrti Stevana Doronjskega), vendar je lahko ponovno izvoljen. Ustava namreč pravi, da član predsedstva SFRJ, ki zamenja člana, kateremu je pred iztekom časa prenehal mandat, prevzame njegov mandat.
Predsedstvo SFRJ je najvišji organ vodstva in poveljevanja oboroženim silam SFRJ v vojni in miru. Med pravicami, ki jih zvezna ustava daje predsedstvu SFRJ, so naslednje: da predlaga skupščini SFRJ določitev notranje in zunanje politike in sprejetje zakonov in drugih splošnih aktov, da predlaga skupščini SFRJ kandidata za predsednika zisa, izvolitev predsednika in sodnikov ustavnega sodišča SFRJ, da postavlja in odpokliče veleposlanike in poslanike naše države v tujini in sprejema akreditive tujih diplomatskih predstavnikov pri nas, postavlja, povišuje in razrešuje generale in admirale ter druge vojaške starešine, ki jih določi zvezni zakon, predlaga izvolitev in razrešitev članov sveta federacije, podeljuje odlikovanja in daje pomilostitve.
Predsedstvo SFRJ ima devet članov, po enega iz vsake republike in avtonomne pokrajine. Volijo jih republiške skupščine in pokrajinski skupščini, po položaju pa je njegov član tudi predsednik ZKJ.
Krajevne skupnosti so v Beogradu postavljene na glavo, smo slikali v nedavni oddaji beograjske kronike. Predsednik odbora za krajevne skupnosti pri mestni konferenci-socialistične zveze je to javno potrdil kot dejstvo, ki ga je ugotovila socialistična zveza. Obstaja namreč navada, da je vse, kar se v mestu odvija, odvisno od soglasja krajevnih skupnosti. To soglasje pa je odvisno od posameznikov na položajih v krajevnih skupnosti, najčešče tudi brez stališča forumov krajevne skupnosti. Da o socialistični zvezi, organizaciji delovnih ljudi ne govorimo. To organizacijo navadno formalizirajo na pobiranje članarine in kakor je svojčas rekel pobiralec članarine v neki hiši v Beogradu, je dovolj, če članarino plača en sam član — glava družine. A ta pobiralec članarine je bila sekretarka aktiva zveze komunistov v tej hiši, aktiva, ki odloča o tem, kdo bo član hišnega sveta in kdo ne in o drugih kadrovskih oziroma hišnih zadevah.
To je kajpak prav občinski in ostali mestni birokraciji, ki si ob tem mane roke, kot da bi si jih umivala, češ mi smo vsi za napredek, kaj moremo, če so v krajevni skupnosti proti, na primer dajanju lokalov v najem tistim, ki hočejo začeti z obrtjo ali drobnim gospodarstvom, če odtujujejo podstrešja ali kaj podobnega, če sploh vsemu nasprotujejo v imenu delovnih ljudi. V resnici pa gre za igro kadrovskega prestiža, ki se v vseh skoraj tridesetih občinah, a ne glede na stališča tristotih krajevnih skupnosti, izraža kot tekmovanje, kdo bo in kako poceni in hitro dobil boljše in še boljše stanovanje. S tem je nekako tako, kot z gradnjo stanovanj za administrativne delavce stanovanjskih sisov — iz sredstev za vzdrževanje hiš, o čemer smo že pisali? Pod okriljem raznih zavodov za izgradnjo, rekonstrukcijo, planiranje mesta in kaj vem katerih še, namreč v Beogradu gradijo tudi dvakrat večja stanovanja po ,,načrtih” dvakrat manjših stanovanj in vanje se vseljujejo kadri tudi iz bank in drugih organizacij, ki so tako ali drugače sodelovale v gradnji takih naselij. Po občinah pa barantajo s kadrovskimi stanovanji z najrazličnejšimi zlorabami. Udeležence teh manipulacij se navadno ne da ujeti, kajti po vsaki zamenjavi stanovanj izginevajo iz občine v mestne forume in drugam, kjer jih potem tudi po partijski poti več ne morejo zasledovati. . .
Zadnja leta je bilo takih afer in aferic nič koliko in ni jim videti konca, kajti forumske igre so zelo zapletene, z delavske kontrole pa ni, saj ne sega na področje delovanja forumov, ki so se že zdavnaj odvadili upoštevapja stališč občanov, kajti stanovalcev in podobnih se ne sprašuje. Za to imajo pri roki zastarele mestne odloke, po katerih so za to in ono pooblaščeni sisi, uporabni organi in kdo ve še kdo, a v sodni praksi je tudi navada, da se ravnajo po teh odlokih kot da bi bili zakoniti, čeprav so navzkriž z ustavnimi temelji naše družbe.
Kardelj bi rekel o tem očitno forumsko nemnožičnem delovanju: vrh piramide ni njen temelj — je prešibak za breme obrnjene piramide. Če se namreč govori s političnim besednjakom, da je krajevna skupnost razširjena družina in taka krajevna skupnost baza samoupravnega socializma, potem je treba na takšni široki in vsem bremenom primerni bazi tudi graditi.
O tem so nedavno spregovorili tudi na znanstvenem posvetovanju o socialistični, zvezi in samoupravljanju, kjer je med drugim rečeno tudi tole: Podcenjevanje socialistične zveze kot fronte socialističnih sil se najbolj drastično odraža v kadrovski politiki. Dejanske odločitve o izbiri ljudi pridejo iz ozkega kroga vodstva ZKJ in se prenašajo v forume SZDL, kjer jih uresničujejo. Ker so množice klicane k odločanju o že odločenem to odbija ljudi in organizacija postaja nepriljubljena. Kot primer so omenjeni že smoraj končani dogovori o prihodnjih članih predsedstva SFRJ in o nekaterih drugih ključnih funkcionarjih v federaciji, republikah in pokrajinah, ko v forumih SZDLJ šele potekajo razprave o kriterijih za izbiro prav teh funkcionarjev. Posledice krepitve političnega monopola so raznovrstne in nevarne, komentira ,,Komunist”. Pomenijo enostranski vpliv od ZK k SZDL kot množični bazi, ne pa tudi obratno, kar pomeni postopno oddvajanje ZK od socialne osnove, zapiranje v forume in skupine in postopno uveljavljanje te prakse tudi v SZDL.
Viktor Sirec/
TEHERAN — Iranski verski voditelj Homeini je izjavil, da ni nobene možnosti za mirno rešitev iraško-iranske vojne dokler bo v Iraku predsednik Sadam Husein.
LJUBLJANA — Za naložbe v kmetijstvu naj bi Slovenija letos porabila nekaj več kot 11,5 milijarde dinarjev.
•
ZEMUN - Tukaj bodo pričeli izdelovati poseben tip samohodnega silažnega kombajna »zmaj — 350«. Za njegovo izdelavo bodo uvažali le 10 odst, delov. Univerzalni kombajn bo mogoče uporabljati za kmetijska dela od maja do oktobra.
BRUSELJ — Kmetijski ministri Evropske skupnosti so sklenili, da bodo članice skupnosti letos zmanjšate uvoz goved za pitanje od prejšnjih 237 tisoč na 190 tisoč glav. Četrtino vsega uvoženega mladega goveda je lani EGS kupila v Jugoslaviji.
ISLAMABAD — Pakistan je sposoben sam izdelati atomsko bombo. To je izjavil vodilni pakistanski znanstvenik na področju jedrske energije.
WASHINGTON - Vodstvo demokratske stranke v ameriškem kongresu je zahtevalo od predsednika Reagana, naj privoli v zmanjšanje velikanskega vojaškega proračuna za leto .1985. Predlog proračuna je za 50 milijard višji od letošnjega.
DUNAJ — Zaradi visokega snega in plazov je ob koncu preteklega tedna izgubilo v švicarskih in avstrijskih Alpah življenje 23 ljudi. Tudi na južnem in jugovzhodnem Madžarskem je sneg povzročil veliko škode, medtem ko je bilo v Budimpešti in okolici pravo spomladansko vreme.
KONSTANTIN USTINOVIČ CERNENKO
Predsedstvo SFRJ si izvoli vsako leto predsednika in poopreoseaniKa po vrstnem redu, ki ga določa poslovnik o njegovem delu.
Centralni komite KPSZ je v ponedeljek na izredni seji, ki je bila posvečena spominu pretekli četrtek umrlega sovjetskega partijskega in državnega voditelja Jurija Vladimiroviča Andropova, izvolil za novega generalnega sekretarja partije Konstantina Ustinoviča Černenka (72). Predlog o imenovanju je pojasnil Nikolaj Tihonov, predsed-
nik ministrskega sveta. J. V. Andropova, ki je bil na čelu sovjetske partije in države le dobro leto, so v torek z vsemi častmi pokopali na Rdečem trgu v Moskvi. Jugoslovansko delegacijo na pogrebnih svečanostih je vodil predsednik predsedstva SFRJ Mika Špiljak.
OGLEDALO TEDNA
Različno o spomeniku
Teče že osemnajsto leto, odkar je zvezni odbor ZZB NOV Jugoslavije dal pobudo za postavitev Spomenika zmage, in sicer prav na kraju, kjer so naše enote prebile Sremsko fronto pri Šidu. Ves ta čas stvar od zamisli do izvedbe ni kaj prida napredovala. Najprej je bilo treba poskrbeti za prostor. Za gradnjo spomenika in ureditev prostora okoli njega so že januarja 1975. leta odvzeli 39 hektarov plodne zemlje, na kateri zdaj na veliko raste plevel.
Pravijo, da bi spomenik, če bi ga postavili zdaj, veljal okoli milijardo dinarjev. Roko na srce, prevelik zalogaj bi to bil za nič kaj ugodne gospodarske razmere. Tudi zvezni izvršni svet je aprila 1982. leta sklenil, da je treba odložiti postavitev Spomenika zmage, in sicer zaradi sprejete politike omejevanja vseh vrst porabe, kar še posebej velja za negospodarske investicije.
Potem so se oglasili tudi bivši lastniki in zahtevali, naj jimivrnejo zemljo. Sklicevali so se na zakon in poudarjali, da zemlja „v treh letih ni bila uporabljena namensko”. Rekli so tudi, da ni družbenega opravičila za to, da se 39 hektarov obdelovalne in plodne zemlje spreminja v travnike in „raj za plevel”. In to prav v časih, ko bi morali preorati vsako ped zemlje. Podobnega mnenja je bil tudi ZIS, ki se je odločil za preložitev gradnje spomenika in je priporočil šidski občini, naj zemljo vrne bivšim lastnikom.
Vsi seveda ne mislijo tako. Predsedstvo občinske konference SZDL v šidu je bilo po razpravi mnenja, naj zemlje ne vrnejo kmetom. Odločili so se za predlog, da bi vseh 39 hektarov uredili, zasejali travo, posadili primerne okrasne rastline in tako vse skupaj spremenili v nekakšen spominski gozd.
Zamisel je podprl tudi pokrajinski odbor ZZB NOV Vojvodine in pred nedavnim še predsedstvo zveznega odbora borčevske organizacije.
Menda ni treba posebej ugotavljati, kdo ima prav in kdo ne. Saj ne gre za to, da bi bili sproti postavitvi Spomenika zmage v čast slavnega preboja Sremske fronte. Upoštevati pa le moramo tudi razloge za sklep o preložitvi gradnje. Vse do takrat, da se bo finančno nebo; zvedrilo . . .
Do takrat bi morda bilo najpametneje, če bi vsaj delno sprejeli priporočilo ZIS. Večino zemlje bi lahko vrnili bivšim lastnikom, na manjšem delu pa bi uredili spominski gozd in tako zaznamovali kraj, kjer je bila prebita Sremska fronta, je zapisal Dj. Martinovič v Večernjih novostih.
v ŽARIŠČU DOGODKOV
SVEČANA AVSTRIJSKA ZAOBLJUBA
Preteklo nedeljo so v sosedni Avstriji s precejšnjo pozornostjo obudili spomin na tragični 12. februar 1934, ko je takratni kancler Doll-fuss ukazal streljati na delavce. Za kraj svečane avstrijske zaobljube, da nikoli več ne bodo pošiljali vojakov nad delavce in da v Avstriji
nikoli več ne bo državljanske vojne, so si izbrali Karl-Marks-Hof, to je več kot kilometer dolga stanovanjska zgradba, zgrajena leta 1930 — ponos takratnega »rdečega Dunaja.« Prav v tej zgradbi so se uporniki najdalj držali in vojska je zgradbo obstreljevala tudi s topovi.
Takrat, pred petdesetimi leti je bila krvavo zatrta in pokopana mlada avstrijska demokracija. Konservativne. kršcansko-socialne sile so že leto prej uvedle strogo avtoritarno vlado. Vodstvo socialdemokratske • stranke in komunistične partije se je moralo umakniti v ilegalo ali v inozemstvo. Leta od 1934 do 1938 — do prihoda Hitlerja — so pomenila še večjo
tudi omogočilo Hitlerju, da je brez krvi okupiral Avstrijo.
Socialdemokrati so tistega usodnega februarja 1934 proglasili splošno stavko, ki pa ni uspela. Dunaj, Linz, Bruck in še nekateri drugi industrijski centri so bili središče spopadov. Tri dni so se delavci, sicer nevajeni orožja, hudo upirali dobro
oboroženim skupinam Heimwehra'(oborožeha pol-fašistična napadalna organizacija krščanskih socialistov), ki mu je na ukaz kanclerja prišla na pomoč tudi vojska.
Več sto mrtvih in na tisoče ranjenih so zahtevali ti spopadi med delavstvom in Heimwehrom ter vojsko.
Avstrijski kardinal Konig je v posebni pridigi med spominskim obredom v katedrali svetega Štefana priznal sokrivdo tedanjih voditeljev avstrijske katoliške cerkve za tragični razvoj dogodkov leta 1934. Ko so upor zatrli so nekatere voditelje delavstva obesili.
Avstrijska ’ sredstva obveščanja so posvetila tej
obletnici izjemno pozornost. Predsednik republike Kirchschlager je ob tej priložnosti v parlamentu izjavil, da se je treba »izogniti napakam preteklosti«.
Prvič je v avstrijskem delavskem gibanju zavrelo že leta 1927, ko so fašisti v gor-njeavstrijskem mestu Schat-tendorf umorili otroka in nekega vojnega invalida. Po izpustiitvi morilcev iz zapora je prišlo na Dunaju do množičnih demonstracij.
Dunajska policija je streljala v demonstrante in devetdeset je bilo mrtvih.
Ta julijski pokol je bil pomemben mejnik avstrijske socialne demokracije, ki je leta 1920 stopila v opozicijo.
STRAN 2
VESTNIK, 16. FEBRUARJA 1984
od tedna
MURSKA SOBOTA — V prostorih delavske univerze v Murski Soboti poteka že nekaj časa trimesečni seminar teorije in prakse marksizma, katerega organizatorje medobčinsko študijsko središče politične šole CK ZKS. Udeležuje se ga 20 slušateljev iz vseh štirih pomurskih občin, predavajo pa ugledni družbenopolitični delavci in strokovnjaki s posameznih področij. Udeleženci seminarja poslušajo predavanja o filozofiji marksizma, sociologiji, politični ekonomiji, družbenoekonomskih odnosih SFRJ, političnem sistemu in o zvezi komunistov. Omenjeni seminar bo trajal do 20. aprila. — še
•
LENDAVA — Na seji izvršnega sveta skupščine občine so razpravljali o programskih usmeritvah za realizacijo skupne porabe samoupi avruh interesmn skupnosti ter o delu veterinarske službe za lansko leto. Izvršni svet je pripravil še osnutek odloka o komunalnih taksah in o proračunu občine za letošnje leto. Posebej pa so pozorno razpravljali o predlogu pravilnika o ravnanju z gradivi zaupne narave. Izvršni svet je soglašal tudi s sklepom o določitvi komunalnega prispevka v Lendavi in Turnišču.
•
ČENTIBA — Pred nedavnim so staro osnovnošolsko poslopje obnovili in tako ustvarili boljše možnosti za delo učencev in učiteljev. Ker v krajevni skupnosti uspešno deluje kulturno društvo, še zlasti pa je aktiven pevski zbor, so se odločili, da bodo sedaj organizirali tudi knjižnico. Bralcev je veliko, dosedaj pa niso imeli primernih prostorov za knjižnico. V krajevni skupnosti upajo, da bodo deležni pomoči matične knjižnice v Lendavi.
•
LENDAVA — V lendavski občini je bila doslej uvedena turistična taksa za začasno prebivanje turistov v gostinskih organizacijah in pri zasebnikih v višini 10 dinaijev dnevno. V regiji je bila ta taksa večja, zato so v občini sklenili, dajo izenačijo in bo znašala 20 dinaijev na dan. Nova taksa bo veljala šele v prihodnjem letu. Po posebnem družbenem dogovoru o namenski porabi turistične takse se 90 odstotkov zbranih sredstev uporabi za pospeševanje turistične dejavnosti v občinski proračun okoli 200 tisoč dinaijev.
•
KOBILJE — Na redni letni skupščini športnega društva so ocenili delo v preteklem obdobju in ugotovili, da se športna aktivnost v krajevni skupnosti dokaj dobro razvija. V lanskem letuje društvo pripravilo več zanimivih tekmovanj, ki so pritegnila veliko krajanov in gostov. Športno društvo aktivno sodeluje tudi v vseh akcijah, kijih pripravlja krajevna skupnost, vanj paje vključenih veliko mladih,
do tedna
Delovna organizacija
ZUNANJA TRGOVINA s. p. o.
Murska Sobota
Komisija za delovna razmerja
ABC POMURKA - ZUNANJA TRGOVINA sp. o. Murska Sobota, objavlja prosta dela in naloge
PRIPRAVNIKA
z naslednjimi pogoji: — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, — znanje vsaj enega tujega jezika, — odslužen vojaški rok, — vozniški izpit ,,B" kategorije.
Dela in naloge se sklepajo za določen čas — 12 oziroma 9 mesecev.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni na naslov:
ABC POMURKA - ZUNANJA TRGOVINA, Murska Sobota, Lendavska 9.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od objave.
Delavski svet delovne skupnosti ABC POMURKA »Agromerkur« perutninarstvo in transport Murska Sobota razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
Vodja obratne veterinarske ambulante
Pogoji:
diplomirani veterinar s strokovnim izpitom,
3 leta delovnih izkušenj, vozniško dovoljenje B kategorije in objavlja dela in naloge
Organizator in koordinator avtomatske obdelave podatkov
Pogoji: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, 2 oz. 4 leta delovnih izkušenj na AOP
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev najpozneje v 15 dneh od dneva objave na naslov: ABC POMURKA »Agromerkur«, Murska Sobota, Iva Lola Ribarja 4. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.	________________________________________
Splošna bolnišnica Murska Sobota razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo:
1.	iz porabe izločenih osnovnih sredstev:
a)	kuhinjske opreme:
— 6 kom plinskih štedilnikov
— 1 kom električni štedilnik
— 2 kom plinske prekucne ponve
— 2 kom fritura
— 3 kom.električne pečice
b)	hladilnih komor s kompresorjem;
c)	raznih drugih sredstev;
2.	Odpadkov hrane (pomij)
— iz bolnišnične kuhinje
— iz bolnišničnih oddelkov v M. Soboti in Rakičanu.
Oaledooreme in sredstev iz točke 1.) je možen 1 uro ored pričetkom licitacije v bivši bolnišnični kuhinji v Murski Soboti, Arh. Novaka 4, kjer bo tudi izveaena licitacija dne 1. marca 1984 od 11.00 uri.	.	...
Na istem mestu bo izvedena tudi licitacija odpadkov hrane (pomij). Promet! davek plača kupec.
Udeleženci morajo pred pričetkom licitacije položiti varščino v visim 10% izklicne cene.
------O URESNIČEVANJU PREOBRAZBE BANČNIŠTVA-------------------------------------------------------
PREDVSEM VSEBINSKI PREMIKI
Čeprav je bančni sistem pri nas večkrat doživljal reorganizacijo, še vedno lahko ugotavljamo, da v celoti ne odigrava svoje vloge. Tudi sedanji bančni sistem, ki je bil v letu 1977 reorganiziran na načelu teritorialne organiziranosti, mora doživeti nekatere spremembe, o tem pa zdaj razpravljajo na najrazličnejših nivojih. Naš bančni sistem je še vedno preveč razdrobljen, predrag in neučinkovit. O razdrobljenosti priča tudi podatek, da je Pomurska banka, ki jo sicer prištevamo med manjše banke, v Sloveniji po velikosti med 14 bankami na 7. mestu, v Jugoslaviji pa na 55. mestu. Denarni potencial Pomurske banke znaša 120 milijard dinarjev, od tega je kar 73 odstotkov lastnih sredstev ustanoviteljev, 12 odstotkov predstavljajo sredstva iz primarne emisije in 15 odstotkov sredstva združene banke.
Banko so ustanovile organizacije združenega dela zaradi uresničevanja skupnih interesov, vendar pa so procesi uveljavljanja novih odnosov v bančništvu potekali prepočasi ali pa se sploh niso uresničevali. Na to so vplivali najrazličnejši objektivni pa tudi subjektivni dejavniki. Neugodna družbenoekonomska gibanja, predvsem pa zaostrene gospodarske razmere, so preprečevale uresničevanje zastavljenih ciljev, k temu pa so svoje prispevali še razni
subjektivni odpori. Tako so ozki lokalistični interesi nemalokrat prevladali nad širšimi družbenimi, ni pa se uveljavilo tudi načelo združevanja dela in sredstev med posameznimi temeljnimi organizacijami združenega dela. Sicer pa se banke v zadnjem času vse bolj srečujejo z administrativnim urejanjem tokov družbene reprodukcije, to pa tudi organizacije združenega dela — ustanoviteljice banke — postavlja v vse bolj odvisen položaj. Prav tako se v bankah še vedno ni uveljavilo načelo samoupravnega družbenega planiranja. Plani članic banke so še često le plani želja, so torej nerealni, to pa postavlja tudi banke v položaj, da ne morejo realno uskladiti vseh zahtevkov.
S preobrazbo bančništva bo potrebno doseči takšne organizacijske predvsem pa vsebinske spremembe, ki bodo prispevate k uresničevanju zastavljenih ciljev, predvsem pa k uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Po reorganizaciji naj bi v Sloveniji namesto sedanjih 14 bilo te 6 bank, kot že rečeno, pa je potrebno ob tem največ pozornosti posvetiti vsebinskim spremembam in se ne zadovoljiti zgolj z zmanjšanjem števila bank.
Da bi banka še bolje opravljala naloge, zaradi katerih je bila ustanovljena, pa so potrebne še nekatere, druge spremembe. V Po-
DO DEVIZ Z VEČJIM IZVOZOM
Vestnik: V času pred novim letom smo bili priče številnim naporom in usklajevanj predlogov za oblikovanje novih deviznih predpisov na zvezni ravni.
O tem, kako bo novi devizni zakon, ki ga je sprejela zvezna skupščina, vplival na poslovanje v organizaciji, katero sestavljajo združene OZD kmetijstva, smo povprašali predsednika kolegijskega poslovodnega odbora SOZD ABC POMURKA — Gustija Grofa.
G. GROF — Novi devizni predpisi bistveno spreminjajo dosedanji sistem razpolaganja z devizami, še posebej, če jih bodo izvajali tako kot kaže najnovejši razplet dogodkov.
V preteklih dveh — treh letih smo v našem SOZD uspeli na osnovi medsebojnih deviznih obvez in odgovornosti organizacij za izvoz vsako leto povečati izvoz in tudi pokrivati svoje devizne potrebe — skoraj v celoti.
Čeprav je v sedanjem trenutku še marsikaj v fazi dogovarjanja v zvezni gospodarski zbornici in v Samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino v Beogradu, nam še ni popolnoma jasno, s koliko devizami in na kak način bodo naše organizacije razpolagale. Na delavskem svetu SOZD je bil sprejet izvozni plan, ki pomeni 20-odstotno povečanje v primerjavi z letom 1983.
Vestnik: Gotovo je ena pomembnejših, da ne rečemo ,,spornih” novosti, koliko deviz bo ostalo izvoznikom hrane v ABC POMURKI.
G. GROF: Organizaciji združenega dela pripada od ustvarjenega deviznega priliva del deviz, ugotovljen s samoupravnim sporazumom, sprejetim v okviru oblik združevanja in povezovanja, v katerih je, upoštevajoč enotne kriterije, določen del deviz za družbeno priznane reprodukcijske potrebe.
Del deviz nad priznanimi reprodukcijskimi potrebami mora OZD takoj, najpozneje pa v dveh dneh od dneva priliva, prodati pooblaščeni banki zaradi vključevanja v enotno devizno tržišče. Ta del deviz bo uporabljen za del reprodukcijskih potreb organizacij
AKTUALNI POGOVOR
združenega dela, katerih izvoz ni tolikšen, da bi pokrival družbeno priznane reprodukcijske potrebe, ali pa sploh ne izvažajo!
Pravkar omenjenim organizacijam pa pravica do kupovanja deviz na enotnem deviznem tržišču pripada samo v višini družbeno priznanih reprodukcijskih potreb.
Pred določitvijo dela deviz, ki pripada organizaciji združenega dela, na osnovi določil, ki sem jih omenil, morajo vse organizacije od izvoza obvezno izdvojiti za skupne reproduicijske potrebe in preskrbo prebivalstva oz. za energijo 15,6 odstotka ustvarjenega izvoza, 2,7 odstotka pa za blago posebnega pomena in 2,6 odstotka za blago, ki se ga ne sme izvažati.
Za potrebe oziroma obveze federacije in Narodne banke Jugo-
»SOBOTA« TOZD Obrtništvo, n. sol. o. Murska Sobota, Kopališka 2
TOZD OBRTNIŠTVO
objavlja
prosta dela in naloge
1.	avtomehanika
2.	viličarista
3.	kurjača
4.	frizerja moške stroke
Pogoji:
Pod 1.:
— poklicna šola avtomehanske smeri
— 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah Pod 2.:
— poklicna šola strojno tehnične smeri izpit za viličarista
Pod 3.:
— osnovna šola
izpit za kurjača nizkotlačnik kotlov
Pod 4.:
— poklicna šola frizerske smeri
1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah Pismene vloge z navedbo delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov »Sobota« Kadrovska služba, Murska Sobota, Kopališka 2. Delo združujemo pod točko 1, 2 in 3 za nedoločen čas s polnim delovnim časom, pod točko 4 pa za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje p. d.) Poskusno delo je 45 dni.
•Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 8 dneh po sklepu pristojnega organa.
murju se zavzemajo predvsem za zmanjšanje obsega selektivnega kreditiranja, ki predstavlja kar 80 odstotkov vseh kreditov, to pa postavlja v neugoden položaj preostale panoge. Zato bo potrebno čimprej ugotoviti in proučiti
strukturo gospodarstva in na tej osnovi izdelati ustrezno kreditno politiko. Vsekakor pa bo potrebno dati prednost pri kreditiranju tistim naložbam, ki bodo ekonomsko učinkovite.
L. Kovač
GORNJA RADGONA
Zaposlitvene možnosti
Po predvidevanjih organizacij' združenega dela se bo letošnja številka zaposlenih v občini zaustavila pri številu 7.709. Iz tega bi bilo mogoče sklepati, da bo prišlo do dela novih 237 delavcev, vendar so pri tem že upoštevane vse dodatne zaposlitve od pripravnikov do dela za določen čas, tako da bo v bistvu na voljo 100 dodatnih delovnih mest, oziroma porast za 1,4 odstotka kot opredeljuje politiko zaposlovanja za letos tudi določilo občinske resolucije. Ker pa bo izpraznjenih še nekaj delovnih mest, so realne možnosti, da se bo lahko zaposlilo še nekaj čez 60 delavcev.
Kljub temu pa bo zaradi neskladja med prilivom in potrebami združenega dela poraslo število iskalcev dela; teh bo letos predvidoma okrog 220, med njimi pa bo tudi precej strokovno usposobljenih delavcev. Glede na to so se tudi člani občinskega izvršnega sveta zavzeli, da se v politiki zaposlovanja strogo upoštevajo sprejete usmeritve in kriteriji. To pomeni, da se spodbuja produktivno zaposlovanje, prednost pa imajo kadrovske notrebe v proizvodnji, ki je izvozno usmerjena, in pridelavi hrane. Nikakor j>a se ne sme povečati delež režijskih in administrativnih delavcev.
Ker se bo letos zaposlilo precej pripravnikov, število kadrovskih in štipendij iz združenih sredstev pa bo ostalo na lanskoletni ravni, bo lahko dobila štipendije celotna generacija. Ostaja pa vprašanje, v koliki meri bo njihova poklicna naravnanost odraz potreb združenega dela.
vp
slavije bodo združene organizacije ABC POMURKE oddvojile 17,2 odstotka.
Za fiksne in zagotovljene obveze oziroma solidarnostno pokrivanje obvez in obvez po 4. členu Zakona o plačevanju, bomo morali odšteti 6 odstotkov. Za potrebe republike bomo kmetijci morali odvesti 10 odstotkov. Skupaj za širše družbene potrebe 54,1 odstotka.
Iz tega sledi, da bo ostalo organizacijam združenega dela ABC POMURKE teoretično 45,9 odstotka ustvarjenih deviz
Pri tem je treba takoj dodati, posebej za nas oziroma za kmetijske organizacije, da ostane v veljavi družbeni dogovor o zagotavljanju deviz za blago posebnega pomena, po katerem bo tako kot lani treba obvezno oddvajati 20 odstotkov sredstev za mineralna gnojila in 8 odstotkov za zaščitna sredstva rastlin od izvoza rastlinskega izvora in 15 odstotkov od izvoza živinorejskih proizvodov.
Torej teoretično ostane OZD v prvem primeru 16,9 odstotka in v drugem 30,9 odstotka kot ostanek za tako imenovano sporazumno pokritje reprodukcijskih potreb.
Pomeni, da nam od izvoza ostane dosti manj kot drugim organizacijam. Devize, ki jih odvajamo za umetna gnojila, zaščito in za uvoz beljakovinskih sestavin smo v preteklem letu sami razporejali v neposrednih dogovorih in sporazumih s proizvajalci umetnih gnojil, zaščitnih sredstev in proizvajalci krmil prek naše poslovne banke. Kot sedaj tečejo dogovori na zvezni ravni, pa kaže, da bo tudi tu prekinjena ta neposredna zveza in da se bodo devize razporejale po potrebah iz enega mesta glede na potrebe, ne pa v povezavi z izpolnjevanjem izvoznih obvez. Bojimo se, da bo to pomenilo manj deviz za ,,naše” partnerje — proizvajalce umetnih gnojil in zaščitnih sredstev; upoštevati je treba, da vse organizacije v Jugoslaviji niso enako angažirane v izvoznih prizadevanjih. To se kaže v tem, da Slovenija izvozi več kot 35-odstotno celotnega jugoslovanskega izvoza, od katerega se delijo devize. Vemo pa, da predstavlja kmetijstvo Slovenije v Jugoslaviji le okoli 10 odstotkov.
Vestnik: Kaj pravijo nova določila o kompenzacijah?
G. GROF: Kmmpenzacije se bodo dobivale samo za izvoz tistega blaga, ki ga pod drugimi pogoji ni moč prodati na tuja tržišča in pod pogojem, da uvažamo samo surovine in repromaterial. Prednost imajo kompenzacije z deželami v razvoju: na konvertibilnih področjih pa lahko dosegajo tovrstni posli 10 odstotkov od vrednosti skupne menjave s tem področjem. Kompenzacijo za izvoz kmetijsko-prehrambenih proizvodov bodo dobite samo organizacije združenega dela iz agrokompleksa zaradi zagotavljanja najbolj pomembnih reprodukcijskih materialov ali za povečanje izvoza hrane in boljše oskrbljenosti domačega tržišča. V maloobmejnem prometu s sosednjimi deželami se obseg menjave lahko giblje v okviru 15 odstotkov od skupne blagovne menjave s posamezno državo.
Vestnik: Ko že govorimo o zadovoljevanju reprodukcijskih potreb, se samo po sebi postavlja vprašanje, na osnovi kakšnih kriterijev se bodo ugotavljale reprodukcijske potrebe?
G. GROF: Družbeno priznane reprodukcijske potrebe se bodo ugotavljale na osnovi enotnih kriterijev, in sicer na osnovi priznanih oblik organiziranosti.
V oblikah organiziranosti se bodo morale povezovati v reprodukciji odvisne organizacije. Ve' k problem je po mojem v tem, da s kot eden odločilnih kriterijev upošteva uvoz repromateriala, in sicer enako kot izvoz. To pomeni prelivanje deviz od izvoznikov.
Slovenske organizacije — kmetijske in turistične so prijavile svojo obliko organiziranosti, vendar ni bila potrjena oz. registrirana. Registracijo opravlja Zvezna interesna skupnost v Beogradu. Znano je, da ni bila iz Slovenije potrjena nobena oblika organiziranosti oz. samo dve iz cele Jugoslavije.
Ocenjujemo, da je tak način obravnave in postopek nesprejemljiv za organizacije, ki so dokazale, da je možno izvažati, da je možno kriti z izvozom svoje reprodukcijske potrebe, čeprav moraš že prej odstopiti za splošne družbene potrebe več kot 50 odstotkov. Slovensko kmetijstvo, pa tudi večina delovnih organizacij našega SOZD, je dokazalo, da je lahko kmetijstvo pomembna izvozna parioga. Ugotoviti pa moramo, da smo tu v specifičnem položaju, ker mi ne moremo izvoziti vsega. Hrana mora ostati tudi doma, saj je nujen življenjski artikel. Tovarne industrijskih proizvodov so seveda tu v drugačnem položaju in izvažajo, tudi če določenega blaga potem na domačem tržišču ni. Slovensko kmetijstvo pa je kljub izvozu zagotavljalo in zagotavlja normalno preskrbo prebivalstva.
Vestnik: Kakšne so konkretne naloge združenih OZD ABC POMURKA pri prilagajanju novim deviznim predpisom?
G. GROF: Vsekakor smo plansko obvezo postavili previsoko.
Nedvomno je, da bo v končni fazi sistem moral biti tak, da bo pravica do koriščenja dela deviz morala biti odvisna od izvoza. Ce tega ne bo, potem bo nedvomno padlo zanimanje za izvoz. To pa je slabo za celotno družbo. Sicer poznam, vendar nočem komentirati najnovejših predpisov in dogodka okrog ,,dogovarjanja” o devizah, menim pa, da to, kar se dogaja, vsekakor ne stimulira organizacij, da bi se odločale za izvoz. Vedeti je treba, da je izvoz na konvertibilno tržišče zelo zahteven in tam ne moreš prodajati tako kot doma.
V našem SOZD pa kljub temu imamo izvoz za našo dolgoročno orientacijo in je tudi kot taka sprejeta v naših planih. Družba pa bo v končni fazi morala stimulirati izvoz, ker bomo le na tak način odplačali devizne dolgove. Trenutno pa se mi zdi, da so prevladali kratkoročni interesi.
Boris Hegeduš
STRAN 3
VESTNIK, 16. FEBRUARJA 1984
RADGONSKI SINDIKALISTI:
Ne kdo, temveč, kako kdo?
Prav gotovo je narobe, da pri tako važnem opravilu, kot je kadrovanje, ki bi moralo biti tudi v sindikatu stalno in kontinuirano delo in naloga, najprej spregovorijo o imenih, namesto, da bi poprej ocenili delo. V konkretnem primeru gre za delo predsedstva radgonskega občinskega sindikalnega sveta, ker bi potlej bilo podaljšanje ali nepodaljšanje mandata izvoljenim nosilcem funkcij v njem le logična posledica njihove (ne)us-pešnosti.
Praksa pa kaže, da se še ravna tudi drugače in potem prihaja do različnih natezanj in priokusov. Do tega spoznanja so prišli na občinskem svetu šele, ko bi že morali takorekoč v pripravah za marčevske volitve imeti oblikovano stališče in ga posredovati med članstvo v osnovne organizacije. Vendar pa je ocena, kot so jo izoblikovali člani sveta na podlagi mnenj v sindikalnih okoljih, taka, da dovoljuje ponovno izvolitev občinskih sindikalnih funkcionarjev še eno mandatno obdobje. Drži, da vsega niso storili, povsod tudi vedno niso bili dosledni, pa tudi dovolj konstruktivni, vendar pa so opravičili zaupanje in bili v ospredju fronte prizadevanj in hotenj delavcev radgonskega združenega dela. Da pa vedno niso bili najbolj uspešni, so samokritično prevzeli nase breme odgovornosti posamezni člani občinskega sindikalnega sveta, ki so vse prevečkrat glavnino dela prenašali na izvoljena funkcionatja. Sicer pa je za vse, kot je menila ena izmed članic, vzrokov nešteto, pot do ugotovitve pravih pa izjemno težka.
