primorski Dnevnik « GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE^ Cena 1.— liro Leto I. - Štev. 15 TRST, torek 29. maja 1945 Staro se ne more več povrniti Neka visoka oseba posreduje za ljudi, ki so jih naše oblasti zaprle. Pri tem nam misli nehote uhajajo v preteklost. Celih pet in dvajset let zatiranja, ko so fašisti uganjali nad nami najhujša nasilja, smo zaman čakali, da bi kdo dvignil glas v našo obrambo. Med to osvobodilno borbo sem videl na stotine svežih grobov nasilno pomorjenega ali celo v lastnih hišah sežganega prebivalstva, a visoka oseba, ki'bila poklicana, da bi ta grozodejstva obsodila in posredovala, je molčala. Med tem pa se je na tržaške ulice razlegel krik naših žrtev iz gestapovskih in fašističnih mučilnic. Zgodilo se je in se bo lahko še zgodilo, da se bo pri čiščenju fašističnih in demokratskim množicam sovražnih elementov napravil kak pogrešek. Mi se tega ne bojimo priznati, ker smo pripravljeni, da vsako tako pomoto hidi popravimo. Prav tako je tudi dolžnost vsakega zve-siega državljana, da nam javi vsak tak primer. V nobenem primeru pa ne bomo mirno gledali, ako bi hotel kdo male pogreške, ki so pri mnogem delu prvih dni neizogibni, izrabiti za podtalno rovarenje proti naši oblasti. Se manj pa bomo dovolili, da bi kdorkoli ščitil fašiste, ki so napravili toliko gorja tako'slovenskemu kot italijanskemu ljudstvu. Z ostanki fašizma, pa naj se skriva pod katerokoli krinko ali naj se zateka pod katerokoli varstvo, bomo pometli brez ozira na desno in na levo. Razumljivo je — in tega bi nihče ne mogel, ne smel preprečiti — da je slovensko ljudstvo z manifestacijami in z zastavami dajalo duška svojemu narodnemu čustvu, ko je bilo po tolikem trpljenju in tolikih žrtvah končno osvobojeno. Slovenska zastava je bila dolgo let prepovedana, zasramovana naša materina govorica, v zadnjih letih celo prepovedana, sramota, ki se je na vsem svetu zgodila le v fašistični Italiji. Tudi se ne smemo čuditi, ako se je tiste dni pripetil kak incident, ki ga mi nikakor nismo želeli. Take stvari so v množičnem navdušenju zmeraj neizogibne, kolikor niso celo izzivanje nam sovražnih elementov. To so malenkosti. Slovensko prebivalstvo se je tudi pri manifestacijah zavedlo dostojno in narodno disciplinirano. Pozabilo je na zaničevanje vseh petindvajsetih let, zatrlo v sebi vsako sled šovinizma in s tem dokazalo svojo politično zrelost. Kaj to pomeni int kako to ni enostavno, naj vam pove primer iz mojega življenja. Deset let je od tega, ko sem bil v Gorici obsojen na tri leta konfina-cije na samotnem otoku. Pred menoj so bila tri izgubljena leta v izgnanstvu in brezdelju. Lahko si mislite, kako mi je bilo pri srcu. Odkrito priznam, da sem v tistem trenutku obtoževal in sovražil ves italijanski narod Toda ko sem se zvezan vozil iz Bolonje v Florenco, je vstopila v kupe neka priprosta žena. Ko me je uzrla med, dvema orožnikoma, so se ji solze udrle po licih im moja spremljevalca je po■ gledala s pogledom globoke mržnje. Tiste solze in tisti pogled so mi bili kot velikansko odkritje. Takrat sem spoznal in sem pretekle mesece v partizanskih samotah in gozdovih o tem stokrat razmišljal, da je italijan ski narod v svojem bistvu dober in pošten in da ga kvari le. fašizem. Poslej za zločine nad našim narodom nisem obtoževal italijanskega naroda v celoti, sovražil pa sem fašizem in ga še danes sovražim iz dna duše. On je z zločinsko preračunjenost-jo vzbujal in gojil v ljudstvu najnižje strasti sovraštva. Razumljivo je, da zatirana manjšina tega sovraštva ni mogla vračati* z ljubeznijo. Treba je bilo veliko moralne sile, da je dolgo tlačeni in zasmehovani človek lahko premagal mržnjo v sebi. Dasi sem bil v pogledu notranjega odnosa do italijanskega naroda na čistem sam s seboj, je vendar dolgo ostala neka grenka usedlina v srcu. Ta je docela izginila šele z našim osvobojenjem. Danes, ko sem prepričan, da se staro ne more več povrniti, lahko vsakemu poštenemu Italijanu odkrito pogledam v oči in mu kot prijatelju stisnem roko. Mnogi Itatlijani, ki so sicer pošteni po svojem srcu, so se bali, da se bomo Slovenci maščevali za dolgoletno zapostav- ljanje in trpljenje. Toda mi ne prinašamo maščevanja, ampak svobodo in pravico. V petindvaj- V«WW*.