REGIJE V ŠTEVILKAH Statistični portret slovenskih regij 2017 REGIJE V ŠTEVILKAH Statistični portret slovenskih regij 2017 Ljubljana, 2017 www.stat.si Regije v številkah - Statistični portret slovenskih regij 2017 Zbrala in uredila: Irena Svetin Oblikovanje: Robert Dragan Tisk: ABO grafika, d.o.o. Publikacija je na voljo na spletnem naslovu: http://www.stat.si/StatWeb/Catalogue/Index Informacije daje Informacijsko središče: tel. (01) 241 64 04 elektronska pošta info.stat@gov.si @StatSlovenija Izdal in založil Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Litostrojska cesta 54 – © SURS – Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira – Tiskano v 1.000 izvodih – ISSN 2463-9885 UVODNA BESEDA Veste, v kateri slovenski regiji so imeli največ traktorjev na 100 prebivalcev? Kje je prenočilo največ tujih turistov? V kateri regiji so ločili največ komunalnih odpadkov? Kje živijo v povprečju najstarejši prebivalci Slovenije in katera regija je »najmlajša«? Kolikšna je bila v vaši regiji stopnja brezposelnosti? Katera regija ima največ delovno aktivnih prebivalcev in v kateri regiji imajo najvišje plače? Lahko ugibate. Lahko pa odgovore najdete v publikaciji Regije v številkah, v kateri smo zbrali in slikovito predstavili najzanimivejše regionalne podatke. Publikacija prikazuje dvanajst slovenskih statističnih regij: socialno-demografske značilnosti njihovih prebivalcev in značilnosti, po katerih se regije med seboj razlikujejo ali ki jih povezujejo. Vabljeni na popotovanje po naših regijah. Genovefa Ružić KAZALO UVODNA BESEDA................................................................................................................................................................... 3 PREBIVALSTVO ...................................................................................................................................................................... 6 KAKOVOST ŽIVLJENJA .......................................................................................................................................................... 8 IZOBRAŽEVANJE .................................................................................................................................................................. 10 TRG DELA.............................................................................................................................................................................. 12 GOSPODARSTVO ................................................................................................................................................................. 14 GRADBENIŠTVO ................................................................................................................................................................... 16 TURIZEM................................................................................................................................................................................ 18 OKOLJE ................................................................................................................................................................................. 20 POMURSKA ........................................................................................................................................................................... 22 PODRAVSKA.......................................................................................................................................................................... 24 KOROŠKA.............................................................................................................................................................................. 26 SAVINJSKA ............................................................................................................................................................................ 28 ZASAVSKA ............................................................................................................................................................................. 30 POSAVSKA ............................................................................................................................................................................ 32 JUGOVZHODNA SLOVENIJA................................................................................................................................................ 34 OSREDNJESLOVENSKA ...................................................................................................................................................... 36 GORENJSKA.......................................................................................................................................................................... 38 PRIMORSKO-NOTRANJSKA ................................................................................................................................................ 40 GORIŠKA ............................................................................................................................................................................... 42 OBALNO-KRAŠKA................................................................................................................................................................. 44 STATISTIČNA ZNAMENJA, KRAJŠAVE IN MERSKE ENOTE .............................................................................................. 47 PREBIVALSTVO 0–14 let 15–29 let 30–49 let 50–64 let 65–79 let 80 ali več let Povprečna starost prebivalcev Slovenije v 2015 je bila 42,6 leta V štirih statističnih regijah je bila povprečna starost prebivalcev nižja od slovenskega povprečja: v osrednjeslovenski, v jugovzhodni Sloveniji ter v gorenjski in savinjski statistični regiji. Najnižji delež prebivalcev, starih 0–14 let, so imeli v pomurski statistični regiji (13 %), najvišje (16 %) pa v gorenjski, jugovzhodni Sloveniji in osrednjeslovenski statistični regiji. Delež starostnikov (vsaj 80 let) je bil v 2015 najvišji v goriški statistični regiji (skoraj 6 %). Naravni in selitveni prirast, 2015 osrednjeslovenska gorenjska jugovzhodna Slovenija Slovenija savinjska obalno-kraška primorsko-notranjska koroška posavska goriška zasavska podravska pomurska naravni prirast na 1.000 prebivalcev skupni selitveni prirast na 1.000 prebivalcev Vir: SURS © SURS Vsak četrti prebivalec Slovenije je živel v osrednjeslovenski statistični regiji Največja statistična regija po številu prebivalcev je bila v 2015 osrednjeslovenska, kjer je živelo nekaj več kot 535.000 oseb; to je bilo 26 % vseh prebivalcev Slovenije. Najmanjša regija