Drži' pa, in to je bila tudi glavna hiba obdobja, ki se .zteka, da sodelovanje z medobčinskim svetom ni bilo najboljše. In zato so ostali nekateri obvezujoči sklepi in skupne akcije — več neposrednih kontaktov z vodstvenimi delavci v osnovnih organizacijah, konferencah organizacij — neuresničeni. Takšna pomoč s češčimi srečanji, strokovnim in organiziranim pristopom (sestankovanja zaradi sestankovanj delavcem že presedajo) bi bila še posebej dobrodošla med delavci v delovnih kolektivih, ki so žarišča nesoglasij.
Člani občinskega sindikalnega sveta so sklenili, da se postopek v pripravah za izvolitev nosilcev funkcij v tem najvišjem organu sindikata v občini nadaljuje, kar pomeni zaupnico doslednejšim funkcionarjem.
IZGUBE — rakava rana pomurskega gospodarstva
Po predhodnih ocenah službe družbenega knjigovodstva bi naj gospodarstvo v Pomurju v letu 1983 izkazalo 481,049 milijonov dinarjev izgube, kar je v primerjavi z letom poprej, ko je znašal primanjkljaj nekaj nad 251,5 milijonov dinarjev, znatno povečanje. Očitno se sanacijski programi ne uresničujejo v zadostni meri, saj se ponavljajo večletne izgube predvsem v mesno-predelovalni in naftni industriji, kjer pa ne moremo prezreti tudi nekaterih objektivnih vzrokov, kot so nevsklajenosti, izvozne cene, slabo izkoriščene zmogljivosti in tečajne razlike. Poleg tega je premalo povezovanja dela in sredstev med tozdi in delovnimi organizacijami, niso dovolj urejena cenovna razmerja in tudi pokrivanje izgub.
Največji pomurski izgubar je lendavska INA-Nafta s 308 milijoni dinarjev; od tega ima TOZD Petrokemija 196 milijonov dinarjev, TOZD Rafinerija pa 112 milijonov dinarjev izgube. Kot poglavitne vzroke za tako neugoden poslovni rezultat navajamo obveznosti do jugoslovanskega naftovoda, obresti za odplačilo kreditov za novo rafinerijo, dispariteto cen med surovinami (plin) in prodajnimi cenami petrokemijskih produktov. Predvideva se, da bo iz čistega dohodka oziroma iz sredstev rezerv preostalih dveh tozdov INA-Nafte možno pokriti le 20 milijonov dinarjev izgube, s čimer bi znašala nekrita izguba kar 288 milijonov dinarjev. Razen tega so amortizacijska sredstva minimalna, saj so jih porabili za odplačilo anuitet, v okviru SOZD INA ni možnosti za pokritje teh izgub, ker le-te tarejo tudi ostale delovne organizacije. In ker tudi občinski sklad skupnih rezerv nima sredstev za pokritje izgub, bodo za pokritje zaprosili republiški sklad skupnih rezerv.
Ko so se te dni delegati zbirali na temeljnih kandidacijskih konferencah, ki pomenijo eno zadnjih dejanj v pripravah na volitve funkcionarjev občinskih skupščin in interesnih skupnosti, so imeli vse ,,šanse”, opredeliti se, komu velja zaupati in komu ne mandat (še enkrat!) za naslednji dve leti. Čeravno še ni celovitega pregleda nad izpeljanimi konferencami, se zdi, da je bilo takih tehtanj in razčiščevanj bore malo. Za kaj sploh gre?
V dokaj obširni analizi o delovanju krajevnih skupnosti v lendavski občini, ki sojo pred nedavnim razgrnili pred delegate občinske skupščine, je med drugim tudi zapisano, da delovanje in organiziranost družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih nista najbolj zadovoljivi. Zakaj? Zveza sindikatov, kije sicer v-delovanju krajevnih skupnosti povezana s socialistično zvezo, še ni povezana s krajevno samoupravo, z ustanovitvijo' koordinacijskih odborov sindikata v krajevnih skupnostih pa še niso začeli. Kljub vsemu je delovanje sindikata v nekaterih krajev-
Uspešni pospeševalni ukrepi
Pred dvema letoma je občinska skupščina v Lendavi sprejela odlok o ustanovitvi sklada za intervencije in pospeševanje kmetijstva. Skupščino sklada sestavljajo delegati potrošnikov in proizvajalcev hrane ter predstavniki družbenopolitične skupnosti. Poleg pospeševanja kmetijske proizvodnje In živinoreje je sklad ukrepal tudi na nekaterih drugih področjih, pomembpih za razvoj kmetijstva, kot so: izobraževanje kmetovalcev, pospeševanje čebelarstva, sofinanciranje razstave vin, regresiranje poskusne proizvodnje soje in odpravljanje nekaterih bolezni pri živalih. Zbiranje In uporaba sredstev v občin-'skem skladu za Intervencije in pospeševanje kmetijstva je potekalo po dogovoru, to pa je vplivalo na uspešno opravilo nalog in dalo pozitivne učinke pri povečanju kmetijske proizvodnje. V nadaljnjem delovanju sklada hi bilo, tako menijo v občini, potrebno dati poudarek tistim programom, ki konkretno zagotavljajo večjo proizvodnjo. Poudarek bodo dali povečanju osnovne črede krav ter regresiranja proizvodnje mleka v kooperacijski proizvodnji, večji proizvodnji sladkorne pese, pšenice ter drugih poljščin v letošnjem letu naj bi okrepili tudi delovanje pospeševalne službe, ki se mora bolj približati kmetovalcem. Izvršni svet je ugotovil, da so imeli intervencijski ukrepi v zadnjih dveh letih dober vpliv na povečanje kmetijske proizvodnje.
Jani D.
LENDAVA----------------
Delovanje v KS
V. Pavco
In kdo so ostali pomurski izgubarji? Kot rečeno, je med njimi mesna ndustrija, ki jo pesti visoka dispariteta med cenami surovin (živine) in, mesnimi izdelki, Gore-nje-Varstroj TOZD Varis Lendava, kjer gre predvsem za zmanjšanje prodaje, nadalje Marles TOZD Tovarna pohištva Ljutomer zaradi prevelikega razkoraka med cenami repromateriala in izdelki, TOZD Agroplod Ljutomer zaradi premajhne proizvodnje, Integral TOZD Gostinstvo Lendava, ki ga pestijo obresti od investicijskih kreditov in slaba zasedenost hotela, in Radenska TOZD Moravske toplice zaradi zadolženosti ob najetih kreditih. Poleg tega pa predvidevajo izgubo tudi TOZD Elektro v Murski Soboti in Gornji Radgoni.
Sicer pa je v omenjenih organizacijah združenega dela, ki bodo imele precejšnje izgube, zaposlenih 2416 delavcev, kar gotovo ni zanemarljiva številka. Največji delež pomurske izgube odpade na lendavsko občino, saj znaša
PREDVOLILNI ZAPIK!
Z ^drobnarijami” do zaupnice
Dejstvo je, da so ponekod uveljavljeno predvolilno opravilo izpeljali kot golo formalnost, z le-No roko, samo da bi zadostili rokovniku oz. predvolilnemu postopku, le redkokje pa temeljito, nadrobno in povezano z vsem tistim, kar ljudi teži in pesti v povsem določenem okolju pa tudi širše. Kjer so tako ravnali, lista z imeni in priimki ni ,,šla skozi” po sicer jako razvpiti logiki: itak je že vse odločeno, da bo še naprej predsednik občine ta in ta,
primanjkljaj 349,84 milijonov dinarjev, nato pa sledijo soboška občina s 57,53 milijonov dinarjev, radgonska s 45,18 milijonov dinarjev in ljutomerska občina, kjer beležijo 28,49 milijonov dinarjev izgube. Ob tem pa je vsekakor zaskrbljujoč podatek, da znaša nekrita izguba čez 322,22 milijonov dinarjev, če imamo pred očmi skupni znesek pomurske izgube, ki je 481,049 milijonov dinarjev.
Ob vsem tem se ne moremo znebiti občutka, da vzroke za nastajanje izgub še vedno premalo odločno odpravljamo. Dejstvo je namreč, da je iskanje možnosti za pokrivanje izgub zlasti naloga delovnih organizacij, zato ne bi smeli pristajati zgolj na izgovore, ki valijo krivdo za slabše poslovne rezultate izključno na zunanje dejavnike. Najprej je treba izdelati dobre sanacijske programe, s katerimi ne bodo le zagotavljali sredstev za pokrivanje izgub, ampak tudi za dolgoročno racionalnejše poslovanje. Svoje pa morajo dodati še posamezne občine in združeno delo ter temeljne banke. Sele, ko so z zares izčrpane vse možnosti iz lastnih virov, lahko izgubarji pričakujejo pomoč širše družbene skupnosti. Slednje pa za lendavsko INA-Nafto. in morda še za koga očitno velja, kajti v teh gospodarskih razmerah ni drugega izhoda za pokritje ogromnih izgub.
Milan JERŠE
predpredsednik oni, predsednik si-sa spet drugi in tako dalje. Na takih konferencah je bilo mogoče ob drugem slišati ničkoliko gorkih na rovaš občin- 'h,, morda kje krajevnih funkcionarjev, vendar je ob koncu običajno prevladalo mnenje, da le ne kaže dramatizirati in evidentirane možne kandidate potrditi.
.Po svoje je ostajanje na pol poti — žal ne le v primeru volitev! — razumljivo, kajti tudi če bi do novih, dopolnilnih predlogov prišlo, bi se že tako zahtevni in zapleteni postopki evidentiranja in kandidiranja samo še bolj zapletli in zavlekli, Nad tem pa delegati raje dvignejo roke in kasneje, ko je lista potrjena in sprejeta, na štiri oči, kje ob kozarčku ali doma, na dolgo in široko ,.kadrujejo’”, še bolje: razpredajo in natolcujejo, koga bi oni postavili na takšno ali drugačno funkcijo. Ta, precej razširjena manira, bi morala dati misliti, kajti v razmerah, ko draginja čedalje bolj najeda standard in živce ljudi in so administrativni posegi od zgoraj malone pravilo, se prav na razreševanju drobnih problemčkov zida mozaik zaupanja in sodelovanja. Sposobnost preudarnega razpletanja takih vsakodnevnih, na videz zanemarljivih tegob v okviru širših, dolgoročnejših nalog, bi pravzaprav morala biti ena temeljnih odlik in sestavin tkim. moralno-političnih vrlin funkcionarjev, ki naj v prihodnjih dneh dobijo zaupnico (še enkrat ali prvič!) za naslednji dveletni mandat. Sploh pa ne gre pozabiti, da sta odgovornost in z njo morala hitro ,,pokvarljivo blago”, (brž)
nih skupnostih uspešno, tako denimo v Turnišču, kjer so vse družbenopolitične organizacije povezane in pomagajo krajevni skupnosti. Problemi so tudi v sami Lendavi, saj je. čudno mar ne, tu vpliv sindikatov na delo krajevne skupnosti najmanjši. Čudno zato, ker je v Lendavi zgoščena skoraj celotna industrija občine. Pa ne gre samo za sindikat, tudi delovanje krajevne konference ni najboljše. dogaja se celo, da delavci ki združujejo delo v delovnih organizacijah v Lendavi, živijo pa v drugih krajevnih skupnostih, ne želijo prispevati k razvoju 1 te krajevne
skupnosti. Problem je tudi v krajevni skupnosti Gorice pri Lendavi, kjer imajo svoje vinograde občani, ki ne živijo v tej krajevni skupnosti, le-ta pa mora popravljati poti in skrbeti za preskrbo z vodo, V Lendavi naj bi ustanovili koordinacijski odbor sindikata in socialistične zveze, ki naj bi usklajeval aktivnosti v krajevni skupnosti z aktivnostmi v organizacijah združenega dela in sindikatov. Po mnenju sveta krajevne skupnosti bi ta odbor lahko veliko pomagal pri delovanju krajevne skupnosti.
Jani D.
mala anketa
In kresnička bo zasvetila
Mišljena je seveda tista kresnička, ki jo naši malčki že lep čas nosijo na poti v šolo in z nje. A od 20. februarja bo kresnička svetila tudi pri vseh ostalih pešcih, ki se ponoči in ob zmanjšani vidljivosti odpravljajo na sprehod, v službo ali kam drugam. Tako namreč pravi zakon, ki je bil sprejet leta 1982 in ki prične veljati letos. Moramo se tudi pohvaliti, da je Slovenija ena redkih, ki je sprejela tak zakon. V Jugoslaviji namreč edina, v Evropi pa imajo to uzakonjeno samo v skandinavskih deželah (Danska Finska, Švedska..), kresničko pa priporočajo v ZR Nemčiji. Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bi že dalj časa morali pripraviti akcijo, ki bi popularizirala to kresničko — se pravi svetlobno-refleksno steklo, ki bi ga nosili na rokavu, okrog vratu ... a nekateri pešci, ki smo jih pobarali, o tem nimajo pojma, drugi so nekaj slišali, tretji pa so obveščeni o vsem. Predvsem pa ne gre samo za osveščenost posameznikov — gre za njihovo osebno vamost. In kaj pravijo?
Rudi ŠEK (Ljutomer); Seveda vem, da bomo tudi mi — odrasli pešci — morali nositi te kresničke. O tem se dosti govori in sliši. Menim, da je to dobro, kajti pešci smo najbolj nezaščiteni udeleženci v prometu. To bo nekak varnostni pripomoček, ki lahko reši marsikatero življenje. Seveda pa je vprašanje, kako se bodo drugi pešci
ravnali po tem zakonu, saj je o njem bore malo slišati. Pojavlja se namreč več vprašanj: kje dobiti to kresničko, kje in kako jb nositi... Seveda pa jo bom tudi' sam uporabljal, saj dosti hodim peš zmaj naselja in ponoči. Moralo nam bo priti to v zavest, daje lažje nositi kresničko, kot pa s poškodbami ležati v bolnici.
Janez ZIDARIČ: Za kresničko sem že slišal. Vem tudi to, da jo bomo morali nositi tudi odrasli pešci, ki hodimo ponoči ali zgodaj zjutraj (skratka v temi) po cestah. Precej hodim peš in vem, kakšni so avtomobilisti in ostali vozniki. Zavedam se tudi, da pešci kaj malo storimo za svojo vamost. O tem, če bom nosil kresničko, vam sedaj ne
morem povedati še ničesar, verjetno pa jo bom. Seveda pa bo kresnička tudi precej doprinesla k varnosti, saj bo pešec dosti bolj viden kot brez tega svetlobnega stekelca.
Cvetka MARKRAB: O kresnički še nisem slišala. Vem samo to, dajo morajo nositi otrici. O tem, da jo bomo morali nositi tudi odrasli, še ne vem. Vsekakor je verjetno kriva premajhna aktivnost odgovornih, ki bi morali poskrbeti za obveščanje pešcev o tej novosti. Menim pa, da bo kresnička precej povečala varnost, saj smo — če lahko tako
rečem — najbolj krhki člen v prometni verigi. In če je že to uzakonjeno, potem bo potrebno to tudi dosledno izpeljati. Kolikor vem, je kresnička majhna stvarca in ne bo pešcev posebej obremenjevala. In toliko bomo potem verjetno res naredili za svojo vamost.
Vlado FERENC: O novem zakonu, po katerem bi pešci morali nositi kresničke, še nisem slišal. Vem samo to, da jo morajo nositi otroci. Je pa tudi vprašanje, kako se bodo — ali bomo — sami pešci obnašali. Izkušnje so namreč take, da neradi spoštujemo uzakonjeno besedo. Tako je tudi z varnostnim pasom: zakon je sprejet, sicer še ne
velja, a bore malo voznikov ga spoštuje. In kolikor sem imel priložnost tudi slišati, miličniki kaj dosti ne opozarjajo na privezovanje s pasovi. Menim pa, daje kresnička zelo koristna in bi jo bilo priporočljivo nositi. Če zaradi drugega ne — zaradi lastne varnosti.
Irena KUZMA: O kresnički še nisem slišala, namreč o tem, da jo bomo tudi mi morali nositi. Vsekakor pa — če takole na hitro premislim — je to zelo koristen zakon, saj kot pešakinja lahko povem, da smo v prometu zelo ogroženi. Nekateri avtomobilisti divjajo brezobzirno in same črne kronike potrjujejo, da je med pešci veliko
nesreč. Nekaj sicer po lastni krivdi, večinoma pa ne. Če bo zakon tak, bom pač nosila kresničko, saj bom tako bolj vidna, to pa je tudi nekaj, kar lahko storim za lastno varnost.
VESTNIK, 16. FEBRUARJA 1984

kulturna obzorja
AKTUALNA TEMA
PO PRAZNIKU
Slovenski kulturni praznik. Kako lepo zveni ta beseda. Nekdaj je bil to Prešernov dan. Vsebina je bila ista, le poimenovali smo ga drugače. In vsebina ostaja, pravzaprav sporočilo, ki ga nosi v sebi ta praznik. Vendar pa — že tolikokrat je bilo povedano, poudarjeno, da ne bi smeli kulture uokvirjati v samo en dan, samo en teden. Kultura je nekaj, kar je prisotno na vsakem koraku in kar bi morali negovati, spodbujati, razširjati vsak dan vseh 365 dni v letu.
Pravzaprav razvoj gre v to smer. Omenili smo Pre-šervnov dan, ki smo ga imeli nekdaj. Takrat je praznovanje bilo res še reducirano na samo en dan. V letošnjem letu pa je bilo nekoliko drugače. Na pobudo republiškega komiteja za kulturo naj bi praznovanja razširili na cel teden. V glavnem so v pomurskih občinah to pobudo sprejeli. Namen letošnjega praznovanja je, da bi vsaka krajevna skupnost bila deležna kulture. Pa ne tiste domače, ki jo imajo krajani priliko videti ali slišati ob vsakem praznovanju, ob vsakem krajevnem prazniku. Letos naj bi si krajevne skupnosti izmenjevale prireditve. Najdosledneje so se tega pripbročila držali v radgonski in lendavski občini. Pester spored prireditev, ki so jih pripravili radgonski amaterji, je bila novost v dejavnosti te občine. Za lendavsko občino lahko rečemo, da je takšna kulturna dejavnost že tradicija, le da tam praznujejo skoraj cel mesec, povezujejo namreč Prešernov dan z Petofijevim. In med obema praznikoma je približno mesec dni, v katerem se zvrstijo številne kulturne prireditve. V občini Ljutomer so tokratno praznovanje zastavili drugače: celotno dejavnost občine so predstavili na eni prireditvi, v centru. Pestro so praznovali kulturni praznik tudi v soboški občini.
Nekaj je, kar preseneča na vseh prireditvah v minulem tednu. Skoraj vse predstave so bile zelo dobro obiskane, ponekod
Nagrajeni kulturniki
Minuli teden so na osrednji proslavi ob kulturnem prazniku v občini Ljutomer na kateri so sodelovala kulturna društva iz vse občine, podelili tudi priznanja dolgoletnim kulturnim delavcem. Letos so ta priznanja, ki jih podeljuje Zveza kulturnih organizacij občine Ljutomer; prejeli: Franc Rozmarič, Mirko Prelog in Avgust Loparnik.
ZGEP ,,POMURSKI TISK" n. sol. o.
TOZD POMURSKA ZALOŽBA
Murska Sobota, Lendavska 1
ponovno razpisuje
na podlagi sklepa založniškega sveta
dela oz. naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za štiriletni mandat
VODJE KOMERCIALE
(ni reelekcija)
poleg' splošnih z zakonom določenih pogojev, mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— visoka šolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri ali
— višja šolska izobrazba iste smeri
- 3 oz. 5 let delovne prakse ..................
— kandidati ne smejo biti kaznovani ali imeti oporečno preteklost.
Prijave z dokazili o zahtevani izobrazbi je potrebno poslati na naslov:
ZGEP ,,Pomurski tisk", Murska Sobota, Lendavska 1, kadrovski službi v 8 dneh od objave razpisa.
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z izkušnjami na komercialnem področju dela.
Kandidate bomo s sklepom o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
MURSKA SOBOTA
5 priznanj ob slovenskem kulturnem prazniku
celo nau povprečjem. Kaj pomeni to? Da je bila reklama dobra? Da delovni ljudje in občani le počasi prihajajo do spoznanja, da je kultura del vsakdanjika, lahko bi rekli celo potreba. Prezgodaj je še še dajati tako optimistične napovedi, kajti ena lastovka še ne prinaša pomladi. Res pa je, da se počasi nekaj le premika. Delno je to posledica tudi splošne situacije ekonomske in tudi drugačne. Delovni človek bo težko odrinil tretjino plače za dobro obutev, manj težko za kak liter vina in še najlažje za vstopnino, za katerokoli kulturno prireditev, kajti le-ta je še vedno smešno nizka in ponekod tudi s tem delno razvrednotimo kulturna prizadevanja amaterjev. Res je, da si z višjimi vstopninami amaterji nekako ne upajo na plan, kaiti boiiio se osipa gledalcev, ki najprej pogledajo na ceno in se šele potem odločajo. Zato se kultura delno na ta račun razprodaja. Po nepotrebnem. In še ena dilema se pojavlja: vstopnina da ali ne, tudi za proslave. Mogoče smo se v preteklosti preveč razvadili, ko se je reklo nobenih vstopnin za proslave. Tudi proslava je kulturni dogodek, ki zahteva delo amaterjev. Včasih še celo več, kot za ostale prireditve. Dilema še torej vedno ostaja. Kljub temu pa — počasi bi morali pričeti spreminjati našo miselnost, da se bodo amaterski kulturni delavci razprodajali ali pa delali zastonj. Toliko si je kultura gotovo zaslužila!
Dušan Loparnik
Osrednja prireditev v jročastitev slovenskega kulturnega praznika v soboški občini je bila v prostorih galerije kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti. V navzočnosti večjega števila javnih in kulturnih delavcev je o pomenu praznovanja, zlasti pa še o vzgoj-noizobraževalnem delu na področju kulture in njenem vrednotenju, spregovoril vodja pokrajinske in študijske knjižnice Jože Vogrinec. Občinska kulturna skupnost je ob tej priložnosti podelila priznanja in nagrade petim zaslužnim kulturnim delavcem iz soboške občine. Prejeli so jih: IRENA SAVEL iz pokrajinskega muzeja za dosežke na področju arheologije, ERIKA HRIBER-SEK iz soboškega doma učencev za ljubiteljsko gledališko dejavnost, MARIJA ZVER z osnovne šole Dokležovje za lutkarsko in gledališko dejavnost, ZLATA TEMLIN iz Puconec za ljubiteljsko kulturno dejavnost na širšem puconskem območju in MILIVOJ ROS za gledališko dejavnost v klubu mladih v Murski Soboti in KUD Stefan Kovač. Priznanja jim je izročil predsednik skupščine kulturne skupnosti Ivan Obal.
------GORNJA RADGONA ——------------------------------------------
POVSOD IN ZA VSE
Teden kulture, povezan s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika, je bil v radgonski občini izjemno bogat in pester. Na občinski zvezi kulturnih organizacij so si zastavili cilj, da mora biti vsaka krajevna skupnost deležna programa, ki so ga pripravile številne ljubiteljske skupine iz občine. In te so se zares odzvale z izbranim programom, ki so ga povsod dobro in toplo sprejeli. Te skupine pa so bile: mešani pevski zbor Radenske, okteta Gorenje Elrada in Avtorad-
MONOŠTER (SZENTGOTTHARD)
.. .le sosed bo mejak
Medtem ko je pri Slovencih v Italiji in na Koroškem v Avstriji že dolgoletna tradicija, da praznujejo 8. februar, slovenski kulturni praznik, pa ga porabski Slovenci vse do leta 1981 niso posebej proslavljali. Na pobudo katedre za slovenski jezik in književnost na visoki učiteljski šoli v Szom-bathelyu pa so naposled tudi na tem področju storili pomemben korak.
S Prešernove proslave
Tako je bila minuli torek v Monoštru zdaj že četrta proslava v počastitev Prešernovega dne in slovenskega kulturnega praznika. Potekala je v slovenskem in madžarskem jeziku. Elizabeta Ber-njak je v svojem govoru med drugim poudarila: ,.Slovenski kulturni praznik, ki je posvečen obletnici smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, izzveni tako v pravo kulturno manifestacijo dveh sosednjih kul-
PROSENJAKOVCI — Uspelo prireditev v počastitev slovenska kulturnega praznika so pripravili tudi v Prosenjakovcih. Po slavnostnem govoru, ki ga je imel vodja pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti Jože Vugrinec, so v dvojezičnem kulturnem programu nastopili učenci centralne dvojezične šole, mladinci in pevski zbor iz Prosenjakovce, sledil pa je še literarni večer, na katerem so se predstavili Szuszana Bati — Konc, Elizabeta Bernjak, Šandor Szunyogh in Ernest Ružič. (Foto: J. G.)
Osrednja soboška proslava kulturnega praznika je bila v galeriji.
Zares pester kulturni večer so popestrili še z otvoritvijo razstave pod naslovom ,,Likovna prizadevanja na Gorenjskem”. Na razstavi, ki bo odprta do konca tega meseca, se s svojimi umetniškimi stvaritvami predstavljajo avtorji Boni Ceh, Herman Gvardjančič, Karel Kuhar,
gone ter gasilski oktet, orkester glasbene šole, videmski oktet in tamburaši iz Črešnjevec, mladinski pevski zbor OŠ Jože Kerenčič iz Gornje Radgone, prvič pa so se predstavile tudi pevke zbora Svoboda.
Osrednjo občinsko proslavo pa so v Gornji Radgoni tudi tokrat povezali z dnevom prosvetnih delavcev, po krajšem kulturnem programu in podelitvi Kerenčičevih in Si-hovih nagrad pa je uprizorilo Mestno gledališče iz Ljubljane predsta
tur, ki naj bi bili most za bratsko sožitje med narodi. Ideje, za katere se je boril pesnik Prešeren in njegov sodobnik PetOfi Sandor, niso samo ozko slovenske in madžarske, temveč so že za njuno življenje prerasle v mednarodne cilje za svobodo in enakopravnost vseh ljudi na svetu.”
Pester kulturni program so izvajali študenti z visoke učiteljske šole v Szombathelyu, učenci
v Monoštru. (Foto: J. G.)
srednješolskega centra iz Lendave in učenci ter cicibani iz Monoštra. Prešernovo Zdravljico sme slišali (v slovenskem jeziku) kar dvakrat — kot recitacijo in zborovsko pesem — in nasploh je program potekal v znamenju domoljubne pesmi. Poseben pomen te prireditve pa je utrjevanje spoznanja, da so tudi porabski Slovenci del enotnega kulturnega prostora, da je tudi Prešeren njihov pesnik . . .
JOŽE GRAJ
foto: Abrahim
Henrik Marchel, Franc Novinc, Vinko Tušek, Franc Vozel in Cveto Zlate. V počastitev slovenskega kulturnega praznika je bil tudi koncert mariborskega okteta Miloš Zidanšek in harfistke Pavle Uršič iz Ljubljane.
Milan Jerše
vo Gorana Stefanovskega Hi-Fi. In žal je bil radgonski hram kulture pretesen, da bi lahko ob zbranih prosvetnih delavcih iz občine ponudil svojevrstno kulturno poslastico širšemu krogu občanov. To pa je tudi edina zamera letošnjemu uspelemu obeležju slovenskega kulturnega praznika v občini, ki je bil pravi smerokaz, kako je mogoče zadovoljiti kulturne potrebe občanov in krajanov z malo denarja in veliko volje in dela. Le da bi bilo tako čez vse leto.	vp
DRUŠTVO
MURA
Znano je, da je DO Mura iz Murske Sobote precej spodbujala kulturno dejavnost med delavkami in delavci v vseh svojih temeljih organizacijah. Aktivne so bile sekcije literatov, folklore, pevskega zbora ... A čas gre naprej in aktivnost je zahtevala nove organizacijske spremembe. Prav na osrednji slovenski kulturni praznik so se amaterski kulturniki zbrali na ustanovnem občnem zboru kulturnega društva Mura. Že v razpravi je bilo slišati, da ne gre za ustanavljanje zaradi ustanavljanja.
Z povezavo vseh sekejj bodo člani kulturnega društva Mura skrbeli za kvalitetno in številčno rast. Prav za to pa imajo v DO Mura tudi vse možnosti. Res je, da se kot vsa ostala tovrstna društva borijo s pomanjkanjem sredstev, a del tega se da nadomestiti z intenzivnejšim delom in odrekanjem. Člani društva so pripravljeni to tudi sprejeti.
Besede vseh govornikov (ustanov-; nega občnega zbora so se udeležili predstavniki ZKO občine Murska, Sobota, Kulturnega centra Miško Kranjec) so izražale podporo prizadevnim kulturnikom Mure.
Omenimo naj še to, da je Kulturno društvo Mura prvo takšno društvo v soboškem združenem delu. Prva predsednica pa je Terezija Lisec. Zgled, ki lahko in mora vleči.
Kulturni koledar
PRIREDITVE
RADENCI — V nedeljo 19. februarja bo v Kongresni dvorani hotela Radi? ob 18.00 Sentimentalni kabaret v izvedbi gledališkega igralca Rajka Stuparja in glasbenika Francija Totha.
^Razstave
MURSKA SOBOTA — V Galeriji kulturnega centra Miško Kranjec je odprta razstava Gorenjski likovni ustvarjalci.
RADENCI — V razstavnem salonu bodo v nedeljo 19. februarja ob 19.00 odprli razstavo članov likovne sekcije KUD Ivan Kaučič iz Ljutomera. Razstava bo odprta do 5. marca.
MURSKA SOBOTA — V prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice je odprta razstava Književno delo Prežihovega Vo-ranca. Razstava bo odprta do 3. marca.
LENDAVA — V Galeriji Lendava bo do 2. marca odprta jubilejna in monografska razstava plastike, risbe in grafike Gabriela Kolbiča. Razstavo je pripravila in posredovala Umetnostna galerija Maribor.
LJUTOMER — V prostorih galerija Ante Trstenjak je odprta razstava književnih de! med vojno padlih litaratov. Razstavo je pripravila Matična knjižnica iz Ljutomera, odprta pa bo do začetka marca.
Kozerija (na kvadrat)
Prispevek kulturi
Pred osrednjim slovenskim kulturnim praznikom, ki so ga proslavili v Ljutomeru, so se v priprave vključili mnogi dejavniki. Med njimi bi lahko izpostavili tudi ljutomerski hotel Jeruzalem. Na fotografiji lahko lepo preberete: I KUD Ivan Kaučič iz Ljutomera vabi na prireditev ob osrednjem slovenskem kulturnem prazniku, ki bo . . .
Pardon. Žal je tekst napačen. Ali pa fotografija? Stvar je v tem: ljutomerski kulturni amaterji, ki že dolga leta uspešno delujejo, so namenom, da bi osrednji kulturni praznik proslavili s čim več občani, prišli v hotel Jeruzalem s .prošnjo, če bi smeli skromno obesiti 1 (en) plakat, ker je hotel pač eno takšnih mest, kjer so obrne največ ljudi. Z velikim upanjem, da ta mala prošnjica ne bo odbita ni bilo nič, kajti niti direktor niti upravnik očitno nimata posluha za kulturo. Kajti! Se isti dan so se v hotelu poiavili plakati, v katerih na široko (grudno) najavljajo, da bo v istem hotelu izbor najlepših prsi, v katerim bodo sodelovale dekleta iz jugoslovanskih centrov. Kakšen obsurd in .kakšen razvrednotenje kulture! Pravzaprav bi temu lahko rekli celo klofuta vsem tistim amaterskim kulturnikom, ki se odrekajo mdrsičemur, ki žrtvujejo ure in ure prostega časa. Komu na čast? Pravzaprav bi ; morali občinski možje v Ljutomeru, pa ne samo občinski tudi družbenopolitični, spregovorili o takšnem odnosu in dejanju. Kakršenkoli komentar, poleg naštetega in omenjenega, pa je pravzaprav odveč. Pa do naslednje kulturne, prireditve! Dušan T.oparnik
VESTNIK, 16. FEBRUARJA 1984
STRAN 5
Pomurski sindikati za uvelja-
GLOSA
Star sem 75 let in sem bil pred to vojno več let na sezonskem delu v Franciji. Ker moj takratni delodajalec ni plačeval prispevkov za moje socialno zavarovanje, bi rad vplačal te prispevke sam. Sedaj me zanima, ali bom na podlagi naknadno vplačanih prispevkov dejansko dobil francosko pokojnino, in od kedaj: ali za nazaj od dopolnitve 65. leta starosti, ali pa samo za naprej (D. F., Bodonci).
ODGOVOR: Za naknadno vplačilo prispevkov v francosko kmečko zavarovanje se je potrebno obrniti na centralni francoski urad za kmečko zavarovanje, to je:
Caisse Centrale de secours
Mutuek Agricoles
8-10 Rue d’Astorg
75380 PARIS-CEDEX 08
FRANCIJA
Pokojnina bo vpraševalcu priznana šele potem, ko bo vplačal vse prispevke v frencosko kmečko zavarovanje, kakor mu jih bo določil zgoraj navedeni urad. Francoska pokojnina bo šla vpraševalcu šele potem, ko bodo vplačani vsi prispevki za čas dela v Franciji. Ker ima omenjeni francoski urad prevajalca za slovenščino, lahko piše vpraševalec tudi v slovenskem jeziku. Po najnovejših francoskih predpisih priznava francosko zavarovanje starostno pokojnino tudi že samo za en trimester izkazanega francoskega zavarovanja, za več zavarovanja pa je seveda tudi pokojnina višja.	dr. LS.
Dolgotrajen postopek v Franciji
Že pred precej meseci sem vložil prošnjo v francosko pokojnino, vendar še sedaj ni iz Francije odgovora na mojo vlogo. Vprašujem, ali obstaja po francoskih predpisih kakšen rok, v katerem morajo biti vloge za pokojnine rešene, ali pa si ta rok
Manj forumskega dela in več akcijskega dogovarjanja v temeljnih delovnih okoljih bo nedvomno prispevalo k večji učinkovitosti sindikalne organizacije v pomurju. To je bilo jasno izpostavljeno na seji medobčinskega sveta zveze sindikatov za Pomurje, ko so obravnavali in sprejeli programske usmeritve za letošnje leto. Aktivnosti, ki jih vodi regijska sindikalna organizacija, so tesno povezane s sklepi 10. kongresa ZSS in 9. kongresa ZSJ, s sklepi opravljenih konferenc in z nalogami na področju uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije.
Zato je izrednega pomena, če želimo v praksi dejansko uveljaviti akcijski pristop in usklajevanje aktivnosti s posameznimi občinskimi sveti zveze sindikatov, zlasti še, ko gre za aktualna vprašanja družbenoekonomskega in samoupravnega položaja delavcev v naši regiji.
Zdajšnje gospodarske razmere terjajo, da ravno sindikati še z večjo angažiranostjo spremljajo rezultate gospodarjenja v Pomurju, v sleherni osnovni sindikalni organizaciji pa morajo biti prizadevanja usmerjena v večjo mobilizacijo delavcev. Kot so poudarili v razpravi, bi bilo napak, če bi se zgolj zadovoljili s poročilom o gospodarjenju, ampak je treba venomer snovati nove načrte v konkretni organizaciji združenega dela. V ospredju so torej napori za doseganje boljših rezultatov, ki jih omogočajo kvalitetni dejavniki gospodarjenja, kjer morajo večjo vlogo odigrati tudi lastni kadri. V tem smislu bodo pomurski sindikati še posebej spodbujali razmah inovacijske dejavnosti ob strokovni pomoči medobčinske gospodarske zbornice, pri čemer bi se naj
VPRAŠANJA BRALCEV..
CESTNO PODJETJE MARIBOR, n. sub. o.