*»*»WWWW»*. V»w»v< setih letih telesnih in duševnih muk se nismo naučili ceniti le svoje svobode, ampak spoštovati tudi svobodo drugih. Pošteni, protifašistični Italijani, ki so se z nami borili v naših gorah in gozdovih in pri osvoboditvi Trsta, bodo po načelih naše ljudske demokracije deležni vseh pravic. Z njihovim sodelovanjem pojde-mo na delo za obnovo dežele in mest in za ustvaritev bodočega blagostanja. Prepričani smo, da bomo ob združitvi vseh demokratičnih slovenskih in italijanskih sil čimprej dosegli take uspehe, da nam bodo hvaležna vsa bodoča pokolenja. Treba pa si je biti na jasnem, da naš boj še nadalje velja fašizmu, pa naj se pojavi v katerikoli obliki. V tem pogledu se nikoli ne bomo dali uspavati. Nikoli in za nobeno ceno ne bomo dopustili, da bi kdo spravil v nevarnost našo narodno svobodo ali pridobljene demokratične pravice slovenskih in italijanskih množic. To smo dolžni našim žrtvam, ki sO padle za te ideale, naši opustošeni deželi in spominu na trpljenje zadnjih petindvajsetih let. Fašizem in vse, kar spominja nanj, mora za vedno izginiti z naših tal. France Bevk. Čestitke VPNOO za Slovenske Primorje Titu Tovarišu Josipu Brozu-Titu maršalu Jugoslavije. Pokrajinski narodno-osvobodilni odbor za Slovensko Primorje Vam v imenu primorskega ljudstva Iskreno častita, k Vašemu rojstnemu dnevu, ki ste nas s svojo junaško armado osvobodili jarma naci-fašištov in njihovih hlapcev ter se odločno zavzemate za ohranitev in mednarodno priznanje pridobitev naše borbe. Z zaupanjem v Vaše vodstvo Vam kličemo: na mnoga leta v prospeh in srečo vseh narodov Jugoslavije! POKRAJINSKI NARODNO-OSVOBODILNI ODBOR ZA SLOVENSKO PRIMORJE Konferenca v San Franciscu .Bodla' o Primorju, Trstu io lotii BEOGRAD,28 »Borba* objavlja članek o narodni oblasti Istri in Slovenskem Primorju, v katerem pravi: »V svoji brezumni gonji proti naši državi in s eiljem; da bi ponovno zasužnjili julijsko krajino, poizkušajo italijanski imperialisti s celim nizom laži prikazati, da Je narodna oblast v Trstu, Slovenskem Primorju postavljena z namenom, da se stvar reši. v nasprotnem načelom atlantske listine \n da se prebivalstvu onemogoči, da bi se okoristilo s pravico samoodločbe in di bi se na ta način postavilo mirovno konferenco pred izvršeno dejstvo. V tej kampanji proti naši narodni oblasti in našim četam v Trstu in Slovenskem Primorju se posebno odlikuje list »Italia nuova*, organ pristašev savojske dinastije. Pisanje tega lista je drastičen primer za pod-žiganje šovinistične mržnje med narodi in pripravljanja novih osvoje-valnih avantur, za katere se še vedno navdušujejo še neiztrcbijeni fašistični elemonli. Ko čltamo v tem listu, da korakajo naše čete po ulicah Trsta streljajoč v okna, da partizani lovijo Italijane 1. t. d„ nam je Jasno, da se Je pisec tega članka spomnil vsega, kar so počeli italijanski faši-v času svoje okupacije v naših sti krajih, pa je to brez popravila pripisal našim četam in narodni oblasti v Trstu. Vse te podle klevete Je boljše in merodajnejše kot kdorkoli ovrglo demokratsko prebivalstvo 4r-sla, italijansko in slovensko. Vse kar se je v Trstu dogodilo in kar sc dogaja po osvoboditvi kot izraz borbene edinosti italijanskih in slovenskih rodoljubov, skovane v skupnem boju proli fašizmu dokazuje na dejstvo, da ju narodna oblast predstavljena v nedavne izvoljenem mestnem -odboru kot edinem predstavniku razpoloženja in volje italijanskega in slovenskega prebivalstva. Sodelovanje Italijanov in Slovencev v mestnem odboru in vseh organih narodne oblasti predstavlja težek udarec za prizadevanja italijanskih imperijall-stov, da bi prikazali, narodno oblast v Trst kot antiitalijansko in terori-slično. Narodna oblast, ki jo Je italijansko in slovensko prebivalstvo postavilo v najtežjih trenutkih svoje berbe, pa Je tudi najboljše jamstvo, da se bo do končne rešitve na mirovni konferenci očuVajo pogoji, pod katerimi je popolnoma zaslguran princip samoopredelitve narodov, ki je bil proklamiran v atlantski listini. Na oncu pravi piseo članka, da bi v:aka drugačna rešitev začasnega statuta Trsta in Slovenskega Primorja pomenila direktno zanikanje omenjenega demokratsega principa in bi dala italijanskim imperjalislom možnost za nove provokacije miru in varnosti. Vsled tega se naše stališče in naše vztrajanje, da se v pogajanjih z zavezniki o vprašanju statuta Trsta in 'enega del Slovenskega Primorja poišče takšna rešitev, ki bo zavarovala pridobitve antifašistične borbe, na prvem mestu narodno oblast, ne smo smatrati samo v lokalnem okviru kot pozitivno, narveč ga je treba smatrati kot konstruktivno stališče v evropskem smislu, kot prizadevanje pri organizaciji povojnega miru in varnosti in odstranjevanju žarišč novih sporov. (Tanjug) Faiistltna organizacija v Konstanci BUKAREŠTA, 28 Neka teroristična organizacija, ki je sodelovala z Nemci, je bila odkrita v Konstanci in je bilo izvršenih več aretacij. Vodili so jo rumun-ski fašistični legionarji, ki se jim je posrečilo pobegniti iz koncentracijskih taborišč. (Afi) Smrtna kazen za Petaina PARIZ, 28 Francoski profesorji in študentje, zbrani v Parizu so zahtevali, naj se maršala Petaina kaznuje s smrtjo. (Associated Press). Dvig osebnega prometa na »oljskem VARŠAVA, 28 Varšavski radio poroča, da se je osebni promet na Poljskem v aprilu zratno povečal. Prepoljanih je bilo 12.5 miljonov potnikov. Prodaja voznih listkov je znašala 71 miljonov zictov. 