je bila primorsko-notranjska, kjer so živeli 3 % prebivalcev Slovenije ali nekaj več kot 52.000. V 2015 se je v Sloveniji rodilo 20.641 otrok; največ v osrednjeslovenski statistični regiji, 5.745, najmanj v primorsko-notranjski, 545. Stopnja rodnosti je povprečno število živorojenih otrok na žensko v rodni dobi. Leta 2015 je bila najvišja v posavski statistični regiji, 1,81, najnižja pa v obalno-kraški, 1,41. Slovensko povprečje je bilo 1,57. pomurska podravska koroška savinjska zasavska posavska jugovzhodna Slovenija osrednjeslovenska gorenjska primorsko-notranjska goriška obalno-kraška Viri: GURS, NIJZ, SURS © SURS 7 KAKOVOST ŽIVLJENJA Kako gospodinjstva preživijo s svojimi prihodki, statistične regije, 2015 Osebe pod pragom tveganja revščine, 2015 primorsko-notranjska osrednjeslovenska gorenjska zasavska obalno-kraška Slovenija koroška goriška pomurska jugovzhodna slovenija podravska posavska savinjska (%) poškodbe, zastrupitve in nekateredruge posledice zunanjih vzrokov bolezni prebavil bolezni obtočil rakava obolenja bolezni dihal drugo Bolezni obtočil so bile tudi v 2015 vzrok za največ smrti v Sloveniji (40,2 %) Bolezni obtočil so bile v 2015 vzrok za več kot 47 % smrti v posavski in pomurski statistični regiji, delež smrti zaradi rakavih obolenj pa je bil največji v osrednjeslovenski statistični regiji (34 %). Pred 65. letom starosti je umrlo največ prebivalcev iz koroške (23 %), najmanj pa iz goriške in primorsko-notranjske regije (v vsaki po 16 %). Najmanj zdravnikov na 1.000 prebivalcev je bilo v primorsko­notranjski (1,4), največ pa v osrednjeslovenski statistični regiji (4). 9 % Denarno ali materialno pomočdobrodelnih organizacij je prejemalonajveč gospodinjstev iz koroškestatistične regije Delež gospodinjstev, ki so prejemala tako vrsto pomoči, je bil najmanjši v osrednjeslovenski, goriški in obalno-kraški statistični regiji. Več kot polovica gospodinjstev iz koroške statistične regije je težko ali zelo težko preživela s svojimi dohodki. Delež oseb, ki so živele pod pragom tveganja revščine, je bil največji v savinjski (17 %), najmanjši pa v primorsko-notranjski statistični regiji (11 %). Prebivalci osrednjeslovenske, gorenjske in goriške regije so najbolje ocenili svoje zadovoljstvo z življenjem (povprečno z oceno 0 5 10 15 20 7,3 od 10), medtem ko so bili najmanj zadovoljni z življenjem Vir: SURS © SURS prebivalci koroške statistične regije (6,6 od 10). Vira: GURS, SURS © SURS 8 9 IZOBRAŽEVANJE Višje- in visokošolsko izobraženi, ki so se priselili v Slovenijo in odselili iz nje, statistične regije, 2015 osnovnošolska ali manj srednješolska višješolska, visokošolska 27 % Četrtina prebivalcev Slovenije (25–64 let) z najmanj višješolsko izobrazbo Najnižji delež prebivalcev z višje- ali visokošolsko izobrazbo je imela pomurska statistična regija (19 %). V tej regiji je imelo obenem največ prebivalcev (24 %) samo osnovnošolsko izobrazbo ali manj. V osrednjeslovenski statistični regiji je imela višjo ali visokošolsko izobrazbo več kot tretjina prebivalcev, slovensko povprečje pa so po stopnji izobrazbe presegale še gorenjska in obalno-kraška statistična regija. Največ otrok je bilo v 2015 vključenih v vrtce v osrednjeslovenski (82 %), najmanj pa v zasavski statistični regiji (68 %). Največ dijakov na 1.000 prebivalcev je bilo v koroški (40), najmanj pa v obalno-kraški statistični regiji (30). Študenti, ki študirajo v osrednjeslovenski statistični regiji, 2015 podravska pomurska koroška savinjska obalno-kraška V osrednjeslovenski statistični regiji posavska študiralo 57 % vseh študentov goriška gorenjska zasavska Največ študentov je bilo v 2015 v goriški (42 na 1.000 jugovzhodna Slovenija prebivalcev), najmanj pa v obalno-kraški statistični regiji primorsko-notranjska (32 na 1.000 prebivalcev). V vseh regijah je bilo študentk več kot študentov, največ študentk na 100 študentov je bilo % v pomurski in primorsko-notranjski statistični regiji (v vsaki Vir: SURS © SURS 147), najmanj pa v koroški statistični regiji (125). Vira: GURS, SURS © SURS osrednjeslovenska TRG DELA Medregijski delovni migranti, statistične regije, 2015 10,1 % 9,7 % 9,0 % število medregijskih delovnih migrantov z delovnim 77.000 mestom v osrednjeslovenski statistični regiji 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 število medregijskih delovnih migrantov z 18.000 V 2015 je bila v Sloveniji stopnja brezposelnosti 9–odstotna bivališčem v osrednjeslovenski statistični regiji Stopnja brezposelnosti je bila v 2015 najvišja v pomurski (12,5 %), najnižja v posavski statistični regiji (6,0 %). Razlika v stopnjah brezposelnosti med spoloma je bila največja v zasavski statistični regiji; med ženskami je bila za 6,6 odstotne točke nižja kot med moškimi. V koroški statistični regiji pa je bila med ženskami višja kot med moškimi za 6,2 odstotne točke. Povprečna mesečna neto plača, 2015 zasavska primorsko-notranjska pomurska podravska savinjska posavska koroška goriška obalno-kraška gorenjska Slovenija jugovzhodna slovenija osrednjeslovenska 914 EUR Povprečna mesečna neto plačanajnižja v zasavski statistični regiji Povprečna mesečna neto plača glede na regijo delovnega mesta je bila v 2015 najvišja v osrednjeslovenski (1.099 EUR), najnižja pa v zasavski (914 EUR) in primorsko­notranjski statistični regiji (918 EUR). Od delovno aktivnih v zasavski statistični regiji jih je v 2015 delalo zunaj regije svojega prebivališča 49 %, od delovno aktivnih v posavski, pomurska zasavska primorsko-notranjska gorenjski in primorsko-notranjski statistični regiji pa po več kot podravska posavska goriškačetrtina. Med delovno aktivnimi osebami v osrednjeslovenski koroška jugovzhodna Slovenija obalno-kraška statistični regiji je bilo takih 9 %. V osrednjeslovenski statistični Vir: SURS 0 400 800 1.200 EUR © SURS regiji je v 2015 delalo 77.000 delovno aktivnih oseb iz drugih statističnih regij Slovenije. savinjska Vira: GURS, SURS gorenjska © SURS GOSPODARSTVO Regionalni bruto domači proizvod na prebivalca, statistične regije, 2015 osrednjeslovenska podravska savinjska gorenjska druge statistične regije Velika večina hitrorastočih podjetij je v 2015 delovala v štirih statističnih regijah V 2015 je v Sloveniji delovalo blizu 192.000 podjetij. Tretjina teh podjetij je bila v osrednjeslovenski statistični regiji in ta podjetja so ustvarila 46 % prihodka vseh podjetij v Sloveniji. Povprečni prihodek podjetja je bil najvišji v osrednjeslovenski (685.000 EUR), najnižji pa v zasavski statistični regiji (246.000 EUR). Tista s sedežem v osrednjeslovenski statistični regiji so prispevala tudi 26 % vrednosti celotnega izvoza in 43 % vrednosti celotnega uvoza. V Sloveniji je delovalo 628 hitrorastočih