MARIBOR, Iztokova ulica 30
JAVNI POZIV
LASTNIKOM SPOMENIKOV, SPOMINSKIH IN REKLAMNIH NAPISOV, NAGROBNIKOV IN DRUGIH ZNAMENJ IN NAPISOV OB MAGISTRALNIH, REGIONALNIH IN LOKALNIH CESTAH NA OBMOČJU OBČIN DRAVOGRADA, GORNJA RADGONA, LENART, LENDAVA, LJUTOMER, MARIBOR, MURSKA SOBOTA, ORMOŽ, PTUJ, RADLJE OB DRAVI, RAVNE NA KOROŠKEM, SLOVENJ GRADEC IN SLOVENSKA BISTRICA
Člen 108. Zakona o cestah (Uradni list SRS št. 38/81) in na osnovi tega člena izdan Pravilnik Republiškega komiteja za promet in zveze o neprometnih znakih (Uradni list SRS št. 17/82) določa, da je na cesti in v njenem varovalnem pasu prepovedano postavljati spomenike, spominske in reklamne napise, nagrobnike in druga spominska znamenja in napise, vse druge neprometne znake pa je potrebno v enem letu po uveljavitvi citiranega pravilnika glede lokacije, velikosti, barve in oblike vskladiti z določbami pravilnika. Radi tega pozivamo vse lastnike neprometnih znakov ob magistralnih, regionalnih in lokalnih cestah na območju zgoraj naštetih občin, da najpozneje do 20. marca 1984 odstranijo s cestnega sveta in z varovalnega pasu naštetih cest vse neprometne znake, ki niso v skladu s citiranim pravilnikom.
Lastniki neprometnih znakov, ki smatrajo, da so njihovi neprometni znaki v skladu z novimi predpisi znakov, katerim je za postavitev le-teh že- bilo izdano soglasje kateregakoli cestnega organs ali pristojnega občinskega upravnega organa, so dolžni najpozneje do 1. marca 1984 vložiti pri Cestnem podjetju Maribor, s sedežem v Mariboru, Iztokova ulica 30, novo prošnjo za izdajo soglasja za postavitev neprometnega znaka.
Prosilci morajo k prošnji za postavitev neprometnega znaka obvezno priložiti naslednje listine:
— dosedanje dovoljenje ali soglasje za postavitev neprometnega znaka,
— katastrsko mapno kopijo v merilu 1:2880 ali v merilu' 1:1000 z vrisano lokacijo neprometnega znaka,
— barvni osnutek neprometnega znaka v merilu 1:10 s celotnim besedilom neprometnega znaka,
— pismeno dovoljenje lastnika obcestnega zemljišča, na katerem je ali bo postavljen neprometni znak.
Vse neprometne znake, za katere Cestno podjetje Maribor ne prejme prošenj za izdajo novega soglasja do 1. marca 1984 ali katerih lastniki ne bodo odstranili do 20. marca 1984, bo Cestno podjetje Maribor odstranilo na stroške lastnikov in deponiralo v svojih sektorskih skladiščih, kier jih lastniki lahko prevzamejo najpozneje do 30. junija 1984. Po tem roku bodo vsi odstranjeni neprometni znaki odprodani pristojni organizaciji za promet z odpadnim materialom.
Cestno podjetje Maribor
SOCIALNA PROBLEMATIKA
Sredstva pošteno deliti
Razmere, v katerih živimo, zlasti pa gospodarske. težave, terjajo uveljavljanje novih odnosov tudi v socialni politiki, ki bodo prispevali k postopnemu izboljšanju stanja. Z ukrepi socialne politike je potrebno pomagati le tistim delavcem in občanom, ki si zaradi objektivnih razlogov z lastnim delom ne morejo zagotavljati svoje življenjske eksistence. Dejstvo je, da denarja za socialne pomoči ne bo več, čeprav je pričakovati še večje socialne probleme, zato ga bo potrebno pošteno deliti. Nedavna razprava o socialni problematiki na svetu za zdravstvo in socialno varstvo pri predsedstvu občinske konference SZDL v Murski Soboti je dala nekaj koristnih predlogov in pobud na tem področju. Poudarjeno je bilo, daje nujno potrebno pripraviti koncept akcij za prostovoljno socialno delo in nuditi več strokov-
Potrjene oblike izobraževanja mladih
Člani predsedstva občinske konference zveze socialistične mladine v Murski Soboti sb obravnavali poročilo in akcijski program medobčinskega sveta zveze socialistične mladine za Pomurje. Gre za delovanje regijske mladinske organizacije v obodbju od novembra leta 1982 do letošnjega januarja. V tem času je pomurska mladina izvedla vrsto uspešnih akcij na različnih področjih, največji poudarek pa so dali družbenoekonomskemu položaju mladih, metodam in oblikam dela, kakor tudi uresničevanju programa gospodarske stabilizacije. Nič manjša pozornost ni veljala tudi področju idejnopolitičnega izobraževanja in usposabljanja, splošnemu ljudskemu odporu in družbeni samozaščiti, družbenim organizacijam 1 in društvom, kakor tudi klubom študentov in mednarodnemu sodelovanju. Sestavni in najpomembnejši del aktivnosti MS ZSMS za Pomurje pa je veljal OO ZSMS v vseh delovnih in življenjskih okoljih ter seveda delu občinskih konferenc zveze'socialistične mladine. Zato so člani predsedstva OK ZSMS v Murski Soboti podprli omenjeno gradiva in program dela MS ZSMS za Pomurje v obdobju februar—oktober 1984.
Sicer pa so na seji spregovorili še o idejnopolitičnem usposabljanju v minulem letu in o programu za letošnje leto. Po dokaj ugodni oceni pretekle izobraževalne sezone so se mladi Sobočani zavzeli, da v mladinski organizaciji tudi v prihodnje nadaljujejo z že uveljavljenimi osnovnimi usmeritvami na področju idejnopolitičnega in
uveljavil enoten sistem vrednotenja tega dela. Nič manjšega pomena ni področje dograjevanja sistema nagrajevanja, kjer je treba sproti preverjati način nagrajevanja v svojem temeljnem okolju, hkrati pa tudi samoupravne splošne akte uskladiti z določili zakonov in dogovorov. Nadalje bodo večjo pozornost namenili samoupravni organiziranosti združenega dela, predvsem pa agrokompleksu v regiji,. gradbeništvu in lesarstvu. Nedvomno pa bo potrebna posebna 'angažiranost pomurskih sindikatov ob vprašanju socialne politike, s čimer je tesno povezano hitrejše razreševanje problematike zaposlovanja, doslednejše uresničevanje procesa usmerjenega izobraževanja, skrb za razreševanje stanovanjske problematike in podobno.
ne pomoči socialnozdravstvenim komisijam pri KS. Potrebno bo več preventivne dejavnosti pri socialnem delu. V okviru novo sprejetega zakona o pokojninsko-invalidskem zavarovanju kmetov bi bilo potrebno razširiti problem ostarelih, ki ne morejo plačevati prispevkov in zaradi tega ne bodo imeli pravic do pokojnine. Ponovno je bila dana pobuda za preusmeritev sredstev za štipendije v funkcionalne oblike pomoči (plačevanje oskrbnine v domovih, prevozi dijakov itd.). V socialni politiki pa si je potrebno tudi prizadevati, da bomo zmanjševali število upravičencev do raznih oblik pomoči in da bomo delovnim ljudem in občanom zagotovili čim-več pravic iz dela.
Razprava o predlogu samoupravnega sporazuma o socialnovarstvenih pomočeh in prispevkih
marksističnega izobraževanja ter usposabljanja mladih. V tej smeri nameravajo čimbolj usposobiti vodstva OO ŽSMS in pritegniti čim širši krog mladih, ki se bodo na tak način lahko enakovredneje vključevali v razreševanje nalog na področju družbenoekonomskega, političnega in kulturnega in drugega' razvoja naše družbe. To pa bodo seminarji in politične šole za vodstva OO ZSMS, tematske razprave, okrogle mize in posvetovanja ter študijske seje predsedstva in drugih organov občinske mla-
Kaj pa snegolovi?
Čeprav ga zadnje dni odjuga vztrajno pobira, je snega še kar nekaj ostalo. Tudi na strehah, od njihovih naklonov in pazljivosti mimoidočih, ki pod njimi hodijo, pa je odvisno, ali bodo na kirurgiji in drugih oddelkih pne pomoči imeli pred iztekom zime večji obisk kot v drugih letnih časih. Zato, ker so v Murski Soboti edine oblike zaščite (pa še to ne povsod) nekakšne na pročelja hiš prislonjene palice, ki omejujejo gibanje po pločnikih. Tako imajo pešci kaj slabo izbiro. Lahko se odločijo in tvegajo v upanju, da se sneg ne bo vsul nanje ravno v trenutku, ko hodijo po pločniku, ali pa upoštevajo opozorilo: ,,Pozor, sneg pada!” in raje zavijejo na cesto, kjer sicer nimajo kaj iskati, saj je namenjena jeklenim konjičkom in v tekmi za prostor bodo z njimi gotovo potegnili krajšo.
Pa ne bi bilo potrebno, saj v civiliziranem svetu obstajajo naprave, ki se jim pravi snegolovi in bi jih zato poklicani lahko namestili vsaj v mestnem središču. Investicija bi se gotovo obrestovala. Mnoge, ki že imajo slabe izkušnje, bi obvarovala, da se ne bi s strahom ozirali na belo sezonsko nevarnost, ki grozi s streh, s snegolovom, ki bojda niti ni tako drag, pa bi zavarovali poleg zmečkanih nosov tudi vedno dražje kose pločevine, bb
Vse to terja ustrezno organiziranost in usposobljenost vodstev sindikata v regiji, oživljanje sindikalnih skupin, nujna pa je tudi večja pomoč občinskih sindikalnih vodstev in MS ZSS za Pomurje, kakor tudi posameznih organov, ko gre za razreševanje konkretnih problemov. Kot kažejo najnovejše ugotovitve, so kadrovske in vsebinske priprave na letne seje občinskih svetov in medobčinskega sveta zveze sindikatov v zaključnem delu, razprave pa bodo potekale še v OO ZS. Povsod so namreč vsebinske priprave povezali z najaktualnejšo problematiko, kot npr. v Murski Soboti, kjer bo poseben poudarek na uresničevanju plana zaposlovanja in gospodarjenju. Tu bodo letno sejo OS ZS opravili 16. marca, v Lendavi 19. marca, v Ljutomeru 18. marca in v Gornji Radgoni 30. marca, medtem ko bo program-sko-volilna seja MS ZSS za Pomurje 16. aprila; na njej pa bo glavna tema namenjena področju inovacij. Sicer pa so v razpravi ugodno ocenili tudi priprave na obravnavo gospodarjenja v letu 1983 in se dogovorili za nadaljnje aktivnosti, v kar sodijo tudi obiski v posameznih organizacijah združenega dela v Pomurju.
Milan JER§E
za socialno-varstvene storitve je dala nekaj pripomb in dilem. Tako je bilo postavljeno vprašanje, ali bodo lahko delovne organizacije in krajevne skupnosti dajale podatke o celotnih socialnih razmerah družine, ki prosi pomoč. Zato so predlagali, da naj prošnje, ki jih bodo vlagali v delovnih organizacijah, dopolnijo še z mnenji krajevnih skupnosti in šele nato pošljejo strokovni službi. Prav tako je bilo v javni razpravi večkrat postavljeno vprašanje, ali je upravičeno, da je pri uveljavljanju pravice do štipendije za vse učence in študente izhodišče enak odstotek. V soboški občini menijo, da bi morali dobivati različno visoke štipendije tisti učenci in študenti, ki se šolajo v domačem kraju, kot tisti, ki se šolajo zunaj kraja bivanja.
Feri Maučec
dinske organizacije vsekakor omogočili. K temu je treba dodati še posvete s predsedniki in sekretarji OO ZSMS, usposabljanje v OO ZSMS, idejnopolitično izobraževanje klubov OZN, marksističnih in drugih krožkov na šolah. Poleg tega pa ne gre prezreti sambizobražeevanja, male politi-, čne šole, usposabljanja na področju SLO in DS, mladinskega prostovoljnega dela kot množične šole samoupravljanja itd.
Milan Jerše
Delegatska farsa
Pravijo, da je glava bis-trejša, ko se prah poleže. Prvi prah po zadnjem delegat-sko-skupščinskem odločanju na ločenih sejah radgonskih občinskih zborov se je že polegel, glave pa gotovo zato niso nič kaj bolj bistre. Eni slavijo, drugi pa se grenijo.
Da, ponovno gre za kapelski primer, konkretneje naenkrat sprejeto stališče, da so vzroki, ki so porinili to kmetijsko organizacijo na rob ukrepa družbenega varstva, riaenkrat odpravljeni. Čeprav bi bilo mnogo bolj pošteno, da bi se delegati opredelili, da potemtakem teh vzrokov sploh ni bilo.
Sicer pa ne gre zato, čeprav je upravičeno vprašanje, od kod in zakaj v klopeh najvišjega družbenopolitičnega organa v občini naenkrat povsem nasprotno mnenje. In od kod pogum delegatom, kot na primer v zboru krajevnih skupnostih, da se opredeljujejo povsem drugače, kot je stališče njihove temeljne delegacije? In za nameček so bili še posamezniki, ki so razpravljali eno, glasovali pa za drugo. Prav smešno in v nebo vpijoče pa je bilo ravnanje samega direktotja prizadetega delovnega kolektiva. Najprej je izrabil, daje prepričal neodločne delegate v zboru krajevnih skupnosti, delegatsko, mesto svoje krajevne skupnosti. Zatem se je podvizal, da bi prepričal tudi te delegate, še na zbor združenega dela. Le seji družbenopolitičnega zbora, ker je gotovo vedel, da tam zanj ni manevrskega prostora, se je odpovedal. Zato pa se je aktivno vključil v razpravo medzborovske usklajevalne komisije, kamor, denimo, ni bila vabljena niti predsednica občinskega izvršnega sveta in sije morala kar sama takorekoč izboriti prisotnost in tako uspeti zagotoviti vsaj določeno protiutež.
Začasni epilog je znan. »Banalna« napaka, storjena na decembrskem skupščinskem zasedanju, je prevaga-la jeziček na tehtnici. Gotovo pa je k temu prispevalo ob naštetem še kaj. Vse pa je bilo, blago rečeno, medvedja usluga že tako močno omajanemu zaupanju v delegatski sistem v občini.
Vlado Paveo
LENDAVA
Racionalno trošiti sredstva
Skupna poraba samoupravnih interesnih skupnosti v lanskem letu je bila V skladu z resolucijskimi določili, samoupravne interesne skupnosti pa so v glavnem uresničile svoje programe ali pa jih delno prenašajo v to leto. Pokriti je bilo potrebno tudi izgubo občinske zdravstvene skupnosti, zato seveda ni bilo veliko denarja za pestrejše programe. V letošnjem letu naj bi sredstva skupne porabe naraščala za 21 odstotkov počasneje od rasti dohodka, s sredstvi, ki bodo na voljo, pa bo potrebno pospeševati tiste programe, ki bodo ugodno vplivali na ekonomsko krepitev občine, saj bo to pomenilo tudi več denarja za SIS. Ker bodo dokončni rezultati za lansko leto znani šele po zaključnih računih, bodo samoupravne interesne skupnosti uskladile svoje programe v rnarcu, nove prispevne stopnje pa naj bi veljale od 1. aprila. Izvršni svet občinske skupščine Lendava, ki je 0 skupni porabi razpravljal, je ponovno opozoril vse SIS, naj sredstva, ki bodo na voljo, kar najbolj gospodarno trošijo.	Jani D.
STRAN 6
VESTNIK, 16. FEBRUARJA 1984
kmetijska panorama
ZA SADJARJE
O ŠKROPLJENJU IN ŠKROPIVU
Številni sadjarji, zlasti kmečki in vrtičkarji, se težko in neradi odločijo za škropljenja sadnega drevja. Predvsem menijo, da je ta poseg protinaraven in da ruši biološko ravnotežje, zato se raje zadovoljijo z manjšim slabše kakovosti. Vzroki, da se včasih tako težko odločimo za škropljenje, sp še neprimerne škropilnice, nepoznavanje škropiv, bojazen zaradi strupenosti. Če pa bomo za to delo uspešno opremljeni in poučeni o škropivih, njihovem učinkovanju in uporabi, se bomo za škropljenje sadnega drevja raje odločali.
Insekticidna škropiva
Ta škropiva za zatiranje škodljivcev so strupena, zato moramo ob uporabi natančno upoštevati priložena navodila. Učinek teh škropiv je lahko dotikalni, lahko so želodčni strup, lahko pa učinkujejo s hlapi kot dihalni strup. Poznamo tudi tako imenovana sistemična sredstva, ki jih rastline vsrkajo (absorbirajo) in se nato po njih nekaj časa pretakajo zastrupljeni sokovi, ki delujejo zlasti na sesajoče škodljivce (listne uši).
Fungicidna škropiva
So sredstva, ki preprečujejo okužbo in pojav bolezni, torej delujejo predvsem zaščitno ali preventivno. Le malo je škropiv, ki bolezen zdravijo, pa še ta so učinkovita le tedaj','če škropimo takoj po okužbi, še preden se bolezen pojavi, ne zdravijo pa že vidnih okužb.
Škropiva delimo nadalje na zimska in poletna. Zimska škropiva so pretežno insekticidna, so jedka, zgoščena. Če bi škropili z zimskimi škropivi poleti, bi požgali listje, plodove in zelene poganjke. Zimsko škropljenje učinkuje temeljito in prizadene skoraj vse škodljivce, ki sona drevesu v zimskem mirovanju.
Pozimi škropimo običajno le enkrat, zato pa poleti večkrat in z različnimi škropivi. Poletno škropljenje, ima kratkotrajen učinek; odvisno je od vremena, nastopa škodljivca ali bolezni in prirastka plodov, listja in poganjkov, ki še niso zavarovani s škropivom. Sredstva za varstvo rastlin so v raznih oblikah, največkrat jih uporabljamo kot škropiva, le redko kot prašiva. Škropiva imajo večinoma omejeno trajnost, zato jih kupujemo sproti, vsako leto le toliko, kolikor jih potrebujemo. Shranjujemo jih v posebnem ločenem, suhem, hladnem in temnem prostoru. Tekoča škropiva v shrambi ne smejo zmrzniti. Po vsaki rabi ostanek škropiva ponovno dobro in nepredušno zapremo. Pripravljamo ga vednoz sproti za določeno škropljenje le toliko, kolikor ga bomo porabili. Predvsem pa je pomembno, da natančno upoštevamo priložena navodila, zlasti še glede varnostnih ukrepov, da se ne zastrupimo.
Priprava škropiva_____
Škropivo pripravimo tako, da ga potrebno količino odtehtamo, če je v obliki
praška, ga v vedru najprej z malo vode razmočimo in zmešamo v gosto kašo, tako da ni več opaziti kepic suhega škropiva. Nato ga razredčimo, precedimo v posodo za škropivo, v katero smo že prej nalili vodo. Tudi tekoča škropiva zmešamo najprej z manj vode. Pomembno je, da jih povsem natančno odmerimo. Praktična je menzura s kubičnimi centimetri in milimetri. Vedro, v katerem smo škropivo mešali, do čistega izperemo. Pred škropljenjem in vsakokrat, ko polnimo škropilnico, pripravljeno škropivo dobro zmešamo. Med seboj mešamo navadno le dve, kvečjemu tri škropiva, po potrebi, odvisno od škodljivcev. Kadar mešamo dve ali več škropiv, jih pripravimo najprej v malem, vsako posebej, nato jih med mešanjem zlijemo skupaj, dolijemo manjkajočo količino vode in vse skupaj še enkrat premešamo.
Škropiva, kijih med seboj ne smemo mešati, običajno omenjajo navodila. Za škropljenje uporabljajo vedno čisto vodo, najbolje deževnico ali kapnico. Trda talna in postana voda nista primerni za škropljenje. Tudi temperatura vode ne sme biti-veliko nižja kot je temperatura ozračja, zlasti ob vročem sončnem vremenu.
Kako škropimo?
Škropivo v določeni koncentraciji čimbolj tanko in enakomerno porazdelimo po vsej površini rastlinskih delov. Nepopolno in neuspešno je površno škropljenje, pri katerem ostanejo rastlinski deli le delno poškropljeni in so vmes presledki. Temeljito škropljenje je odvisno od kakovosti škropilnice. Da lahko poškropimo vsako drevo temeljito prav do vrha, vrh znižamo do dosegljive višine.
Temeljito škropimo s škropivi, ki delujejo na škodljivca z dotikom, zlasti pri zimskem škropljenju. Fino škropimo poleti zlasti proti boleznim tako, da so listje in plodovi enakomerno oroše-ni. Da ne gre preveč škropiva v izgubo, škropimo najprej vrhove in oddaljene veje. Tako pada odvečno škropivo v notranjost krošnje in na spodnje veje, ki še niso bile škropljene, če pa škropimo najprej spodnje veje, škropivo kaplja na tla. Če škropimo strnjeno vrsto zaradi višine dreves z daljšim curkom, škropimo raje v smeri vrste, tudi v tem s primeru se namreč ujame škropivo, ki brizga mimo vej, na sosednja drevesa. Škropimo vejo za vejo, razpršilnik pa premikamo vedno v smeri veje in ne počez. Predvsem pazimo, da škropivo ne kaplja od drevesa, zato spretno premikamo razpršilnik. Pomembno je, da imamo dober pregled nad poškropljenimi deli drevesa. Najprimerneje je škropiti ob sončnem vremenu, ker se tedaj poškropljeni deli drevesa zaradi sonca bleščijo. Kadar je vetrovno, raje ne škropimo, ker je tedaj delo otežkočeno.
DOKLEJ SE PITANJE IZ VREGE?
Je že tako, da dokler ne pride do problemov, o morebitnih posledicah napačnih odločitev ‘navadno ne razmišljamo. To se je potrdilo tudi zdaj, ko smo se kar na lepem srečali s pomanjkanjem živinske krme. Problemi so se ponekod celo tako zaostrili, da je ogrožena živinorejska proizvodnja. Vzroki za nastale težave so znani, saj je vso to zmedo povzročila koruza. Tisti, ki bi koruzo potrebovali, torej živinorejci, je nimajo, pridelovalci pa diktirajo svojo politiko in s tem tudi svojo ceno. Tokrat ni moj namen, da bi ugotavljal, koliko znašajo proizvodni stroški za kilogram koruze, zagotovo pa bi lahko trdil, da je trenutna cena na trgu vsaj dvakrat višja od proizvodne cene. Da je temu tako, nas ne sme čuditi, saj imajo predelovalci škarje in platno v svojih rokah, porabniki koruze pa so ob vsem tem nemočni. Lastne krmne osnove nimajo in če želijo ohraniti stalež, morajo sprejeti pogoje, ki jih nudijo dobavitelji. V tem pa je tudi osnovni problem, ki se ga ne da tako hitro odpraviti in bo še dolgo burkal duhove in rušil cenovna neskladja med posameznimi kmetijskimi proizvodi. Zaradi tega je koruza v zadnjih letih pri nas povzela monopol med poljščinami in povsem upravičeno jo imenujemo tudi rumeno zlato.
Problem pomanjkanja koruze je v zadnjem času močno prisoten tudi med pomurskimi rejci, tako v družbenem kot tudi v zasebnem sektorju. V slednjem je sicer nekoliko manj množičen, je pa priso-
Več reda tudi v čebelarstvu
V soboški občini so doslej z dobro organiziranostjo tudi v čebelarstvu naredili precej reda, dosti dela pa jih še čaka. Tega na nedeljskem občnem zboru Zveze čebelarskih društev Murska Sobota niso poudarjali samo delegati, ampak tudi ostali, ki so se zavzeto vključili v razpravo.
Veliko več pozornosti bodo morali posvetiti skrbi za zdrave čebelje družine. Bolezni se pojavljajo vse pogosteje, zato bi bilo prav, če bi za to v soboški občini, kjer je v enajst čebelarskih društev vključenih že 309 članov z 8321 panji — čedajje več pa je tistih, ki niso organizirani — zaposlili posebnega strokovnjaka. Potreben bo nenehen nadzor, potrebno bo sprotno svetovanje pri uporabi zdravil, kjer se pojavjjo čebelje bolezni. Zdaj je v uporabi tudi precej takih zdravil, ki lahko več škodijo kot koristijo. Tudi uporaba najrazličnejših škropiv v poljedelstvu, sadovnjakih in vinogradov naj bi bila v prihodnje pod večjo kontrolo.
Med, ta sladki med! Čedalje bolj ga cenimo, marsikdo pa ne ve koliko truda morajo vložiti čebelarji preden začnejo polniti sode in sodčke. Lanska letina je bila še kar zadovoljiva. Odkupljenih je bilo 130 ton, ob tem pa še tona cvetnega prahu. Pri odkupu jih je lani Medex nekoliko razočaral, ker je zavlačeval okrog sklepanja pogodbe. To so izkoristili nekateri posredovalci in mnoge čebelarje spravili v nejevoljo. V prihodnje naj bi bilo drugače. V Murski Soboti se že dogovarjajo za osrednje skladišče. Pa ne samo za med, ampak tudi za vse ostalo kar čebelarji potrebujejo. Trudijo se torej, da bi v čebelarstvu naredili več reda, hkrati pa upajo, da pri tem ne bodo preveč osamljeni.
Janko Stolnik
KOMENTIRAMO
ten pri tistih rejcih, ki za obseg reje nimajo zadostne lastne krmne osnove in so poleg beljakovinskih komponent vezani tudi na dokup osnovne krme. In takšnih rejcev tudi v zasebnem sektorju v Pomurju ni malo. S tem pa smo prišli tudi do bistva problema, ki ga tako najdemo v predimenzioniranih rejskih kapacitetah. Pri načrtovanju le-teh smo često pozabljali na osnovni pogoj, saj smo se že nekako navadili na pitanje iz vreče. To pa so znali spretno izkoristiti dobavitelji, ki so na ta račun
Na zimskih olimpijskih igrah imamo vse ekskluzivno: dobavitelje čajev, kozmetike, pijač ...
... za nas pa bi lahko rekli, da znamo krmiti živino samo z ekskluzivnimi krmili iz vreč
CUPRABLAU
za zdrav pridelek
" L plus
zaščitno sredstvo—fungicid v, prahu
CUPRAFLOW
zaščitno sredstvo—fungicid v tekoči koncentrirani suspenziji
Najbolj učinkoviti sredstvi ze škropljenje proti peronospori na hmelju in na vinski trti, proti kodravosti breskev (v času mirovanja), oroti kromoirievi o/esni in Dlesni na oaradižniku.
CELJE
kovali lepe dobičke, medtem ko se je živinorejska proizvodnja nenehno dražila. Lepo se sicer sliši, ko govorimo o farmskem načinu reje, toda ali smo se ob tem kdaj vprašali, kaj se bo zgodilo, če bo na trgu zmanjkalo krme. So se te odgovornosti zavedali tisti, ki so načrtovali hleve za 50, 80 pa tudi čez 100 glav goveje živine ali nekaj sto pitanih prašičev v turnusu? So takrat sploh preračunavali, koliko krme si takšni rejci lahko zagotovijo sami? Ze sam podatek, da lahko deset-hektarska kmetija, ki je usmerjena v prašičerejsko proizvodnjo, zagotovi osnovno krmo za okrog 200 pitanih prašičev letno, bi lahko bil v poduk za odločitve. Ce pa
vemo, da je desethektarskih kmetij v Pomurju le malo, farme za govedo in prašiče pa so rasle v vseh vaseh, potem lahko zaključimo, da smo se pri tem presneto ušteli.
Še bolj kot v zasebnem sektorju pa posledice, ki vladajo na trgu s koruzo, čutijo v družbenem sektorju. Če vemo, da pridelamo letno v Pomurju okrog 30 tisoč ton koruze, in da je moramo ob tem še okrog 80 tisoč ton dokupiti, potem vidimo tudi neskladje med krmno osnovo in rejskimi kapacitetami. Rešitev je torej v zagotavljanju večjih količin doma pridelane krme, vendar tudi pri tem možnosti niso neomejene. V Pomurju imamo precejšnje obveznosti tudi do pridelovanja pšenice in sladkorne pese, zato se površin pod koruzo ne bo dalo bistveno povečati. Intenzifikacija proizvodnje in s tem zagotavljanje višjih pridelkov je zato edina možnost, ki'nam še preostane. Ker pa tudi s tem še ne bomo zadovoljili potreb, ki jih zahtevajo rejske kapacitete, bo potrebno nadaljevati tudi z že začetimi sovlaganji v proizvodnjo na drugih območjih. Vse dotlej pa se bo pač potrebno sprijazniti s stanjem kakršno je, torej s pogoji, ki nam jih diktirajo tisti, od katerih je v tem trenutku odvisna naša živinorejska proizvodnja.
L. Kovač
STRAN 7
VESTNIK, 16. FEBRUARJA 1984
naši kraji in ljudje
Ni bilo lahko te dni priti v Neradnovce. Asfaltna cesta tja namreč še ne pelje; torej-nas je od Gornjih Petrovec dalje vodila kar precej razdrapana pot — ponekod še zasnežena in spolzka, drugje polna snežne brozge, na več mestih pa blatna, daje kaj. In tako daleč od Murske Sobote je to! Ljudem, ki živijo v takšnih razmerah, je treba dati vse priznanje. Neradnov-čarji pa, kot so nam dejali na krajevnem uradu v Petrovcih, si zaslužijo še posebno pohvalo. Ker so delavni, enotni,
Okrog poldneva je bilo, ko smo se ustavili pri gasilsko-vaškem domu v Neradnovcih. Prav tedaj je prišla mimo Marija Kuronja. Če bi bilo to zvečer, bi prav gotovo srečali kar precej domačinov. (Foto: J. G.)
Pot v Neradnovce je bila ponekod zasnežena in spolzka, drugje polna snežne brozge, na več mestih pa blatna.
(Foto: J. G.)
Verženci nismo zadovoljni z urejenostjo našega kraja. Vedno opozaijamo drug drugega, kaj bi lahko še postorili, kaj je pomanjkljivo in tako naprej. Toda ko drugi ocenjujejo naše delo, nas ne morejo prehvaliti. In rezultat je tudi drugo mesto v tekmovanju za najlepši kraj v Sloveniji, ki ga je organizirala Turistična zveza Slovenije. To drugo mesto si delimo z Bledom. To pa je tudi obenem za nas velika odgovornost,« pravi Vlado Ferenc, ko je stekla beseda o Veržeju in Veržencih.
Verženci niso zadovoljni s seboj
Na koncu vsakega referendumskega obdobja ponavadi krajani naredijo obračun z namenom, da preverijo, kaj ie bilo narejenega in kaj ne. In lani se je izteklo referendumsko obdobje 1978—83. Rezultat: v petih letih so asfaltirali 16 kilometrov cest oziroma 56.720 kvadratnih
metrov. Na novo so z asfaltom prevlekli 7500 kvadratnih metrov. Te ceste pa so: po vaseh Bunčani in Veržej, in cesta Banovci—Salinci. Na novo so zgradili dve transformatorski postaji in uredili cestno razsvetljavo v Veržeju. Obnovljena je tudi kulturna dvorana na Grlavi, niso pa pozabili tudi na telefonijo: položili so namreč telefonski kabel med centralo v Križevcih in Veržeju 300 novih naročnikov. Ko smo se z
NERADNOVCARJI
Požarno varstvo
uspešni... Potemtakem povejmo še nekaj več o njih.
Vasje raztresena po gričih. 66 hišnih številk ima, vendar je nekaj domačij praznih, tako da šteje le okrog 200 prebivalcev. Mladih je ostalo doma bolj malo, kajti zemlja jim ne nudi dovolj za življenje. V takšnih razmerah je težko načrtovati hitrejši razvoj kraja. Toda Neradnovčar-ji so zagnani kot le malokje. V zadnjem času so si uredili dokaj lep gasilsko-vaški dom, zbiralnico mleka in mrliško' vežo, največ znoja pa so
Vladom Ferencem pogovarjali o samoprispevkih,, je povedal:
»Zavedamo se, da je za vsak referendumski program pomembno nekaj: namreč, da je v celoti izvršen. Če namreč nekatere naloge niso končane, potem krajani izgu-
bijo zaupanje v vodstvo in sami vase. In to je razlog, da vsak referendumski program v naši krajevni skupnosti poskušamo v celoti izvršiti. In ko smo lansko leto sprejemali nov samoprispevek, je bila polovica dela že končanega, s tem da smo minuli referendumski program izpolnili v celoti. Tudi za naslednjih pet let smo pripravili zanimiv program: nadaljevanje z asfaltiranjem cest — v letu 1983 smo že asfaltirali ceste Šalin-
pustih na cestah. Samo lani bi jih bilo treba videti, ko so skupaj z brigadirji mladinske delovne akcije Goričko 83’ sodelovali pri modernizaciji cestnega odseka Lucova— Neradnovci! In če vas še nismo dovolj prepričali o njihovi zagnanosti, potem, če boste imeli priložnost, se te dni še vi napotite tja. Videli boste namreč, kako zavzeto so se lotili priprav na borovo gostiivanje, ki ga bodo organizirali 26. tega meseca. Skoraj vsak večer se zbirajo v svojem domu in se dogovar
ci—Krištanci—Grlava in Bu-:	nčani—Veržej, sedaj pa nas
s	še čakajo naslednje naloge:
'	nadaljevanje akcije za razširi-
i	tev telefonskega omrežja v
.	Bunčanih (40 naročnikov),
।	Veržeju (100 naročnikov) ter
na Grlavi, v Šalincih in Kristancih (skupaj 60 naročnikov).
V Veržeju bomo pripravili tudi dokumentacijo za pripravo na izgradnjo kanalizacije, kije v našem kraju nujno potrebna, saj je sedanji sistem neprimeren. Seveda pa pri tej nalogi računamo tudi na širšo družbeno skupnost. Te dni se dogovaijamo tudi s planerji
murskih elektrarn, saj je Veržej zelo blizu Mure in ne bi radi karkoli naredili narobe.«
Seveda so vse te naloge samo del vseh širših prizadevanj krajanov za lepše in boljše življenje. V Veržeju imajo aktivno kulturno društvo, delavni pa so tudi v turističnem društvu. Najlepši dokaz je nedavno končan kuharski tečaj, ki se ga je udeležilo veliko število krajank, toliko, da vseh niso mogli niti sprejeti. In to je
jajo, kaj je treba še postoriti, da bo prireditev kar najbolj uspela. Večkrat pa se oblačijo tudi v borove svate in hodijo po okoliških vaseh vabit na gostiivanje. Pred desetimi leti so ga že uspešno organizirali. Zakaj spet letos? Seveda, to je ena izmed priložnosti, da zberejo nekaj denarja za vaške potrebe, za nadaljnje urejanje gasilskega doma (orodjarne) idr.
V Neradnovcih je torej te dni živahno. Le kako bo šele prihodnjo nedeljo?
JOŽE GRAJ
najlepši dokaz, da Veržej živi in da Verženci živijo s svojim krajem.
Dušan Lopamik
MARIJA FIFOLT PO 40 LETIH DELA V ZVEZI KOMUNISTOV
„Ne morem razumeti, kaj se je v naši družbi zgodilo. Vem in prav je tako, da gremo s časom naprej, zato sem bila tudi vedno nosilka številnih funkcij, se razdajala in tudi opešala. Toda v vseh teh zadnjih letih ni bil nihče za nič odgovoren, to sem ugotavljala kot sekretarka osnovne organizacije, član občinskega komiteja in tudi član medobčinskega sveta ZK. Sprejemali smo le nove in nove sklepe”.
S temi mislimi je proslavila 40-letnico dela v vrstah zveze komunistov 61-letna Marija Fifolt iz Apač, nekdanja prekaljena skojevka, predana zadružnica, poslanka slovenske ljudske skupščine, udeleženka dveh kongresov slovenskih komunistov in neomajna aktivistka v krajevni skupnosti. Zatem pa prepustila mesto mladim, ki morajo — kot pravi — z močjo svoje mladosti in elanom uveljavljati nove, zdrave ideje.
OD SKOJEVKE DO POSLANKE
Svojega vstopa v partijske vrste se spominja takole: ,, Takrat v partijo pa danes —ja, to je veli-, ka razlika. V času vojne vihre sem bila v domačem kraju pri Črnomlju sekretarka SKOJ za vasi Rožanc, Lokve in Petrova vas. Tudi po kapitulaciji Italije, ko je bilo že osvobojeno ozemlje, je bilo
Marija Fifolt: V partiji za omahljivce ne sme biti mesta!” Kandidati OF za ljudsko skupščino Slovenije predstavljeni v reviji Tovariš 15. 3. 1951 (Marija Fifolt v srednji vrsti desno).
tah na Gorenjskem. 1946; leta.je prišla v ApaSKO dolino, za kmalu njo še fant spoznala ga je v partizanih, ki ji je postal mož (tudi sam je član ZK le mesec manj od Marije), in se vključila v delo kmetijske zadruge. Z veliko političnega delaje prebrodila Informbiro, bila članica okrajnega odbora ter opravljala še številne druge funkcije, v letih 1951 in 1952 pa bila kot 'mlada zadružnica izvoljena za poslanko ljudske skupščine Slovenije in njenega 3. tajnika.