72.000 vagonov je bilo uporabljenih za tovorne vlake, kj, so prepeljali 652.000 ton tovora. (Tass) Mednarodna konferenca v San Franciscu se bo predvidoma zaključila 5. junija. Razgovori, ki jih vodijo delegati držav, potekajo v glavnem o novi mednarodni organizaciji za mir v skladu z odločitvami Krimske konference. Vse demokratske države dosledno in brez kolebanja zagovarjajo politiko vztrajanja pri krimskih odločitvah. Nasprotniki mednarodne organizacije za mir pa hočejo nazaj k zgrešeni praksi Društva narodov ter pod lažno krinko «demokracije» še naprej kopičijo zapreke vseh vrst, samo da se «e bi ustvarila res prava in učinkovita organizacija mednarodne varnosti po vojni. Moskovska »Izvestja* so objavila nedavno članek svojega posebnega dopisnika iz San Francisca: «Bil bi najtežji zločin proti člo-večanstvu, ako hi se preprečila ustvaritev učinkovite organizacije mednarodne varnosti samo zaradi tega, ker nekatere njene odločitve ne bi ugajale raznim bojnim hujskačem ali njihovim advokatom, ki svoje reakcionarne nazore skrivajo pod plaščem demokracije. Narodi vsega sveta ne želijo, da bi se ponovile žalostne izkušnje Društva narodov. Oni zahtevajo pravo varnost, ki se nikakor ne ujema z organizacijo, ki bi bila brez-moči, in z zahrbtnim klepetanjem v ženevskem stilu. Na nesrečo opazimo mnogo sledov Društva narodov v politiki in organizaciji. Nekateri delegati na konferenci v San Frančišku vztrajno skušajo postaviti novo svetovno organizacijo po načelu Mednarodnega urada dela, čeprav je on zelo kompromitiran. Komisije, ki se bavijo s proučevanjem amandmana za načrt, ki predvideva postopek glasovanja v Svetu varnosti, še niso dokončale svoje delo. Je mnogo vprašanj, ki zadevajo samo jedro Sistema mednarodne varnosti. Glavna naloga obstoja v tem, da se uresničijo najvažnejše ideje v duhu odločitev Krimske konference v pogledu vzajemnosti treh velikih demokratičnih sil ter o potrebnih pogoijh za zagotovitev trajnega miru. Odgovornost petih velikih sil narašča v delu ter pripravljenosti od eventualnih napadov ter je zato potrebno, da najde izraza v sestavi mednarodne organizacije. Uspeh konference Zedinjenih narodov zavisi predvsem od tega. Na nesrečo se z raznih strani namerjeni napadi pod raznimi izgovori; največkrat pod plaščem «demokratičnih gesel* proti pravicam »velikih petih*. Ako hoče organizacija za mir resnično uspevati ter preprečevati bodoče nesporazume med državami, mora biti močna in skladna, da takoj nastopi proti vsakršnemu nasilnemu aktu s strani katerekoli države, Le močno sodelovanje odločujoča sil lahko v bodočnosti prepreči vsak spopad v svetu. Ce tako presodimo položaj in razgovore v San Frančišku, potem nam ni težko spoznati, kdo je dejansko za mir in kdo proti njemu, čeprav se spretno zavijajo v razna demokratična gesla. ne in osebne ozire. Vlada je tako ohranila svoj prejšni značaj, in kot se tu pravi, značaj »levega centra*. Sprememba, ki se nanaša samo na resorje sekundarne važnosti, no bo imela nobenih posledic na področju zunanje politike. Vendar domnevajo nekateri časopisi, da se bo Truman znova pcvrnil vprašanju bolj zaradi radikalnih sprememb v svoji vladi šele takrat, ko bodo znani rezultati splošnih volitev v Angliji. Nekateri smatrajo, da se bodo takrat izvršile tudi spremembe v državnih departmanih. Na podlagi prevladujočih optimističnih nazorov glede izgledov konference v San Franciscu, mnogi posvečajo pozornost govorom ministra za trgovino Wallaee-ja, (bivšega podpredsednika Združenih Držav Amerike,) o vlogi Združenih Držav v svetovni ir.dustrijalizaciji. Wallaoe je v svojem govoru pov-daril potrebooskih političnih in kulturnih vezi med Sovjetsko Zvezo in Združenimi državami. Vsi Amerikan-ci brez izjeme, s katerimi smo razpravljali o Wallacc-jcvem govoru,; so enoglasno izjavili, da se popolnoma strinjajo z nazori Wallaca po kateri ji no obstoja nobena utemeljena podlaga za konflikt med Združenimi državami in' Sovjetsko Zvezo. Praktično ne obstojajo geografski predeli, kjer bi se križali interesi obeh velikih držav. Istočasno pa jih moč obeh dižav in njihovi neizčrpni viri postajajo v vrsto odločilnih sil, od sodelovanja katerih bo zaviselo blagostanje celega sveta. Mnogi- Ameriksn-ci. s katerimi sem govoril, piše Zukov v «Izvestijah», so naglasili, da je NVallace povedal resnico, ko je trdil, da goji ameriški narod globoke simpatije do ruskega naroda. Oba naša naz-oda sta mlada in polna energije. Ustvarjena sta bila, da skupaj korakata v bodočnost. Ze v svojih prejšnjih poročilih sem poročat, da mi moji osebni vtisi često potrjujejo o obstoju prisrčnih čustev do Sovjetske Zveze, ki jih goji večina