podjetij. V njih je bilo za­poslenih več kot 42.000 oseb, od tega največ (49 %) v osrednjeslovenski, najmanj (1 %) pa v primorsko-notranjski statistični regiji. Izvoz in uvoz, 2015 26.418 EUR zasavska primorsko-notranjska posavska koroška pomurska goriška obalno-kraška jugovzhodna Slovenija gorenjska savinjska BDP na prebivalca najvišji v osrednjeslovenski statistični regiji V 2015 je bila vrednost BDP na prebivalca najvišja v osrednjeslovenski (26.418 EUR), najnižja pa v zasavski statistični regiji (10.060 EUR); med najnižjimi sta bila še BDP na prebivalca v pomurski (12.437 EUR) in primorsko­notranjski statistični regiji (13.792 EUR). Prispevek industrije k regionalni bruto dodani vrednosti je bil največji v jugovzhodni Sloveniji (51 %) ter v koroški, posavski, savinjski in zasavski podravska osrednjeslovenska statistični regiji (v vsaki nad 40 %), prispevek kmetijstva 50 40 30 20 10 0 0 10 20 30 40 50 % % pa v primorsko-notranjski (8 % bruto dodane vrednosti) in zasavska pomurska Vir: SURS © SURS pomurski statistični regiji (7 % bruto dodane vrednosti). Vira: GURS, SURS posavska podravska osrednjeslovenska jugovzhodna gorenjskaSlovenija savinjska koroška goriška primorsko-notranjska obalno-kraška © SURS GRADBENIŠTVO Stanovanja, priklopljena na javno kanalizacijo, statistične regije, 2015 vodovod javnaelektrični tok centralno kopalnica stranišče kuhinja kanalizacija ogrevanje 57 % stanovanj v Sloveniji priklopljenih na javno kanalizacijo V 2015 je bilo v Sloveniji blizu 850.000 stanovanj, od tega jih je bilo 7 % zgrajenih po letu 2005. Delež novih stanovanj je bil v 2015 največji v osrednjeslovenski in obalno-kraški statistični regiji (v vsaki 9 %), najmanjši pa v zasavski (4 %). Na javno kanalizacijsko omrežje je bilo priklopljenih največ stanovanj v osrednjeslovenski (74 %) in obalno kraški (65 %), najmanj pa v posavski statistični regiji (35 %). Centralno ogrevanje je imelo največ, 90 % stanovanj v osrednjeslovenski, najmanj pa v obalno-kraški statistični regiji, 60 %. Stanovanja, zgrajena po letu 2005, stanje 2015 zasavska pomurska koroška posavska goriška primorsko-notranjska savinjska gorenjska jugovzhodna slovenija Slovenija podravska obalno-kraška osrednjeslovenska 374 na Najmanj stanovanj na 1.000 prebival­cev v koroški statistični regiji (374) V 2015 je bilo v Sloveniji povprečno 410 stanovanj na 1.000 prebivalcev; največ stanovanj na 1.000 prebivalcev je bilo v obalno-kraški statistični regiji (487). 83 % vseh prebivalcev Slovenije je živelo v lastniških stanovanjih; delež lastniških stanovanj je bil največji v pomurski (89 %), najmanjši pa v zasavski statistični regiji (77 %). Najmanj stanovanj na 1.000 prebivalcev je bilo v 2015 načrtovanih (tj. predvidenih 0 2 4 6 8 10 % z izdanimi gradbenimi dovoljenji) v osrednjeslovenski (0,8), Vir: SURS © SURS največ pa v pomurski statistični regiji (2,3). Vira: GURS, SURS © SURS 2.685 16 17 TURIZEM Prenočitve tujih turistov, statistične regije, 2015 10,3 9,0 8,9 9,5 9,6 9,6 9,3 9,4 mio. 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 V 2015 prvič več kot 10 milijonov turističnih prenočitev V turističnih nastanitvenih objektih je bilo v 2015 zabeleženih največ prenočitev in prihodov turistov doslej: 10,3 milijona prenočitev turistov in 3,9 milijona prihodov turistov. Tuji turisti so ustvarili 6,6 milijona prenočitev in 2,7 milijona prihodov. Prenočitve in prihodi turistov rastejo že od 2010. V 2015 je bilo zabeleženih 16 % več prenočitev in 31 % več prihodov turistov kot v 2010. Turistične nastanitvene zmogljivosti, 2015 zasavska primorsko-notranjska koroška jugovzhodna Slovenija V 2015: 3,9 milijonov posavska prihodov turistov pomurska podravska osrednjeslovenska goriška Največ turističnih ležišč v nastanitvenih objektih so imeli v gorenjski in obalno-kraški statistični regiji (v vsaki okoli savinjska 27.000). V teh dveh regijah je bilo v 2015 zabeleženih tudi obalno-kraška največ prenočitev turistov: v obalno-kraški nekaj več kot 2,2 milijona, v gorenjski skoraj 2 milijona. V osrednjeslovenski 0 5 10 15 20 25 30 statistični regiji so 93 % turističnih prenočitev ustvarili tuji gorenjska Italija število (1.000) turisti; v celotni Sloveniji je bilo prenočitev tujih turistov Vir: SURS © SURS povprečno 64 %. Vira: GURS, SURS © SURS Voda, dobavljena gospodinjstvom, OKOLJE statistične regije, 2015 nevarni odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnostih komunalni odpadki odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnostih Med vsemi odpadki je bilo 17,8 % komunalnih odpadkov V 2015 je največ komunalnih odpadkov na prebivalca nastalo v obalno-kraški statistični regiji, 495 kg, ali 44 kg več od slovenskega povprečja, najmanj pa v zasavski statistični regiji (335 kg). Največ komunalnih odpadkov so zbrali ločeno v osrednjeslovenski (73 %) in gorenjski (72 %), najmanj pa v koroški statistični regiji (55 %). V savinjski statistični regiji je nastalo 34 % vseh odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti v Sloveniji. Sredstva, namenjena za investicije v varstvo okolja (delež od regionalnega BDP), 2015 primorsko-notranjska obalno-kraška goriška jugovzhodna slovenija koroška podravska posavska zasavska Slovenija savinjska pomurska osrednjeslovenska gorenjska Največ vode na prebivalcadobavljene v gorenjski statističniregiji Največ vode na prebivalca se je v 2015 dobavilo gospodinjstvom v gorenjski statistični regiji (51 m3), kar je skoraj trikrat več od najmanjše dobavljene količine vode; ta je bila dobavljena gospodinjstvom v zasavski statistični regiji. V primorsko-notranjski statistični regiji se je v 2015 vsa odpadna voda pred izpustom v javno kanalizacijo prečistila. Najmanj odpadne vode je bilo pred izpustom prečiščene v zasavski statistični regiji (65 %). Največji delež tekočih izdatkov 0 0,5 1 1,5 2 2,5 za varstvo okolja je bilo porabljenih v osrednjeslovenski % Vir: SURS © SURS (31 %) in podravski statistični regiji (20 %). POMURSKA 5 4 5 3 3 4 6 4 pomurska podravska koroška savinjska zasavska posavska Največ traktorjev na 100 prebivalcev V pomurski statistični regiji je v 2015 živelo 6 % prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala po najnižjem naravnem prirastu (–3,0 na 1.000 prebivalcev) in najmanjšem deležu tujih državljanov med prebivalci (1,5 %). Prebivalci pomurske regije so bili v povprečju stari 44,3 leta, kar je največ med vsemi statističnimi regijami. V tej regiji je bilo podpovprečno število študentov na 1.000 prebivalcev (33); tudi delež terciarno izobraženih prebivalcev (25–64 let) je bil najnižji (19 %). Ta regija že več let izstopa po najvišji stopnji brezposelnosti. V 2015 je ta bila 12,5-odstotna, še višja je bila samo med ženskami, 13,9-odstotna. Povprečna mesečna neto plača v 2015 je bila v tej regiji tretja najnižja v Sloveniji (923 EUR). 