,, Vzgojili sta me vojna in partija”, se spominja poti, ki ni bila brez čeri, ,,zato ne morem biti drugačna kot sam. Naučila sem se poštenosti in neomahovanja. Po vojni nam je bilo vsega škoda. Zato ne prenesem, da lahko kdo pride v partijo le iz materialnih razlo-
Vzgojila sta me vojna in partija
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
stop do gasilskih aparatov, hidrantnin in razdelilnih omaric, je zaradi založenosti dostopa nemogoč. Pokazalo se je tudi, da povsod delavci tudi ne znajo uporabljati gasilskih aparatov, da so ižtrošena vodovodna omrežja, da delavci kadijo v proizvodnih prostorih in odmetavajo ogorke v bližini vnetljivih snovi. Prav tako je še tu in tam vprašljiva budnost nočnih čuvajev In njihova usposobljenost upravljati z gasilnimi aparati.
Nevarnost pred požari, ki še vedno povzroča velike materialne škode tako v družbenem kot zasebnem sektorju, nas torej opozarja, da se soočimo s problematiko požarne nevarnosti vsak v svojem okolju, zlasti pa tisti, ki so zato najbolj odgovorni. Skrb za varnost pred požari mora priti v zavest vsakega občana. Zato moramo nenehno skrbeti za vzgojo v vseh starosti. Nadaljevati moramo predavanja s področja požarnega mov s področja požarnega varstva v šolah, krajevnih skupnostih n organizacijah združenega dela. Krepiti moramo preventivno dejavnost in skrbeti za nadaljnje opremljanje s tehničnimi sredstvi. To zlasti tam, kjer so doslej zanemarjali. Skratka, dolžnost nas vseh je, da prispevamo h krepitvi požarnega varstva in s tem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. To naj bo naš prispevek k reševanju gospodarskih težav.
Feri Maučec
gov, da si zagotovi boljši družbeni in gmotni položaj. Sama sem vedno znala ceniti družbeno lastnino, delala kot sem govorila, zato me tudi spoštujejo in so nas že takrat, ko smo prišli v te kraje. Poštenost, posebej pa še v vrstah zveze komunistov, je osnova. Prav zaradi dvoličnežev izgubljamo ugled in mladina vse manj vstopa med nas . . .”
„ VEČ KRITIČNOSTI IN ODGOVORNOSTI”
Zato pa pravi, da je najbolj vesela, da je vzgojila otroke, da je srečna v družinskem krogu, kjer so jo vedno razumeli, čeprav je bilo zaradi velikih obveznosti zanje včasih tudi premalo časa.
Naši bralci se Marije Fifolt, saj je že bila naš gost, gotovo spominjajo, tudi njenih klenih misli, misli aktivistke, žene in matere, ki je kot članica slovenske in jugoslovanske delegacije obiskala tovariša Tita ob njegovem 60. rojstnem dnevu. Krajani apaške krajevne skupnosti pa se je spominjajo kot dolgoletne matičarke in vodje krajevnega urada, kjer se je upokojila pred 10-timi leti. Tudi danes ne stoji ob strani, saj je delegatka sveta KS, tajnica in članica upravnega odbora v domačem DPD Svoboda, sekretarka krajevne organizacije ZZB NOV in seveda aktivna komunistka v svoji osnovni organizaciji. Razmišljanja ob jubileju pa je sklenila takole:
,,Mi stari komunisti pogrešamo predvsem kratke in konstruktivne sestanke, na katerih bi se opredelili in razdelili naloge. In seveda preverili, kdo je kaj storil, čeprav se na pritisk ljudi počasi odgovornost že izostruje. Pogrešam pa tudi nekdanjo kritičnost in odprtost. Zaradi ljubega miru si nočemo ali ne upamo več ničesar povedati drug drugemu. Komunist pa mora biti komunistu odkrit sogovornik, zato pa sta potrebni zrelost in samokritičnost. ”
Vlado Ptiveo
STRAN 8
VESTNIK, 16. FEBRUARJA 1984
šport
TRADICIONALNA TELESNOKULTURNA PRIREDITEV V LJUTOMERU
RUDOLFOVA IN POTOČNIK ŠPORTNIKA OBČINE LJUTOMER 1983
Zveza telesnokulturnih organizacij občin Ljutomer je pretekli teden pripravila v kino dvorani v Ljutomeru tradicionalno telesnokultumo prireditev s telovadno akademijo. Na njej so
Najboljša športnika občine Ljutomer za leto 1983 — Vlado Potočnik, mlajši in Manuela Rudolf.
NAMIZNI TENIS
BREZ ZMAGE
Na ekipnem prvenstvu Slovenije za mladinke, ki je bilo v Hrastniku, je po predhodnih kvalifikacijah sodelovalo 10 ekip, med njimi tudi mlada vrsta Sobočank, ki po pričakovanju ni dosegla nobene zmage. Sobočanke imajo samo eno izgral-ko Tanjo Sinic, ki je sposobna v tej konkurenci tudi zmagati in je imela scor 8:5, ostali dve Darja Trček in Nataša Lah pa sta še prešibki za to konkurenco.
Rezultati: SOBOTA—KEMI-CAR 0:5, SEMEDELA 2:5, ILIRIJA 3:5, TRIGLAV 0:5. JESE-
PRVI MESTI ZA SOBOČANE
Ekipno prvenstvo SV regije
za
ROKOBORBA BBS ■■■ ■■■
Podlesek
| v reprezentanci |
V Skopju je bilo izbirno tekmovanje za sestavo članske rokoborske reprezentance Jugoslavije v prostem stilu. Tekmovanja so Ise udeležili tudi pomurski rokoborci. Največ uspeha je imel Franc B Podlesek, ki je v kat. do 68 kg osvojil prvo mesto. Vse naprotnike I je premagal s tušem ali teh. tušem. V finalu je odpravil Šabanija B (Priština) in Koceva (štip). Podlesek se je tako uvrstil v državno
(reprezentanco, ki bo sodelovala na mednarodnem tekmovanju v Švici, hkrati pa bil proglašen za najboljšega tekmovalca. Kos je v kat. do 90 kg zasedel tretje mesto, kar je prav tako lep uspeh.
Izbirno tekmovanje v rimsko-grškem stilu pa je bilo v Som-
boru. Od pomurskih rokoborcev je bil najboljši Danijel Vrbančič, ki je v kat. do 62 kg zasedel četrto mesto.
KOLESARSTVO
Slavnostni govornik Branko Zidar — predsednik ZTKO Ljv tomer je v svojem nagovoru ocenil trenutno stanje telesne kulture v ljutomerski občini, hkrati pa podal nekaj sugestij za bodoče delo. Ugodno je ocenil aktivnosti telesnokulturnih organizacij, saj v občini deluje 25 organizacij, ki redno ali občasno vključujejo čez 4.000 občanov. Ugotovil je, da lahko v prihodnje ob sodelovanju s šolami, učitelji telesne vzgoje in drugimi dejavniki še ■ veliko storijo pri nadaljnjem razvoju telesne kulture, zlasti na področju športne rekreacije. Pri tem bi morale večjo vlogo odigrati krajevne skupnosti, kjer že obstajajo zametki teles-nokulturne dejavnosti. Zlasti bi morali v prihodnje organizirati več množičnih akcij, kot so tekmovanja krajevnih skupnosti, vsi na kolo za zdravo telo, naučimo se plavati in podobno, ki so že doslej dala pozitivne rezultate.
sodelovalo 23 moških in 7 ženskih ekip. Moški so tekmovali v 12, ženske pa v osmih panogah. O pomenu delavskih športnih iger je govoril sekretai občinskega sveta zveze sindikatov Ljutomer Alojz Copot, ki je tudi najboljšim ekipam podelil pok tile in priznanja. V moški konkurenci je v skupni uvrstitvi zmagala ekipa Tehnostroja (P) s 97 točkami pred Vesno 58, Tehnostrojem (S) 52, Obrtniki 51, Prosveto 41, Občino 24, Mlekoprometom 15, MTT 12, Ljutomerčanom 12, Marlesom 9, Križevskimi opekarnami 9 in Krko 8 točk. V ženski konkurenci pa je bila najboljša ekipa Prosveta z 79 točkami pred Vesno 65, Tehnostrojem 42, Obrtniki 27, Občino 23, Društvom invalidov 5 in Krko 2 točki.
Foto: F. Maučec
Potočnika, mlajšega, za najboljšo športnico pa strelko Manuelo Rudolfovo. Naslov najboljših društev je pripadel: TVD Partizan Križevci, ŠŠD Veržej in pionirski strelski sekciji Ljutomer. Za najboljšega organizatorja pa so izbrali Zaliko Lubi.
Priznanja ZTKO Ljutomer so prejeli: Pavel Zorko, Milan Antolin, oba Križevci, Janko Vargazon s Cvena, Stanko Kapun iz Ljutomera ter krajevne skupnosti Ljutomer, Cven in Križevci. Posebni spominski nagradi — maskoto ZOI Sarajevo — pa sta prejela vrhunska športnika Milica Zemljič in Miro Steržaj. Priznanja je podelil predsednik ZTKO Ljutomer Branko Zidar. Pripravili so tudi priložnostni kulturni program.
pionirje, ki je bilo v Radljah, je zbralo 20 ekip klubov iz te regije in štiri najboljše ekipe so si priborile pravico do nastopa na republiškem prvenstvu, ki bo v Murski Soboti. Po pričakovanju so imeli tudi tokrat največ uspeha Sobočani, ki so osvojili prvi dve mesti. V finalni skupini je prva ekipa Sobote — Ivan Kuzma in Smiljan Mekicar — premagala drugo ekipo s 3:0 ter Maribor prav tako s 3:0, v borbi za drugo mesto pa je druga ekipa — Mirko Unger in Matjaž Žitek — premagala Maribor s 3:1 ter Peto-vio s 3:0. Tretja ekipa (Fridrih, Ge-rendaj) je osvojila 5. mesto, četrta (Tinev, Poredoš) 7. mesto in ekipa Radgone (Rihtarič, amid) 9. mesto.
M. U.
Lep uspeh Holera
V Novem mestu je bilo republiško prvenstvo v ciklokrosu za člane, mladince in pionirje, na katerem je sodelovalo 130 kolesarjev, med njimi tudi pomurski tekmovalci. Lep uspeh je dosegel Holer v konkurenci članov A in B z osvojitvijo enajstega mesta. Premagal je nekatere znane kolesarje. Pri pionirjih je Kapun zasedel osmo, pri ml. mladincih Škraban deveto, pri mladincih pa sta bila Ceh na 15. in Berden na 19. mestu.
V nedeljo je bilo tekmovanje pomurskih kolesarjev v Crešnjevcih, ki sta ga pripravipa tamkajšnja mladina v sodelovanju s KK Pomurje iz Bel-tinec. Sodelovalo je več kot trideset kolesarjev iz Beltinec, Radenec, Radgone, Črešnjevec, Murske Sobote, Bučan in Tišine. Tekmovali so v ciklokrosu za naslove pomurskih prvakov, hkrati pa je to bila preizkušnja pred državnim prvenstvom v ciklokrosu, Ki bo v nedeljo v Poreču.
Rezultati — veterani: 1. M. Kavaš: člani: 1. Janko Holer: mladinci: 1. D. Titan, 2. S. Ceh, 3. J. Markoja; Ml. mladinci: 1. J. Škraban, 2. D. Serec, j. J. Cigut; pionirji; 1. k. Kapun, 2. j. vereš, 3. R. Ceh; Pionirji: L M. Konstantinovič, 2. K. Žnidaršič, 3. Zver.
V delavskih športnih igrah liutomerske občine je lani
Za najboljšega športnika ljutomerske občine v lanskem letu so proglasili judoista Vlada
Feri Maučec
POM. ZIMSKA ROKOMETNA LIGA
Polet 82 zimski prvak
Odigrano je bilo zadnje kolo tekmovanja v pomurski zimski rokometni ligi za moške. Rezultati: To-ko:Bakovci 7019:23, Polet 82:Rad-gona 10:0 in Bakovci (ml):Ljuto-mer 13:17. V sklepni del tekmovanja so se uvrstile prve štiri ekipe. Rezultati: Polet 82:Ljutomer 21:18, Radgona:Bak6vci 26:20, Ba-kovci:Ljutomer 12:18 in Polet 82:Radgona 27:23.
STRELSTVO — OBČINSKA ZLATA PUŠČICA
Občinski naslov Balašku
V Murski Soboti je bilo tekmovanje v streljanju z zračno puško za občinsko zlato puščico. Od 194 strelcev iz 15 strelskih družin, je izpolnilo normo 520 krogov za občinsko tekmovanje 52. Tekmovanja pa se je udeležilo le 38 strelcev, od katerih je 17 izpolnilo normo za regijsko tekmovanje za zlato puščico, ki bo v nedeljo v Murski Soboti. Norma ie 530 krogov. Največ uspeha je tokrat imel Štefan Balaško (Noršinci), ki je s 555 krogi osvojil prvo mesto in občinsko zlato puščico pred Karlom Turnerjem (Noršinci) 549, Brankom Bukovcem (Tišina), Jožetom Škedljem (Kovinar) in Janezom Horvatom (Mura), vsi po 548 krogov.
POMURSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO
Cigan pomuski prvak
Odigrano je bilo zadnje kolo pomurskega šahovskega prvenstva posameznikov, na katerem je sodelovalo 24 šahistov iz treh pomurskih občin: radgonske, lendavske in soboške. Naslov pomurskega prvaka si je že pred zadnjim kolom zagotovil Štefan Cigan in tako dokazal, da je najboljši šahist v pokrajini ob Muri. Lep uspeh sta dosegla tudi Štefan Režonja in Evgen Ružič, ki sta si pridobila naslov mojstrskega kandidata, ter Božič, Simič in Vidič, ki so postali prvokategoriniki. Tako imamo sedaj v Pomurju 7 mojstrskih kandidatov, to so Štefan Cigan, Alojz Kos, Igor Kos, Boris Kovač, Danilo Hari, Štefan Režonja in Evgen Ružič. Štefan Cigan pa ima tudi osvojen en bal za mojstra FIDE, ima pa tudi reinting (vrednost) kot edini v Pomurju.	.
Rezultati zadnjega kola: Cigan : Režonja 0:1, A. Kos : Boris Kovač remi, Ružič : B. Hari remi, D. Hari: Simič 1:0, Božič : I. Kos 1:0, Trop: Gabor 0'1 Kuhar : Gaber remi, Todorovič : Radovan 0:1, Strbad : Radi-škoviš 1:0, Lukič : Vidič 0:1, Havaši : Manič 1:0 in Mikolič : Branko Kovač 0'1 Končni vrstni red: Cigan 7, Režonja, Ružič po 6,5, A. Kos, D. Hari.in’Ružič po 6, Božič in Vidič po 5,5, Kuhar, Gaber in B. Han po 5
ZIMSKA OBČINSKA ODBOJKARSKA LIGA
mi del TPO Radenske
Končan je bil prvi ael tekmovanja v zimski odbojkarski ligi občine Gornja Radgona, kjer sodeluje 10 moštev. V prvem delu je zmagala ekipa Tovarna polnilne opreme Radenske zaradi boljše razlike v setih pred ekipo Gorenje-Elrada. Pomeni, da se bosta ti dve ekipi tudi v nadaljevanju borili za najvišje me-
Lestvica Polet 82 Radgona Ljutomer Bakovci 70 Toko Bakovci (ml) Polet (ml)
SKL - ženske
točk itd.
F. Maučec
sto.
Lestvica
TPO Radenska
Elrad
Partizan GR
Elektro
Mladost
Partizan Videm PM
Avtoradgona Partizan Negova Km. kombinat
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
8 8
6
5
5
5
4 3
1
0
1
1
3
4
4
4
5
6
8
9
17:3
16:6
13:9
13:10
11:9
10:10
10:10
9:13
5:16
0:18
16
16
12
10
10
10
8
6
2
0
vp
8
8
8
8
6
6
6
8
5
4
3
3
2
0
0 0
0 3 0 4
0 0
0 0
5
3
4
6
193:137 161:151 153:141
146:151 136:139
129:132
53:120
16
10
8
6
6
4
0
Pomurje:Sava 56:74
V zadnjem kolu prvega dela tekmovanja v slovenski ženski košarkarski ligi je vodeča Sava v Murski Soboti premagala domače Pomutje s prepričljivim izidom. Koše za Pomurje so dosegle: Koren 12, Žitek 10, Šiško 8,‘ Kardoš 8, Merklin 8, Škraban 4, Bore 4 in Babič 2. V naslednjem kolu igra Pomurje doma z ekipo Salonita.
V Lendavi zmagal Gruškovnjak
Na občinskem strelskem tekmovanju za zlato puščico v Lendavi je nastopilo 13 strelcev. Največ uspeha so imeli strelci iz Turnišča. Zmagal je Franc Gruškovnjak (SD Štefan Kovač, Turnišče), ki je tudi edini iz lendavske občine izpolnil normo za regijsko tekmovanje za zlato puščico.
Rezultati: 1. Franc Gruškovnjak (ŠK Turnišče) 531 krogov, 2. Rudi Leiner (INA) —29, 3. Jože Zver 520, 4. Roman Kuronja 515 in 5. Stanko Jerebic 514 krogov, vsi SD ŠK Turnišče.
' A. S.
JUDO
PIONIRJI LENDAVE NAJBOLJŠI
Na prvem pozivnem turnirju pionirjev v judu, ki je bil v Murski Soboti, je sodelovalo 60 tekmovalcev iz Pomurja. Največ so pokazali pionirji iz Lendave, ki so tudi osvojili največ prvih mest. Vedno bolj pa presenečajo tekmovalci s Cankove, ki so osvojili eno prvo, eno drugo m več tretjih mest. Posebej se je izkazal Hari s Cankove, ki je premočno zmagal v svoji kategoriji. Isto velja tudi za Lešnjaka iz Lendave.
Rezultati — do 32 kg: 1. Verbančič (Lj), 2. Kolmanič (Lj), 3. Smodiš (Ca) in Zrna (Le); do 35 kg: 1. Breznik (Le), 2. Vučko (Le), 3. štajer (Ca) in Rituper (MS); do 38,kg: 1. šabjan (MS), 2. Šiška (MS), 3. Erceš (MS) in Maček (Ca); do 42 kg: 1. Lešnjak (Le), 2. Čenč (MS), 3. Kronhauzer m šadl (oba Ca); do 46 kg: 1. Lackovič (Le), 2. Kokaš (Ca), 3. Varga (Le) in Veldin (MS) do 52 kg: 1. Hari (Ca), 2. Stolnik (Lj), 3. Ortman m Ortman (Lj); nad 52 kg: 1. Hajdinjak (Le), 2. Prinčič (Lj), 3. Legemč in Sooš (MS). Ekipno: 1. Lendava 25, 2. Ljutomer 16, 3. M. Sobota 16 m 4.
Cankova 13 točk;	,
V Murski soboti je bilo tudi kvalifikacijsko tekmovanje mladincev za sodelovanje na republiškem prvenstvu v judu. Nastopilo je okrog 40 mladincev. Na rep. prvenstvo pa so se kvalificirali: Vrdjuka, Mihalič, Meničanin, Horvat in Semen (vsi MS) ter Krajačič (Le).
V soboto bo v Ljubljani republiško prvenstvo članov. Udeležili se ga bodo: Fajhtinger, Mihalič, Meničanin, Kisilak, B. Horvat, D- Horva , Žunec in Semen.	O g
Orientacijski pohod
Taborniški odred ,,Crni teloh” Murska Sobota organizira prientacijski pohod, ki bo v soboto, 18. februarja 1984 ob 8.000 uri izpred doma v Domanjševcih. Ekipe, ki bodo štele po pet članov bodo tekmovale na 12 km dolgi progi, ki bo imela pet kontrolnih točk.
Velenje: Polana 33:15
V okviru priprav na spomladanski del tekmovanja so rokometašice Polane odigrale prijateljsko tekmo v Titovem Velenju. Gole za Polano so dosegle: Horvat 9. Kociper 3. Bačvič 2 in Vogrinec 1.
OBČINSKO TEKMOVANJE
' Šahovski klub Radenska bo 25. ali 26. februarja organiziral občinsko ligo Murska Sobota. Že doslej se je prijavilo 14 ekip iz raznih organizacij in krajevmn skupnosti. Pravico tekmovanja majo samo šahisti, ki ne nastopajo v višjih tekmovalnih razredih. Zaželjeno je, da se prijavi čimveč ekip. Zlasti bi bilo prav, da bi se tekmovanja udeležile ekipe iz nekaterih centrov; kjer so včasih šahisti redno tekmovali.
Lestvica
Sava Jesenice Pomurje Metka Mengeš Kladivar Cimos Salonit Comet Maribor
9
9
9
9
9
8
9
9
9
8
9
7
6
6
5
4
3
3
0
0 2
3
3
4
4
6
6
8
8
773:573
689:594
637:605
655:649
789:689
631:640
586:630
604:663
496:665
497:649
18
14
12
12
10
8
6
6
2 0
Kegljanje — slov, liga
Poraz Radenske
V tretjem kolu tekmovanja slovenske moške kegljaške lige je Radenska v Ljutomeru izgubila tekmo s kranjskim Triglavom z rezultatom .5263:5271 podrtimi keglji. Najboljši pri Radenski je bil tokrat Smodiš z 911 podrtimi keglji pred Mirom Steržajem 910, Horvatom 871, Kovačičem 870. Drvaričem 858 in Harijem Steržajem 826 kegljev. Danes v četer-tek igra Radenska v Celju z istoimen-
skim klubom.
Triglav Celje Gradis Radenska Tekstil
3
3
3
3
3
3
2
0 0
0 0
0
0
2
2
2
103
194
83
9
600
6
4
2
2
2
NAMIZNI TENIS
NOVAK IN KUPLJENOVA
Letošnje občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za člane, članice m dvojice ljutomerske Občine je bilo številčno zelo skromno, saj so se tekmovanja udeležili le predstavniki treh društev. To je nerazumljivo, saj skoraj vsako društvo in mladinski aktiv razpolagajo z mizami in prostori. Kot kaže pa med mladimi ni pravega zanimanja za to privlačno športno panogo. Razveseljivo pa je, da so se po nekaj letih tokrat tekmovanja zopet udeležile ženske.
Med 11 posamezniki je zmagal Stanko Novak pred Tonetom Fickom (oba Ljutomer) in Jankom Vargazonom (Cven). Med 4 posameznicami pa je občinski naslov osvojila Nataša Kupljen pred Renato Ivančič in Alenko Makoter (vse Cven). V moških dvojicah sta zmagala Sovič—Vargazon (Cven) pred Magdič—M. Ficko (Kamenščak) in Novak—T. Ficko (Ljutomer).	S. Žunič
Bratje Špindler daleč najboljši
Na občinskem strelskem tekmovanju v Ljutomeru za zlato puščico, ki ga je pripravila občinska strelska zveza, je nastopilo 26 strelcev. Tokrat so se izkazali bratje Špindler, ki so prepričljivo osvojili prva tri mesta. Zmagal je Ljubo pred Dušanom in Sandijem ter tako osvojil občinsko zlato puščico.
Rezultati: 1. Ljubo Špindler 549, 2. Dušan Špindler 542, 3. Sandi Špindler 541 krogov, 4. Manuela Rudolf 533, 5. Stanko Kapun 532 in 6. Boris Rudolf 531 krogov. Vseh šest tekmovalcev je izpolnilo normo za regijsko tekmovanje, ki bo v nedeljo v Murski Soboti.
S. Kapun
ODLIČNI LJUTOMERČANI
Sklenjeno je bilo občinsko tek-		Med posamezniki je bil najboljši
movanje v streljanju z zračno pu-		Ljubo Špindler z 2921 krogi pred
ško ljutomerske občine, kjer je so-		bratom Dušanom 2902, Rajkom
delovalo 15 ekip ter 42 strelcev ih		Kapunom 2864, Stankom Kapu-
12 strelk. Premočno so zmagali		nom 2859 in Sandijem Špindlerjem
strelci iz Ljutomera, ki bodo tudi		2834 (vsi Ljutomer).
sodelovali v kvalifikacijah za republiško prvenstvo.		Na občinskem strelskem tekmo-
cjutomei 1.	8579	120	vanju pionirjev je zmagal Borut Fi-
Ljutomer III.	8444	108	lipič s 171 krogi pred Damjanom
Ljutomer II.	8388	108	Šendlingerjem (162), in Brankom
Vesna I.	7954	93	Habjaničem 160 krogov. Med pio-
Obrtniki	7863	90	nirkami je bila prva Manuela Ru-
Vesna II.	7250	70	dolf s 172 krogi pred Darjo Horvat
Ljutomer V.	7147	69	171 in Ireno Sovič 159 krogov. Se-
Rudar L	7094	60	dem pionirjev je izpolnilo normo za
Marles	6728	54	republiško prvenstvo.
Ljutomer IV. Rudar II. Krka I. Ljutomer VI. Kongrad	5973	51 5947	37 6208	36 6294	31 2307	14	
Krka II.	3058	11	Stanko Kapun
V OBČINSKI LIGI ŠEST EKIP
Začelo se je tekmovanje v occmski strelski ligi Lendava, kjer nastopa šest ekip. V prvem kolu so imeli največ uspeha tekmovalci SD Planika iz Turnišča, ki so zmagali z 806 krogi pred SD Štefan Kovač Turnišče 805 in SD Lendava 729 krogov. Najboljši posameznik je bil Jože Maučec (Planika) 171, krogov pred Francem Korenom (ŠK) 171 in Bojanom Donkom (Le) 169 krogov.
A. S.
STRAN 9
VESTNIK, 16. FEBRUARJA 1984
ne zgodi se vsak dan
ZIMSKA OLIMPIADA OD NEKOČ DO DANES
Olimpiada se seli v Azijo
Od naših tekmovalcev v Grenoblu je treba omeniti 9. mesto Ludvika Zajca v skokih na veliki skakalnici ter Ankeletovo, ki je bila v slalomu dvanajsta.
Na ledu je zablestela nova zvezda: Američanka Peggy Fleming, ki so jo proglasili za novo Sonjo Henie. Napovedali so ji blestečo prihodnjost, toda Peggy je kmalu po Grenoblu prenehala drsati.
V hokeju na ledu so sovjetski tekmovalci ponovili svojo zmago iz Innsbrucka. Čeh Raška je bil zmagovalec v skokih na mali skakalnici, Rus Belousov na veliki. V umetnem drsanju je zmagal pri moških Avstrijec Schwarz, Italijani so bili zmagovalci v bobu. Vzhodne Nemce so zalotili, da ogrevajo drsne ploskve na sankah, zato so jim odvzeli srebrno in bronasto medaljo.
Avstrijka Olga Pali je bila prva v spustu, toda bolj kot ta uspeh je novinaije zanimalo pri njej nekaj drugega. Vsak večerje pred počitkom poslušala neki tekst z magnetofona, ki ji gaje pripravil oče. Najbrž so bili novinaiji razočarani, ko jim je Olga odkrila svojo »skrivnost«. Na traku je bil posnet običajen pogovor Pallove družine, ki se je preprosto končal z besedami Olgine mame: »Olga, pridi že in popij čaj«. Bil je pač to primer praktične psihologije.
Tudi to sodi k olimpijadi: znana ameriška podpirateljica športa Cornelius Banderbilt-Whitney, ki je za ameriške tekmovalce na ZOI v Sarajevu zbrala dva milijona dolarjev, je pred pričetkom iger v Sarajevu priredila gala večerjo na katero je povabila tudk podpredsednika predsedstva SFRJ Vidoja Žarkoviča in predsednika predsedstva BiH Milanka Renovico. 50 tisoč dolarjev je ameriško bogatašico stala ta večerja.
Škandal v Sapporu
Desete (uradne) ZOI so se preselile na nov kontinent, v Azijo, oziroma v japonski Sapporo. Švicaiji so dosegli lepe uspehe v alpskih disciplinah
Naša ekipa na teh ZOI je bila maloštevilna. Pudgar je bil deveti na 90-metrski skakalnici, Štefančič deseti na 70-metrski, hokejaši so bili v skupini B enajsti, prvi pa spet sovjetski tekmovalci. V umetnostnem drsanju je bil pri moških zmagovalec Čeh Nepela, pri ženskah pa Avstrijka Schuba.
In sedaj v podnaslovu omenjeni škandal. Predsednik mednarodnega .olimpijskega komiteja Američan Brundage je s svojim diktatorskim obnašanjem razjedal živce tekmovalcem in drugim. Avstrijski tekmovalec Schranz se mu je javno uprl, zato ga je olimpijski komite diskvalificiral in Schranz je zapustil Sapporo. Avstrijsko časopisje je zahtevalo vrnitev celotne avstrijske ekipe. To zahtevo je podprl sam minister za prosveto. Vodja avstrijske ekipe Pruckner je odločil drugače: Avstrijci ostanejo brez Schranza. To je zbudilo strahovito ogorčenje- v Avstriji. Najbolj razdraženi so pretili, da bodo sežgali Brucknerjevo hišo in njegova hčerka nekaj časa sploh
ni smela v šolo. Se slabše pa se je godilo nekdanjemu članu mednarodnega komiteja pivovamarju Mautner-Markhofu, ki je podprl odločitev komiteja o Schranzovi izključitvi. Gostinci niso hoteli več kupovati njegovega piva in v Avstriji je vladala parola: »Niti požirka piva iz pivovarne tega izdajalca!«
Medtem se je Schranz vrnil na Dunaj. Zlobni jeziki so govorih, da so Dunajčani pripravili samo dvema osebama takšen sprejem: Schranzu in — Hitlerju .. .
Gorje premaganim
Na ZOI v Innsbrucku 1976 in v Lake Placidu leta 1980 so se potrdile napovedi psihologov, ki so trdili, da tekmovalci ne prenesejo pritiska ponorelih navijačev. Na primeru Avstrijca Schranza smo videli kam to vodi. Vedno je bilo tako, da je imelo kakšnih petnajst tekmovalcev enake pogoje za zmago. Toda prvi je bil tisti, katerega osebnost je bila najbolj stabilna in psihološko najboljše pripravljena. Avstrijski športni zdravnik Ludwig Prokop je mnenja: »Tekmovalec nikoli ne odpove zato, ker bi mu pričelo nagajati srce ali podobno, temveč zato, ker nenadoma izgubi zaupanje vase.«
Na 12. ZOI leta 1976 v Innsbrucku naj bi po takšni razlagi prišla nenadoma na vrh najboljših smučarka Mittermaieijeva iz ZR Nemčije (dve zlati medalji — v spustu ali slalomu ter srebrno v veleslalomu). Podobno presenečenje je bil tudi Avstrijec Stock-štiri leta kasneje v Lake Placidu. Celo njegov trener Kahr ni mogel veijeti svojim očem, ko je gledal s kakšno hitrostjo se Stock bliža cilju.
PRIHODNJIČ: Zadnjič pred Sarajevom
PONOS PA TAKŠEN
— Očka, lahko si ponosen, da imaš takega sina.
— Si končno spet dobil dobro oceno?
— Ne, ampak sina od tvojega direktorja sem pošteno prebunkal.
AVTOPORTRET
— Čestitam, to zelje si pa zares skrbno narisal!
— Kakšno zelje? To je avtoportret . . .
ČESTITKA
— Dedek, iskreno ti čestitam za rostni dan.
— Hvala, iskrena hvala!
— Dedek, če nimaš drobiža, lahko grem v trgovino menjat . . .
TIP
— Kdo je bil tisti tip, ki je sinoči v kinu sedel zraven tebe?
— Mož. Samo on ni moj TIP.
Si človeštvo pripravlja katastrofo?
Skoraj polami mraz v ZDA, grozovite lanske poplave v Evropi, ubijajoča vročina v Indiji, vse te vremenske nadloge, za katere pravimo, da so takšne, kakršnih že desetletja ne pomnimo, govore o vremenski zmešnjavi, v kateri se je znašel naš planet. Je takšno naravno stanje ali gre za najavljanje večjih sprememb?
Dolge stotine milijonov let je bilo svetovno podnebje razmerma ustaljeno. Povprečna temperatura je bila toplejša, bilo je malo polarnega ledu in vreme so določali osnovni činitelji: sonce, Zemljina krožnica, celine, svetovna moija in ozračje. Prav v zadnjem času pa je začel vtikati svoje prste v vremensko kuhinjo človek s svojo dejavnostjo. Modema znanost je nabrala že toliko dokazov, da ni več mogoče , dvomiti o tem, ali človek vpliva na temeljne spremembe v svetovni klimi. Ne samo da spreminja vremenske razmere v velikih mestih in njihovi okolici, zaradi človekovih dejavnosti se širijo puščave, izginjano ogromne površine gozdov, kar spreminja toplotno in vodno ravnotežje v širših razmerah. In še več: človek z nekaterimi svojimi dejavnostmi vpliva na vreme že kar v globalnih razmerah.
Predvsem gre tu za veliko porabo fosilnih goriv, premoga, nafte, zemeljskega plina idr. Pri izgorevanju teh snovi se sproščajo plini, med njimi tudi ogljikov dvokis, ki je po mnenju svetovnih strokovnjakov poglavitni povzročitelj sprememb v svetovnem vremenu. Raziskave namreč kažejo, da se zaradi vse večjih količin plina dviga povprečna temperatura na Zemlji.
Preobrat se je začel z industrijsko revolucijo na prelomu stoletja. Izračuni kažejo, da se je v stotih letih količina ogljikovega dvokisa v ozračju povečala za 20 odst, in da se bo podvojila do konca tega tisočletja oziroma najkasneje do leta 2020, če se bo nadaljevala enaka poraba fosilnih goriv.
Veliki naravni odjemalci tega plina nikakor ne bodo mogli iz ozračja pobrati vse te velike količine. Svetovna moija, ki so eden od odjemalcev, so počasna pri srkanju ogljikovega dvokisa iz ozračja, rastline, drugi veliki odjemalci, pa v svetovnih razmerah izgubljajo bitko, gozdov je iz leta v leto manj, krči se gozdna biomasa zaradi izsekavanja in tudi že zaradi povratnega učinka izgorevanja fosilnih goriv (kisli dež!). Vse do prejšnjega stoletja je bilo uravnoteženo proizvajanje in odjemanje ogljikovega dvokisa, zdaj pa je ravnotežje
rM HUBI BUBI ■■■ SMB BI
V bolnišnici v Long Beachu (ZDA) seje rodil otrok,ki jc oil zaplojen pri eni, dorasel pa je v maternici druge I matere. Otrok je normalen, ima pa dve materi.
XXX
V New Yorku so pričeli obnavljati simbol mesta — kip svobode, ki ga je leta 1886 Američanom poklonila I Francija. Obnovitvena dela bodo znašala 450 milijonov ■ dolarjev.
,xxx
Angleški kralj Rihard II. (14. stol.) je bil tolikšen ■ zapravljivec, daje moral nekoč zastaviti celo kraljevsko | krono.
XXX
Najhitrejši polž »drvi« s hitrostjo 55 metrov na uro.
XXX
Indijci pravijo: potrpežljiva žena lahko vola speče na soncu — s povečevalnim steklom.
porušeno: nastaja več tega plina, poraba pa upada.
»In kaj potem?« bo kdo dejal. Kopičenje ogljikovega dvokisa ni mačji kašelj. Ogljikov dvokis vsrkuje infra rdeče žarke, ki bi sicer sevali v vesolje, del energije pa vrača nazaj na zemljino površje, zaradi česar se ozračje ogreva. Teoretični modeli so pokazali, da bi podvojitev količine ogljikovega dvokisa dvignila povprečno temperaturo za 3 stopinje. Znotraj tega povprečja bi bili dvigi na severni polobli večji, na južni pa manjši, ker je na jugu več morij in manj celin. Tako bi se povprečna temperatura v Evropi, Aziji in Severni Ameriki dejansko dvignila za 5 do 6 stopinj. Se pravi, da bomo do tega prišli ob koncu tisočletja, čez najmanj dvajset let.
Iz obširnega problemskega zapisa, ki sta ga o vsem tem napisala v časopisu Foreign Affairs strokovnjak za klima-tologijo William Kelogg in politolog Robert Schware, je moč razbrati, da bo takšna sprememba pripeljala do velikih in za človeštvo lahko usodnih sprememb ne samo v vremenu, temveč tudi v člo-vešku družbi.