Ameri-kancev. Posebno je omembe vredno, da so sc ta čuvstva ohranila in celo ojačila kljub nepošteni progapandi, ki jz* iz nezadostnih informacij o Sovjetski Zvezi, ustvarjala včasih zastrupljajočo in nepovoljno atmosfero. (Tass) Nadaljevanje Rooseveltove politike O obisku predsednika Združenih držav pravi dopisnik «Izvestij» Zukov, da pomeni uradna objava, po kateri se bo predsednik Združenih držav Truman podal v San Francisco, kjer bo imel zaključni govor na konferenci, spodbuden simptom. S svojo željo, da obišče konferenco, je predsednik Truman pokazal da ima polno zaupanje v uspeh konference. Časnikarji tudi vztrajno ko-me::*irajo notico o važnih diplomatskih nalogah, s katerimi je odšel Har-rv Hopkins v Moskvo in Joseph Davki v London. Da je predsednik izbral ti dva diplomata, ki sta znana pristaša tesnega sodelovanja demokratskih velesil, odstranjuje po mnenju nekaterih komentatorjev vsako bojazen o možnem odslopu od Rooseveltove linije v zunanji politiki. Tisk enoglasno naglnša, da se delna preo-snovš vlade, ki jo jo izvršil Truman, nenaša izključno na notranjo poli-til-o, ali celo samo na administrativ- Fiensburška zagonetka MOSKVA, 28 Diplomatični opazovalec «Pravde* piše: Moglo bi se v nekem smislu govoriti o flensburški zagonetka. Kaj prav za prav predstavljala Doe-nitzeva vlada in kakšni so bili njeni odnošaji do anglo-ameriških vojaških oblasti? Kdo so vendar bile osebe te nacistične klike - Doenitz, Schvverin, Krosingk, Speer, Backe in drugi? Morda ministri, vojni ujetniki ali povratniki z onega sveta? Kaj je torej bila ta flensburška epizoda kak nesrečen administrativni poizkus ali brezploden poizkus rešitve potapljajoče se ladje? S tem da je hotel sestaviti vlado, je Doenitz neslavno pogorel. Samo hitlerjevci in njihovi pomagači ga obžalujejo. Število nacističnih kriminalcev, ki so še svobodni, je veliko. Za Gd-ringom, Leyem, RosemDergom so prišli pod ključ Doenitz in njegova družba. Himmler, kakor je znano, se je zastrupil; škoda je, da je ubežal pravici. Vendarle uživa večje število nacističnih vojnih zločinceiv še vedno popolno ali relativno svobodo. Magnati nemške industrije še vedno sanjajo o vpostavitvi pjih mednarodnih odnošajev. Schacht in Thyssen, ki sta igrala tako važno vlogo pri ustvaritvi «trebejega rajha*, živita v ugodnem hotelu na otoku Capri. Kallay, predsednik bivše ogrske vlade, tudi mirno živi na omenjenem otoku. Best, bivši hitlerjevski gauleiter ni bil še are-tiran, pač pa živi v svoji vili. Izdajaj eg La val se čuti na va rnem v Španiji pod Francovim pokroviteljstvom. Prav za prav ni nič izrednega pri te vrste «čudežih» iv Evropi današnjih dni, kajti ti «čudeži» ne razodevajo čudežev opazovalcev in komentatorjev, kateri so v drugih primerih tako dostopni za čustva začudenja, (Tass) Gonja reakcionarnega švedskega tiska proti SZ. MOSKVA, 28 Mednarodni opazovalec »Izvesti j* piše: Švedski tisk nadaljuje z negodovanjem in očividno ne deli veselja ostalih svobodoljubnih narodov nad zmago nad Nemčijo. Švedski tisk kaže vedno večjo zagrenjenost namesto veselja. Ob priliki zmage je švedski tisk dvignil velik hrup, ker so sovjetske čete osvobodile danski otok Born-holm. Ne da bi mnogo mislili, so si številni švedski listi izposodili Gobbelsovo frazeologijo in kriče o ruskih imperialističnih načrtih v Baltiku. Vsem tem obrekovalcem okrog listov, »Svenska Dagbladet* in «Stockholm Tidningen* in drugih pa l»o odgovorili 4 danski ministri s Christianom Moellerjem na čelu, ki so prišli na Bomholm. Ti so se toplo zahvalili sovjetskim silam za osvoboditev otoka izpod Nemcev. Ko jim je izpodletel ta prvi protisovjetski izpad, so pričeli švedski obrekovalci z drugim umazanim podtikanjem proti Sovjetski Zvezi. Švedski list »Vestmanlanda lend-stidning*. ki so mu sledili še drugi, je-razširil obrekovanje, da so sovjetske čete porušile in oplenile poslopje švedskega poslaništva v Budimpešti. V resnici pa bi morali na švedskem vedeti da so sovjetske. čate-nudile članom švedske delegacije v Budimpešti vso pomoč. Da pa švedski branilci «demokracije» ne igrajo odkrite igre, moremo videti iz sledečega poročila, ki ga je priobčil list madžarskih socialističnih emigrantov »Svobodna Madžarska* ki izhaja na Švedskem: «Na Švedskem je bil ustanovljen prilično originalen center madžarskih politikov. Vsi odtenki po-gubonosnega petindvajsetletnega režima od Horthy-ja do Szalazija in celo predstavniki «puščičastih križev*, ki so porušili švedsko poslanstvo v Budimpešti, so zastopam) v njem. Vsi, med njimi celo nacistični špijoni in roparji, so se izjavili za politične emigrante, Ti politični pustolovci so našli zatp-čišče na Švedskem ln čakajo samo na primerno priliko, da zopet začno z borbo v fašističnem duhu proti demokratični Madžarski in spletkarijo na Švedskem proti prijateljstvu med Madžarsko in združenimi narodi in njenimi sosedi.