8 % gospodinjstev v tej regiji je prejemalo materialno ali denarno pomoč dobrodelnih organizacij; več gospodinjstev je prejemalo materialno ali denarno pomoč le še v koroški regiji (9 %). štev. prebivalcev: 116.434 štev. občin: 27 štev. naselij: 346 največje naselje: Murska Sobota (11.242 prebivalcev) © SURS jugovzhodna osrednjeslovenska gorenjska primorsko-notranjska goriška obalno-kraška Slovenija V pomurski statistični regiji je bilo ustvarjenega 3,8 % nacionalnega BDP-ja. BDP na prebivalca je tukaj znašal 12.437 EUR na prebivalca; slovensko povprečje je bilo 18.693 EUR. V regiji je delovalo blizu 8.000 podjetij, v njih pa so delale povprečno po 3,9 osebe. Tukaj je bilo 411 stanovanj na 1.000 prebivalcev; povprečna uporabna površina stanovanj je bila največja med vsemi regijami (86,5 m2). Regija izstopa tudi po številu traktorjev, v 2015 jih je bilo 12 na 100 prebivalcev (povprečje za Slovenijo je bilo 5 traktorjev na 100 prebivalcev). V pomurski statistični regiji je bilo v 2015 na voljo nekaj več kot 7.000 turističnih ležišč. V tukajšnjih turističnih nastanitvenih objektih je bilo ustvarjenih skoraj 921.000 turističnih prenočitev, od tega je bilo 60 % prenočitev domačih turistov. Osebna izkaznica regije Skupni selitveni prirast –243 Podjetja 7.970 Učenci 8.881 Prihodi turistov 276.205 Dijaki 3.889 Prenočitve turistov 920.805 Študenti 3.888 Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev) 513 Delovno aktivni prebivalci (1.000) 50 Stanovanja 47.910 Stopnja brezposelnosti (%) 12,5 Povprečna uporabna površina stanovanja (m2) 86,5 Povprečna mesečna bruto plača (EUR) 1.384 Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva (ha)1) 7,9 Stopnja tveganja revščine (% oseb) 15,3 Povprečni pridelek pšenice in pire (t/ha) 5,0 Regionalni BDP (EUR/preb.) 12.437 Nastali komunalni odpadki (kg/preb.) 424 1) Podatek za leto 2013. PODRAVSKA koroška posavska jugovzhodna Slovenija primorsko-notranjska pomurska podravska savinjska zasavska Druga po deležu podjetij v Sloveniji V podravski statistični regiji je v 2015 živelo 16 % prebivalcev Slovenije. Delež prebivalcev, starih 0–14 let, je bil v tej regiji eden najnižjih (13,5 %); nižji je bil samo še v pomurski statistični regiji. V 2015 se je število prebivalcev v tej regiji nekoliko zmanjšalo: naravni prirast na 1.000 prebivalcev je znašal –1,7, selitveni prirast na 1.000 prebivalcev pa –0,8. Delež otrok, rojenih neporočenim materam, je bil v 2015 tukaj med višjimi (69,6 %). Odstotek umrlih pred 65. letom je bil tukaj tretji najvišji v Sloveniji (20 %). Delež višješolsko in visokošolsko izobraženih prebivalcev (25–64 let) je bil v podravski regiji nižji od slovenskega povprečja, znašal je 24 %; med študenti iz te regije je bil delež tistih, ki so študirali v osrednjeslovenski statistični regiji, najmanjši (21 %). Stopnja brezposelnosti v tej regiji (11,0 %) je bila višja od povprečja v Sloveniji (9,0 %). štev. prebivalcev: 322.545 štev. občin: 41 štev. naselij: 679 največje naselje: Maribor (95.432 prebivalcev) © SURS osrednjeslovenska gorenjska goriška obalno-kraška Ta regija je ustvarila 13 % nacionalnega BDP, BDP na prebivalca pa je bil peti najnižji v Sloveniji. V tej statistični regiji je v 2015 delovalo nekaj manj kot 26.000 podjetij, v vsakem so delale povprečno 4,6 osebe. Tukaj je bilo 423 stanovanj na 1.000 prebivalcev; 7 % stanovanj je bilo zgrajenih po letu 2005, kar pomeni, da je ta regija regija z razmeroma velikim deležem novejših stanovanj. Delež po letu 2005 zgrajenih stanovanj je bil večji le še v osrednjeslovenski in obalno-kraški statistični regiji. V podravski statistični regiji je bilo v 2015 ustvarjenih več kot pol milijona turističnih prenočitev, od teh so jih skoraj dve tretjini ustvarili tuji turisti. V 2015 je v tej regiji nastalo 438 kg komunalnih odpadkov na prebivalca; ločeno so zbrali 70 % teh odpadkov (4. največji delež med vsemi regijami). Osebna izkaznica regije Skupni selitveni prirast –248 Podjetja 25.873 Učenci 24.763 Prihodi turistov 251.982 Dijaki 10.759 Prenočitve turistov 544.125 Študenti 11.178 Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev) 508 Delovno aktivni prebivalci (1.000) 142 Stanovanja 136.672 Stopnja brezposelnosti (%) 11,0 Povprečna uporabna površina stanovanja (m2) 78,3 Povprečna mesečna bruto plača (EUR) 1.420 Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva (ha)1) 7,0 Stopnja tveganja revščine (% oseb) 15,9 Povprečni pridelek pšenice in pire (t/ha) 5,5 Regionalni BDP (EUR/preb.) 15.456 Nastali komunalni odpadki (kg/preb.) 438 1) Podatek za leto 2013. 25 KOROŠKA jugovzhodna osrednjeslovenska gorenjska primorsko-notranjska goriška obalno-kraška Slovenija V koroški statistični regiji je bilo v 2015 ustvarjenega 2,8 % nacionalnega BDP-ja. Preračunano na prebivalca je bil BDP tukaj četrti najnižji v Sloveniji (15.103 EUR). V tej regiji je bilo najmanj stanovanj na 1.000 prebivalcev (374). Koroška ne spada med izrazito turistične statistične regije. V 2015 je bil tam ustvarjen le 1 % vseh turističnih prenočitev v Sloveniji, manj turističnih prenočitev je bilo ustvarjenih le še zasavski in primorsko-notranjski statistični regiji. Od tujih turistov so v koroški statistični regiji ustvarili največ prenočitev hrvaški turisti. Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva v 2013 je bila 7,4 ha; v povprečju večja kmetijska gospodarstva so bila le še v pomurski in primorsko-notranjski statistični regiji. V koroški statistični regiji je nastalo 382 kg komunalnih odpadkov na prebivalca. Med odpadki, nastalimi v tukajšnjih proizvodnih in storitvenih dejavnostih, je bilo 21,4 % nevarnih (v celotni Sloveniji: 3,2 %). Osebna izkaznica regije Skupni selitveni prirast –223 Podjetja 5.481 Učenci 5.901 Prihodi turistov 40.511 Dijaki 2.840 Prenočitve turistov 112.647 Študenti 2.764 Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev) 513 Delovno aktivni prebivalci (1.000) 32 Stanovanja 26.658 Stopnja brezposelnosti (%) 9,7 Povprečna uporabna površina stanovanja (m2) 85,5 Povprečna mesečna bruto plača (EUR) 1.454 Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva (ha)1) 7,4 Stopnja tveganja revščine (% oseb) 14,5 Povprečni pridelek pšenice in pire (t/ha) 4,4 Regionalni BDP (EUR/preb.) 15.103 Nastali komunalni odpadki (kg/preb.) 382 1) Podatek za leto 2013. 