Otoplitev ozračja namreč grozi s pomaknitvijo odneb-nih pasov proti obema poloma. To pomeni, da bi zdajšnji žitorodni pas Severne Amerike in Evrazije spremenil podnebje v bolj suho in vroče, kar bi resno ogrozilo svetovno proizvodnjo žitaric in koruze. Vendar hkrati ugotavljata, da bi padlo več padavin na dežele, kjer je tradicija gojenje riža. Tu bi vremenske spremembe dobrodejno vlivale na proizvodnjo hrane. Imeli bi večji pridelek in pogostejše žetve. V bistvu bi človeštvo imelo še dovolj hrane, spremembe v gospodarski razdelitvi sveta pa bi lahko bile velike.
Otoplitev bi prinesla tudi nevarnost epidemij nekaterih bolezni v tista območja sveta, kjer jih zdaj ne poznajo, lahko pa bi prišlo tudi do povsem novih epidemij.
Kaj narediti, da bi se izognili usodnim posledicam in morda celo katastrofi? Predvsem je treba zmanjšati kopičenje ogljikovega dvokisa v ozračju, to pa pomeni, da je treba uporabljati kot vir energije manj fosilnih goriv.
POPRAVLJANJE OCEN
— Kdaj boš končal s temi nezadostnimi?
— Takrat, ko bodo v šoli končno uvedli samoocenjevanje.
OTROŠKA USTA
— Očka, ti imaš dve
KAJ SO STRAHOVI
Strahovi sicer so, vendar pa gre za naravne pojave. Tako bi lahko strnili dognanja angleškega »duhologa« Petra Underwooda, ki se že dolga leta ukvarja s pri-kaznimi in strahovi. Slednjih je še posebno veliko po angleških starih dvorcih in gradovih, saj se skoraj ne spodobi, da bi bila poštena angleška plemiška domačija brez lastnega strahu.
Underwood se je raziskovanja hudo kočljivih prikazni duhov ali strahov lotil zaradi osebne izkušnje. V zgodnjem otroštvu mu je umrl oče in še isto noč se mu je umrli pokazal ob vznožju postelje. Da ni šlo za halucinacijo, ga je prepričala njegova mati, ki je umrlega tudi videla.
Raziskal je na stojine primerov videnja duhov in kritično ugotovil, da
gre kar v 98 odstotkih za privide, v dveh odstotkih primerov pa gre po njegovem prepričanju za resnična doživetja, naravne pojave, kijih lahko zaznajo občutljivejši ljudje.
Underwood v svoji najnovejši knjigi »Ne povsem preprosta naloga« razlaga, da nasilne smrti, mučenja in podobni dogodki puste na krajih dogajanja nekakšen električni odtis, ki se lahko ohrani dolga leta in celo stoletja. V določenih razmerah odtis oživi in zaradi vibracije delcev pride do svetlobnega pojava, vidnega elektrenja. To je potem, če je človek dovolj občutljiv za videnje takšnih rahlih svetlob, sloviti duh, prikazen ah strah, kakorkoli ga že imenujemo.
Lahko bi zaključili, da se Angleži svojim strahovom niso pripravljeni odpovedati in jim ponujajo celo manj skrivnostno eksistenco (bivanje kot naravni pojav), samo da bi ostali.
STRAN 10
VESTNIK, 16. FEBRUARJA 1984
za vsakogar nekaj
PRAVNI NASVET
Potrdilo o delovni dobi
Marsikdo še nima ustreznega dokumente o delovni dobi, ki jo Je »nabral« na delu v Avstriji, zato ne bo odveč nasvet, kako priti do potrdila. Najenostavneje Je, če naplže-te kar v slovenskem Jeziku pismo na deželno bolniško blagajno, pri tem pa ne pozabite navesti polnega naslova In rojstnih podatkov. Če se le da, napišite tudi z delovne karte za Inozemce (Aus-iander Arbeitskarte) Ime delodajalca in čas, ki ste ga prebili pri njem. če tega dokumente nimate, pa vsaj navedite leto, ko ste bili na delu in seveda ime podjetja. Dokument, ki ga potrebujete, se po nemško imenuje »Be-schelnlgung fiir die Zu* sammenrechtings— oder Beschilftigungszelten«, po naše: Potrdilo o času zavarovanja ali zaposlitve. Če ste delali na območju avstrijske Koroške, pišite na naslov: Kžrntner Gebletkrankenkasse Mir Arbelter und Angestellte, 9010 Klagenfurt, Kempf-strasse 8. Če ste delali na območju dežele Tirolske, pišite na naslov: Tiroler Gebletokrankenkasse fiir Arbelter und Angestellte, Innsbruck, Klara-PČM-Weg 2. Se naslov za Štajersko: Stelrmarkische Gebietskrankenkasse fiir Arbelter und Angestellte, Graz, Josef Pongratz Platz 1.
Tako potrdilo Je potrebno za uveljavitev delovne dobe ne le občanom, ki se zaposlujejo v domačih podjetih, ampak tudi bivšim zdomcem, ki so se odločili za kmetovanje. Namreč tudi delovna doba v tujini se upošteva pri delavskem zavarovanju kmetov, kar je še zlasti v tem času sila aktualno.
S. Sobočan
zdravnik za vas
Rešitev je v preventivi
S pregledi, o Katerih smo govorili v prejšnjem sestavku, se v Radencih ukvarjamo že več kot deset let. V tem času smo pregledali prek petnajst tisoč ljudi. Preiskovanci prihajajo večinoma iz Slovenije, jih je pa veliko iz drugih republik in nekaj celo iz tujine. Te preglede smo uvedli ob spoznanju, da samo skrb za zdravljenje že nastale koronarne bolezni bore malo vpliva na širjenje te bolezni. Izkušnja nas je tudi naučila, da vsi uspehi zdravljenja v večini primerov ne vrnejo v prejšnje stanje, ne privedejo bolnika do popolne ozdravitve. Edini danes znani način, kako zavreti to bolezen, je preventiva arterioskleroze v tisti fazi, ko bolezen še ne kaže zna-
PRIHODNJIČ: zvišan krvni ' pritisk
nekaj za gostince
RADIO MURSKA SOBOTA
KAKŠNI SO GOSTJE?
Koliko ljudi, toliko temperamentov; kolikor temperamentov, toliko gostov. Vsak človek ima pač svoj zunanji in notranji obraz. Vendar so že od nekdaj skušali ravrstiti ljudi v določene skupne kategorije, v tipološke vrste. Tu ni prostora za podrobnejšo razlago karakteroloških razlik med ljudmi ali za seznanjanje s tipologijami. Kljub temu pa lahko verjamemo, da bomo zašli težave, če bomo z jeznoritežem ravnali enako kot s flegmatikom, z veseljakom kot melanholikom, z razsipnežem kot s skopuhom itd.
Mogoče bo bolj primerno, če si
šport in rekreacija
METODE UTRJEVANJA
Vaše glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota s pripisom: Za pet najpopularnejših.
Posebno v športu velja načelo delo krepi, počitek slabi, pretiran trening škoduje, strokovno odmerjena aktivnost pa zdravi. Pri tem so strokovnjaki spoznali, da lahko učinke treninga primerjamo s prilagajanjem, ki je za sodobno življenje izrednega pomena. V našem primeru pomeni prilagajanje to, da je storilnost organa odvisna od naših zahtev do njega. Vemo, da trening krepi storilnost. Razumljivo je, če so dražljaji preslabotni, jih organ ne zaznava in se zato ne prilagodi.
Vztrajnostni trening izredno učinkovito pomaga pri odstranjevanju posledic nezdravega načina življenja. Posebno ugodno deluje na krvni obtok, torej tudi preprečuje srčni infarkt. Človek bi moral dnevno preteči najmanj 2000 metrov ali preplavati 800 metrov ... da bi bil trening zares učinkovit. Seveda ustrezajo tudi drugačne oblike telesne vadbe, kot denimo kolesarjenje, rokomet, nogomet, smučarski tek in podobno.
Tisti, ki vsega tega ne utegnejo, si lahko pomagajo s telovadbo doma: s tekom po stopnicah, tekom na mestu, vrtenjem stoječega kolesa in podobnimi vajami. Vsak tak trening deluje blagodejno tudi na krvni obtok, ko se srčni utrip poveča. Približno pravilo je, naj bi se utrip dvignil na 170, od česar odštejemo leta. Število srčnih
kov, se pravi v predsimptomatski fazi.
Čeprav uradno zelo radi izgovarjamo oguljeno frazo v najrazličnih medicinskih in nemedicinskih zvezah, da je bolje preprečiti kot zdraviti”, je preventiva pri nas še vedno pastorka. Za preventivo nam običajno, priznajmo, najprej zmanjka denarja, v medicinskih krogih pa tudi časa. Zdravstveni delavci so vse preveč terapevtsko usmerjeni, predvsem pa preobremenjeni s skrbjo za bolne, da bi se lahko posvečali preventivi, dejavnosti, ki je najbolj perspektivna, na žalost pa najmanj cenjena.
V razvitem svetu si je preventiva že pridobila svoj ..prostor
ogledamo goste z naše gostinske perspektive. Mladina je neugnana, živa, iskrivo razpoložena, zelo gla-
sna, nestrpna, muhasta, prepirljiva, zato pa običajno manj zahtevna pri kakovosti storitev in postrežbe. Glasbena skrinja z moderno glasbo jo bolj zadovolji kot najbolj izbrana hrana. Starejši ljudje pa so razumljivo bolj umirjeni, ne ljubijo hrupnosti, so zvesti obiskovalci lokala, dokler se jim kaj ne zameri, niso zelo občutljivi za kakovost jedi, piiač in postrežbe. Po navadi imajo svoje posebne želje in navade in se jih strogo drže.
udarcev moramo zviševati postopoma z rednim treniranjem.
Po koncu gibalnega programa naj se človek ne počuti popolnoma izčrpanega. Znamenje, daje napor prehud, je, če človek potem
SOCIALNA VARNOST
— Feri, s čim se preživljate? Kakšna je vaša socialna varnost?
— Nekateri pravijo, da sem lopov.
— To je pa nerodno.
— Niti ne, le policaji so mi prepogosto za petami.
PSI SO NA SLABŠEM?
— Nekateri pravijo, da pes živi tem nekje do petnajst let
— Nekako teko.
— Madona, jaz pa po pasje živim že petdeset let pa me še ni vrag vzel.
SEŠTEVEK
— Jaz in žena sva eno.
— Blagor tebi. Midva pa sva deset
— Ne razumem.
— Preprosto: ona je ena, jaz pa NULA.
pod soncem”, rezultati so spodbudni. V celi vrsti držav, ki so pred leti bile na vrhu po obolevnosti koronark, spomnimo se Finske, Amerike, že beležijo manj teh obolenj. V teh deželah je preventiva postala del vsakodnevnega obnašanja njihovih ljudi. Iz tabele vidimo, v katerih deželah število koronarnih obolenj že upada in kje število teh obolenj še vedno narašča, med njimi je prav pri dnu še vedno Jugoslavija.
Preiskovanci, ki prihajajo k nam na preventivne preglede, stroške plačajo sami ali matično podjetje.
Zanimalo nas je, kakšna je zastopanost rizičnih faktorjev med pregledanimi. Zbrali smo rezultate zadnjih treh let. Rezultati nam k kažejo, da je pri * preiskovani skupini zastopanost rizičnih faktorjev, krvni pritisk (RR), prekomerna telesna teža (TT), holesterol (hol.), trigliceridi (TG), kajenje, prek dvajset odstotna, sečna kislina (ac. ur.), krvni sladkor (glukoza) pa okrog pet odstotna.
Prav tako opažamo, da je pogostnejša pri moških kot pri ženskah.
Zanimivo je, da so dejavniki tveganja pri moških v desetletjih od 20—49 pogosteje prisotni kot pri ženskah.
Dr. Lojze števanec internist
To jim je premalo sladko, ono preslano, tisto preveč začinjeno. Skrbi jih, če je solata dovolj oprana, moti jih premočan duh po čebuli, kozarci niso dovolj čisti. Vinček mora biti pozimi malo ogret, pri oknu jim piha . . . Zato pa so po drugi strani pikolovsko pošteni. Z njimi najbrž ne bo šla niti žlička. Če so dobili pri

poravnavanju računa kovača preveč, ga bodo takoj vrnili, hkrati pa bodo tudi smrtno užaljeni, če smo jim pomotoma zaračunali pet dinarjev preveč.
Vsak petek od 16.00 do 16.30 na Radiu Murska Sobota
Lestvica tega tedna:
1.	Žeja — Diamanti
2.	Slovenski muzikant — Marjan Smode
3.	Slovenija — Buldožer
4.	Ti znaš — Josipa Lisac
5.	Ne* ne mi dihat za ovratnik — Lačni Franc
Nagrado Elektrotehne iz Murske Sobote prejmeta:
Zdenka Horvat, Hotiza 12, 69220 Lendava
Marija Šeruga, Žerovinci 60, 62259 Ivanjkovci
Naša nova premoga:
1.	Miki, Miki — Sladžana Miloševič
2.	Jabuke i vino — Žana
nenelino zeha in če ga boli glava. Kdor ni izurjen, naj začne vaditi polagoma iri naj se ne ravna,- po svojih sposobnostih v preteklosti. Za merilo naj vzame sedanjo zmogljivost.
DE
MALO
BONTONA
NEGA
TELESA
Vinogradniki oziroma kletarji, ki prodajajo grozdje oziroma vino, morajo biti vpisani v register pri skupščini občine. Vin< smejo prodati, če je opravljena analiza, ki jo za naše območje opravka Kmetijski zavod Maribor. Najbolje je, če za vzorec vina, ki ga nesete na analizo, vzamete pravo vinsko steklenico, torej ne steklenico od likerja ali pa, kar je še slabše, od olja. Steklenica naj bo popolnoma čista, to je dobro oprana, Izplaknjena najprej s čisto vodo, nato z vinom, ki ga damo v preiskavo. Zamašek mora biti prav tako čist, po možnosti nov, iz plu-tovine. Ne uporabljajmo starih, zamaščenih ali kako drugače onesnaženih zamaškov. Steklenico moramo tudi opremiti z nalepko, iz katere je razviden naslov proizvajalca, številka vpisa v register, količina, od katere je vzet vzorec, označba vina, letnik vina, navedba, ali je bilo do-sladkano . ..
Na svojo zunanjost parite ob vsaki priložnosti. Nališpa-nost še ni negovanost, h kateri sodita predvsem čistoča in urejenost.
Umivajte si roke pred vsakim obrokom, saj vmes prijemljete denar, kljuke, telefonske slušalke in različne predmete, na katerih so morda bacili. Večkratno umivanje rok naj postane vsakodnevna navada.
Pri umivanju rok uporabljajte krtačko; le tako boste izza nohtov odstranili umazanijo. Nohti morajo biti čisti in primerno postriženi.
Ženski nohti so lahko negovani, četudi niso lakirani. Zelo dolge in temnordeče obarvane nohte pustite ženskem, ki žele za vsako ceno zbujati pozornost.
Nohti s popokanim m okrušenim lakom še malo niso videti lepi. Na to naj ne pozabijo zaposlene ženske, bodisi v službi ali pri gospodinjskem delu.
Med osnovne higienske navade sodi tudi vsakodnevno umivanje zob. Ne umivajte si jih le zjutraj, temveč po vsaki jedi, zlasti zvečer pred spanjem.
- Čez dan se večkrat počešite, saj jutranje česanje ne bo dovolj. A tega ne počnite v javnih, temveč temu namenjenih prostorih.
Frizura za vsak dan naj bo preprosta in praktična. Ne omislite si zapletene dnevne pričeske; bolj primerna bo za slovesnejše priložnosti.
Šminkanje obraza terja dobršno mero okusa. Povsem neprimeren je močno naličen obraz, kadar smo namenjeni izrekat sožalje ali na obisk k bolniku!
Moški si pristngujejo lase ne glede na dolžipo. Cim daljši so lasje, tem bolj urejeni morajo biti. Zato naj vsak moški posveča negi las nenehno skrb.
Kdor si pusti rasti brado, še ni rešen vseh skrbi z britjem in negovanjem obraza. Bradi mora posvetiti veliko nege: jo česati, prire-tudi za brke.
hujšanje
STARI RECEPTI
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: hitrost, Eleanor, rizling, Cano, DA, Edo, lat, Ga, siže, O, rokav, vlada, ŠI, alga. Čap, Nat, analiza, karakal.
Če želite izgubiti kilogram ali dva, poskusite z nekaj starimi recepti:
1.	Vsako jutro spijte skodelico nezaslajenega čaja, ki ste ga pripravili, ko ste v litru vode prekuhali 15 listov rdečega sleza. Tak čaj morate piti na tešče vsaj en mesec.
2.	Ce ste se odločili za shujševalno dieto, imajte vedno v hladilniku očiščeno korenje, gomolje zelene ter liste zelene solate. Zelenjavo jejte nezačinjeno vsaKič, ko začutite lakoto.
3.	Lahko pa vsakič, ko začutite lakoto, pojeste kislo kumarico ali dve.
4.	Za hujšanje je idealna hrana kuhan krompir, ki ph ga ne smete začiniti.
STRAN 11
VESTNIK, 16. FEBRUARJA 1984
Smrtna stiska je skovala temelje bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov
LJUDJE
Ko pijanca vidiš, pomisliš: »Oh, saj ta je pijan.« Ko zaljubljenega zagledaš, pomisliš: »Oh, saj ta je zaljubljen!« Da, takšni smo ljudje. Vsakega vidimo, vsakemu oponašamo, o vsakem govorimo, sami sebe pa ne vidimo. Sebe povišujemo ... J)a, takšni smo ljudje.
Ivanka Toplak, 8. b OŠ TURNIŠČE
SENCA
Senca, vedno ogrnjena v črno pelerino te spremlja čez- dan in ponoči ob tebi zaspi. Zvečer, ko se sprehajaj pod uličnimi svetilkami, ponovi vsak tvoj gib in te spremlja vse do doma, s tabo stopa po stopnicah do vrat. V gozdu se tvoj verni spremljevalec — senca — združi s senco dreves in že se v tvoji domišljiji zvrstijo srhljivi prizori iz filmov — grozljivk. Pospešiš korak, ki se končno spremeni v beg. Ko tako tekaš med drevesi in se splašnim pogledom oziraš naokoli, se tvoje oči sprašujejo, če ti kdo ne sledi. V strahu ugotoviš, da je zopet s tabo.
Hiter beg ti nič ne pomaga, kajti vedno je za korak pred teboj. Sledi ti kot zvesti, služabnik ali kot tisti, kateremu si zmeraj nekaj dolžan. Ustaviš se šele doma, ves zadihan; tudi sedaj je tu. Navadiš se na to, da se s tabo sprehaja in ti pri delu pomaga. Miruje samo v temnih nočeh, brez meseca in takrat se ti zazdi, da si tako sam...	‘
andreja Šiftar, 8. a oS Stefan kuhar-bojan PUCONCI
Sosedov kuža
Sosedovemu kužku je ime Karo.
Ima črno dlako, okoli gobčka je rjav. Je velik in pameten. Če mu rečeš:,,Daj taco!” ti jo da. Če vržeš žogico, jo prinese nazaj. Rad se potepa. Zato ga njegova gospodinja priveže za nekaj dni. Če greš tam mimo, zelo milo cvili in prosi, da ga odvežeš. Ob sobotah, ko soseda dela na njivi ali vrtu, je kuža z njo. Koplje luknje in išče krte. Če kakšnega najde, ga uniči in zakoplje nazaj v zemljo.
Ta kuža je zelo lep in jaz ga imam rada.
Andreja Čufar, 5. raz OS Marija Rožman 'STOGOVCI
MOJE NEZGODE
Moji starši delajo v Nemčiji. Počitnice preživim pri njih. Poleti smo se šli kopat. Ko smo prišli v Freibad, smo se pripravljali za kopanje. Tedaj sem opazila, da nimam kopalk. Mamica se je prijela za glavo. Joj, kaj boš pa zdaj? Bom pa v spodnjih hlačah. Ko sem se kopala, se mi je strgala gumica, še ena nezgoda. Zato sem se samo sončila. Doma je mama razlagala, kako sem se šla brez kopalk kopat. Bila sem jezna.
Tudi to se mi je zgodilo v Nemčiji. Morala sem po kruh. Odpeljala sem se s kolesom. Ko sem se vrnila, sem se spomnila, da nimam kolesa. Spet nezgoda! Morala sem nazaj po kolo.
Sabina Flisar, 3.a OS Bakovci
,,Bilo je 6. junija 1941. leta. Družina je sedela pri večerji, vendar teknilo ni nikomur. Čisto mehanično smo segali z žlicami v isto skledo in le ropot žlic je prekinjal tišino. Pred nekaj urami smo namreč izvedeli, da so Nemci odpeljali naše znance iz sosednje vasi. Vsi smo slutili, da je zdaj vrsta na nas. Po večerji je oče potegnil iz skrivališča radio in poskušal ujeti novosti tistega dne. Kmalu ga je zopet ugasnil in ga pospravil, kajti radijske aparate bi morali vsi oddati nemškemu poveljstvu. Mama je pospravila kuhinjo in brez besed smo se odpravili vsak v svojo sobo. Jaz nisem mogla zaspati, saj sem mislila le na znance, ki so jih fašisti odpeljali.
V zvoniku je odbila ura enajst. Počasi so se mi začele zapirati veke, ko je v naši veži zaropotalo in nastal je vik in krik. Stekla sem pogledat. Mama je jokala in držala v naročju mlajšega bratca, le oče je vzravnano hodil po sobi in pripravljal najnujnejše stvari. Žalostno me je pogledal in mi naročil, naj se oblečem. Ker sem se obotavljala, me je nemški vojak sunil s puškinim kopitom, da sem se kar opotekla po stopnicah. Kmalu smo še zadnjikrat objeli s pogledom vsak svoj kotiček v našem toplem domu in že so nas porinili na kamion, ki je odpeljal v noč. Naslednji dan so nas v Slovenski Bistrici strpali v živinske vagone in nas odpeljali v neznano. Vožnja je bila neznosna, bili smo lačni in žejni, primanjkovalo nam je zraka, širil se je smrad, ker ni bilo prostora, kjer bi opravljali človeško potrebo. Fašisti so ubili v nas vso človeško dostojanstvo. Vozili smo se dolgo. Vlak se je sicer vmes ustavljal, toda vrat nam niso odprli, nihče ni vedel, kje smo in kam nas peljejo.
Nekega dne, datuma ne vem, se je vlak zopet ustavil. Do naših ušes je prihajalo nemško vpitje in jok otrok. Kmalu so se odprla tudi vrata našega vagona. Mnogim je bila to rešitev, saj so zaradi pomanjkanja zraka bili v nezavesti. S puškinimi kopiti, brcami in udarci so nas nagnali iz vagonov. Klicali smo drug drugega in se lovili za roke. Vlak je odpeljal, mi pa smo začeli trnovo pot za obstanek. Lezli smo v breg, tavali po gozdovih in končno prišli od prvih hiš. Oče nas je ves čas bodril, nosil bratca, jaz pa sem pomagala mami, ki je bila najbolj obupana. Po dolgem tavanju smo zagledali pred seboj vas z nekaj hišami. Boječe smo potrkali na vrata prve hiše in prosili, če se lahko ogrejemo, kajti noč je bila sveža. Tudi lakota nas je dajala. Gospodinja nam je takoj ponudila toplega mleka in kruha. Ko je zvedela za našo usodo, nam je brez pomisleka ponudila zavetišče. Pripravila nam je skromna ležišča in po dolgem času smo sladko zaspali, čeprav daleč proč od doma. Grela nas je ljubezen doslej neznanih ljudi. Čez dva dni nam je gospodinja, ki je bila sama z otroki, razdelila delo. Meni je bilo sicer petnajst let, vendar sem bila precej šibke rasti, zato mi je naročila, naj skrbim za njene otroke. Oče in mati sta odšla z njo na polje. Tudi kuhati sem morala, kar mije bilo na začetku hudo, vendar sem se kmalu navadila. Postali smo ena družina. Čez nekaj časa pa sem vedno manj videla očeta. Tudi ponoči je odhajal od doma in
neke noči se ni več vrnil. Mati nama je povedala, da si je šel drugam iskat delo. Z bratcem sva se s tem sprijaznila, le mama je bila velikokrat zamišljena in potrta. Nekega dne pa sem zvedela resnico. Mati naju je poklicala in nama s solznimi očmi povedala, da je oče padel v partizanih.
Naša ,,rešiteljica” je zdaj še bolj skrbela za nas. Velikokrat je dala svoj kos kruha bratcu, da je bil sit, kajti tudi ona ni imela hrane v izobilju. Ob neki taki priliki sem zapisala v svoj dnevnik:,, Ostali ti bomo večni dolžniki, dobra žena!”
Mama, brat in jaz smo vojno preživeli pri tej družini. Domov smo se vračali žalostni, saj smo vedeli, da bomo svobodo uživali brez očeta, kljub temu pa smo bili ponosni, da se je maščeval fašistom za tisto strašno noč in dneve v izgnanstvu, ” je končala pripoved daljna sorodnica s Pohorja.
V imenu vseh mladih sem ji obljubila, da bomo vložili vse svoje moči, da bomo ohranili bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, saj nas je le to pripeljalo v svobodo in nas bo v svobodi tudi ohranilo.
Lilijana ŽAVCER, 7. raz.
I. OS Dane Sumanjek
Muska Sobota
P. S.: Za ta prispevek je Lilijana prejela knjižno nagrado na XXI. festivalu Kurirček Maribor.
Kako je v Boreči
Moj rojstni kraj'je na Goričkem v neznani vasici Boreča. Šteje je le 50 hiš, a jo imam še rajši prav zaradi tega.
Na levem bregu stoji hiša s hlevom, žganjar-no, drvarnico in leseno stavbo za spravljanje sena, Malo dalje so njiva in zvonec ter sosedov sadovnjak. Nad hišo in pod njo je velik sadovnjak, desna stran je obdana z njivami in goricami.
Skorij tričetrt vasi je obdano z gozdom. Gasilski dom predstavlja središče vasi; nad njim živita bratranec in sestrična. Po beli makadamski cesti pride le redek avtomobil. Blizu vasi je cerkev, ob njej pa pokopališče. Na Anino nedeljo je tam veselica. V naši vasi smo si skoraj vsi v sorodstvu in vsaka hiša ima svoj vzdevek. Mi recimo smo Srednji. So pa še Judovi, Fickini in drugi. Pozimi se po pobočju za hišo sankamo in smučamo. Ob cesti pa je drsališče. Naše vasi ne bi zamenjala nikoli za drugo. V njej se počutim srečno in veselo. To je prav prijetno, še zdaj, ko živim v mestu, rada grem tja.
Aleksandra Varga, 6. č O. S. E. Kardelj M. Sobota

Mura prvak, Panonija zadnja
V letu 1933 so pri S K Muri ustanovili tudi mladinsko moštvo ter se lotili načrtnega dela. V začetku je bilo vzorno sodelovanje med SK Muro in SK Panonijo, ki pa se je kasneje skalilo in med kluboma je prišlo do ostrih sporov. Tekmovalno območje je bilo Čakovec—Ptuj—Maribor—Murska Sobota. Prvič pa je prišlo do srečanja z nogometaši Jugoslavije iz Celja. Ni pa tokrat prišlo do prijateljskega srečanja -med nogometaši iz 'Dolnje Lendave in SK Muro izven Murske Sobote.
C letu 19J4 se je moštvo SK Mure okrepilo z nekaterimi talentiranimi nogometaši in uspešno startalo v tekmovanju II. razreda Ljubljanske nogometne podzveze — okrožja Maribor-, kjer so tekmovali tudi nogometaši Panonije iz Murske Sobote. SK Mura je postala prvak brez izgubljene točke, medtem ko je bila Panonija zadnja, saj je izgubila vse tekme brez častnega zadetka. Poleg lega je bila Panonija tudi nekaj časa suspendirana in ni smela nastopati, ker so igrali z neregistrirani
mi igralci. Sicer pa je Mura tega leta odigrala 25 tekem, oa katerih je zmagala 15, trikrat igrala neodločeno in 7 tekem izgubila z goldiferenco 102:58. Moštvo Panonije pa je odigralo 13 tekem, od katerih je dve zmagalo in enajst izgubilo z goldiferenco 12:80. Zaradi slabega uspeha tudi Panonija ni imela podpore občinstva in je bila v naslednjem letu razpuščena. Nogometaši Dolnje Lendave pa so tega leta zopet odigrali dve prijateljski tekmi z nogometaši Mure in obe izgubili z rezultatom 3:5.
Nogometaši SK Mure so leta 1934 dokaj slovesno proslavili 10-letno' delovanje. Ob tem praznovanju, ki je trajalo od 27.—29. junija, ko je bilo v Mprski Soboti več športnih prireditev. Poleg slavnostnega občnega zbora, na katerem so pregledali 10-
Nogometaši SK Mure 1934 ob 10-letnici ustanovitve kluba.
letno delovanje kluba, so med drugim tudi organizirali nogometni turnir, na katerem so nastopili nogometaši Hermesa in Drave iz Ptuja ter SK Mure. Ob pregledu 10-letnega dela so ugotovili, da je SK Mura odigrala skupno 96 tekem, katerih bilanca je bila: 41 zmag, 12 remijev, 43 porazov, dosežena razlika v golih pa je znašala 277:31 o. Ti podatki kažejo, da S K Mura v prvih desetih letih ni zabeležila vidnejših uspehov razen slavnostnega leta, ko so postali prvak v II. razredu Ljubljanske nogometne podzveze — okrožja Maribor. Vidnejše uspehe pa so v začetnem desetletnem delovanju dosegle rokometašice SK Mure, ki ' so dosegale vrhunske rezultate ne samo v državnem temveč tudi mednarodnem merilu. Odigrale so 75
tekem, od katerih so 60 dobile, 4 igrale neodločeno in 11 izgubile,goldiferenco pa je znašala 664:308. Tako je bilo tudi razumljivo, da je upravni odbor posvečal večjo skrb nogometašem šele po razpustitvi ženske rokometne sekcije. Na slavnostnem občnem zboru pa se je upravni odbor SK Mure tudi okrepil z, nekaterimi novimi člani: Stefan Gorički, Stefan Debelak, Ladislav Nadai, Edi Ditrich itd. Za predsednika kluba j^ bil ponovno izvoljen Vince Arvaj, ki je to funkcijo opravljal do Ž6. februarja f935, ko je bil na občnem zboru izvoljen za novega predsednika kluba Josip Lipič, za podpredsednika pa Slavko Vutkovič. Občnemu zboru je prisostvovalo 85 članov, prvič pa se ga je udeležil tudi delegat Nogometne podzveze Ljubljana dr. Koštl. SK Mura je takrat imela 182 rednih, 8 častnih, 2 ustanovna člana in 44 aktivnih nogometašev. Premoženje kluba je znašalo 7.000 dinarjev, denarni promet v letu 1934 pa 65.117 dinarjev. S K Mura je 7. 7. 1935 prvič organizirala tombolo, na kateri še je zbralo blizu osem tisoč ljudi. Glavni dobitek je bil radio aparat.
(nadaljevanje)
Združenje šoferjev in avtomehanikov Ljutomer
vpisuje v šolo za poklic VOZNIK.
Informacije dobite /sak dan od 10. do 15. ure.
Prijave do 20. februarja 1984.
ODREDBA O PRODAJI!
Dne 20. 3. 1984 ob 8.30 uri bo v sobi štev. 12 podpisanega sodišča javna dražba nepremičnin 1/1 vi. št. 606 k. o. Dokle-žovje s pare. št. 748/3 njiva v izmeri 8 a 96 kv. m na kateri stoji novozgrajena hiša in pare. št. 748/4 pot v izmeri 59 kv. m. Cenilna vrednost nepremičnin in najmanjši ponu-dek znaša din 1.902.061,05.
Temeljno sodišče v Murski Soboti Enota v Murski Soboti dne 8. 2. 1984
ZVEZA OBRTNIH ZDRUŽENJ SLOVENIJE, Ljubljana komisija DS za delovna razmerja
razpisuje prosta dela in naloge
TAJNIKA
Obrtnega združenja Gornja Radgona, s sedežem v Gornji Radgoni
Pogoji:
Višja šola pravne ali upravne smeri
5 let delovnih izkušenj s področja samostojnih upravno-orga-nizacijskih del
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnimdelov-nim časom in dvomesečno poskusno dobo.
Pisne prijave z opisom dosedanjih zaposlitev in z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Zveza obrtnih združenj Slovenije, kadrovska služba, Ljubljana, Miklošičeva 4.
OD po pravilniku o delitvi sredstev za OD in skupno porabo.
STRAN 12
VESTNIK, 16. FEBRUARJA 1984
UECTkllV URADNE it J Hilli OBJAVE
Leto XIX	Murska Sobota, dne 16. februarja 1984	Št.: 4
■IM H 111 lilt ■■»■■■■MM—Ma
URADNE OBJAVE
občinskih skupščin:
Gornja Radgona.
Lendava, Ljutomer in Murska Sobota
18.	Resolucija o politiki družbenega in gospodarskega razvoja v občin) Gornja Radgona v letu 1984
19.	Odlok o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v severovzhodni Sloveniji
20.	Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1984 v občini Gornja Radgona
21.	Odlok o komunalnih dejavnostih na območju občine Lendava
22.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o delegiranju delegatov in o številu delegatskih mest za zbore SO Lendava
23.	Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1984 v občini Lendava
24.	Sklep o razpisu referenduma za spremembo namembnosti in dopolnitev samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Martjanci-nase-Ije Nemčavci
25.	Popravek popravka odloka o davkih občanov
18
Na podlagi 22. in 156. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije, Ur. list SRS, št. 1/80, 33/80 in 2/81 in 205. člena statuta občine Gornja Radgona, Ur. objave, št. 41/81 je skupščina občine na sejah zbora združenega dela, družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti, dne 30. 1. 1984 sprejela
RESOLUCIJO O POLITIKI DRUŽBENEGA IN GOSPODARSKEGA RAZVOJA V OBČINI GORNJA RADGONA v LETU 1984
1.	OSNOVNE USMERITVE IN NALOGE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA V LETU 1984
Cilje in naloge družbenoekonomskega razvoja smo opredelili v spremenjenem in dopolnjenem dogovoru o temeljih družbenega plana občine in v načrtu uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije.
V skladu z opredeljenimi cilji omenjenih dokumentov ter usmeritvami republike in zvezne resolucije bomo v občini Gornja Radgona v letu 1984 uresničili naslednje ključne naloge in cilje:
—	povečali izvoz blaga in storitev predvsem na konvertibilno tržišče
—	dosegli večjo rast proizvodnje z boljšim izkoriščanjem delovnih sredstev, povečano produktivnostjo in večjim koriščenjem naravnih danosti in širšim povezovanjem v reprodukcijskih verigah. Povdarek dajemo proizvodnji hrane, zlasti primarni kmetijski proizvodnji in predelavi kmetijskih proizvodov
—	z racionalnim koriščenjem delovnih sredstev in umskih potencialov ter hitrejšim prilagajanjem zahtevam tržišča moramo doseči večjo povezanost in delitev dela med gospodarskimi organizacijami združenega dela in drobnim gospodarstvom
—	vzpodbujali bomo razvojno in raziskovalno delo in opredelili tehnološko in razvojno intenzivne programe, s katerimi bomo postopoma prestrukturirali gospodarstvo
—	izboljšali rezultate gospodarjenja, predvsem finančni položaj organizacij združenega dela in povečali akumulativno sposobnost gospodarstva
—	večja bo odgovornost delavcev za gospodarjenje z družbenimi sredstvi.
Delavci, delovni ljudje in občani bomo z učinkovitejšim delom in s krepitvijo samoupravnih odnosov izvajali sprejete ukrepe gospodarske stabilizacije.
2.	MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA V LETU 1984
Z uresničevanem in izvajanjem temeljnih ciljev ekonomske politike, ki jih zastavljamo z resolucijo in ob upoštevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in njegovega uresničevanja v občini, bo možno povečati družbeni proizvod za najmanj 2,2 %.
Z optimalnim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti, doslednim izvajanjem nalog ža smotrno rabo surovin in reprodukcijskega materiala ter energije bo možno povečati' industrijsko proizvodnjo za 3 %.