* Nekateri švedski listi odločno skušajo nadomestiti Gobbelsovo časopise. Bedasto in škodljivo pi-sarenje «Aftontidningen-a» o vojnih namerah SSSR v Oersund-Kiel-skem kanalu, v Dardanelah Itd. preveč spominja na Gobbelsove propagandne trike. Zdi se pa, da levor ni prinesel miru nekaterim ljudem v Reuterjevi agenciji. Af-ganski list «Anis* je priobčil sledeče Reuterjevo poročilo :«SS3R predstavniki v San Franciscu so načeli vprašanje o prenosu uprave Koreje, Mandžurije in Formoza na Sovjetsko Zvezo pod gotovimi pogoji.* V tej divji gonji ni 'potrebno iskati smisla ali trohice resnice. Samo ne odgovorni obrekovalci ali ljudje z nečisto vestjo lahko verjamejo tako bedastim načrtom,, ki naj bi jih gojila Sovjetska Zveza. Nemški vojni zločinec Forster ujel Neki dopisnik poroža, da je bil v Hamburgu ujet Albert Forster 45 let siar, nacist in Reichstadtshalter v Gdanskem in zapadni Prusiji. On je med prvimi na listi vojnih zločincev na Poljskem. Od časa svojega imenovanja v jeseni 1939 je Forster uporabljal neusmiljene metode pri germanizaciji nekega okrožja po nacistih anektiranega poljskega ozemlja. To ozemlje je naseljeval s številnimi Nemci. Od leta 1935, ko je nacistična stranka propadla, pri volitvah v Gdanskem, pa do iela 1938, je Forster uporabljal teroristične metode proti političnim organizacijam. V letu 1939 je imel vodilno vlogo v kampanji za priključitev Gdanske k Reichu in jo bil za to nagrajen, s tem d« je bil imenovan za predsednika Gdanska, .(NNUJ OVICA Včeraj so Gabrovčani na ruševinah nico uničenja svoje vasi - Sedaj Nedaleč od Trsta, »iti petnajst km oddaljeno od mesta leži Gabrovica, srednje velika tipična istrska slovenska vas, s Miami tesno postavljenimi druga k drugi na skalnem pobočju. Od daleč daje vas kot mnoge druge istrske vasi, s svojimi belimi zidovi, stisnjenimi pod kraške skalnate stene vtis stare trdnjavske naselbine. Vs« to pa izgleda tako le od daleč. Ko se popotnik vasi približa, vidi, da so skoro vse Mie požgane, da so ti od daleč tako beti zidovi le bedni ostanki nekoč tako ponosne slovenske vasi, ta so jo ie preje pod fašizmom nekateri z gnevom, drugi pa s ponorom imenovali iRic-cola Russia»* Povsod po Slovenskem Primorju in Istri srečujemo takšne požgane vasi, kjer je od vsega naselja ostalo le nekaj Mš nepoškodovanih. Vendar mislim, da je malo vam v 8loytm*ji, ki so bile od okupatorja tako strašno prizadete, pa so vendar ostale takšne kot so bile vedno: naše z vsem srcem. Baš to je posebnost Gabrovice. Mnoge vasi so doživele grozote kazenskih ekspedicij in te so izzvale v delu njih prebivalstva srd in maščevalnost, da se je ie bolj lotilo dela m borbe, medtem ko so nekateri klonili in obupovali in postali pasivni. Tega v Gabrovici ni bilo. Gabrovica je ječala pod okupatorskimi udarci, krvavela, a ni popustila. Bila je vedno — vsa naša. V Žrtve partizanske vasi Knjigo bi moral napisati, če' bi hotel opisati ves doprinos in žrtve in trpljenje Gabroviškega prebivalstva. Gabrovica je bila upoma že pod Italijo. Leta 1943 je bila v Ga-brovici prva tehnika v Slovenski Istri, kar je že takrat stalo nekaj žrtev. Velika vsenarodna vstaja v Slovenski Istri ob razpadu Italije, nemška ofenziva v oktobru 1943, obnovitev organizacije OF in partizanstva po ofenzivi, veliki vspon našega osvobodilnega gibanja v letu 1944 — pri vsemu temu je bila Gabrovica prva: Bila je prvo organizacijsko središče osvobodilnega gibanja in partizanstva v Slovenski Istri in to ves čas tudi ostala- Tu so bili v letu 1943-44-45 tehnika «Snežnik». tehnika c Zena*, sedež VOS za Slovensko Istro, sedež o-krožne izpostave ONZ, tu je bilo centralno skladižče sanitetnega materi jala, in tendenčni bunkerji komande mesta, skladišče gospodarske komisije itd. Tu so se križale kurirske zveze, sem so prihajali civilni in vojaški kurirji iz Trsta, iz vsega okrožja in iz severnejših predelov Primorske, z eno besedo, vse mreže narodno osvobodilnega gibanja in njegove organizacije v Slovenski Istri bo se stekale v Gabro-vico. Gabrovica je imela dva obraza: Podnevi nedolžen obraz običajne istrske vasi, ponoči pa je tu vse oživelo; iz bunkerjev in grmovja so prišli partizani in aktivisti. Iz Trstp in preko Slavnika so prišli kurirji relejnih stanic in tedaj je bila Gabrovica organizacijski in vojaški center. Bunkerji so bili posebnost Gubrovice. V njih je takore-koč v svojem naročju čuvala in skrivala pred očmi okupatorjev in izdajalcev svoje aktiviste in partizane. Gabrovčani niao lokali Koliko bunkerjev ao Izkopali ga-broviški terenci? Koliko pisem presortirale in znoeile kurirke? Kolikim partizanom ra skuhale hrano, jih oprale in zašile gabroviške žene in mladinke. Koliko nepreču-tito noči so