27 pomurska podravska koroška savinjska zasavska posavska Največ dijakov na 1.000 prebivalcev V koroški statistični regiji so v 2015 živeli 3 % prebivalcev Slovenije. Od otrok, ki so se rodili v 2015, se jih je 72 % rodilo neporočenim materam, kar je bil najvišji delež v Sloveniji. Med prebivalci (25–64 let) koroške statistične regije jih je 22 % imelo višješolsko ali visokošolsko izobrazbo, to je tretji najnižji delež v Sloveniji. Število študentov na 1.000 prebivalcev (39) je bilo enako slovenskemu povprečju. Stopnja brezposelnosti v tej regiji (9,7 %) je bila nekoliko višja od slovenskega povprečja (9,0 %). Zelo velika pa je bila razlika v stopnji brezposelnosti med spoloma: med moškimi je bila 6,9-odstotna, med ženskami 13,1-odstotna. Prebivalci koroške statistične regije so svoje zadovoljstvo z življenjem ocenili s povprečno najnižjimi ocenami (6,6 od 10). 23 % oseb, ki so umrle v tej regiji v 2015, je umrlo pred 65. letom starosti; to je bil najvišji delež prezgodaj umrlih v Sloveniji. površina: 1.041km2 štev. prebivalcev: 71.218 štev. občin: 12 štev. naselij: 144 največje naselje: Slovenj Gradec (7.402 prebivalc ev) © SURS SAVINJSKA podravska posavska 6 % 16 % 3 % 3 % 4 % 7 % 12 % pomurska koroška zasavska jugovzhodna Slovenija savinjska Tukaj izdanih 12 % gradbenih dovoljenj V savinjski statistični regiji je v 2015 živelo 12 % prebivalcev Slovenije. Ta regija je izstopala po najnižjem deležu prebivalcev, starih 80 ali več let (4,5 %), tudi povprečna starost prebivalcev te regije je bila med nižjimi (42,5 leta). Naravni in selitveni prirast je bil pozitiven. Višješolsko ali visokošolsko izobrazbo je imelo 23 % prebivalcev (25–64 let), kar je manj od povprečja v celotni Sloveniji (27 %). Stopnja brezposelnosti v regiji (10,4 %) je bila nekoliko višja od slovenskega povprečja (9,0 %). Povprečna mesečna neto plača je bila za skoraj 70 EUR nižja od slovenskega povprečja; znašala je 945 EUR. Stopnja tveganja revščine je bila v tej regiji najvišja med vsemi slovenskimi regijami (16,8 %). površina: 2.301 km2 štev. prebivalcev: 254.237 štev. občin: 31 štev. naselij: 800 največje naselje: Celje (37.622 prebivalcev) © SURS p rimorsko-notranjska obalno­kraška 26 % 3 %10 % 6 % 5 % osrednjeslovenska gorenjska goriška Ta regija je ustvarila več kot 11 % nacionalnega BDP (in se s tem podatkom uvrstila na 3. mesto med statističnimi regijami). 45,2 % regionalne bruto dodane vrednosti je bilo ustvarjene v dejavnosti industrija. V 2015 je bilo v tej regiji 395 stanovanj na 1.000 prebivalcev. 53 % stanovanj je bilo brez priklopa na javno kanalizacijo. V tej statistični regiji je bilo turistom na voljo 14.000 ležišč. V 2015 je bilo tukaj ustvarjenih skoraj 1,4 milijona turističnih prenočitev (tudi po vrednosti tega podatka je bila tretja med preostalimi regijami); 53 % turističnih prenočitev so ustvarili domači turisti. V tej regiji je nastalo največ odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti (34 % vseh odpadkov v Sloveniji). 89 % izpuščene vode v javno kanalizacijo je bilo prečiščene (toliko kot povprečno v Sloveniji). Osebna izkaznica regije Skupni selitveni prirast 314 Podjetja 20.885 Učenci 22.423 Prihodi turistov 387.998 Dijaki 9.761 Prenočitve turistov 1.372.310 Študenti 10.002 Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev) 515 Delovno aktivni prebivalci (1.000) 111 Stanovanja 100.362 Stopnja brezposelnosti (%) 10,4 Povprečna uporabna površina stanovanja (m2) 79,5 Povprečna mesečna bruto plača (EUR) 1.430 Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva (ha)1) 6,0 Stopnja tveganja revščine (% oseb) 16,8 Povprečni pridelek pšenice in pire (t/ha) 5,3 Regionalni BDP (EUR/preb.) 17.225 Nastali komunalni odpadki (kg/preb.) 435 1) Podatek za leto 2013. 29 ZASAVSKA 16 % 5 % 11 % 8 % 8 % 6 % 6 % 7 % 5 % 5 % 4 % 4 % pomurska podravska koroška savinjska zasavska posavska V tej regiji biva največ prebivalcev v najetih stanovanjih V zasavski statistični regiji so v 2015 živeli 3 % prebivalcev Slovenije. Delež otrok, mlajših od 15 let, je znašal 14 %, delež prebivalcev, starih 80 ali več let, pa je 5 %. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je bil negativen (–1,1), prav tako selitveni prirast na 1.000 prebivalcev; ta je bil celo najnižji med vsemi regijami (–4,4). Prebivalci zasavske statistične regije so svoje zadovoljstvo z življenjem ocenili s povprečno oceno 7,1 od 10 (enako povprečju Slovenije v 2015). 20 % oseb, ki so umrle v tej regiji v 2015, je umrlo pred 65. letom. Delež otrok, vključenih v vrtce, je bil v tej regiji najmanjši (68 % otrok ustrezne starosti). Stopnja brezposelnosti je bila tretja najvišja v državi (10,8 %). Odstotek delovno aktivnih, ki so odhajali na delo v drugo regijo, je bil v tej regiji najvišji (49 %), velika večina jih je delala v osrednjeslovenski statistični regiji. štev. prebivalcev: 57.567 štev. občin: 4 štev. naselij: 222 največje naselje: Trbovlje (14.145 prebivalcev) © SURS jugovzhodna osrednjeslovenska gorenjska primorsko-notransjka goriška obalno-kraška Slovenija BDP na prebivalca je bil v tej regiji najnižji (10.060 EUR). Industrija je k regionalni bruto dodani vrednosti prispevala skoraj 42 %. V zasavski statistični regiji je delovalo malo manj kot 3.900 podjetij, povprečni prihodek podjetja na osebo, ki dela v podjetju, pa je bil najnižji v državi (68.743 EUR). Tukaj je bilo po letu 2005 zgrajenih najmanj stanovanj (4 %); tudi povprečna uporabna površina stanovanj je bila najmanjša med vsemi regijami (73 m2). Število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo prav tako najnižje (482). Regija ni bila izrazito turistična, zabeleženih je bilo blizu 5.000 prenočitev tujih in blizu 2.000 prenočitev domačih turistov. V zasavski statistični regiji je v 2015 nastalo najmanj komunalnih odpadkov v Sloveniji (335 kg na prebivalca); 60 % od nastalih komunalnih odpadkov je bilo ločeno zbranih, kar je bilo nekoliko manj od državnega povprečja (69 %). Osebna izkaznica regije Skupni selitveni prirast –252 Podjetja 3.855 Učenci 3.202 Prihodi turistov 2.206 Dijaki 2.116 Prenočitve turistov 6.878 Študenti 2.061 Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev) 482 Delovno aktivni prebivalci (1.000) 23 Stanovanja 23.875 Stopnja brezposelnosti (%) 10,8 Povprečna uporabna površina stanovanja (m2) 73,3 Povprečna mesečna bruto plača (EUR) 1.379 Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva (ha)1) 5,7M Stopnja tveganja revščine (% oseb) 13,5 Povprečni pridelek pšenice in pire (t/ha) 4,1 Regionalni BDP (EUR/preb.) 10.060 Nastali komunalni odpadki (kg/preb.) 335 1) Podatek za leto 2013. M manj natančna ocena - previdna uporaba 31 POSAVSKA pomurska podravska koroška savinjska zasavska posavska Celotna stopnja rodnosti tukaj najvišja V posavski statistični regiji so v 2015 živeli 4 % prebivalcev Slovenije. V 2015 je naravni prirast na 1.000 prebivalcev znašal –0,6, selitveni prirast na 1.000 prebivalcev pa 1,7. V tej regiji je bilo 38 študentov