Kmetijska proizvodnja v občini se bo povečala za 5 %.
V družbenem sektorju bo predvidoma dosežena proizvodnja 2.640 ton. pšenice (48 q/ha), 3.080 ton koruze v zrnu (65 /ha), 8.800 ton si-lažne koruze (400q/ha) in 14.910 ton skadkorne pese (420q/ha).
Zasebni kmetijski proizvajalci, organizirani v združenih organizacijah bodo v poljedeljski proizvodnji proizvedli 1.560 ton tržnih viškov pšenice in 9.408 ton sladkorne pese za predelovalno industrijo.
Živinorejska proizvodnja bo dosegla v družbenem sektorju 32.500 kom pitanih prašičev oz. 3.250 ton žive teže prašičev, 2.090 kom mlado pitanega goveda oz. 923 ton žive teže in 761.900 1 mleka. V družbeno organiziranem zasebnem sektorju bodo zasebni kmetijski proizvajalci proizvedli za trg 3.330 glav govedi oz. 1.500 ton žive teže, 7.600 kom prašičev oz. 760 ton žive teže in 6.450.000 1 mleka.
V letu 1984 mora biti težišče vseh organizacij združenega dela v občini na povečanju izvoza, predvsem na konvertibilno tržišče. Hitrejše bo prilagajanje zahtevam tujega trga v pogledu vrste in kvalitete proizvodov. Porast izvoza po posameznih organizacijah bo razičen zaradi že dosedanjega vključevanja v mednarodne delitev dela. Natančneje bo opredeljen v planih OZD vsklajenim v okviru SISEOT.
Organizacije združenega dela, ki se doslej niso dovolj vklučevale v mednarodno delitev bodo morale povečati svoj izvoz, organizacije pa, ki doslej niso izvažale bodo preverile svoje proizvodne programe in skušale najti možnosti prodaje na tuji trg.
Izvoz na konvertibilno področje se bo predvidoma v globalu realno povečal za 20 %.
'Uvoz bo v letu 1984 možno povečati za 7 %. Prednost pri uvozu bo dana surovinam in reprodukcijskemu materialu za potrebe proizvodnje za izvoz na konvertibilno področje ter opremi, kjer bodo imele prioriteto organizacije združenega dela, ki bodo modernizirale proizvodnjo za izvoz ter prispevale k prestrukturiranju gospodarstva.
Ob predvideni gospodarski rasti v letu 1984 ter zahtevi po povečanju produktivnosti dela v proizvodnji, družbenih dejavnostih in upravi bo zaposlenost porastla za približno 1,4 °7o, kar je predvidoma 100 delavcev, ki se bodo zaposhli predvsem v gospodarskih dejavnostih.
Organizacije združenega dela bodo še bolj omejevale določene vrste dopolnilnih in pogodbenih del. Pri nadomeščanju delavcev na izpraznjenih delih in nalogah in pri novem zaposlovanju bodo imeli prednost mladi iskalci zaposlitve z ustrezno strokovno izobrazbo.
Zaradi nizke rasti zaposlovanja v združenem delu bo potrebno v letu 1984 s prenosom nekaterih programov iz OZD na drobno gospodarstvo pospešiti zaposlovanje v drobnem gospodarstvu.
Z uveljavitvijo vseh kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja, boljšo organizacijo, racionalizacijo proizvodnje, večjim izkoriščanjem obstoječega kadra ter izboljšanjem odnosa do dela in sredstev ter tudi preko stimula-tivnejšega nagrajevanja bo produktivnost porastla predvidoma za 0,9 do 1 %.
Sredstva za bruto osebne dohodke in sredstva za skupno porabo delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela bodo v globalu naraščala za okrog 20 % počasneje od rasti dohodka.
Raven in rast sredstev za osebne dohodke v posameznih organizacijah združenega dela v gospodarstvu bosta odvisni od rasti proizvodnje, produktivnosti dela, ekonomičnosti, izvoznih rezultatov na konvertibilno območje in drugih kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja.
Osebni dohodki delavcev v negospodarstvu bodo odvisni od izvajanja dogovorjenih nalog ter se bodo gibali skladno z gibanjem osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu.
Sredstva za skupno porabo — za družbene dejavnosti bodo v globalu naraščala za 20 % počasneje od rasti dohodka.
Sredstva za splošno porabo bodo za rastjo dohodka zaostajala za okrog 33 %.
Taka delitvena razmerja bodo omogočila krepitev reprodukcijske sposobnosti združenega dela. Sredstva reprodukcije bodo zaradi hitrejše rasti amortizacje naraščala hitreje od rasti dohodka, akumulacija v organizacijah združenega dela pa bo ohranila delež v dohodku iz leta 1983.
Samoupravne interesne skupnosti bodo oblikovale svoje programe za leto 1984 na podlagi izhodišč resolucije. Ob razpravah o zaključnih računih bodo predložile delavcem poročila o izvedbi programov v letu 1983 in
usklajene programe ter prispevne stopnje za leto 1984, ki v globalu ne bodo višje od prispevnih stopenj v letu 1983,
Politika cen bo naravnana k odpravljanju nesorazmerij med cenami.
Organizacije združenega dela in skupnosti morajo povečanje stroškov poslovanja pokriti z uveljavljanjem kvalitetnih kazalcev gospodarjenja, varčevanjem na vseh področjih in le v najmanjši meri s povečanjem cen.
, Le na podlagi boljšega dela, večje delovne odgovornosti in ustvarjalnosti, smotrnejši organiziranosti, vzpodbujanju inovacij, bo omogočena nadaljna krepitev osnove združenega dela.
3.	MATERIALNE NALOŽBE
V letu 1984 bomo usmerjali investicije v boljše izkoriščanje in povečanje proizvodnih zmogljivosti s ciljem povečanja produktivnosti. Prednost bodo imele naložbe, ki bodo prispevale k povečanju proizvodnje, predvsem tiste, ki bodo povečale izvoz in prispevale k izboljšanju neto deviznega priliva, programi proizvodnje hrane in energije ter nadomestitev in modernizacijo dotrajane opreme.
V letu 1984 načrtujejo organizacije združenega dela s področja industrije investicijske naložbe za nabavo opreme za nove proizvodne programe, izgradnjo proizvodne hale, nabavo opreme za posodobitev proizvodnje ter izgradnjo elektroenergetskih objektov.
Investicijske naložbe v kmetijstvu so načrtovane za melioracijska dela, nakup zemljišč, rekonstrukcijo pitališč ter izgradnjo skladišč in silosov.
Za varstvo okolja bo izvedena rekonstrukcija in razširitev čistilne naprave v Radencih in Podgradu. Na novi lokaciji se bo uredilo odlagališče komunalnih odpadkov.
Pristopilo se bo tudi k združevanju sredstev za ureditev cestne povezave med Gornjo Radgono in industrijsko cono, za ureditev ceste v Boračevo in za ureditev odlagališča komunalnih odpadkov.
Za boljšo oskrbo prebivalstva je načrtovana izgradnja samopostrežne trgovine z mesnico v Radencih.
V leju 1984 bo dokončana izgradnja bloka na Tratah s 25 stanovanji, v gradnji pa je tudi blok s 23 stanovanji.
V letu 1984 bo izvršena prenova stanovanjske zgradbe v Kerenčičevi ulici 11 v Gornji Radgoni.
Na področju družbenih dejavnosti se bo dokončala gradnja vrtca na Tratah v Gornji Radgoni in obnova vrtca v Vidmu ob Ščavnici in Janževem vrhu. Nadaljevala se bo izgradnja kirurškega bloka v okviru regijskega referendumskega programa.
4.	NALOGE IN UKREPI ZA URESNIČEVANJE RESOLUCIJE
Naloge iz resolucije bodo organizacije združenega dela konkretizirale v svojih letnih planih, pri tem pa bodo sprejele tudi ukrepe za zmanjšanje materialnih stroškov, predvsem varčevanja z energijo, povečevanje produktivnosti dela, ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja ter za izboljšanje finančne likvidnosti.
Povečanje kmetijske proizvodnje bomo dosegli z izboljšanjem poljedelske proizvodnje, vključevanjem neobdelanih kmetijskih površin v družbeno organizirano tržno pridelavo, povečali stalež živine ter zagotovili pravočasno oskrbo reprodukcijskega materiala in goriva. Nadaljevali bomo s krepitvijo pospeševalne službe in razvijali kooperantske odnose.
Izvedena bo komasacija na območju k. o. Kupetinci-Selišči.
Z vlaganjem v gostinsko-turistične objekte bomo povečali zmogljivosti in popestrili turistično ponudbo, dosegli večjo izvenpenzionsko potrošnjo in večji delež nočitev tujih gostov. V program aktivnosti na področju turizma bomo vključili delovanje turističnih društev, enot drobnega gospodarstva, kmečkega turizma in drugih organizacij, ki lahko pripomorejo k popestritvi turistične ponudbe.
Za razvoj drobnega gospodarstva bomo v večji meri angažirali sredstva občanov in vzpodbujali delavce, ki se vračajo iz tujine za odpiranje delavnic, predvsem storitvenih in deficitarnih dejavnosti,
V vseh sredinah bomo dajali večji poudarek razvojno-raziskovalnemu ter kreativnemu delu ter vzpodbujali inovatorstvo in drugo ustvarjalno delo.
Na osnovi nalog iz dogovora o temeljih plana občine bomo v letu 1984 nadaljevali s krepitvijo samozaščite ter varnostne in obrambne pripravljenosti delovnih ljudi in občanov.
Vse organizacije združenega dela morajo najkasneje do konca februarja 1984 pripraviti in sprejeti svoje planske akte za leto 1984 in v njih upoštevati usmeritve in naloge iz te resolucije, resolucijo o politiki družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije ter načrt uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini.
V vseh sredinah je potrebno sprejete naloge odgovorno in dosledno izvajati.
5.	DOKUMENTI K RESOLUCIJI
Naloge iz resolucije bodo podrobno opredeljene v naslednjih dokumentih:
— Usklajeni plani OZD, SIS za leto 1984
— Usklajeni plani OZD v Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino
— Načrt uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Gornja Radgona
— Program pospeševanja kmetijstva v občini
— Setveni programi
—	Program aktivnosti za pospeševanje domačega ih tujskega turizma
— Program SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje
— Bilanca zaposlovanja v letu 1984
— Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984
— Program izvajanja politike cen v letu 1984 v občini Gornja Radgona
— Odlok o proračunu občine Gornja Radgona za leto 1984
Štev.: 30-7/83-11
Datum: 30. 1. 1984
Predsednik skupščine občine Gor. Radgona Jože KOLBL
19
Na podlagi 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Uradne objave, št. 41/81) in 16. člena zakona o sistemu obrambe pred točo, Ur. list SRS, štev. 33/79, je skupščina občine Gornja Radgona na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 30. 1. 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v severovzhodni Sloveniji
L člen
Odlok o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v severovzhodni Sloveniji (Uradne.objave, št. 6/81) se spremeni v 3. členu tako, da se novi tekst glasi:
Zbrana sredstva so dohodek območne samoupravne skupnosti za obrambo pred~ točo in so namenjena za pokrivanje materialnih in funkcionalnih stroškov tistega dela sistema obrambe pred točo, ki ga predstavljajo strelna mesta.
Prispevki po stopnjah iz 2. člena odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v severovzhodni Sloveniji (Uradne objave, št. 6/81) se plačujejo na račun Območne samoupravne skupnosti SV Slovenije za obrambo pred točo, in sicer:
—	zavezanci iz L, 2., 4., 5. in 6. točke 2. člena odloka na račun št.: 51910-842-008-180
—	zavezanci iz 3. točke 2. člena odloka na račun št. 51910-842-008-591
Prispevek iz 3. točke 2. člena odloka odmerja uprava za družbene prihodke skupščine občine Gornja Radgona.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 420-1/81-IS
G. Radgona, 30. 1. 1984
Predsednik skupščine občine G. R. Jože KOLBL
20
Na podlagi 5. čler.a zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1984 (Ur. list SRS, št. 41/83) in na osnovi 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Uradne objave, št. 41/81) sta zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela na sejah, dne 30. L 1984 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1984
l.člen
Za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1984 se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1984, in sicer po stopnji 0,15 %.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1984 usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv namenjenih
—	za osnovno preskrbo občanov v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in
—	za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se usmerjajo v skupnost za pospeševanje kmetijstva v občini Gornja Radgona. Ta sredstva se uporabljajo za. nabavljanje blaga za občinske blagovne rezerve, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja skladiščnih prostorov.
4.	člen ’
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za
l
STRAN 14 VESTNIK, 16. FEBRUARJA 1984
zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. list SRS, št. 33/80) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 43-2/83-IS
G. Radgona, dne 30. 1. 1984
Predsednik skupščine občine G. R. Jože KOLBL
21
Na podlagi 3., 6. in 41. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS, št. 8/82) in 265. člena statuta občine Lendava (Uradne objave Pomurskih občin št. 37/81) je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora Krajevnih skupnosti dne 31. 1. 1984 sprejela
ODLOK o komunalnih dejavnostih na območju občine Lendava
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se urejajo zadeve komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena v smislu zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS, št. 8/82).
II.	VRSTE KOMUNALNIH DEJAVNOSTI
2.	člen
Za komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena se štejejo:
1.	oskrba naselij z vodo, ki obsega zajemanje, čiščenje in dovajanje vode gospodinjstvom, industriji in drugim uporabnikom
2.	odvajanje odpadnih in padavinskih voda
3.	vzdrževanje čistoče v naseljih, ki obsega čiščenje javnih površin, urejeno zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov teh storitev
4.	oskrba delov naselij s toplotno energijo
5.	urejanje javnih parkov, nasadov, zelenic, otroških igrišč in drugih površin
6.	urejanje javnih parkirišč, dovoznih poti in drugih javnih poti v naselju
7.	javna razsvetljava v naselju, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v. naselju
8.	pokopališka in pogrebna dejavnost, ki obsega:
—	urejanje pokopališč	,
—	pogrebne storitve
—	oddajanje prostora za grobove v najem
9.	plakatiranje, izobešenje zastav in transparentov ter urejanje in vzdrževanje temu namenjenih objektov.
3.	člen
Vzdrževanje komunalnih objektov in naprav obsega:
a)	individualne rabe:
1.	vzdrževanje vodovodnih in tpolotnih naprav
2.	vzdrževanje varnostnih pasov vodnih virov
3.	urejanje stavbnih zemljišč
4.	urejanje odlagališč odpadkov
5.	vzdrževanje stanovanjskih objektov v družbeni lasti.
b)	skupne rabe:
1.	opremljanje, urejanje in vzdrževanje javnih igrišč
2.	vzdrževanje in urejanje javnih tržnic in sejmišč
3.	urejanje ulic, trgov in cest
4.	izvajanje zimske službe na cestah, ulicah in poteh, ki niso razvrščene med magistralne, regionalne in lokalne ceste
5.	objekti in naprave za oskrbo s požarno vodo v javni rabi
6.	vzdrževanje objektov in naprav za odvajanje odpadnih in padavinskih voda
III.	ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE KOMUNALNIH DEJAVNOSTI
4.	člen
Komnalno dejavnost iz 2. in 3. člena, razen oskrbe naselij z vodo iz vaških vodovodov, vzdrževanje javne razsvetljave v naseljih opravlja v občini komunalna organizacija. Pokopališko in pogrebno dejavnost opravlja za mesto Lendava komunalna organizacija, za ostala naselja pa krajevne skupnosti. Javno razsvetljavo v naseljih opravlja DES Maribor TOZD Murska Sobota enota v Lendavi.
5.	člen
Zadeve s področja komunalnih dejavnosti iz 2. in 3. člena tega odloka lahko opravljajo tudi krajevne skupnosti po svojih organih, če izpolnjujejo z zakonom določene pogoje.
6.	člen
Komunalna organizacija, ki je pooblaščena za izvajanje komunalnih storitev ne sme brez ustreznega soglasja SO Lendava spremeniti komunalne dejavnosti in je brez soglasja ne more razširiti ali zožiti.
7.	člen
Zaradi specifičnosti potreb v okviru krajevnih skupnosti in zaradi oddaljenosti se lahko posamezne komunalne storitve izvajajo neposredno v krajevnih skupnosti.
Delovni ljudje in krajani v krajevnih skupnosti, v skladu s statutom, odločajo o združevanju in uporabi sredstev za graditev komunalnih objektov in naprav, o pogojih in načinu opravljanja komunalnih storitev n cenah posameznih komunalnih storitev.
8.	člen
Za opravljanje komunalnih dejavnosti se mora komunalna organizackja organizirati v skladu z zakonom o komunalnih de^vnosti in zakonom o združenem delu.
9.	člen
Komunalna organizacija mora v smislu 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih z ustreznimi akti zagotoviti sodelovanje in soodločanje delegatov uporabnikov in predstavnikov družbenopolitičnih skupnosti.
10.	člen
Občinska skupščina daje soglasje k statutu komunalne organizacije glede vseh določb, ki se nanašajo na opravljanje komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena.
11.	člen
Izvajalci komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena so dolžni komunalni skupnosti dostavljati periodične in zaključne račune z ustreznimi poročili iz katerih je razvidna uporaba namensko pridobljenih sredstev.
Komunalna skupnost je vsako leto dolžna poročati c svojem delu in o delu komunalne organizacije, občinski skupščini.
IV. POOBLASTILO SKUPŠČINE OBČINE
12.	člen
Skupščina občine Lendava lahko predpiše, da so OZD in SIS in skupnosti dolžne izvesti postopek za sklenitev Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo komunalnih naprav in za financiranje komunalnih dejavnosti, če sredstva za te namene niso zagotovljena v okviru Komunalne skupnosti in krajevne skupnosti.
13.	člen
Občinska skupščina lahko s svojim odlokom predpiše:
—	obvezno uporabo in obvezno plačilo posameznih komunalnih storitev in proizvodov za celotno območje občine ali njen del
—	v skladu z določili zakona in tega odloka določi pogoje in način opravljanja komunalnih dejavnosti v krajevnih skupnostih.
—	pogoje in način rabe komunalnih objektov in naprav skupne rabe.
14.	člen
Razmejitev pristojnosti za varstvo in Vzdrževanje komunalnih naprav se uredi s samoupravnimsporazumom.
Sporazum iz 4..in 5. člena tega odloka se sklene v roku 6 mesecev od izdaje navodil po četrtem odstavku 9. člena zakona o komunalnih dejavnostih.
15.	člen
Upravni organ občine Lendava, Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve nadzoruje zakonitost dela komunalne organizacije, krajevne skupnosti in komunalne skupnosti kadar te neposredno opravljajo komunalne dejavnosti.
16.	člen	'
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavah v uradnih objavah Pomurskih občin.
Lendava, dne 12. 1. 1984
Predsednik SO Lendava Mirko HAJDINJAK 1. r.
21
Na podlagi 265. člena Statuta občine (Ur. objave Pomurja, št. 37/81), ter 28. člena sprememb in dopolnitev Statuta občine Lendava (Ur. objave Pomurja, št. 29/83) je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 31. 1. 1984 sprejela
odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o delegiranju delegatov in o številu delegatskih mest za zbore SO Lendava
1.	člen
V 3. členu Odloka o delegiranju delegatov in o številu delegatskih mest za zbore SO Lendava (Ur. objave Pomurja, št. 5/82) se v poglavju I. GOSPODARSTVO v 3. točki številka „3” nadomesti s številko „2”.
Za 6. točko v istem členu pa se doda nova 21. točka, ki glasi:
21. LEK — TOZD Kozmetika Ljubljana, obrat Lendava delegacija 1
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurja.
Številka: 020-7/81-1
Datum: 31. 1. 1984
Predsednik
Skupščine občine Lendava
Mirko Hajdinjak, 1. r.
23
Na podlagi 277. člena statuta občine Lendava (Uradne objave št. 37/81) in 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve (Ur. Ust SRS, št. 41/83) je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31.1. 1984 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1984
L člen
Za zagotavljanje sredstev za financiranje programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1984 se s tem odlokom uvaja prispevek iz osebnega dohodka delavcev, in sicer po stopnji 0,15 %.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom oblikovanja občinskih blagovnih rezerv za leto 1984 namenjajo za formiranje stalnih občinskih blagovnih rezerv, namenjenih za osnovno preskrbo občanov v primeru izrednih razmer ter za odpravljanje večjih motenj na trgu blaga osnovne preskrbe občanov.
3.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje tega prispevka je osebni dohodek delavcev.
Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur.,list SRS, št. 33/80), določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka družbenih dejavnosti.
4.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se usmerjajo v občinski sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane ter so izključno namenjena za občinske blagovne rezerve. Namensko uporabo teh sredstev spremlja izvršni svet Skupščine občine.
5.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 43-2/83-8
Datum: 4. 1. 1984
Predsednik
Skupščine občine Lendava Mirko HAJDINJAK, 1. r.
24
Na podlagi 16. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS št. 23/77) in 42. člena statuta KS Martjanci je svet Krajevne skupnosti Martjanci dne 23. 1. 1984 sprejel
SKLEP . .1
o razpisu referenduma za spremembo namembnosti in dopolnitev samoprispevka za del območja Krajevne skupnosti
Martjanci — naselje NEMČAVCI
1.	člen
Razpisuje se referendum za odločanje o spremembi namembnosti in dopolnitev samoprispevka za del območja KS Martjanci — naselje NEMČAVCI, ki je bil uveden od 1. januarja 1979 do 31. decembra 1985.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo dne 4. marca 1984 od 7.00 do 19.00 ure na običajnem glasovalnem mestu v Nemčavcih.
3.	člen
Namembnost samoprispevka se spremeni tako, da se v 2. točki 1. člena sklepa črta besedilo: ,,Gradnja vodovoda, pripravljalna dela za ureditev kanalizacije ter ostale komunalne potrebe” in se spremenjeno besedilo glasi:” Gradnja vaško-gasilskega doma, vzdrževanje vaškega doma, gradnja transformatorja, asfaltiranje in ureditev poti na pokopališču ter ostale komunalne potrebe”
Dopolni pa se v sledečem:
b) — v delu:
— vsak gospodar gospodarstva 3 delovne dni
Nadomestilo za delovni dan, ki traja 8 ur znaša 1.600.— din. Ta znesek sme svet KS Martjanci vsako leto valorizirati.
4.	člen
Za izvršitev programa iz 3. člena tega sklepa bo potrebno 2.900.000 dinarjev, sredstva zbrana s samoprispevkom pa bodo znašala 1.600.000 dinarjev.
5.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki šo vpisani v splošnem volilnem imeniku za območje naselja Nemčavci in zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošnem volilnem imeniku, so pa zaposleni v TOZD ali delovnih skupnostih.
6.	člen
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo: '
KRAJEVNA SKUPNOST MARTJANCI
naselje: NEMČAVCI
GLASOVNICA
a)	za glasovanje na referendumu dne 4. 3. 1983 o spremembi namembnosti in dopolnitvi samoprispevka za del območja KS Martjanci — naselje NEMČAVCI, ki je uveden do 31. 12. 1985 in s katerim se sredstva namenjena za gradnjo vodovoda, pripravljalna dela za ureditev kanalizacije po naselju uporabijo za gradnjo vaško-gasilskega doma, vzdrževanje vaškega doma, gradnjo transformatorja, asfaltiranje in ureditev poti na pokopališču ter ostale komunalne potrebe.
b)	za glasovanje o dopolnitvi
— v delu:
— vsak gospodar gospodarstva 3 delovne dni x
glasujem
-ZA”	SPROTI”
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo „ZA”, če se strinja s spremembo namembnosti in dopolnitve samoprispevka, oziroma ,,PROTI”, če se s spremembo namembnosti in dopolnitve samoprispevka ne strinja.
7.	člen
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju naselja Nemčavci stalno prebivališče, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma poslana obrazložitev o spremembi namembnosti in dopolnitvi samoprispevka in izjava, š podpisom katere bi se v naprej izrekli za spremembo namembnosti in dopolnitvi samoprispevka.
8.	člen
Ta sklep začne veljati 8 dah po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Martjanci, 30. 1. 1984
Predsednik sveta KS:
(JOŽE VAŠ, 1. r.).
25.	člen
POPRAVEK POPRAVKA ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV V OBČINI GORNJA RADGONA
1.
Pred L členom se vstavi novo besedilo 1. člena, ki glasi:
»V odloku o davkih občanov v občini Gornja Radgona, Uradne objave št. 9/83 se spremeni 4. člen, ki se glasi:
Davek od osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,35 odstotka.
Davek od osebnega dohodka se ne plačuje od osebnih dohodkov, ki jih izplačujejo svojim delavcem invalidske delavnice.«
2.
Dosedanji 1. člena postane 2. člena s tem. da se besedilo 1. odstavka črta in namesto njega vstavi besedilo:
»spremeni se 8. člen tako, da se glasi»
Besedilo 2. odstavka ostane nespremenjeno, razen da še v prvi vrsti pod oznako OSNOVA vstavi besedica »do« in številka 00.000 din spremeni v številko »60.000,— din«.
3.
Zaporedne številke ostalih členov v odloku se spremenijo tako, da se pomaknejo za eno številko navzgor.
Sekretar skupščine občine G. Radgona Feliks PETEK
STRAN 13 VESTNIK, 16. FEBRUARJA 1984
kronika
dopisniki so zabeležili
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
HUDA NESREČA V MOSTJU
VELIKA POLANA
Adaptirali bodo vaški dom
V Rakičanu se je zgodila prometna nesreča, pri katerinje nastala materialna škoda za 46 tisoč dinar-~jev. V avtobus, ki je izpeljeval z avtobusne postaje, se je zaradi neprimerne hitrosti ter poledice zaletel osebni avto, ki ga je vozil Vilko Bajc iz Čakovca. Voznik in sopotnica Marija sta se hudo poškodovala in so ju odpeljali v soboško bolnico.
Jurij Dodlek iz Murskega Središča se je peljal s kolesom po lokalni cesti iz Lendave proti Murskemu Središču. V križišču z magistralno cesto je izsilil prednost pred osebnim avtom, s katerim se je peljala Jadranka Simonka iz Lendave. Prišlo je do trčenja, v katerem se je kolesar hudo poškodoval. Enajst dni po nesreči je v čakovski bolnici umrl. Star je bil 46 let.
V bližini gostilne Rajbar v Lipovcih je voznik osebnega avta Marjan Horvat iz Beltinec dohitel pešca Stefana Horvata iz Lipovec, ki je šel po desni polovici ceste in ob sebi potiskal kolo. Voznik je
TEMELJNO SODIŠČE, ENOTA V MURSKI SOBOTI
RESNICA JE DOGNANA
PUCONCI
Pred mesecem dni smo objavili v Vestniku poročilo o pričetku sojenja v Murski Soboti in v naslovu zapisali ,,KAJ JE RESNICA,”. Sodni proces je s prekinitvami trajal skoraj mesec dni in v tem času je sodišče poleg obtožencev zaslišalo številne priče, izvedence . . . Je pač hotelo dognati, kdo vse je kriv za smrt 24-letnega Toma Bošnaka iz Murske Sobote. Njegovo mlado življenje je ugasnilo 11. junija 1983 okrog 2,30 ure na parkirnem prostoru pred gostiščem Marjete Šiftar v Strukovcih. Tega dne sta bili namreč v lokalu ,,valeta”, ki so jo priredili dijaki soboške gimnazije, in ,,fantovščina”. V gostilni sta se torej zbrali .dve nasprotujoči si družbi, popito je bilo mnogo alkohola in potemtakem ni čudno, da je zavrela kri.
Petčlanski senat enote temeljnega sodišča v Murski Soboti je v petek izrekel sodbo. Karel Kuzma, 32 let, šofer pri KZ Panonki, doma v Puževcih, je obsojen na 6 let zapora; Stefan Kuzma, 31 let, trg. pomočnik pri Jeklotehni, doma iz Puževec, je dobil 5 let in 8 mesecev zapora; Renato Lenarčič, 21 let, delavec pri zasebnem obrtniku, doma iz Puževec, je obsojen na 2 leti zapora; Franc Sinic, 35 let, kmetijski tehnik pri KZ Panonka; doma v Vanča vasi, je dobil 2 leti in 3 mesece zapora; Marjan Šeruga, 22 let, študent, doma v Puževcih, 1 leto in 9 mesecev zapora; Slavko Pertoci, 28 let, kmet, pospeševalec, doma v Murski Soboti, pa je obsojen na 1 leto in 6 mesecev zapora.
Karel Kuzma, Stefan Kuzma, Franc Sinic, Marjan Šeruga in Renato Lenarčič so po ugotovitvi senata temeljnega sodišča v sostorilstvu povzročili smrt Tomu Bošnaku na ta način, da sta ga Karel Kuzma in Stefan Kuzma z udarci s pestmi pobila na tla, nato pa sta ga na tleh ležečega z obutimi nogami brcala v glavo in vrat, nakar so ga Franc Sinic, nato pa še Renato Lenarčič in Marjan Šeruga z obutimi nogami vsak po enkrat brcnili v predel glave in vratu in gornjega dela telesa ter mu s skupnim delovanjem povzročili take poškodbe, da je zaradi njih umrl. Po ugotovitvi sodišča so se zavedali, da zaradi njihovega
I Ljubečna .Celje hlevit tlak z Thieve (063) 25-800 t*' -
kolesarja zagledal na razdalji 15 metrov in naglo zavrl, vendar vozila ni mogel povsem ustaviti; zaneslo ga je na levo in je čelno trčil v nasproti vozeč osebni avto, s katerim se je pripeljal Stefan Gjer-keš iz Lendave. Telesnih poškodb k sreči ni, pač pa gmotna škoda za 100 tisoč dinarjev.
Stanko Širol iz Stare Nove vasi se je peljal z osebnim avtom iz Iljaševec proti Vučji vasi. Vozil naj bi z veliko hitrostjo, zato ni mogel izpeljati desnega blagega ovinka in je vozilo začelo zanašati. Naposled se je prevrnilo na bok, nato pa na streho. Voznik se je hudo poškodoval, sopotnik pa nič. Materialna škoda pa znaša 150 tisoč dinarjev.
V nedeljo, 12. februarja, ob 16.10 uri se je Franc Horvat iz Banute peljal z osebnim avtom z neprimerno hitrostjo skozi Mostje.
Pri domačiji številka 89 je dohitel skupino otrok; dva sta bila na desni, en pa na njegovi levi strani. Na desni strani sta stala tri in pol leta star J. Š. iz Lendave in njegov
skupnega delovanja pride do takšnih hudih telesnih poškodb in da je bilo v nevarnosti Bošnakovo življenje, vendar so v to privolili, pri tem pa so lahkomiselno mislili, da ne bo prišlo do usodnih posledic.
Slavko Pertoci pa je obsojen zato, ker je sodeloval v pretepu, v katerem je bila ena oseba ubita, na ta način, da se je po predhodnem pretepu, v katerem sta bila poškodovana dva maturanta gimnazije, spoprijel še s Tomom Bošnakom tako, da sta se valjala po tleh, s čemer je povzročil, da so se v pretep ponovno vključili Karel Kuzma, Štefan Kuzma, Renato Lenarčič, Franc Sinic in Marjan Šeruga, ki so potem v sostorilstvu vzeli življenje Tomu Bošnaku.
Sodni proces, ki je bil javen, je vse.dni spremljalo nenavadno veliko ljudi, še več pa jih je prišlo na razglasitev sodbe. Pri izreku je sodišče upoštevalo vse olajševalne okoliščine, ni pa moglo prezreti tudi obtoževalnih. Za oba Kuzma velja povedati, da sta vseskozi trdila, da nista kriva, čeprav so nekatere priče in dva soobtoženca zatrdile drugače. Obtoženci so bili, razen Slavka Pertocija, v priporu, ki še jim všteje v izrečeno kazen, torej so sedem mesecev že ,,odsedeli”. Sodišče je hkrati z izrekom
Veliko tihotapstvo
V nedelio. 12. februarja, ob 0.30 uri le čez meini orehod v Gornji Radgoni pripeljal osebni avto, v katerem sta bila Djordje Jovanovič in Desa Marjanovič, oba iz Stare Pazove. Na vprašanje, ali imate kaj prijaviti za carinjenje, sta odvrnila, da nimata. Carinski delavci se s takim odgovorom niso zadovoljili in pregledali avto. V njem so našli televizijski sprejemnik, video kasete, petarde in več kavbojk. Pozorni so postali tudi na lepo zapečen kolač kruha, ga razlomili in v njem nači več moških in ženskih ročnih ur, srebrne vžigalnike, prstane, verižice in uhane tertujo valuto. Vse tihotapsko blago so zasegli. Vrednost tihotapljenih predmetov znaša kar 1.500.000 novih dinarjev. Zoper storilca so sprožili tudi kazenski postopek.
Š.S.
Komisija za delovna razmerja Zavoda za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota objavlja prosta dela in naloge
Strokovnega sodelavca za gradbeni in finančni nadzor
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
končana FAGG s poklicno usmeritvijo dipl, inženir gradbeništva ali dipl, inženir arh., 5 let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit.
Za objavljena dela in naloge se z izbranim kandidatom sklene delovno razmerje za.nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidate vabimo, da se osebno zglasijo ali pošljejo prijave z dokazili o strokovni izobrazbi v 15 dneh po objavi Zavodu za ekonomiko in urbanizem Murska Šobota, Staneta Rozmana 5 pod oznako ,,komisija za delovna razmerja".
Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 30 dneh po objavi oglasa.
Srednja Bistrica
Mladi v Srednji Bistrici so z zanimanjem prisluhnili predavanju o podnižbljanju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Spregovorili so predvsem o nalogah mladih na tem področju in se dogovorili, da bodo podobna predavanja s še privlačnejšo temo organizirali tudi v bodoče.
Spomladi bodo nadaljevali z delovnimi akcijami pri planiranju zemlje na nogometnem igrišču pri osnovni šoli.
., J. Žerdin
nekoliko starejši brat. Bila sta na obisku pri starih starših. J. š. je nenadoma stekel čez cesto. V tem hipu se je približal osebni avto, ki je otroka zadel in je padel na pokrov motorja, po 26 metrih vožnje oziroma zaviranja pa je padel na tla in umrl. Ugotovili so, da je bil voznik trezen.
Prav tako 12. februarja se je zgodila nesreča izven Tišine. Ob 16.15 uri sta se s kolesi peljala 9-letni F. H. in njegova mati. Izven Tišine ju je dohitel osebni avto, ki ga je vozil Ludvik Novak iz Lemerja, ki ju je nameraval prehiteti. Ko je bil avto vzporedno s kolesarjema, je veter potisnil mladega kolesarja, zato je avto zadel ob njegovo kolo. Otrok je padel na pokrov motorja, nato pa padel in se hudo poškodoval. Prepeljali so ga v bolnico.
GANČANI
V varstvu 41 malčkov
Otroški vrtec, ki so ga v Gančanih odprli leta 1969, in je takrat sprejel prvih 9 malčkov, je pred nedavnim dobil drugi oddelek. To vzgojnovarstve-no enoto so v minulem letu adaptirali, zato so se povečale tudi njene kapacitete. V Gančanih imajo trenutno 86 predšolskih otrok starih nad dve leti. Ker vseh, ki so jih starši želeli dati v varstvo, v en oddelek niso mogli sprejeti, je bila ustanovitev drugega oddelka več kot potrebna. Trenutno je v obeh oddelkih 41 malčkov.
T. Horvat
Velika Polana
Ob slovenskem kulturnem prazniku so . tudi v Veliki Polani pripravili večer folklornih plesov. Talfo so v nahito polni dvorani nastopili člani folklornih skupin iz Razkrižja in Radmožanec ter domača skupina.
Stefan Prša
BOREJCI
Prizidek in telefoni
Gasilci v Borejcih so na letnem občnem zboru dokaj dobro ocenili minulo delo. Bolj kot o uspehih pa so govorili o nalogah .za prihodnje obdobje. V ospredju bo dozidava gasilskega doma. To bo nekakšna dvorana za vaške potrebe. Precej gradbenega materiala so že zbrali in z delom bi radi začeli že spomladi. Zatika se pri dokumentaciji, zato so nekateri izredno nestrpni. Pa ne samo okrog dozidave, tudi na telefone čakajo že dolgo.