preživeli v Gabrovici aktivisti, tovariši In tovaišice v delu za našo vojsko in organizacijo OF? Bilo Jih je toliko, da jih ni mogoče sešteti. Tudi Gabrovičanl niso šteli — ker so delali prostovoljno. In ko so prišle žrtve, tudi niso tarnali, ne obupovali. Vprašajte vdove gabroviških mož, vprašajte dekleta, ki so jim padli fantje In bratje, vprašajte ljudi, od katerih so nekateri v tej borbi izgubili vso družino — nihče ne jadikuje, nihče ne obtožuje. In vendar je breme. ki so ga nosili in ga še nosijo — breme žrtev, ki so jih prostovoljno dali — strašno. Ko sem bil 27. maja letos na predvečer obletnice ipožigalske in morilske nemške kazenske ekspedicije v Gabrovici in smo tara obnavljali spomine na oni strašni dan ter sestaviJšli seznam žrtev, ki ga tu objavljam, ni bilo v očeh nikogar od njih, pa čeprav imajo vsi med svojimi svojci katero izmed naštetih šrtev, nobene solze. Ne, Gabrovlčani niso jokali, čeprav moram priznati, da so ml ob sestavljanju tega strahotnega seznama zadrhtele roke in so mi stopile solze v oči. Mislim, da se bo marsikomu, kdor bo to bral, ob misli na vse strahote, ki jih izra- žajo ti suhoparni podatki, zasolzilo oko in da se mu bo od gneva stisnilo srce. Seznami padlih in aretiranih Se pod Italijo je bil poleti 1943 aretiran in odgnan v Nemčijo Pur-ger Lazar, družinski oče, star 50 let-radi sodelovanja z OF. Umrl v koncentracijskem taborišču. Ob razpadu Italije so se vračali gabroviški fantje iz italijanske vojske. Niao pa se vrnih domov: Primožič Marčelj^ star 20 Igt, Purger Spiro, star 21 let, Ivančič Josip, star 38 let. Te so Nemci zajeli in odgnali v Nemčijo. Njihova usoda je neznana. 9: marca 1944 je bila aretirana Amalija Cah, stara 17 let, Ta junaška mladinka je bila zaupna organizacijska kurirka za zvezo s Trstom. Na kvesturi je bila strahotno mučena. Ve se da je bila po mukah tri dni nezavestna. Nato so jo odpeljali v Negičijo, — njena usoda je neznana. 28. maj 1944 Tega dne je nemško fašistična domobranska kazenska ekspedicija napadla vas. Žrtve tega dne dovolj jasno pričajo o strahotnem dogodku. Ustreljeni Ivančič Marija (Lukina mati), stara 67 let, aktivistka OF, Kemec Merina, stara 4 1/2 let!!!, ustreljena od fašistov v posteljici, najdena z okrvavljeno oblekico, s katero si je brisala glavico, predno je umrla, Novak Josip, star 56 let. Ustreljen in delno zgorel ker so pod njim zakurili ogenj, Križmanič Lazar, star St let, u-streljen in vržen v gorečo šok), zgorel. ^ Živi vrženi v ogenj Maver Ana, stara 80 let, vržena v ogenj, zgorela, Maver Marija, njena snaha, stara 50 let, vržena v ogenj, zgorela, Ivančič Ivan, star 82 let, vržen v ogenj, zgorel, Purger Ivan, star 82 let, vržen, v ogenj, zgorel. Istega dne odpeljani v Nemčijo Purger Zora stara 19 let, mladinka, Pečar Marija, stara 16 let, mla-dinka, Primožič Melja, stara 17 let, mladinka, Ivančič Darinka, stara 21 let, mladinka. Ivančič Alma, st^ra 25 let, mla-diaka, Primožič Štefanija, 16 let, mladinka, Purger Klara, stara 18 let, mladinka, Križmanič Lidija, stara 22 let, mladinka, Purger Angela, stara 29 let, Ivančič Franc, star 48 let, Ivančič Josip, star 55 let, Primožič Ivan, star 55 let, Barut Ivan, star 48 let, Barut Josip, star 56 let, P«čar Ivan, star 52 let, Purger Maroel, star 14 let, Krašovec Lazar, star 56 let, Pečar Alojz, star 56 let, Barut Venčeslav, star 49 let. Vsi ti so bili odgnani v Nemčijo. Njih usoda je neznana. Kdo od njih se bo vrnil živ? Kateri od sijih se bo vrnil kot pohabljenec alt neozdravljiv bolnik vsled p res tani h muk? To so bile človeške žrtve onega strašnega 28. maja, ko je fašizem hotel z uničenjem Gabrovice zadati osvobodilnemu pokretu po Slovenski Istri odločilni udarec. A to še ni vse. V tem dnevu so nacifa-šisti in njih izdajalski domači hlapci praktično povsem požgali vas; upepeljenih je bilo preko 50 hišnih številk. Goveja živina Je bila skorb vsa odpeljana ali na mestu zaklana. Enako prašiči, drobnica in perutnina. Vas je bila izropana do kraja. V svoji satanski prebrisanosti so Nemci in fašisti, da bi preprečili ljudem gašenje, odtrgali od vodnjakov vrvi in odnesli vsa vedra za zajemanje vode. Ko je kazenska kolona odšla, so se preostali prebivalci in aktivisti vrnili iz gošče v skalovju nad vasjo ter se takoj lotili reševanja aktivistov, ki ao bili poskriti v bunkerjih v hišah, ki so zgorele. Izpod zemsklh bunkerjev, izpod pogorišč, so rešili okrožne aktiviste in delavce tiskarne. Zaman so iskali fašiste, bunkerje pol dneva. Zaman so pretepali ljudi in stopali s čevlji na prste otrokom — nihče ni povedal, kje so bunkerji, čeprav je j skoro vsa vas vedela zanje. Tudi j požar jih ni prizadejal. Hiše so pogorele, a ljudje so pod njim ostali živi. Te bunkerje, za katere so Nemci in fašisti vedeli, da v Gabrovici obstojajo, so