na 1.000 prebivalcev, kar je blizu slovenskemu povprečju (39). Delež oseb, ki so živele pod pragom tveganja revščine, je bil tukaj med vsemi regijami drugi najvišji (16,8 %), s svojimi dohodki pa je težko ali zelo težko preživela več kot tretjina tukajšnjih gospodinjstev. Stopnja brezposelnosti v tej regiji (6,0 %) je bila najnižja med vsemi regijami v Sloveniji. Skoraj tretjina delovno aktivnih prebivalcev te regije je v 2015 delala v drugi regiji. Povprečna mesečna neto plača v posavski statistični regiji je bila za skoraj 60 EUR nižja od slovenskega povprečja; znašala je 955 EUR. štev. prebivalcev: 75.727 štev. občin: 6 štev. naselij: 448 največje naselje: Krško (7.036 prebivalcev) © SURS jugovzhodna osrednjeslovenska gorenjska primorsko-notranjska goriška obalno-kraška Slovenija BDP na prebivalca te regije je znašal 15.614 EUR. Skoraj polovica regionalne bruto dodane vrednosti je bila ustvarjena v industriji, kar je bil tretji največji delež med vsemi regijami. Skoraj 10 % stanovanj v posavski statistični regiji je bilo brez kopalnice; le 35 % tukajšnjih stanovanj je bilo priklopljenih na javno kanalizacijsko omrežje (najmanj v primerjavi z drugimi regijami). V 2015 je bilo v posavski regiji ustvarjenih 650.000 turističnih prenočitev, kar je bilo nekaj več kot 6 % vseh turističnih prenočitev v državi. Osebni avtomobili tukajšnjih prebivalcev so bili v povprečju med starejšimi v Sloveniji (10,5 leta). V 2013 je bilo tukaj povprečno kmetijsko gospodarstvo veliko 5,4 ha, kar je regijo uvrščalo med statistične regije z manjšimi kmetijskimi gospodarstvi. V 2015 je tukaj nastalo 463 kg komunalnih odpadkov na prebivalca; ločeno so jih zbrali 68 %. Osebna izkaznica regije Skupni selitveni prirast 129 Podjetja 5.761 Učenci 5.744 Prihodi turistov 193.132 Dijaki 2.811 Prenočitve turistov 649.912 Študenti 2.900 Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev) 536 Delovno aktivni prebivalci (1.000) 37 Stanovanja 31.638 Stopnja brezposelnosti (%) 6,0 Povprečna uporabna površina stanovanja (m2) 81,7 Povprečna mesečna bruto plača (EUR) 1.446 Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva (ha)1) 5,4 Stopnja tveganja revščine (% oseb) 16,1 Povprečni pridelek pšenice in pire (t/ha) 4,8 Regionalni BDP (EUR/preb.) 15.614 Nastali komunalni odpadki (kg/preb.) 463 1) Podatek za leto 2013. 33 JUGOVZHODNA SLOVENIJA 5 4 4 33 3 3 2 2 2 2 2 pomurska podravska koroška savinjska zasavska posavska Število obsojenih na 1.000 prebivalcev tukaj najvišje V tej statistični regiji je v 2015 živelo 7 % prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala po največjem deležu družin, ki imajo pet ali več otrok (0,5 %); imela je tudi enega najvišjih deležev prebivalcev, starih 0–14 let (15,7 %). V tej regiji je bilo obsojenih največ oseb na 1.000 prebivalcev (5). Število študentov na 1.000 prebivalcev je bilo drugo najvišje v Sloveniji (41), polovica teh študentov je študirala v osrednjeslovenski statistični regiji. Stopnja brezposelnosti (9,8 %) je bila nekoliko višja od povprečja v Sloveniji (9,0 %). Jugovzhodna Slovenija je bila poleg osrednjeslovenske edina statistična regija s plačami, ki so bile višje od slovenskega povprečja; v 2015 so znašale 1.023 EUR neto. Skoraj četrtina delovno aktivnih prebivalcev je delala zunaj regije svojega prebivališča, največ jih je odhajalo na delo v osrednjeslovensko statistično regijo. jugovzhodna osrednjeslovenska gorenjska primorsko-notranjska goriška obalno-kraška Slovenija BDP na prebivalca je bil tretji najvišji v Sloveniji (17.941 EUR), industrija pa je prispevala največji delež k regionalni bruto dodani vrednosti (51 %). V jugovzhodni Sloveniji je bilo 40 % stanovanj priklopljenih na javno kanalizacijsko omrežje, kopalnico pa je imelo 90 % stanovanj (najmanj med vsemi regijami). V 2015 je bilo v tej regiji zabeleženih skoraj 380.000 prenočitev turistov; po deležu prenočitev tujih turistov (37 %) pa je bila predzadnja. V tej regiji je nastalo povprečno 405 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, 60 % so jih zbrali ločeno. Skoraj vsa odpadna voda je bila pred izpustom v javno kanalizacijo prečiščena (99,7 %). površina: 2.675 km2 Osebna izkaznica regije Skupni selitveni prirast 69 Podjetja 10.195 štev. prebivalcev: 142.356 Učenci 12.461 Prihodi turistov 117.391 Dijaki 5.277 Prenočitve turistov 379.545 štev. občin: 21 Študenti 5.798 Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev) 527 Delovno aktivni prebivalci (1.000) 61 Stanovanja 56.932 štev. naselij: 1052 Stopnja brezposelnosti (%) 9,8 Povprečna uporabna površina stanovanja (m2) 83,6 Povprečna mesečna bruto plača (EUR) 1.560 Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva (ha)1) 6,0 Stopnja tveganja revščine (% oseb) 15,7 Povprečni pridelek pšenice in pire (t/ha) 4,3 največje naselje: Novo mesto (23.261 prebivalcev) Regionalni BDP (EUR/preb.) 17.941 Nastali komunalni odpadki (kg/preb.) 405 © SURS 1) Podatek za leto 2013. OSREDNJESLOVENSKA primorsko-notranjska jugovzhodna Slovenija obalno-kraška 4 % pomurska podravska koroška posavska savinjska zasavska Ta regija prispevala k BDP Slovenije največji delež V osrednjeslovenski statistični regiji je v 2015 živelo največ prebivalcev Slovenije, 26 %, in v povprečju so bili tudi najmlajši (41,3 leta). Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka je bila tukaj najvišja (30,1 leta). Tretjina prebivalcev (25–64 let) je imela višješolsko ali visokošolsko izobrazbo, kar je bilo največ med vsemi regijami. Delež oseb, ki so živele pod pragom tveganja revščine, je bil v tej regiji drugi najnižji, 11,8 %. Osrednjeslovenska statistična regija je bila poleg gorenjske in goriške regija, katere prebivalci so bili najbolj zadovoljni z življenjem (ocena 7,3 od 10). Stopnja brezposelnosti (7,3 %) je bila nižja od slovenskega povprečja. Velika večina delovno aktivnih prebivalcev te regije je tudi delala v tej regiji (91 %). Povprečna mesečna neto plača zaposlenih v tej regiji je bila najvišja med vsemi statističnimi regijami (1.099 EUR). površina: 2.334 km2 štev. prebivalcev: 535.375 štev. občin: 25 štev. naselij: 921 največje naselje: Ljubljana (278.853 prebivalcev) © SURS osrednjeslovenska gorenjska goriška Osrednjeslovenska statistična regija je ustvarila skoraj 37 % nacionalnega BDP oz. več kot 26.000 EUR na prebivalca. V tej regiji je bilo največ podjetij (tretjina vseh podjetij v Sloveniji) in tudi največ hitrorastočih podjetij (32 %); v hitrorastočih podjetjih je delalo skoraj 21.000 oseb. Prebivalci te regije so vozili povprečno najmanj stare osebne avtomobile (9,1 leta). V tej (in obalno-kraški) statistični regiji je bil delež stanovanj, zgrajenih po letu 2005, največji (8,8 %). V osrednjeslovenski