Že precej let je od takrat, ko sc vaščani Velike Polane s prostovoljnim delom zgradili svoj vaški dom. Poleg velike kulturne dvorane, v kateri so uspešno predvajali tudi filme vse do leta 1981, so še prostori za krajevni urad, Potrošnikovo trgovino, poročno sobo, sejno sobo za DPO, pošto in knjižnico. Ker je vaški dom v Veliki Polani že potreben temeljite obnove, so se vaščani odločili za adaptacijo. Zamenjali bodo strešno opeko, zgradili nove dimnike in zamenjali žlebove. Dela bodo stala okrog 840 tisoč dinarjev. Del sredstev je prispevala republiška kulturna skupnost.
Stefan Prša
GOMILICE
S, s.
105 centimetrov
sodbe podaljšalo pripor Stefanu in Karlu Kuzmi, Renato Lenarčič, Franc Sinic in Marjan Šeruga pa so do nastopa zapora na svobodi. Sodba še ni pravnomočna in se je nanjo moč pritožiti.
V Murski Soboti se je torej končal enomesečni sodni proces. Sodišče je našlo krivce in jim izreklo kazen v imenu ljudstva. S tem bi tudi mi lahko sklenili poročilo s sodišča. Pa ga ne bomo! Povedati velja, da do tega hudega dejanja (hude telesne poškodbe in smrti) ne bi prišlo, če ne bi bili v gostišču dve povsem različni družbi. Kdo je pretep ,,zakuhal”, o tem vedo ljudje povedati marsikaj, vendar to morda ni toliko važno, pomembno je pač bilo najti neposredne krivce za smrt mladega človeka. Sodišče jih je našlo. Pri vsem tem pa je opozorilo tudi na dejstvo, da so številni, ki so bili zaslišani kot priče, izpovedali, da ,,niso ničesar videli ali da se ne spominjajo”.
Mnoge priče so s takimi krivimi izpovedbami hotele zmanjšati krivdo nekaterih obdolženih, hkrati pa so storile kaznivo dejanje krivih izpovedb, zato se bo verjetno marsikdo za to zagovarjal v posebnem postopku.
S. S.
POTRUDILI SO SE
Slovenski kulturni praznik so na OŠ ,,Štefan Kiihar-Bojan” v Puconcih proslavili nadvse slovesno. Za uvod so poskrbeli sodelavci šolskega radia z oddajo o Prešernu in njegovih delih, izredno se je potrudila priznana harfistka Pavla Uršič, sproščeno in prisrčno pa so se v tretjem delu programa izkazali učenci. Glasba, ples, igranje in še nekaj šaljivih novosti za mlade. Z modnega področja, seveda.
I. Konkolič
V Planiki v Turnišču so to zimo izdelali 7.230 ženskih in 8.550 moških drsalnih čevljev. Večji del teh izdelkov bodo prodajali v trgovinah Slovenijašport, nekaj pa tudi v
V Dolencih raste nova šola
Čeprav je o gradnji podružnice v Dolencih bilo v Vestniku že nekaj napisano, tokrat o isti temi z drugega zornega kota. Krajani so se na svojstven način zavzeli za to, da ne izgubijo edine ustanove, ki razvija kulturno in družabno življenje.
Sedanje šolsko poslopje, v katerem poteka pouk z velikimi motnjami, je staro več kot 160 let. Pred dobrim desetletjem je tu še delovala popolna osemletka, ki pa so jo zaradi premajhnega števila otrok ukinili — ostali so samo 4 razredi, učence predmetne stopnje pa so prešolali v Šalovce. Dolenčani So se takoj zavzeli za gradnjo nove podružnice. Danes lahko ugotavljamo, da se dela na montažni zgradbi, v kateri bodo 2 učilnici, kuhinja, večnameski prostor in vsi ostali pripadajoči prostori, bližajo h koncu. Šola bo zgrajena iz združenih amortizacijskih sredstev, velik delež pa so prispevali krajani, od zbiranja lesa pa do veliko ur prostovoljnega dela.
Z izgradnjo šole se bo uresničila dolgoletna želja. Na izpolnitev druge — asfaltna povezava s krajevnimi središčem — pa bo treba še malo počakati.
Kot se to dogaja skoraj povsod, je bilo tudi tukaj nekaj takih, ki so dvomili, Odgovor na njihove dvome je jasen: šola že stoji in spet je dosežena velika zmaga napredka in solidarnosti.
J. Konkolič
Štefan Denša iz Gomilic, ki je zaposlen v tumiški Planiki, poleg dela najde čas tudi za konjičkarstvo. Ročno izdeluje iz lesa, predvsem iz topole, veliko izdelkov, ki krasijo njegovo stanovanje in nekatera druga. Poleg tega je izdelal 105 centimetrov dolg ključ, za katerega je porabil okoli 10 ur.
Štefan Prša
Živa mladost v besedi, pesmi in igri
To ni bil običajen šolski dopoldan. Učilnice so mirovale. Vseh pa se je polastilo nekoliko mrzlično razpoloženje v pričakovanju prvega nastopa, prestavitve pred sošolci, učitelji. Bilo je 8. februarja 1984.
Tako in podobno je bilo tega dne na večini naših šol. Tokrat pa je kraj dogajanja: OŠ ,,Štefan Kuhar-Bojan” v Puconcih. Osebe: mladi izvajalci in njihovi poslušalci.
Za uvod v kulturni dan se je oglasil šolski radio. Njegovi sodelavci so pripravili posebno oddajo o velikem slovenskem poetu in v njej razgrnili njegove osebne probleme, ljubezen do domovine in ljubljene osebe. Odlomki iz njegovih pesmi so spremljali kratko in bogato življenjsko pot. Na koncu pa še poziv k ogledu celovečernega slovenskega filma Deseti brat (na TV).
Drugi del je svojim izvajanjem obogatila priznana umetnica na harfi Pavla Uršičva. S svojo neposredno in zanimivo razlago in virtuoznim obvladanjem instrumenta je tako navdušila mlade poslušalce, da je po dvorani zadonelo iz njihovih grl: „Na planincah sončece sije ...”
Potem pa je prišlo tisto: neposredno, živahno, včasih še nekoliko okorno, vendar kljub temu, pogumna. V skoraj 2 urnem programu so se predstavili mladi igralci,, pevci, risarji, posnemovalci. Prijeten februarski dopoldan, poln žive ustvarjalnosti. Za čas gotovo ni bil izgubljen.
J. KONKOLIČ
LENDAVA
Zimovanje v Domanjševcih
Taborniki odreda Ljudska pravica iz Lendave so letošnje zimske počitnice en teden preživeli na zimovanju v domu prekmurskih tabornikov v Domanjševcih. Uoleg rednega programa uijenja za mlajše tabornike so pripravili tudi pester zabavni program in razne družabne igre, obiskali pa so tudi vojake v bližnji karavli. Taborniki Ljudske pravice v Lendavi imajo sedaj tudi svoj prostor v lendavskem gradu, kjer imajo najnujnejšoopremoin kjerse sestajajo. Letos se bodo udeležili tudi vseh proslav, pripravili pa bodo tudi letovanje oziroma taborjenje ob Bukovniškem jezeru.
Tani D.
STRAN 15
VESTNIK, 16. FE
1JA 1984
prodam
TRAKTOR URSUS 355 z rezervnim motorjem, -silažni kombajn SIP SK 80, dvoredni stroj za izkop krompirja (poljski), kombi bus zastava 412 NK, diesel, letnik 1980, registriran do januarja 1985, vse v dobrem stanju, naprodaj. Martin Žugelj, Odranci 4/A. M-452
POHIŠTVO ZA SPALNICO, primerno za otroško sobo, ugodno prodam. Informacije od 15. ure naprej po telefonu 23-822. M-492 OSEBNI AVTOMOBIL FIAT 126/P, letnik 1978, prodam. Ludvik Farkaš, Moščanci 56/A. M-363
MALE PUJSKE PRODAM. Puconci 76. M-595
ZASTAVO 101, starejši letnik, dobro vzdrževano, ugodno prodam. Čarni, Bogojina, blok, telefon 76-207. M-597
ZASTAVO 101, letnik 1980, ugodno prodam. Zoltan Celec, Gorica 46, p. Puconci, telefon dopoldne 22-710, interna 10. M-599 SEJALNIK ZA KORUZO ZNAMKE OLT, 4-redni, prodam. Krog 33. M-601 HLADILNIK, karnise in loščilec za parket prodam. Mladinska 62, M. Sobota. M-602 VISOKOTLAČNO STISKALNICO ZA SENO in oltov plug, 12-colni, prodam. Mesarič, Mali Bakovci 85. M-604
GOLF, UVOŽEN, prevoženih 39.000 km, prodam. Karel Gorza, Andrejci 8, p. Martjanci. M-605 RADIATORJE STANDARD, 205 členov, malo rabljenih, in trifazni enotarifni števec prodam. Naslov v upravi lista. M-607
NOVO SAMONAKLADALKO PRODAM. Karel Korpič, Budinci 67, p. Salovci. M-608 80 W OJAČEVALEC ZA KITARO in električno kitaro prodam. Sarkanj, Mojstrska 2. M. Sobota. M-609
SKODA 120 LS, letnik 1978, dobro ohranjena, naprodaj. Vaneča 58/E. M-611
ZASTAVO 101, registrirano do oktobra 1984, prodam. Informacije popoldne po telefonu 24-267 ali Murska Sobota, Partizanska 49. M-612
PRALNI STROJ, rabljen, električni štedilnik, novo kopalno kad in 6 betonskih kanalov, 1 x 1, prodam. Telefon od 7,—15. ure: Farkaš, 75-144. M-613
7 krav, nizko breje, stare od 2 do 8 let, prodam. Krog, Plečnikova 7. M-614
MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 66, p. Tišina. M-615 PUHALNIK GREIF in prikolico za živino (za dve govedi) prodam. Naslov v upravi lista. M-616 ZASTAVO 750, registrirano, z manjšo okvaro, prodam. Puževci 49. M-617
SVINJO, brejo 3,5 mesece, prodam. Gaberje 149. Le-66 FOTELJE ZA DNEVNO SOBO in mizico, malo rabljeno, in dve kletki za ptice, skoraj novi, po ugodni ceni prodam. Naslov v upravi lista. M-OP
NOVO VISOKOPRITLlCNO HlSO, potrebna še manjših notranjih del, na zelo lepem kraju pri Murski Soboti, prodam resnemu kupcu. Naslov v upravi lista pod ,,GOTOVINA” ali po telefonu dopoldne 064 24-655 — Ivica. M-OP
SEDEŽNO GARNITURO PRODAM. Naselje 14. divizije 64. M-556
KRAVO, srednje starosti, vozno, s teletom, prodam. Vprašati v gostilni MURNC. M-557
FORD TAUNUS 12 M, letnik 1970, obnovljen, prodam. Rakičan, Prešernova 2. M-558 CISTERNO ZA GNOJNICO, 2200 1, in oltov plug, 12-colni, pro-
avtokJeparstvo-avtoličarstvo ravnalna miza-komora zaščita vozil-vlečna služba
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota. Gornja Radgona. Lendava in Ljutorrier— Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor:
Stefan Drav ec (direktor in glavni urednik). Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika). Jože Šabjan (odgovorni urednik). Brigita Bavčar. Jani Dominko. Jože Graj. Milan Jerše. Ludvik Kovač. Dušan Loparnik. Feri Maučec (šport). Vlado Paveo. Štefan Sobočan. Janko Stolnik (dopisništvo). Branko Zunec. Gonter Endre (tehnični urednik). Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota. Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232, 21-064 m 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383: dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo". — Celoletna naročnina 470.00 din, polletna 235.00 din. letna naročnina za inozemstvo L 100.00 din. celoletna naročnina za delovne organizacije 630.00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-0001I2-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 13.00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK
dam. Jože Bagola, Topolovci 7. M-559
POLONEZ 1500, letnik 1980, prodam. Telefon 78-614. M-561 MALE PUJSKE PRODAM. Lutar, Bakovci, Partizanska 48. M-564
KABINO ZA TRAKTOR DEUTZ PRODAM. Naslov v upravi lista. M-566
TELICO, staro sedemnajst mesecev, in kravo prodam. Franc Mešič, Dolenci 90. M-567
MEŠANI GOZD PRODAM. Vera Hari, Kančevci 41. M-568
FIAT 125 P, leto izdelave 1980, prevoženih 53.000 km, prodam. Ernest Banfi, Vaneča 39. M-571 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK PRODAM. Samopostrežba sho-ping. M-572
GRAMOFON ZNAMKE RIZ, stereo in prenosni televizor SHILJA-LIS prodam. Cena po dogovoru.
Telefon (069) 21-983. M-575
TELICA, breja pet mesecev, naprodaj. Skakovci 32. M-576
KOSO OLT ZA FERGUSONa. PRODAM. Naslov v upravi lista.
M-577
ZASTAVO 750 SC. letnik 1980. prodam. Odranci 371. M-578 AUSTIN 1300, letnik 1971, v voznem stanju, neregistriran, tudi po delih, prodam. Telefon popoldne: 23-502. M-579
VIVO VAUXHALL, tudi po delih, prodam. Naslov v upravi lista. M-580
NA NOVO ODPRTA PEKARNA STANKA ZADRAVCA, M. Sobota, Mikloš Kuzmiča 27 (bivša Škrabanova pekarna) se s svojimi izdelki toplo priporoča, obenem vse cenjene stranke obvešča, da pečejo vsak torek in petek domači kruh.
PRALNI STROJ PRODAM. Telefon 23-711. M-581
BUČNO OLJE PRODAM. Slavic, Sebeborci 53. M-582
MEŠANI GOZD, 35 arov, prodam. Naslov v upravi lista. M-583 MOTOR ZA ZASTAVO 101, prevoženih 82.000 km, ter ostale dele prodam. Vaneča 14. M-584 CISTERNO ZA GNOJNICO, 22001, prodam. Jože Štefko, Ivanci 33, p. Bogojina. M-585
BRANE ZA TRAKTOR (do 35 KS) in lahki gumi voz prodam. Skakovci 42. M-586
TELICO, brejo pet mesecev, pro-dam.Kupšinci 9. M-587
MALE PUJSKE PRODAM. Žepovci 36, p. Apače. M-588 RENAULT 4, starejši letnik, registriran do 4. julija 1984, prodam. Grad 188. M-590
EMO SERVIS ZA TRAJNOGOREČE PEČI Na zalogi imamo ves potrebni material. Storitve opravimo hitro in solidno.
Naročila sprejemamo osebno ali po telefonu.
Za naročila se toplo priporočamo. VODJA SERVISA
MILAN BOGATAJ Ul. 17. oktobra 23, M. Sobota telefon 23-530
KRAVO, staro pet let, devet mesecev brejo, prodam. Štefan Rengeo, Lipovci 218. M-592
TRAKTOR STEYR, tip 180, 28 KS, prodam. Jerič, Dokležovje 121.M-594
SVINJO, brejo 3,5 mesece, prodam. Gaberje 149. Le-66
TRAKTOR ZETOR 5011 ugodno prodam. Franc Režonja, Vratja vas 21, p. Apače. M-MM
PUJSKE stare tri mesece prodam. Gaberje 114/B. Le-55
NESNICE, mlade jarkice pasme HISEW, rjave, stare 10 tednov, iz vrst najboljših pasem nesnic, prodajam. Dobite jih vsak dan, tudi v soboto in nedeljo. Jože Soršak, Podlože 1, 62323 Ptujska gora. In-54
ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano do junija, prodam. Likar, Križevci pri Ljutomeru št. 48, telefon popoldne 82-532. Iri-108
Obiskal bom gostilno Trezike Sobočanove na Hotizi, se okrepčal in razvedril.
STAREJŠI VINOGRAD V OKOLICI LJUTOMERA PRODAM. Naslov v upravi lista. In-98 VARNOSTNI LOK ZA IMT 533,539 prodam. Jože Bohinec, Cven 51, p. Ljutomer. In-81 EMO-5 NA OLJE, dobro ohranjeno, prodam. Frančiška Murko-vič, Branoslavci 29/B, p. Ljutomer. In-93
MOŠKI PLAŠČ V SIVOMOZA-iCNEM ODTENKU za vitkega moškega, nov, prodam. Branko Štaman, Ul. Nade Rajh 20/A, Ljutomer. In-84
SEJALNICO ZA KORUZO, Go-žne brane in plug prodam. Stanko Heric, Radoslavci 36, p. Bučkovci. In-91
NOVO MOŠKO MATURANTSKO TEMNOMODRO OBLEKO za vitko postavo ugodno prodam. Olivir Stanek, Ul. Nade Rajh 10, Ljutomer. In-89
NOVO STISKALNICO ZA KOMBAJN 780, 131 in 132 prodam. Naslov v upravi lista. In-86 TROBENTO WELTKLANG PRODAM. Telefon (069) 81-327. In-88 STANOVANJSKO HIŠO PRODAM NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU. Možen tudi odkup polovice hiše. Vse informacije dobite pri Horvatu, Moravci 7, p. Martjanci ali po telefonu 9949 40 383046. M-OP
BOKSE ZA PEVSKO OZVOČENJE LEM 2 x 60 W, s stojali, pro-'dam za 40.000 din. Franc Sobočan, telefon 75-457 od 6.—14. ure. M-497
ŠKODO 100 L, letnik 1976, registrirano do oktobra 1984, prodam. Gornji Moravci 125. M-501 ZASTAVO 101, karambolirana streha, ugodno prodam. Vučja gomila 136. M-502
ŽITNI KOMBAJN KOLLE FAVORIT PRODAM. Venčeslav Smej, Odranci 191. M-505 POHIŠTVO ZA SPALNICO in otroško sobo nujno prodam. Bakovci, Mladinska 64. M-506 TRAMOVE (18 x 16) in „ROŽE-NICE” (14 x 12) za ostrešje prodam. Ivan Panker, Lucova 37. M-507
REZERVNE DELE ZA MOTOR ŠKODE PRODAM. Murska Sobota, Kopitarjeva 7, telefon (069) 21-994. M-508
NAMIZNE ŠKARJE za razrez pločevine prodam. Jože Fujs, Ve-ščica 6. M-509
TRAKTOR TOMO VINKOVlC, 18 KS, v dobrem stanju, prodam. Kobilje 122. M-511
TOMOS 15 SLC UGODNO PRODAM. Jožef Mencinger, Skakovci 25. M-514
ENOBRAZDNI OBRAČALNIK PLUG BATUJE PRODAM. Franc Šaruga, Mele 10, p. Radenci. M-515
TRAKTOR UNIVERZAL 445 U, dobro ohranjen, prodam. Franc Kurbus, Radenski vrh 43, p. Radenci. M-516
TRAKTOR IMT 540 s koso prodam. Ludvik Gujt, Rankovci 16. 1 M-517
BOJLER, 80 1, prodam. Prodnik, Trg svobode 8, G. Radgona, telefon 74-708. M-518
ŠKODA, letnik 1979, naprodaj. Jože Gjergjek, Vidonci 26, p. Grad. M-519
PRIKOLICO za živino in harmoniko, 120-basno, na 16 registrov, prodam. Potočnik, Vadarci 31. M-525
TELICO, 9 mesecev brejo, kontrola A, prodam. Gorica 32, p. Puconci. M-527
POHIŠTVO: regal za dnevno sobo, dva kavča in dva fotelja prodam. Prosič, Staneta Rozmana 4, M. Sobota. M-528
DVA MLADA PSlCKA-VOLCJAKA in RENAULT-4, dobro ohranjen, prodam. Domajinci 26. M-529
FORD ESCORT PRODAM. Jerebic, Lipa 50,*p. Turnišče. M-530 BREJO KRAVO in motorno žago STIHL, 50 AV, prodam. Casar, Cepinci 19. M-531
ZASTAVO 101 PRODAM. Vprašati: trgovina Agroservis. M-531 a FAP 13 SK, kiper, registriran do 30. decembra 1984, ugodno prodam. Slihthuber, Lendavska 54. M-532
GASILSKO DRUŠTVO VADARCI vabi 19. februarja 1984 ob 8. uri na tradicionalno
BOROVO
GOSTOVANJE
Prireditev bo ozvočena. Za obisk se priporočajo.
SILAŽNI KOMBAJN MEX-2 PRODAM. Ogled pri Karlu Debelaku, Petanjci 80, p. Tišina. M-534 ZASTAVO 750, registrirano, prodam za 40.000 din. Križevci 114 v Prekmurju. M-535
126 P, letnik 1977, prodam. Informacije po telefonu 78-230. M-536 ZASTAVO 750, prevoženih 15.000 km, prodam. Sovjak, Nemčavci 22. M-537
NAKLADALEC RIKO-3, novi, prodam. Vaneča 18. M-538 ENOFAZNO VODOVODNO ČRPALKO in stroj za izdelavo betonske fasadne opeke prodam. Ante Sedlič, Križevci 226 v Prekmurju. M-539
3-fazno Črpalko za vodovod, 4 KW, novo, še z garancijo, prodam. Ogled: Šalovci 82. M-540
TRAKTOR STEYR, tip 188, 28 KS, s koso in jermenico, prodam. Filovci 12. M-543
VOZNO KRAVO, staro šest let, dva meseca brejo, prodam. Gornja Bistrica 24. M-544
REX KOMBI GORENJE MUTA, s koso, prodam. Kotnik, Crešnjev-ci 101. GR-31
WARTBURG, letnik 1984, v dobrem stanju, prodam. Janez Šabjan, Dolga vas 147/M, telefon 75-014. M-545
STROJ ZA OBIRANJE KORUZE, znamke GERINHOF, enore-dni, prodam. Ivan Konrad, Podgorje 17, p. Apače. M-546 SMUČARSKO OPREMO Z DVEMA KOMBINEZONOMA PRODAM. Ogled ob delavnikih do 12. ure. Naslov v upravi lista. M-547 KOMBI PEC ZA KOPALNICO (italijansko) s kopalno kadjo (120 cm), novp, prodam. Kovačevci 31. M-548
FIAT 125 PZ, vozen, neregistriran, prodam za 25.000 din. Lendavska 24. M-552
RENAULT 4, dobro ohranjen, registriran do julija 1984, prodam. Vida Kovač, Murska Sobota, Ti-šinska 29. M-553
DVA MOPEDA T-12, eden malo rabljen, registriran do 25. 7. 1984, drugi neregistriran, v voznem stanju, prodam. Gančani 223 — HRASClCE. M-554
NOV LOKAL, velik 40 kv m, v centru M. Sobote, prodam. Naslov v upravi lista. M-619
ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA, električni štedilnik, kombinirani štedilnik, drobilec za koruzo-enofazni in lesene skrinje za moko prodam. Naslov v upravi lista. M-620
PUJSKE PRODAM. Bratkovič, Tišina 10. M-621
ŠKODO 100 Š, dobro ohranjeno, prodam. Vlado Jerič, Beltinci, Ravenska 63, M-622 TELEVIZOR, črno-beli, prodam. Andrej Jeriš, Melinci 20. M-623
Ljubi mož in očka spiš v črni zemljici, naše srce pa joče . in trpi v žalosti.
V SPOMIN
16. februarja mineva žalostno leto, odkar ni več med nami dragega moža, očeta in brata
Ludvika Kovača
iz Adrijanec
Ni ure in ne dneva, da se te ne bi spomnili in občutili praznine, kije nastala za teboj, moremo verjeti, da te ni in boleča je resnica, da te nikoli več ne.bo. Praznina za teboj je boleča, a spomin nate ne bo nikoli ugasnil.
Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob.
Žalujoči: žena Helena, hčerka Olga ter sinova Ludvik in Štefan z družinama
ZAHVALA
Za vso toplino, prijateljstvo in nesebično pomoč ob boleči izgubi naše drage žene. mame, stare mame, sestre, tete in sestrične
Klariče Švare
iz M. Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Hvala osebju internega oddelka bolnišnice, v M. Soboti in Mariboru za nego. Posebna zahvala pevskemu zboru, govornikoma za poslovilne besede in godbi na pihala.
VSI. KI SMO IO IMELI RADI
Dragemu sinu Miranu Kol-taju iz Tešanovec, ki je na odsluženju vojaškega roka v Malem Lošinju, želijo ob praznovanju 20. rojstnega dne vse najboljše, dobro počutje v vojaški suknji, po odsluženju pa srečen povratek v domači kraj — oče. "U.mm in stara mama.
Dragima ŠTEFANU IN KRISTINI ŠERUGA iz Šalame-nec, ob 50. obletnici skupnega življenja iskreno čestita ter želi tudi v nadaljnjem življenju veliko zdravja in medsebojnega razumevanja — kdo, pa naj sama uganeta.
kupim
LES ZA OSTREŠJE KUPIM. Naslov v upravi lista. M-526
MOTOR ZA RENAULT-4 TL SPECIAL kupim. Bogojina 37, telefon: 76-280. M-565
KOVAŠKO NAKOVALO KUPIM. Naslov v upravi lista. M-573 STREŠNO OPEKO, rabljeno, ohranjeno, večjo količino, kupim. Volf, Vidonci 33, p. Grad. M-593 HRASTOVE PLOHE, debeline 8,5 in 3 cm, kupim. Štefan Boro-vič, Lipa 68/A, p. Turnišče. M-603
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE KUPIM. Naslov v upravi lista. M-639
io Čebeljih družin s panji KUPIM. Slavko Pušenjak, Pod-gradje 14, p. Ljutomer. In-90 STREŠNO zarezno opeko (3.000 kosov) kupim. Milan Božič, Šalin-ci 32/A, p. Križevci pri Ljutomeru. In-110
GASILSKO DRUŠTVO STRU-KOVCI vabi v soboto, 18. februarja, s pričetkom ob 18. uri v gasilski dom na
MAŠKARADNI PLES
Igra ansambel LEGIJA. Maske nagrajene!	VABLJENI!
sobe
SOBO in kuhinjo v Murski Soboti išče mlad par. Naslov v upravi lista. M-496
NEVEZANI UPOKOJENKI NUDIM STANOVANJE za delno pomoč v hiši. Naslov v upravi lista. M-570
zaposlitve
DVA KV ZIDARJA in 2 NK DELAVCA SPREJMETA V REDNO DELOVNO RAZMERJE OBRTNIKA. Osebni dohodek po
dogovoru. Stanovanje preskrbljeno. Andrej in‘Olga Recek, zidarstvo in fasaderstvo, Ob Laz. potoku 7 , 62341 Laznica-Limbuš. M-523
TRIČLANSKI NARODNOZABAVNI ANSAMBEL IŠČE ANGAŽMA ZA IGRANJE. Naslov v upravi lista. M-610
razno
55-lethi ločenec, ne po svoji krivdi, nekadilec in nealkoholičar želi spoznati žensko-uslužbenko ali upokojenko, nižje postave, primerne starosti. Pismeno ponudbo ali svoj naslov pustite v upravi Vestnika. M-501
KMEČKO HIŠO brezplačno oddam v najem. Avtobusna postaja v bližini, asfaltirana cesta. Naslov v upravi lista. M-510
LOKAL V MURSKI SOBOTI ali Rakičanu iščem. Naslov v upravi lista ali telefon 24-847. M-524 DENARNICO z denarjem sem izgubil 3. februarja na ulici Arh. Novaka v M. Soboti. Poštenega najditelja prosim, da najdeno proti nagradi vrne na naslov: Karel Ficko, Cankova 63. M-533
PREKLIC!
PREKLICUJEM veljavnost spričevala za I. letnik Kovinarske šole M. Sobota, letnik 1978/1979, izdano pri CPŠ M. Sobota. Mladen Dominič, Rakičan, Jezera 17. M-551
ZAPOSLEN FANT, star 28 let, želi spoznati dekle, staro do 28 let. Resne ponudbe pošljite na upravo Vestnika pod SKUPNO ŽIVLJENJE. M-566
ZA PODIRANJE OSTREŠJA dam STREŠNO OPEKO KIKIN-DA (10 x 7). Informacije zvečer: telefon 21-826. M-591
VOLNENE PASOVE, elastične, za križ in ledvice izdelujem po meri. Cena 500 din kos. Pošljite obseg pasu v cm. Naročeno pošljemo po povzetju. Kostič, poštni predal 47, Domžale. M-OP IZGUBLJENO!
6.	februarja sem izgubil v Murski Soboti, v bližini Diane ali na avtobusni postaji, denarnico z dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da mi najdeno proti nagradi vrne na naslov v dokumentih ali na postajo milice v M. Soboti. M-596 V NEZNANO SE JE ZATEKEL PES ,,LESI”, sliši na ime FLOLI. Vse informacije sporočite Peterku, Beltinci, Panonska 78. M-598 MALE PSIČKE, stare šest tednov, manjše pasme, oddam. Telefon 069 74-260. M-606
ŽELIM SPOZNATI MOŠKEGA, starega od 50 do 65 let, za pomoč pri delu na kmetiji. Ponudbe pošljite na upravo lista. M-626
SGP KONSTRUKTOR MARIBOR, n. sol. o. TOZD OPEKARNA PUCONCI, n. sol. o. obvešča cenjene stranke, da smo 15. februarja 1984 začeli z redno proizvodnjo. Na zalogi imamo: MODUL 6/1, ZIDAK n. f„ FASADNO OPEKO, POLNILA 6/1, MODUL 6/1-TULJAVE, NORMA NOSILCE in SCHIEDEL DIMNIK. SE PRIPOROČAMO! M-MM
STRAN 16
VESTNIK, 16. FEBRUARJA 1984
Radijski in televizijski spored od 1 7. do 2 3. februarja
PETEK SOBOTA NEDELJA ' PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO MURSKASOBOTA
RADIO MURSKASOBOTA
RADIO MURSKASOBOTA
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
* RADIO
MURSKA SOBOTA! MURSKASOBOTA
16.00 - Pet najboljših ta teden, 16.30 — Aktualno v petek, 17. februarja, (rubrika za mlade, Kam konec tedna, pregled vsebine Vestnika), 18.00 — najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA j TV LJUBLJANA
8.55 ZOI 84 — Veliko polje: Biatlon 4 x 7,5 km. 11.05 Propagandna oddaja. 11.15 ZOI 84 — Jahorina: Slalom za ženske, prenos 1. teka, ev. 12.30/50 ZOI 84 — Biatlon 4 x 7,5 km, posnetek zaključnega tekmovanja. 13.15 Propagandna oddaja. 13.20 ZOI 84 — Jahorina: Slalom za ženske, prenos 2. teka. 14.30/45 ZOI 84 — Trebevič: Bob štirised, prenos 1. in 2. vožnja (do 16.00). 17.05 Poročila. 17.10 Jazz na ekranu: Kvintet Reinhardt Schucke-nack — 2. oddaja. 17.30 Modro poletje, španska mladinska nanizanka. 18.00 Obzornik ljubljanskega območja. 19.26 Zrno do zrna. 19.30TV dnevnik I. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 D. Butler-V. Labella-G. Montaldo: Marco Polo, nadaljevanje in konec. 21,00 Propagandna oddaja. 21.05 Ne prezrite. 21.20 Španski balet Maria Rosa, 2. oddaja. 21.40 TV dnevnik II. 21.50 Propagandna oddaja. 21.55 Olimpijski pregled II. 22.15 Živeti kot vsi normalni ljudje, jugoslovanski film.
TV ZAGREB
Prvi program
8.55 ZOI Sarajevo 84, 16.45 Poročila, 16.50 Otroška oddaja, 17.50 TV koledar, 18.00 Kronika reških občin, 18.30 Olimpijski pregled, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Marco Polo, 21.05 Zabavno-glasbena oddaja, 21.50 Dnevnik, 22.10 Ohmpijski pregled, 22.25 Triptih (film)
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
8.45 Jutranja poročila, 8.50 ZOI Sarajevo 84, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Risanka, 17.30 Don Kihot, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Pan-optikum, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.00 ZOI Sarajevo 84
TV MADŽARSKA
8.25 in 15.00 Šolska TV. 10.15 Kratki filmi: Zemeljski pekel Afar: Brkata sova; Odmev čustev. 16.35 Poper, pon. 7. dela. 17.35 Imel bi jih 55 let, Tihomir Vujičič, 1. del. 18.00 Zimska olimpiada, prenos. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Cirkus jutrišnjega dne, francoski film. 21.05 Dr. Faustus, 4. del. 21.55 Srečanje v petek, magazin. 22.55 TV dnevnik.
TV KOPER
11.15 ZOI Sarajevo: Slalom — žene. 14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 17.00 ZOI Sarajevo: HOCKEY — med prvim odmorom TVD novice, — med drugim odmorom Risanke. 19.15 Risanke. 19.30 TVD vse danes. 19.50 ZOI Sarajevo: Hockey — med prvim odmorom Risanke, — med drugim odmorom TVD nocoj. 22.45 ZOI Sarajevo: Bob-4, 1.—2. tek. 23.15 Film: Skrivnost Oberwalda. Igrajo: Monica Vitti, Franco Branciaroli. Režija: Michelangelo Antoniom.
16.00 — Glasbena paleta po vašem izboru, 16.30 — Aktualno v soboto, 18. februarja, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega spored?.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
8.00 Poročila. 8.00 Glasba za cicibane: Brundo na gugalnici. 8.25 Pedenjžep. 8.55 ZOI 84 — Veliko polje: Smučarski teki 20 km (Ž), Zetra: Hitrostno drsanje — 10 km (M), kombinirana prenosa. 12.15 Propagandna oddaja. 12.20 Malo polje: Smučarski skoki — 90 m, prenos. Med 1. in 2. serijo skokov: hitrostno drsanje — 10 km (M), po-sanetek zeključka tekmovanja, Trebevič: Bob štirised, vključitev v prenos 3. in 4. vožnje (do 16.00). 16.00 Poročila. 16.05 Meseček, otroška serija TV Beograd. 16.35 V puščavi in goščavi, poljska mladinska ndaljevanka. 17.25 Čas, ki živi. 17.55 Ogenj in led (Lake Placide), ameriški film. ev. 18.15 Risanka. 18.20
Propagandna oddaja.
Olimpijski pregled I. Cik cak. 19.24 TV in nocoj. 19.26 Zrno do
18.30 19.15 radio zrna.
19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 ZOI 84 — Zetra: Umetnostno drsanje — ženske prosto, vključitev v prenos. prib. 22.55 Propagandna oddaja. 23.00 Olimpijski pregled II. 23.20 Poročila. 23.25 Liza, francosko-italijanski film.
TV ZAGREB
JV ZAGREB
8.50 ZOI Sarajevo 84, 15.05 Igrani film, 16.40 Poročila, 16.45 TV koledar, 16.55 Košarka: Šibenka — Cibona, 18.30 Olimpijski pregled, 19.30 Dnevnik, 20.00 ZOI Sarajevo 84, 23.00 Dnevnik, 23.15 V soboto zvečer
i TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
8.45 jutranja poročila, 8.50 ZOI Sarajevo 84, 17.00 Risanje, slikanje, oblikovanje, 17.30 Peppino, 17.55 Spanček zaspanček, 18.00 Tedenski TV spored, 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija v sliki 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stavimo, da ..., 22.05 ZOI Sarajevo 84
DRUGI PROGRAM
Filmske novitete,
19.00 ____________
19.30 Čas v sliki, 20.15
Kako je bilo takrat? (TV film). 22.05 Delček akcije (film),
TV MADŽARSKA
8.00 Ponovitve. 12.25 Zimska olimpiada, smučarski skoki (90 m). 15.20 Imel bi jih 55 let, Tihomir Vujičič, 2. del. 15.20 Leva roka zakona, angleški film. 16.55 Kuharska knjiga. 17 15 Kviz iz matematike. 18.35 Diagnoza. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Mike Andros, serijska kriminalka. 20.55 Zimska olimpiada, drsanje (ž), prenos. 23.00 TV dnevnik.
TV KOPER
12.20 ZOI Sarajevo: Skoki 90 m 15.00 Rjan — serijski film, 1600 ZOI Sarajevo: Tek 20 km žene, 16.30 ZOI Sarajevo: Hitrostno drsanje 10.000 m moški, 17 00 TVD novice, 17.05 ZU1 Sarajevo: Bob — 4 3—4 tek, 17 35 Film: Skrivnost Oberwalda Igrajo: Monica Vitti, Franco Branciaroli, Režija Minchelan-gelo Antoniom, 19.05 RisanKe, ?9.30 TVD vse danes, 19.50 V knhinii z nami.	-1
Sarajevo: Umetnostno drsanje _ žene _ med odmorom TVD nocoj, 22.30 Nočni film
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
7.50 Poročila, 7.55 ZOI 84-Veliko polje: Smučarski teki na 50 km (m), prenos, 10.05 Propagandna oddaja, 10.15 ZOI 84-Bjelašnica: Slalom za moške, prenos L teka, 12.15 »Propagandna oddaja, 12.20 ZOI 84—Bje-lašnica: Slalom za moške, prenos 2. teka, 13.45 ZOI 84—Veliko polje: Smučarski teki na 50 km (m), posnetek zaključka tekmovanja (do 14.15). 16.00 Poročila, 16.05 Modro poletje, ponovitev španske mladinske nanizanke, 16.35 625, oddaja za stik z gledalci, 16.55 Živ žav, otroška mo-zaičt.a oddaja, 17.40 Živijo ponoči, ameriški film, 19.10 Risanka, 19.15 Cik cak, 19.23 TV in radio nocoj, 19.25 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Vreme, 19.52 Propagandna oddaja, 19.55 Zaključek XIV. olimpijskih iger, prenos, pribl. 20.35 G. Mihič: Šofetja, nadaljevanka TV Beograd, 21.20 Propagandna oddaja.