kvesturini še kasneje večkrat prišli iskat in prekopavali pogorišča. A šele po večmesečnih temeljitih preiskavah je Nemcem uspelo, da so odkrili večino tedaj že opuščenih bunkerjev. Niso pa našli n. pr. precejšnega hkladišča hrane, ki so jo Gabrovi-čani skrili pred temi roparji in jim sedaj dobro služi. Strašen je bil prizor po odhodu Nemcev 28. maja. Doživel sem ga sam. Med razbeljenimi zidovi, med poslopji, ki so še gorela, po razžarjenih pogoriščih so preostali prebivalci iskali iznakažena, napol ali čisto zgorela trupla svojcev. Stiskali so pesti v onemogli jezi, zbirali so se okrog posteljice, kjer je ležala lepa mala Nerina s prestreljeno glavico. Niso imeli besed. Saj ni mogoče, da bi bil človek, pa četudi fašist zmožen. takega zločina. In vendar je bilo res. Okrog vasi Je povsod ležalo drobovje ubite živine in razni odvrženi uničeni predmeti. Kokošje glave so ležale ob poti, po kateri so fašisti zapuščali vas. Tudi pse so skoro vse postrelili. Kako so Gabrovčani odgovorili na ta zverstva okupatorjev? Dovolj je, da navedem sledeče: Ko se je zvečer stemnilo so prišli v vas vojaki in aktivisti okrožnega odbora. Ljudje so Jih opre jeli kot obiajno — kot svoje. Čakala Jih je večerja, kot vse ostale večere. Nobenega očitka iz nobenih ust. Slišal sem samo besede: «pridite sedaj kar brez skrbi, sedaj se nič več ne bojimo, saj nimamo več kaj izgubiti!* Se lati večer se je zgodilo nekaj, kar Je gotovo edinstveno v vsej zgodovini osvobodilne borbe na Primorskem. Gabrovčani so spontano iz lastnega nagiba ustanovili zadružno skupno gospodarstvo s skupnostjo vseh proizvajalnih sredstev in skupnim obdelovanjem zemlje. To skupno gospodarstvo se je ohranilo tudi v najtežji dobi nemškega pritiska In predstavlja danes trdno osnovo za gospodarsko obnovo te vasi. V Gabrovici izvoljeni odbor urejuje skupno obdelovanje vse zemlje, razdeljuje pridelke, in Izkupiček od prodaje prodanega blaga prejeto hrano od prehranbe-nih kart, vodi skupno blagajno za vso vas, z eno besedo, vodi življenje vse vasi. Nadaljne žrtve Gabro vice Od velike nesreče 28. maja 1944, do težke nemške okupacije v septembru 1944, ki je trajala vse do osvoboditve, je Gabrovica, čeprav tako prizadejana, še vedno delala za narodno osvoboditev in dala nadaljne žrtve. Julija 1944 sta bili aretirani pri prevažanju materijala za naše tiskarne iz Trsta: Purger Spira, mladinka in Ivančič Angela, družinska mati, aktivistka SP/Z. Odgnani sta bili v Nemčijo, po mučenjih na kvesturi. Njuna usoda neznana. Dne 7. septembra so fašisti in Nemci aretirali več Gabrovičanov, od katerih, ao ustrelili v Dekanih: Cah Angela, starega 19 let, borca VDV, Cah Zorka, starega 23 let, Ivančiča Josipa, starega 62 let, Pečar Josipa, starega 63 let. V pozni Jeseni 1944 je bil aretiran tov. Ivančič Andrej-Viktor, star 41 let, načelnik okrožnega načelstva NZ bivšega Istrskega okrožja. Osvobojen je bil sedaj v Trstu. Prav tako je bil aretiran Barut Valerijo, star 36 let. Odgnan v Nemčijo. Usoda neznana. Ivančič Franc-Luka Dne 23. decembra 1944 je pri vasi Šmihel pod Nanosom, zadet od izdajalske četniške krogle padel eden najboljših borcev za osvoboditev v Slovenski Istri — tovariš Ivančič Franc-Luka, član okrožnega NOO za južno Primorsko. Ime tovariša Luke je nerazdružljivo povezano z organizacijo OF in partizanskim gibanjem v Istri. Saj je bil eden izmed prvih in najaktivnejših terenskih aktivistov Slovenske Istre, ki je dosledno in junaško vršil svojo dolžnost kot Slovenec in končno žrtvoval svoje življenje. Februarja 1945 sta bili aretirani: Pečar Angelina, stara 36 let, bila osvobojena ob osvoboditvi Trsta. Kermac Marija, mati one male lepe Nerine, ki so jo ustrelili fašisti, Odgnana v Nemčijo, njena usoda neznana. Gabroviški partizani Gabrovica je dala mnogo dobrih partizanov, med katerimi, kolikor nam je znano, ni dezerterjev. Od njih so padli: Ivančič Ivan, star 30 lot, padel 1943. Zorjul Andrej, star 39 let, padci februarja 1944. Ivančič Ljubi, star 21 let, padel 1S44. Primožič Vinko, star 24 let, naj-brže padel. Maver Danilo, star 23 let, najbrže padel. Poslednja žrtev ' še prčdno so došli, so 28. aprila Nemci ustrelili: Baruta Oskarja, starega 21 let. To je zgodovina krvi, je zgodovina grobov, je zgodovina požganih domov, nedolžnih sirot, užaloščenih vdov, v tujino odgnanih devojk in mož. To je strašna a ponosna zgodovina herojske borbe našega pri merskega ljudstva. To je vpijoča, • krvjo napisana resnica. Nje ni mogoče zatajiti, ne prikriti. Kot povsod drugod po slovenski zemlji, tako tudi v sl ovrrski Istri, v neposredni bližini Trsta pričajo nemi ridovt požganih bič, pričajo »vezi grobovi, grobovi naših žrtev o upravičenosti naše zahteve, da sc izpolnijo demokratična načela Atlantsko karte in da ae ta dežela, ki je