statistični regiji je bil največji tudi delež stanovanj, ki so imela centralno ogrevanje (90 %); tudi delež stanovanj, priklopljenih na javno kanalizacijo, je bil tukaj največji (74 %). Izstopala je še po največjem deležu prenočitev tujih gostov (93 %). Tukaj je bilo največ ločeno zbranih komunalnih odpadkov (73 %). Osebna izkaznica regije Skupni selitveni prirast 1.041 Podjetja 63.350 Učenci 47.731 Prihodi turistov 727.962 Dijaki 18.748 Prenočitve turistov 1.332.896 Študenti 21.054 Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev) 517 Delovno aktivni prebivalci (1.000) 244 Stanovanja 214.731 Stopnja brezposelnosti (%) 7,3 Povprečna uporabna površina stanovanja (m2) 77,5 Povprečna mesečna bruto plača (EUR) 1.720 Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva (ha)1) 7,2 Stopnja tveganja revščine (% oseb) 11,8 Povprečni pridelek pšenice in pire (t/ha) 5,0 Regionalni BDP (EUR/preb.) 26.418 Nastali komunalni odpadki (kg/preb.) 494 1) Podatek za leto 2013. GORENJSKA pomurska podravska koroška savinjska zasavska posavska Največji delež mladih, starih 0–14 let V gorenjski statistični regiji je v 2015 živelo 10 % prebivalcev Slovenije. Ta regija je izstopala po najvišjem deležu prebivalcev, starih 0–14 let (15,8 %). Naravni prirast v tej regiji je bil med najvišjimi (1,9 na 1.000 prebivalcev), selitveni prirast pa je bil negativen (–2 na 1.000 prebivalcev). Po deležu prebivalcev z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo (28 %) je bila med preostalimi regijami druga. Stopnja brezposelnosti je bila v 2015 v tej regiji druga najnižja (6,9 %). Povprečna mesečna neto plača je bila malo pod slovenskim povprečjem (1.011 EUR). Nižja kot v večini regij je bila tukaj tudi stopnja tveganja revščine (13,3 %). Prebivalci te regije so bili v 2015 med najbolj zadovoljnimi, splošno zadovoljstvo z življenjem so ocenili z oceno 7,3 (od 10). Površina: 2.137 km2 Št. prebivalcev: 203.929 Št. občin: 18 Št. naselij: 468 Največje naselje: Kranj (37.593 prebivalcev) © SURS jugovzhodna osrednjeslovenska gorenjska primorsko-notranjska goriška obalno-kraška Slovenija V regiji je delovalo skoraj 19.000 podjetij, v njih je delalo skoraj 69.000 oseb. Hitrorastočih podjetij je bilo 57 ali 9 % med vsemi hitrorastočimi podjetji v Sloveniji. BDP na prebivalca je v 2015 znašal 16.437 EUR, kar je bilo manj od državnega povprečja. Število stanovanj na 1.000 prebivalcev (388) je bilo nižje od povprečja v Sloveniji (410), po številu počitniških stanovanj (3.367) pa se je regija uvrstila na prvo mesto. Gorenjska statistična regija je imela v 2015 na razpolago tudi največ turističnih ležišč (27.000). Turisti so v tem letu ustvarili skoraj 2 milijona turističnih prenočitev, od tega so jih 79 % ustvarili tuji turisti. V tej regiji je bilo v 2015 namenjenih največ sredstev za investicije v varstvo okolja (2 % regionalnega BDP). Osebna izkaznica regije Skupni selitveni prirast –403 Podjetja 18.994 Učenci 18.352 Prihodi turistov 830.900 Dijaki 7.721 Prenočitve turistov 1.984.869 Študenti 8.038 Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev) 521 Delovno aktivni prebivalci (1.000) 93 Stanovanja 79.065 Stopnja brezposelnosti (%) 6,9 Povprečna uporabna površina stanovanja (m2) 85,2 Povprečna mesečna bruto plača (EUR) 1.545 Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva (ha)1) 7,1 Stopnja tveganja revščine (% oseb) 13,3 Povprečni pridelek pšenice in pire (t/ha) 5,4 Regionalni BDP (EUR/preb.) 16.437 Nastali komunalni odpadki (kg/preb.) 433 1) Podatek za leto 2013. PRIMORSKO-NOTRANJSKA 229 149 111 119 108 95 87 78 68 53 51 36 (preb./km2) pomurska podravska koroška savinjska zasavska posavska Najredkeje poseljena statistična regija V primorsko-notranjski statistični regiji so v 2015 živeli 3 % prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala ne le po najmanjšem številu prebivalcev, temveč tudi po najmanjši gostoti naseljenosti: na 1 km2 je živelo povprečno 36 oseb. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je bil negativen (–0,4), selitveni prirast na 1.000 prebivalcev pa pozitiven (0,1). Stopnja tveganja revščine je bila tukaj najnižja med vsemi regijami; pod pragom tveganja revščine je živelo 10,6 % oseb. V tej regiji je bil v 2015 med najnižjimi tudi delež umrlih pred 65. letom starosti (16 %). Četrtina prebivalcev (25–64 let) te regije je v 2015 imela terciarno izobrazbo. Na 1.000 prebivalcev je bilo 37 študentov, kar je bilo nekoliko manj od državnega povprečja. štev. prebivalcev: 52.551 štev. občin: 6 štev. naselij: 264 največje naselje: Postojna (9.380 prebivalcev) © SURS jugovzhodna osrednjeslovenska gorenjska primorsko-notranjska goriška obalno-kraška Slovenija 38 % delovno aktivnih prebivalcev te regije je delalo v drugi regiji, velika večina v osrednjeslovenski statistični regiji. Povprečne mesečne neto plače so bile tukaj med najnižjimi v Sloveniji (918 EUR). Bruto dodana vrednost v kmetijskih dejavnostih je bila največja med vsemi regijami (7,6 %). 42 % stanovanj je bilo priklopljenih na javno kanalizacijsko omrežje, 72 % pa jih je imelo centralno ogrevanje. Vsa odpadna voda je bila pred izpustom v javno kanalizacijo prečiščena. V 2015 je nastalo 449 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, 64 % jih je bilo zbrano ločeno. Število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo tretje najvišje (558), njihova povprečna starost pa prav tako tretja najvišja med vsemi regijami (10,4 leta). 85 % prenočitev v tej regiji so ustvarili tuji turisti, predvsem turisti iz Italije. Za investicije v varstvo okolja je bilo namenjenega 0,2 % regionalnega BDP, kar je bil najmanjši delež med vsemi statističnimi regijami. Osebna izkaznica regije Skupni selitveni prirast 5 Podjetja 4.387 Učenci 4.390 Prihodi turistov 54.822 Dijaki 1.813 Prenočitve turistov 85.916 Študenti 1.919 Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev) 558 Delovno aktivni prebivalci (1.000) 22 Stanovanja 22.108 Stopnja brezposelnosti (%) 9,0 Povprečna uporabna površina stanovanja (m2) 85,3 Povprečna mesečna bruto plača (EUR) 1.374 Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva (ha)1) 8,0 Stopnja tveganja revščine (% oseb) 10,6 Povprečni pridelek pšenice in pire (t/ha) 4,4 Regionalni BDP (EUR/preb.) 13.792 Nastali komunalni odpadki (kg/preb.) 449 1) Podatek za leto 2013. GORIŠKA pomurska savinjska posavska podravska Četrtina površine slovenskih vinogradov so vinogradi v tej regiji V goriški statistični regiji je v 2015 živelo 6 % prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala po najvišjem deležu prebivalcev, starih 80 ali več let (5,9 %). Naravni in selitveni prirast sta bila negativna, skupno se je število prebivalcev v 2015 zmanjšalo za 0,1 %. Na 1.000 prebivalcev je bilo 42 študentov, kar je največ med vsemi regijami. 