7.50 ZOI Sarajevo 84, 14.15 Modro poletje, 15.15 Poklic: pesem. 17.45 V nedeljo, 17.45 Velika kraja (film), 18.55 Pred VI. festivalom animiranega filma, 19.30 Dnevnik 20.00 Zaključek ZOI Sarajevo 84, 20.35 Kamionaija, 21.30 Humoristična oddaja, 22.00 Dnevnik
TV AVSTRIJA
7.50 ZOI Sarajevo 84, 16.30 Risanka, 16.55 Gibanje je vse, 17.25 Čeladek, 17.30 Avstrija v sliki, 17.55 ZOI Sarajevo 84, 21.00 Yves Montand
DRUGI PROGRAM
14.40 Ni časa za ljubezen (film), 16.00 Bidermaier — gala, 17.00 Ali poznate melodijo, 17.45 Svetovno potovanje, 18.30 Brez nagobčnika, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Monte Walsh (film), 21.50 Dinastija den verskega klana, 22.35 Mala nočna glasba
TV MADŽARSKA
8.50 Spored za otroke: Risanke; Otroci iz soseske; Duh močvirnega gozda, pravljična igra. 10.15Zimska olimpiada, prenos iz Sarajeva. 16.00 Priporočamo naše sporede. 16.30 Delta. 17.00 Roža se odpira, 1. del. 18.00 Zimska olimpiada, drsanje; gala. 20.00 Teden; aktualne reportaže. 21.00 Družabna igra. 21.45 Zimska olimpiada, zaključne svečanosti.
TV KOPER
10.25 ZOI Sarajevo: Slalom moški, 13.30 ZOI Sarajevo: Hockey — Finale, 15.50 Glasbena oddaja, 16.20 Lucy in njeni — serijski film, 17.00 ZOI Sarajevo: Tek 50 km — moški, 17.55 ZOI Sarajevo: Umetnostno drsanje — Olimpijska revija, 19.55 ZOI Sarajevo:. Svečani zaključek, 21.00 ZOI Sarajevo: Slalom moški, 22.00 ZOI Sarajevo: Hockey — Finale
16.00 — Po domače, 16.30 — Aktualno v ponedeljek. 20. februarja, (Sport, Najbolj iskane plošče preteklegatedna), 18.00 — najlepše zelje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.50 TV v šoli: TV koledar, Modro kolo, Češčina, Zmaj v barvah, Književnost NOB, Poročila, 10.35 TV v šoli (do 12.30), 17.00 Poročila, 17.05 Meseček, otroška serija TV Beograd, 17.35 Podravski obzornik, 17.50 Propagandna oddaja, 18.00 Sklepni olimpijski pregled, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 R. Duncan: Dva na izbiro, kanadska drama, 20.55 Spoznano, neznano, 21.55 TV dnevnik II.
Oddajniki II. TV mreže:
16.10 TV dnevnik, 16.25 Prehodna postaja, otroška serija, 16.40 Ilustrirane zgodbe, 16.55 Izobraževalna oddaja, 17.25 Zdravo, mladi, 17.55 Premor, 18.00 Sklepni olimpijski pregled, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Znanost in mi, 20.50 Zagrebška panorama, 21.05 Medigra, 21.15 Borgijci, angleška nadaljevanka, 22.10 Tummy’s pop show, zabavno glasbena oddaja,
TV ZAGREB
8.50 TV v šoli, 16.20 Poročila, 16.25 Otroška oddaja, 16.55 TV koledar, 17.00 Kronika varaždinskih občin, 17.25 Zdravo mladi, 18.00 Olimpijski pregled, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Razkoljnikov iz študentskega servisa, 21.20 Izbrani trenutek, 21.25 Me-ridijani, 21.55 En avtor en film, 22.10 Dnevnik
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Delček akcije (film) 12.40 Dok. film, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Spoznaj nevarnost, 17.30 Stari parnik, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Živalstvo na Iberiji, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport v ponedeljek, 21.50 Umor za dvema vogaloma (film).
DRUGI PROGRAM
18.00 Znanost danes, 18.30 Bonanza, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zlati časi, 21.10 Schilling, 21.50 10 pred 10, 22.20 Pot (film),
TV MADŽARSKA
Ni sporeda
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
1 TV KOPER
14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 17.00 TV šola, 17.30 Film — ponovitev, 19.00 Princesa »Zaffiro« — Risanke, 19.30 TVD vse danes, 19.50 Deset minut glasbe, 20.00 Človek in zemlja — dokumentarna oddaja. 20.30 Veliki detektiv — serijski film, 21.20 TVD nocoj, 21.30 Jazz na ekranu, 22.00 Nočni film
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno v torek, 21. februarja (gospodarska tema, Iz naših krajev), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
8.50 TV v šoli: TV koledar, Nihče ne skrbi zanje, Za učitelje, Otroci ustvarjajo, Sedmi kontinent, Dolina Savinje, Zanimivo potovanje, Poročila, 10.35 TV v šoli (do 12.30), 17.35 Poročila, 17.40 Zbis: Škatlica z godbo, 17.55 Fokart Portorož 83: Ansambla Rajko in Tine Rožanc, 18.25 Pomurski obzornik, 18.40 Mali svet: Prijatelji vetra, otroška oddaja TV Zagreb, 19.00 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 V. Moberg: Raskeno-vi, nadaljevanje in konec, 21.10 Mednarodna obzorja, 22.10 TV dnevnik H.
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik, 17.45 Pisani -avtobus, otroška oddaja, 18.15 Knjige in misli, 18.45 Video utopija, zabavno glasbena oddaja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Govorica telesa, balet, 20.45 Žrebanje Lota, 20.50 Čas, ki živi: Pohorska legenda.
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
TVZAGuEB
8.50 TV v šoli, 16.50 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Pisani avtobus, 18.15 TV koledar; 18.25 Kronika osijeških občin, 18.45 Zabavnoglasbena oddaja, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Poti stabilizacije,) 20.55 Tatarska puščava (film)
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli 10.30 Kandy (film), 11.30 Šport v ponedeljek, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Tudi hec mora biti, 17.55 Spanečk Zaspanček, 18.00 Risanka, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Argumenti, 21.45 Panorama, 21.35 Šport
TV MADŽARSKA
8.00 in 14.40 Šolska TV. 10.00 Steklenjak, češkoslovaški film. 16.25 Filmarji, pozor! 16.55 Imel bi jih 55, T. Vujičič, 17.05 Za naše zdravje. 17.20 Kako je že bilo .!. 18.05 Pulzus, zabavnoglasbena panorama. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Wagner, 10. (zadnji) del nadaljevanke. 21.40 Študio 84.
22.10 Ponujam gospodarstvu. 22.50 ogledalo. 23.00 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videote-leks, 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 17.00 TVD novice, 17.05 TV šola: Kozmos — dokumentarna oddaja, 17.30 Karino — Mladinski TV film, 18.00 Veliki detektiv — serijski film, 18.50 Princesa »Zaffiro« — risanke. 19.30 TVD vse danes, 19.50 Deset minut glasbe, 20.00 Obzorja, 20.30 Tišina: Ubijamo — celovečerni film — Igrajo: Luisa Rivelli, Robert Mark — Režija: Guido Zurli, 22.00 TVD nocoj, 22.10 Hudičevo šeme — tv nadaljevanka
16.00 — Iz domačega glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sredo, 22. februarja (pogovor v živo, Iz delovnih kolektivov), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
8.50 TV v šoli: TV koledar, Poštni nabiralnik, Od semena do rastline. Odmor, Dalmacija v NOB, Moč, ki gore premika, Poročila, 10.35 TV v šoli (do 12.30), 18.00 Poročila, 18.05 Ciciban, dober dan: Da bo medvedek lepši, 18.25 Posavski obzornik, 18.40 Sava — reka ki življenje daje, izobraževalni serija TV Zagreb, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocojj 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Film tedna: Conrack, ameriški film, 21.40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov, 21.45 TV dnevnik II, 21.55 Omizje.
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik, 17.45 Beli kamen, švedska otroška serija, 18.15 Rekreacija po japonsko, izobraževalna oddaja, 18.45 »Supermarket«, glasbeno-humoristična oddaja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Lov za zakladom, kviz francoske TV, 21.00 Zagrebška panorama.
TV ZAGREB
8.50 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Beli kamen, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika siških občin, 18.45 Supermarket, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Na koncu poletja (film), 22.30 Dnevnik
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli,' 10.35 Drevo (film), 11.30 Argumenti, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Lutke, 17.30 Čebelica Maja, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Pisarniško življenje 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki 20.15 Canaris (film), 22.00 Šport
DRUGI PROGRAM
16.45 Iz parlamenta, 18.00 Dežela in ljudje, 18.30 Bonanza, 19.30 Čas v sliki,
20.15 Kavarna
21.20 Odrski
Central, čarovniki,
21.50 10 pred 10, 22.20 Umetnine
TV MADŽARSKA
8.05 in 14.35 Šolska TV. 9.55 Ponovitve: Delta. Princ regent, pon. 6. dela. 16.20 Poljske ceste, 8. del poljske nadaljevanke. 17.50 Družbene razprave. 18.50 Obvestila. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pravni primeri., 20.45 Vnuki ne bodo videli; zaščita mest. 21.35 Zadeve I agencije; dokumentarni film o CIA. 22.00 Slikar Laszlo Bartha. 22.30 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 16.55 TVD novice, 17.00 Košarka: Pokal Jugoslavije—finale, 18.30 Komike, 19.00 Princesa »Zaffiro« — risanke, 19.30 TVD vse danes, 19.50 Deset minut glasbe, 20.00 Kulturna panorama, 20.30 Ryan — serijski film, 21.20 TVD nocoj. 21.30 Glasbena oddaja
16.00 — Glasba skozi stoletja, 16.30 — Aktualno v četrtek, 23. februarja (kultura, prispevek s področja SLO), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
8.50 TV v šoli: TV koledar, Bodimo čisti, Živi svet in fizika, Otroci ustvarjajo, Sedmi kontinent, Rečna riba lipan, Poročila, 10.35 TV v šoli (do 12.30), 17.50 Poročila, 17.55 S. Pregl: Odprava zelenega zmaja — Odhod, mladinska nadaljevanka, 18.25 Celjski obzornik, 18.40 Delegatska tribuna, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Tednik, 21.00 Propagandna oddaja, 21.05 Diamanti na nebu, angleška dokumentarna nanizanka, 21.55 TV dnevnik II, 22.10 Thommy’s pop show, 3. del zabavno glasbene oddaje.
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik, 17.45 Otroška oddaja, 18.15 Fabi-je, izobraževalna oddaja, 18.45 Mali veliki svet, dokumentarno zabavna oddaja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Umetniški večer — Poštar zvoni samo enkrat, priredba gledališke predstave, 22.05 Zagrebška panorama (do 22.15).
OPOMBA: 16.55 Košarka Bosna—Maccabi.
TV ZAGREB
8.50 TV v šoli, 16.55 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Otroška oddaja, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika splitskih občin, 18.45 Mali veliki svet, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Monitor, 21.05 Berači in sinovi, 22.00 Dnevnik
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Ni časa za ljubezen (film), 11.50 Panorama, 13.00 Opoldan-' ska redakcija, 17.00 Eci, peci pec, 17.30 Mandara, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 TV kuhinja, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Radost vse življenje (zabavna oddaja), 21.50 10 pred 10, 22.20 Jour fixe z Folgangom Krausom
TV MADŽARSKA
8.05 in 14.55 Šolska TV. 9.55 Srčne zadeve, francoski TV film. 16,35 Koga čaka g. polkovnik, sovjetski film. 18.05 Imel bi jih 55; dokumentarni film o skladatelju Tihomirju Vujičiču. 18.20 Pedagoški forum. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Petrocelli, serijska kriminalka. 20.50 Kviz. 21.25 Panorama, zunanja politika. 22.25 Umetnina tedna. 22.30 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku______ Videoteleks, 17.00 TVD novice, 17.05 TV šola: Kozmos — dokumentarna oddaja, 17.30 Slovenski narodni plesi: Koroška, 18.00 Ryan — serijski film, 18.50 Princesa »Zaffiro« — risanke, 19.30 TVD vse danes, 19.50 Z nami pred kamero, 20.30 Rumpole — serijski film, 21.20 TVD nocoj, 21.30 Video mix — glasbena oddaja v živo‘z glasbenimi željami in nagradnimi igrami — Vodi: Dario Divi acchi
STRAN 17
VESTNIK, 16. FEBRUARJA 1984
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi, ko nas je v 49. letu starosti nepričakovano in brez slovesa zapustila naša draga žena, mama in hčerka
Angela Šadl
roj. Vukajč
iz Kruplivnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem vaščanom Kruplivnika, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Prisrčna hvala duhovniku za poslovilni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS za poslovilne besede, ter kolektivoma Cestnega podjetja Maribpr TOZD M. Sobota, DO za PTT promet M. Sobota in OO ZSMS Kruplivnik.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: mož Karel, sin Jože, oče, mama in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 67. letu starosti je za vedno zastalo ljubeče srce drage žene, matere, tašče in stare mame
AneBodanec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter kolektivu Mura M. Sobota in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, ji poklonili vence, šopke rož, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala zdravnikom in osebju internega ter kirurškega oddelka soboške bolnišnice za nego v poslednjih dneh.
Iskrena zahvala še g. duhovniku za ganljivo slovo, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS Tišina za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Rankovci, 7. 2. 1984
Žalujoči: mož Štefan, sin Štefan z ženo Kristino, hčerka Marija z možem Antonom, vnuki Roman, Andreja in Štefan, sestre ter ostalo sorodstvo
Kje si naša draga žena in mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas
ZAHVALA
2. februarja nas je v 62. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sestra
Jolanka Banfi
roj. Dervarič iz Kupšinec
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ter vsem, ki ste drago pokojnico v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali vence in šopek, nam pa izrekli sožalje.
Iskrena zahvala g. duhovniku Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, tov. Flegarju za tolažilne besede pri odprtem grobu ter vsem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali.
Žalujoči: mož Karel, sinova Štefan in Karči z družinama ter brat Štefan in sestra Marija z družinama ter ostalo sorodstvo
Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani spokoj, ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
Ob izgubi našega dragega očeta, dedka, pradedka, tasta, brata in strica
Eleka Horvatha bivšega mlinarja in trgovca iz Dobrovnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, prekrili grob s prelepimi venci in šopki, nam pa izrekli sožalje.
Prisrčna zahvala G D iz Dobrovnika za častno stražo, govornikoma, dr. Borisu Kousu in patronažnim sestram za obiske na domu, sodelavkam iz Mure za venec in denarno pomoč ter njegovim sodelavcem iz KZ.
Hvala č. g. župniku za opravljeni obred in pevcem.
Vsem še enkrat — iskrena zahvala!
V GLOBOKI ŽALOSTI VSI NJEGOVI
Že eno leto v hladnem grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
Ne mine ura, dan, ne noč, povsod v mislih si navzoč.
V SPOMIN
4. februaija je minilo žalostno leto, odkarnas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče m brat
Karel Kuhar
iz Moravec
Tvoje pridne roke so za vedno omahnile, le sledovi tvojega dela so ostali. Odšel si tja, kjer ni več trpljenja, ne bolečine. Čeprav te ni več med nami, boš živel v naših srcih in spomin na tebe ne bo nikoli ugasnil.
. Žalujoči: žena Irena, hčerka Irena z možem Janezom, vnukinja Melita in sestra Irena
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustila naša draga
Helena Gone
iz Murske Sobote roj. v Kobilju
Pokopali smo jo v Murski Soboti, 7. februarja 1984. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. M. Sobota, Maribor, Nemčavci, Kobilje,.Dobrovnik
VSI NJENI
Če bi solza mrtvega zbudila.
tebe dragi oče ne bi črna zemlja krila
ZAHVALA
27. januarja nas je nepričakovano v 79. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Štefan Recek
iz Pertoče
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 86. letu starosti zapustila draga mama stara mama in babica
Emilija Kerčmar
roj. Kolar
iz Kuštanovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, mu poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter vaščanom, ki so ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena, hčerke in sinovi z družinami
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nas tolažili in našo drago pokojnico pospremili v tako lepem številu na njeni zadnji poti, ji poklonih vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Prisrčna zahvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavnici KS Marti Horvat in GD Kuštanovci.
Vsem še enkrat — prisrčna nvala!
Globoko žalujoči: sin Ludvik z ženo Marijo, sin Viljem z ženo Regino, vnukinja Marija z možem Gezom, vnuk Vili z ženo, vnukinja Jožica z možem, pravnuki Kristjan, Boris in Lidija ter ostalo sorodstvo
Že eno leto v hladnem grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
Ne mine dan ne noč, povsod v mislih si navzoč.
N SPOMIN
19. februarja bo minilo eno leto, polno žalosti, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, očka, zet in brat
Karel Kuzmič
iz Zenkovec
Že eno leto v hladnem grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
Ne mine ura, dan, ne noč, povsod v mislih si navzoč.
V SPOMIN
9. februaija je minilo eno leto, polne žalosti, odkar je za vedno utihnilo srce ljubega moža in očeta Stanislava Petka
iz Ižakovec 126
Z bolečino v srcih se iz dneva v dan zavedamo krute resnice, kije prinesla v naš dom toliko žalosti. Bil si poln življenjskih ciljev, toda kruta usoda je hotela drugače in te je iztrgala od nas.
Zelo te pogrešamo, mnogo prerano si nas zapustil. Praznina za teboj je boleča, a spomin nate ne bo nikoli ugasnil.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in na njegovem grobu prižigate sveče.
Se vedno je težko doumeti resnico, da nisi več med nami. Dom, ki si ga imel rad, v katerem smo bili srečni, je ostal prazen. Bil si poln življenjskih ciljev, toda kruta usoda je hotela drugače in te je iztrgala iz naše sredine. Zelo te pogrešamo, mnogo prerano si nas zapustil. Spomin nate ne bo nikoli ugasnil.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, njegov poslednji dom krasite s cvetjem in na njem prižigate sveče.
Žalujoči: žena Šarika, sin Milan, hčerka Majda, tašča, sestra Irena z družino in vsi, ki so ga imeli radi
Žalujoči: žena Dragica ter hčerki Andrejka in Stanka
STRAN 18
VESTNIK, 16. FEBRUARJA 1984
Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani spokoj, ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
V 71. letu starosti je mirno zatisnila svoje dobre oči draga teta in botra
Gizela Kološa roj. Fartelj iz Puconec
Vsem, ki ste nam v težkih urah njenega slovesa stali ob strani, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in šopke, nam izrekli sožalje in kakorkoli pomagali preboleti težko izgubo, iskrena hvala!
Posebna zahvala g. duhovniku in pevcem za pogrebni obred in tov. Franku za ganljive poslovilne besede.
Puconci, 29. januarja 1984
ŽALUJOČI: VSI NJENI
Kje si naša draga žerta in mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
N SPOMIN	x
12. februarja so minila tri leta, polna žalosti, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama Gizela Stankovič iz Ženavelj
Tvoje življenje je za vedno ugasnilo. Ostala sta praznina in boleč spomin na tebe, toda v naših srcih živiš in boš živela do konca naših dni.
Žalujoči: mož in otroci
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama
Katarina Horvat
iz Brezovice
Prisrčna zahvala vsem sorodnikom, sosedom, botrini in znancem, ki ste pokojnico v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala č. župniku za pogrebni obred, pevcem in govorniku. Stefanu Hozjanu.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dobrega moža, očeta in dedka
Antona Serca
upok. iz Črnec pri Apačah
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste darovali vence in cvetje ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Prisrčna hvala govorniku za poslovilne besede, kolektivom TOZD Mešalnica in DH Črnci ter LINA Apače za darovane vence in izrečeno sožalje, čč. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in godbi.
Vsem še enkrat — iskrena hvala! Črnci, 31. januaija 1984
V SPOMIN
V teh dneh mineva leto dni, odkar nas je zapustil dragi oče in stari oče
Ignac Horvat
iz Brezovice
Spomin na tebe ne bo nikoli zbledel. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki se ga še spominjate, obiskujete njegov grob in na njem prižigate sveče.
Brezovica, 2. februaija 1984.
Žalujoči: sin Franc ter hčerki Ana in Marija z družinami
V TIHI ŽALOSTI VSI, KI SMO GA IMELI RADI
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča in sestra

Terezija Podlesek
iz Noršinec
Kje si dragi oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?

n

ZAHVALA
3. februaija nas je tiho in brez slovesa, komaj v 56. letu starosti, za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in svak
Franc Jud
Ob tej boleči izgubi posebna zahvala dr. Brozoviču in zdravstvenemu osebju dispanzerja za pljučne bolezni in TBC ZD M. Sobota.
Iskrena zahvala tudi GD Noršinci, predstavnici KS za poslovilne besede, sorodnikom, sosedom Madjarovim, ostalim sosedom in sovaščanom, znancem in vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti.
Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
iz Sotine
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našega dragega pokojnika pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna zahvala tudi duhovniku za pogrebni obred, pevcem, godbi na pihala, GD ter pred-’ * stavniku KS Rogašovci za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — prisrčna zahvala!
Neutolažljivi: žena Frida, sin Franc ter hčerke Marica, Erika, Dragica, Frida in Verica z družinami, bratje, sestre in ostalo sorodstvo
Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani spokoj, ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
V SPOMIN
3. in 9. februarja 1984 mineva bridko leto žalosti in bolečine, odkar sta nas za vedno zapustila naša draga starša
Jožef in Ana Pavlova
iz Gančan
Težko je spoznanje, da vaju nikoli več ne bo med nami. Tiho sta odšla, brez slovesa tja kjer ni trpljenja in ne bolečine. Ne prikličejo vaju nazaj ne solze ne bridka bolečina v naših srcih. Utihnil je vajin glas, obstalo je vajino dobro srce, ostali so nam le sledovi vajinih pridnih rok, a v srcih bol in jok.
Vsem, ki se ju Kakorkoli spominjate, prisrčna hvala!
Gančani, Lipovci, M. Sobota, Maribor, Šentilj in ZD Nemčija
žalujoči: OTROCI Z DRUŽINAMI
ŽALUJOČI: VSI NJENI
NEUTOLAŽLJIVI: VSI TVOJI
To kar smo najbolj ljubili, smo za vedno izgubili...
V SPOMIN
6. februarja je mnilo žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš najdražji
Mihael Gomboc
iz M. Sobote
Še vedno je težko doumeti kruto resnico, da nisi več med nami. Dom, Id si ga imel tako rad, v katerem smo bili tako srečni, je ostal oust in prazen. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok. Tvoja prerana smrt je pustila v naših srcih globoko rano, kije ne bomo nikoli preboleli.
Vsem, ki se ga še spominjate, se ustavljate ob njegovem preranem grobu, prinašale cvetje na njegov poslednji dom in na njem prižigate sveče, najlepša hvala.
V SPOMIN
12. februarja so minila tri leta, polna žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat, stric in boter
Janez Torok
iz Bokrač
Ne solza ne čas ne moreta ublažiti naša boleča srca. Tvoje mlado življenje je vzela tujina, nam pa ostanejo spomini na tvoj dragi lik.
Zahvaljujemo se vsem, ki se ga še spominjate, krasite s cvetjem njegov prerani grob in na njem prižigate sveče.
Neutolažljivi: VSI TVOJI
VESTNIK, 16. FEBRUARJA 1984
STRAN 19
v besedi in sliki po pomurju
Prispevek k boljšemu k le tarjenju
Tečaj o stekleničenju vina
V Lendavi je v soboto 34 vinogradnikov oziroma kletarjev opravilo preizkus znanja o negi in stekleničenju vina. S tem so si pridobili formalno izobrazbo, ki iim omogoča, da ob izpolnitvi nekaterih tehničnih zahtev lahko svoja vina ustekleničijo in jih taka javno prodajajo. Glede na to. da so polnilne naprave drage, se jih bo verjetno le malo odločilo za stekleničenje, kljub temu pa je pomen obiskovanja tečaja, ki je trajal 48 ur, velik. Seznanili so se s številnimi predpisi o pridelovanju grozdja in predelavi v vino, negovanju vina, enoloških sredstvih, boleznih in napakah vina, o kletarski opremi, ocenjevanju vina itd. Tečaj sta organizirala kmetijska zadruga Lendava in Zadružna zveza Slovenije (le-ta je izdala tudi potrdila o preizkusu znanja), sicer pa so predavali strokovnjaki kmetijskega zavoda iz Maribora in predstavnica republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tečajniki so bili tudi na strokovni ekskurziji. Ogledali so si vinsko klet v Ormožu in zasebno klet vinogradnika in kletarja Stanka Čurina na Kogu. Le-ta že vrsto let vina stekleniči in ima veliko izkušenj. Sicer pa ima 7 hektarjev vinogradov in je lani pridelal 100 tisoč litrov vina.
Š. S.
---MORAVSKE TOPLICE-------------
Že spomladi bodo napeljali vodovod
V krajevni skupnosti Moravske toplice pospešeno sklepajo pogodbe za napeljavo vaškega vodovoda v spodnjem in zgornjem delu vasi. Za glavni vaški vod bodo interesenti prispevali po 70 tisoč dinarjev in hkrati plačali stroške napeljave do domačij, čaka pa jih tudi nekaj prostovoljnega dela.
Z napeljavo vodovodnega omrežja bodo začeli zgodaj spomladi, zato s pripravami hitijo. V spodnjem delu vasi se za novo pridobitev zanima 88 gospodinjstev, v zgornjem pa 12, vendar bodo morali vmes namestiti napravo za prečrpavanje. Potrebne količine vode bodo dobivali iz zaj etij, ki napajajo občinsko središče in nekatere druge kraje.
IZREDEN POMEN POVRATNIH INFORMACIJ
Na razširjeni seji predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov v Murski Soboti, ki je bila skupno z izvršnim odborom osnovne organizacije zveze sindikatov IMP Panonija. navzoči pa so bili tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in izvršnega sveta, so najprej razpravljali o poročilu o delu zborov občinske skupščine, njegovih organov, izvršnega sveta in uresničevanju delegatskih odnosov v obdobju do konca leta 1983. V dolgotrajni razpravi so omenjeno poročilo sprejeli, čeprav ni manjkalo tudi nekaterih kritičnih pri-
pa uporabnika. In kot so poudarili, ne bi smeli, biti preveč črnogledi na uveljavljanje delegatskega odločanja, čigar okviri so v praksi marsikdaj zoženi. Dal bi delo delegacij in konferenc delegacij, kjer je očitno še največ problemov, zaživelo, pa bo treba v prihodnje znatno več pozornosti nameniti kadrovanju delegatov, ki bodo zares odgovorno opravljali zaupano funkcijo.
Zatem je bil govor o problematiki in položaju kovinske industrije ter o uresničevanju stališč zborov občinske skupščine o nadaljnjem
razvoju kovinske industrije v soboški občini. Zaradi spremenjenih pogojev gospodarjenja opažajo v Panoniji občuten padec sredstev za razširjeno reprodukcijo, kar je navsezadnje vplivalo tudi na izpad predvidenih investicij, zlasti pa lakirnice. Hkrati upada tudi akumulativna sposobnost, močno pa jih pestijo visoke obrestne obveznosti. Ob relativno nizkih OD se srečujejo tudi s problemom nepravočasnega dobavljanja surovin, ki so marsikdaj tudi nekvalitetne, kar seveda vpliva na zmanjšanje koli-
činske proizvodnje za pogodbene partnerje. Da ne govorimo posebej o pomanjkanju deviz za nabavo surovin in o vse večjih pritiskih za njihov večji devizni delež. Ob pomanjkanju dolgoročnih kreditov je to vsekakor najšibkejša točka soboške Panonije, ki se zadnje čase vse bolj usmerja v zahtevnejše proizvodne programe, predvsem pa na področje kmetijske mehanizacije, kjer vidijo svojo realno perspektivo.
Milan Jerše
TISKOVNA KONFERENCA NA UPRAVI ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
PROMET: lani 30 mrtvih
Na Upravi za notranje zadeve v Murski Soboti so v ponedeljek poročali o svojem delu v lanskem letu. Dosegli so pomembne uspehe na področju preventive, kar pa je tudi rezultat sodelovanja z občani, krajevnimi skupnostmi, OZD, DPS, SDK, carino, JLA in drugimi. Kljub vsemu pa zaskrbljuje porast kriminalitete. Največkrat so prišle navzkriž z zakonom osebe v starosti nad 21 let (66 odstotkov), v primerjavi z letom prej pa, ugotavlja- . jo, se je povečalo tudi število mladoletnih prestopnikov. Tudi 124 otrok je bilo udeleženih pri raznih nečednih poslih. Lani so odkrili tudi 22 oseb, ki so se ukvarjale s proizvodnjo in preprodajo mamil.
Na področju splošne kriminalitete je bilo lani 2423 dejanj. Največ je bilo tatvin, od teh 255 na škodo družbenega premoženja. Nadalje so evidentirali 48 samomorov in 67 poskusov samomorov. Delovne nesreče pa so terjale 2 življenji.
Dejanj s področja gospodarske kriminalitete je bilo 214. Ovadili so 238 oseb, inšpekcijskim organom pa so posredovali 244 poročil, v katerih so opozorili na kršitve v OZD in pri obrtnikih. Lani so odkrili več gozdnih tatvin v družbenih gozdovih, primere poneverb in uničenj poslovnih listin, nevestno poslovanje, zlorabe položaja. Zaradi kršitev zakona o carini pa so podali 19 ovadb.
Kršitev javnega reda in miru je bilo 1600, od tega 1089 pod učinkom dlkohola. Največkrat je bil javni red kršen v gostinskih lokalih, nato v zasebnih stanovanjih. Med kršilci so prevladovali nezaposleni. Sicer pa so miličniki pridržali do iztreznitve 1434 oseb. Primerov nasilniškega obnašanja je bilo 55.
In stanje v prometu? Lahko rečemo, da je bilo še kar zadovoljivo, saj je bilo nekoliko manj nesreč. Našteli so jih 453. V njih se g je poškodovalo 462 oseb, ceste pa so terjale 30 smrtnih žrtev, kar je za 9 manj kot predlani. Življenja je izgubilo 7 pešcev, 7 voz- " nikov osebnih avtov, 5 voznikov koles z motorji, 4 kolesarji, 3 sopotniki v osebnih avtih, 2 motorista in 2 traktorista. Nesreče so , se zgodile predvsem zaradi neprimerne hitrosti in vinjenosti. E Miličniki so lani v prometu odkrili 3308 vinjenih oseb, vendar jih E je od teh 1504 odklonilo preizkus z alkotestom. Vozniških dovoljenj so odvzeli 2013.	S. S.
PRAZNIK KULTURE KOT „NAŠE SREČANJE”. Večnamenski prostor beltinske nove osnovne šole je bil pretesen za prek tisoč obiskovalcev, ki so se odzvali vabilu domačega kulturno umetniškega društva na proslavo letošnjega slovenskega kulturnega praznika. Organizatorji so si počastitev zamislili v obliki TV oddaie Naše srečanje, v katerem so poleg skupin in sekcij KUD-a, sodelovali še dramska igralka Milena Muhičeva, režiserka in voditelj televizijskih srečanj Metka Leskošek in Mito Trefalt. J. Š. Foto: Klar
GOLA GALA-PRIREDITEV
Razširjen izbor
Ljutomerski hotel Jeruzalem je bil prizorišče še ene eminentne prireditve: izbor najlepših prsi, v kateri so sodelovala brhka dekleta iz jugoslovanskih centrov (Portorož, Zagreb, Varaždin, Samobor. . .), lahko pa bi sodelovala tudi domača, a kot kaže še vedno nimajo korajže. Pravzaprav je zanimivo da je prav hotel ponovno pristal na prevzem takšne prireditve. No, in v soboto zvečer, ko je hotelska restavracija bila na pol prazna (ali pa na pol polna), se je ob pol desetih pričelo. Najprej je vseh pet deklet pokazalo svoje čare v zelo zepeljivih bikinkah. Žirija, ki je bila sestavljena iz publike (trije moški in dve ženski) se verjetno takrat še ni mogla odločiti,
kako in kaj z zmagovalko. Sele ko so dekleta drugič pokazala svoje zgornje čare (takrat seveda brez gornjega dela bikink) se je pričelo ocenjevanje in prerekanje, katera bo zmagovalka. Odločitev je bila precej težka, saj je kandidiralo vseh pet deklet. No, končno je prišlo do odločitve in Ljutomer je dobil svojo zmagovalko z najlepšimi prsmi. Sicer pa,— nekateri so resnično zviti. Med tem ko dandanes na plažah poleti lahko zastonj gledamo prsi vseh oblik in velikosti, potem je resnično premeteno, da v zimskem času ta dekleta to isto počnejo za denar — 3500,00 dinarjev na večer pa je dandanes že nekaj, mar ne?
Tole Je vseh pet lepotic, ki so se predstavile v ljutomerskem hotelu Jeruzalem. Sicer pa se odločite še vi, katera ima najlepše prsi?
Tekst in foto: D. L.
V eni prejšnjih številk Vestnika smo že pisali o prizadevanju ljutomerskih turističnih delavcev, da bi v občini dobili izviren spominek te pokrajine. A zahteve so šle še naprej, še več in bolj originalnih izvirnosti bi želeli dobiti v tej občini. Na seji komisije so zato sklenili, da bodo razpis razširili tudi na ljudsko glasbo, kajti prleška zakladnica pesmi je neizčrpna. In če že pesmica »Dere sen jaz mali bija« ni najbolj značilna potem se bo že našla kakšna druga. In prav zaradi tega se razpis tudi razširja. Če bo dovolj izvirnih pesmi, bodo ljutomerski turistični delavci izdali kaseto in ploščo s posnetki.
Delavci UNZ proslavili kulturni praznik
sozd zcp, ljubljana, n. sub. o. Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD za vzdrževanje in varstvo cest Murska Sobota
cestno podjetje razpisujemo maribor n, sub. o.
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
DIREKTORJA TOZD
za vzdrževanje in varstvo cest Murska Sobota
Pogoji: visokošolska ali višješolska izobrazba gradbene, druge tehnične ali ekonomske smeri, 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj (pri gradbeni smeri strokovni izpit)
Poleg navedenih pogojev glede strokovne izobrazbe in delovnih izkušenj ter splošnih pogojev za pridobi
tev lastnosti delavca v združenem delu, določenih z zakonom, je za razpisana dela in naloge še enakovredni pogoj:
— primeren odnos do samoupravljanja in organizacijske sposobnosti, potrebne za vodenje TOZD.
Pismene prijave z dokazili o izobrazbi, bomo sprejemali 15 dni od dneva objave razpisa na naslov: Cestno podjetje Maribor, Iztokova ul. 30,62101 Maribor — za razpisno komisijo.
Kandidati bodo o sklepu organa za izbiro obveščeni v 30. dneh od zaključnega dne sprejemanja ponudb.
Prejšnjo sredo sta OO sindikata in OO ZSMS pri soboški upravi za notranje zadeve priredili proslavo v počastitev 8. februarja —. kulturnega praznika. V sejni sobi UNZ so v kulturnem programu nastopili recitatorji OO ZSMS, harmonikarji — gojenci nižie glasbene šole iz Murske Sobote in folklorna skupina OS 17. Oktober iz Beltipec. Po končanem zelo uspelem kulturnem programu je bila odprta razstava olj gelavca milice Murska Sobota Jožeta OSTERCA. Razstavo je odprl vodja galerije pri kulturnem centru Miško Kranjec v Murski Soboti tov. Franc \ OBAL. Olja bodo na ogled v prostorih sejne sobe UNZ Murska Sobota predvidoma tri tedne.
Štefan ABRAHAM
STRAN 20
VESTNIK, 16. FEBRUARJA 1984