63 % študentov iz goriške regije je študiralo v osrednjeslovenski statistični regiji. Stopnja brezposelnosti v tej regiji je bila nižja od povprečja Slovenije (7,7 %) in tudi razlika v stopnjah brezposelnosti med spoloma je bila tukaj ena manjših. Zunaj regije svojega prebivališča je delalo 15 % delovno aktivnih prebivalcev te regije, kar ni veliko, saj je nižjo vrednost tega podatka imela le še osrednjeslovenska statistična regija (9 %). Število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo tukaj najvišje v Sloveniji (580), pa tudi njihova starost je bila povprečno najvišja (10,8 leta). površina: 2.325 km2 štev. prebivalcev: 118.196 štev. občin: 13 štev. naselij: 398 največje naselje: Nova Gorica (12.969 prebivalcev) © SURS druge statistične regije 0,3 % goriška jugovzhodna obalno-kraška Slovenija V 2015 je bilo v goriški statistični regiji 428 stanovanj na 1.000 prebivalcev; po letu 2005 je bilo zgrajenih 4,9 % stanovanj. Povprečna uporabna površina stanovanja v tej regiji je v 2015 merila 86 m2, s čimer se je ta regija uvrstila na drugo mesto med slovenskimi regijami. Večja stanovanja so imeli le še v pomurski statistični regiji. V goriški statistični regiji je bilo v 2015 ustvarjenih 683.000 prenočitev turistov; 77 % so jih ustvarili tuji turisti, med njimi največ italijanski turisti. V 2015 je tukaj nastalo 480 kg odpadkov na prebivalca, kar je 29 kg več od slovenskega povprečja; ločeno zbranih je bilo 64 % komunalnih odpadkov. Gospodinjstvom v tej regiji se je dobavilo 40,5 m3 vode. Po deležu odpadne vode, ki je bila pred izpustom v javno kanalizacijo prečiščena, se je ta regija s 75 % uvrstila v spodnjo polovico. Osebna izkaznica regije Skupni selitveni prirast –7 Podjetja 11.553 Učenci 9.584 Prihodi turistov 308.182 Dijaki 4.336 Prenočitve turistov 683.289 Študenti 4.955 Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev) 580 Delovno aktivni prebivalci (1.000) 52 Stanovanja 50.550 Stopnja brezposelnosti (%) 7,7 Povprečna uporabna površina stanovanja (m2) 85,8 Povprečna mesečna bruto plača (EUR) 1.487 Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva (ha)1) 5,4 Stopnja tveganja revščine (% oseb) 15,2 Povprečni pridelek pšenice in pire (t/ha) 4,5 Regionalni BDP (EUR/preb.) 17.135 Nastali komunalni odpadki (kg/preb.) 480 1) Podatek za leto 2013. OBALNO-KRAŠKA pomurska podravska koroška savinjska zasavska posavska V tej statistični regiji največ stanovanj na 1.000 prebivalcev V obalno-kraški statistični regiji je v 2015 živelo 5 % prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala po najvišjem deležu tujih državljanov med prebivalci (9,2 %). Starost žensk ob rojstvu prvega otroka je bila v tej regiji 30 let, torej 0,7 leta nad povprečjem celotne Slovenije. V 2015 je bil delež prebivalcev (25–64 let) z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo v tej regiji tretji najvišji v Sloveniji (27 %). Število dijakov (30 na 1.000 prebivalcev) in število študentov (32 na 1.000 prebivalcev) je bilo najnižje v Sloveniji. Stopnja brezposelnosti je bila nekoliko nad povprečjem Slovenije (9,3 %), tudi povprečne mesečne neto plače so bile od slovenskega povprečja nekoliko nižje (998 EUR). štev. prebivalcev: 112.942 štev. občin: 8 štev. naselij: 294 največje naselje: Koper/Capodistria (25.413 prebivalcev) © SURS jugovzhodna osrednjeslovenska gorenjska primorsko-notranjska goriška obalno-kraška Slovenija BDP na prebivalca je bil drugi najvišji v Sloveniji (18.738 EUR); višji je bil le še v osrednjeslovenski statistični regiji. V regiji je delovalo nekaj več kot 13.500 podjetij, povprečno so v njih delale 3,1 osebe, kar je najmanj v Sloveniji. V tej regiji je bilo največ stanovanj na 1.000 prebivalcev (487); 60 % ali najmanj med vsemi regijami, jih je imelo centralno ogrevanje. Obalno-kraška je izrazito turistična regija. V 2015 je bilo tam ustvarjenih skoraj 2,3 milijona turističnih prenočitev (42 % domačih, 58 % tujih), kar je največ med vsemi statističnimi regijami. Med prenočitvami tujih turistov je bilo največ prenočitev italijanskih turistov (23 %). V tej regiji je v 2015 nastalo največ komunalnih odpadkov na prebivalca (495 kg); 62 % je bilo ločeno zbranih (povprečje za Slovenijo 69 %). Pred izpustom v javno kanalizacijo je bilo prečiščene 99 % vse odpadne vode. Osebna izkaznica regije Skupni selitveni prirast 325 Podjetja 13.559 Učenci 8.581 Prihodi turistov 736.239 Dijaki 3.398 Prenočitve turistov 2.268.507 Študenti 3.566 Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev) 561 Delovno aktivni prebivalci (1.000) 50 Stanovanja 54.914 Stopnja brezposelnosti (%) 9,3 Povprečna uporabna površina stanovanja (m2) 75,9 Povprečna mesečna bruto plača (EUR) 1.533 Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva (ha)1) 5,2 Stopnja tveganja revščine (% oseb) 13,7 Povprečni pridelek pšenice in pire (t/ha) 3,8 Regionalni BDP (EUR/preb.) 18.738 Nastali komunalni odpadki (kg/preb.) 495 1) Podatek za leto 2013. Podatki za leto 2015, prikazani po statističnih regijah, se od podatkov, prikazanih v prejšnji izdaji, nekoliko razlikujejo zaradi spremembe v Uredbi NUTS. Gre za dve spremembi: 1. Poimenovanje: • notranjsko-kraška se je preimenovala v primorsko-notranjsko statistično regijo; • spodnjeposavska se je preimenovala v posavsko statistično regijo. 2. Sprememba mej: • občini Radeče in Bistrica ob Sotli sta iz savinjske prešli v posavsko statistično regijo; • občina Litija je iz osrednjeslovenske prešla v zasavsko statistično regijo. STATISTIČNA ZNAMENJA, KRAJŠAVE IN MERSKE ENOTE M % ha kg km2 m2 m3 t mio. preb. štev. BDP EUR GURS MOP NIJZ SURS manj natančna ocena – previdna uporaba odstotek hektar kilogram kvadratni kilometer kvadratni meter kubični meter tona milijon prebivalec število bruto domači proizvod evro Geodetska uprava Republike Slovenije Ministrstvo za okolje in prostor Nacionalni inštitut za javno zdravje Statistični urad Republike Slovenije Ikone za nekatere infografike so bile pridobljene na http://www.flaticon.com. KAKO DO STATISTIČNIH PODATKOV IN INFORMACIJ? • na spletnih straneh Statističnega urada www.stat.si • po pošti, telefonu ali elektronsko naslov: Statistični urad Republike Slovenije, Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01) 241 64 04 e-naslov: info.stat@gov.si @StatSlovenija • z naročilom statističnih publikacij naslov: Statistični urad Republike Slovenije, Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01) 241 52 85 e-naslov: gp.surs@gov.si • z obiskom v Informacijskem središču poslovni čas: od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 15.30 petek od 9.00 do 14.30