dala takšne žrtve v boju za svojo svobodo, za svojo boljše bodočnost v okvira demokratične Titove Jugoslavije, tej svoji resnični domovini tudi priključi Vemo, da italijanska imperijali fticna r.. akcija, da fašisti oblečeni v demokratični ovčji kožuh še vedno iztezajo svoje krvave roke, da JAVNI TOŽILEC ZA SLOVENSKO PRIMORJE ODREDBA o postavitvi javnega tožilca pri Ljudskem sodišču za sojenje fonetičnih zločinov proti obstoju in svobodi ljudstva in demokratičnih ustanov v Trstu. Na podlagi zakonitih pooblastil postavljam dr. Nedooka Adelma asistenta univerze v Trstu, za javnega-tožUca pri Ljudskem sodišču za sojenje fašističnih zločinov proti obstoju im svobodi ljudstva in demokratičnih ustanov v Trstu. SMRT FAŠIZMU — SVOBODO NARODU! Javni tožilec za Slovensko Primorje: Dr. STANKO PETERIN, 1. r. OSVOBODILNI SVET MESTA TRST ODSEK ZA TRGOVINO IN OSKRBO DODATEK OBJAVI ST. 62 KOMANDE MESTA TRST Prijaviti se mora, poleg časopisnega in dkloStUnega, ves tiskovni, brezlesni, konccptm, dokumentno konceptni, trgovski, pisarniški in strojepisni papir, prav tako tudi ves papir oziroma karton za ovitke. Poleg papirja prijavite tudi vso tiskarsko barvo (zaloge in potrebe je . -■ f' ft -»jr ■, I Ves gori imenovani papir je začasno pod zaporo in smejo lastniki razpolagati z njim samo s predhodnim pismenim dovoljenjem tiskovnega urada V. R. Marghertta, 8/II. Da bomo lahko zadostili potrebam, gori omenjeni tiskovni urad izdaja tudi formularje, v katere naj sp navede, kaj tiskarna potrebuje, približno za dobo treh mesecev. Zaloge naj se prijavijo s stanjem z dne e. 6. 19+8 in morajo biti predložene dne S. 6. 19+5 v tiskovni urad V. R. Margherita, 8/11. Razglas Z ozirom na to, da se Se vedno nepravilno prodaja meso ilegalno zaklane živine, (t. j. taks, ta ni bila zak’ana v mestni klavnici v 8. Sabbt), ki veled tega niso pregledane od Hvinozdratmika in ker se meso ilegalno uvaža t> mesto, se ponovno opozarja iz proftlaktičnih in higijenskih razlogov sledeče: 1.) Da se klanje Hvali, določenih za prehrano, vrši le v mest-sni klavnici i> 8. Sabbi. tj Da ss samo v izrednih slučajih lahko izvrši zakol j izven klavnice in to' vednp v prisotnosti občinskega živinozdravnika. 3.) Uvoženo meso mora biti podvrženo Ovinozdravniškemu pregledu preden se ga uporablja za hrano. 4J Vsi varnostni organi morajo javiti vsak prestopek Občinskemu hlgijenskemu zavodu. • 5.) Vsi prestopki bodo najstrožje kaznovani. SMRT FAŠIZMU — SVOBODO NARODU! KOMANDA MESTA TRST Veterinarski odaek nam iztrgajo to zemljo. Mi pa imamo proti njihovi laži veliko orožje: Imamo strašne in velike dokaze, ob katerih se sesujejo v prah vse njihovo lažne teorije o italijinstvu teh krajev. Tl dokazi so naši grobovi, tl dokazi so Gabrovice in številne druge požgane slovenske va-si, po katerih je obilno tekla kri, ki so jo pretili isti fašistični volkovi, 1{1 sedaj od daleč in blizu tulijo, da je ta dežela italijanska. IVAN MATKO - IMKO IZ JUGOSLAVIJE Nova Jugoslavija ščiti narodno imovino BEOGRAD, 28 Borba komentira zakon o odvzemu vojnega dobička, zakon o zapuščeni ali od okupatorja odvzeti lastnini in zakon o zaščiti narodnih posestev pod naslovom: «Trije novi važni zakoni predsedstva AVNOJ-a», in pravi: «Z zakonom o odvzemu vojnega dobička pridobljenega za časa okupacije je Narodna oblast izrekla pravično sodbo brezvestnih trgovcev in to-varnajev, ki so s pomočjo okupatorjev in narodnih sovražnikov živeli v izobilju in kopičili nova bogastva, med tem Jco je narod živel v največji bedi, vodeč in pomagajoč z vsemi sredstvi narodno osvobodilno borbo. Odvzeto lastnino vojnih bogatašev bo narodna oblast sedaj lahko uporabila za popravo težkega stanja onih, ki so v teh štirih letih osvobodilne vojne najbolj trpeli in najvtč žrtvovali za osvoboditev naše domovine. Z drugim zakonom o postopanju z imovino, ki eo jo morali lastniki zapustiti v teku okupacije, in z imovino, ki jim je bila odvzeta od strani okupatorjev in njihovih pomagačev, odstranjuje predsedstvo AVNOJ-a drugo veliko bedo, ki je bila prizadejana našemu narodu za časa okupacije. S tem zakonom se bodo povečini zacelile težke rane, ki so jih okupatorji in njihovi pomagači prizadejali našim narodom. Več stotisoč ubežnikov se bo lahko vrnilo na svoje domove, da v svobodni državi doprinesejo z mirnim delom- delež pri obnovi naše opustošene domovine. S tretjim zakonom o zaščiti narodnih posestev in o njihovem upravljanju bo predsedstvo AVNOJ -a onemogočilo vsako proti pravno odsvojitev narodnega premoženja. Istočasno pa bo onemogočilo vaako kopičenje narodnega premoženja pri poedinih osebah, preprečujoč tako v zasnovi vsak poizkus tvorbe novih vojnih dobičkarjev. S tem zakonom- je zagotovljeno nadzorstvo nad poslovanjem in upravljanjem narodnega imetja. Novi zakoni, ki jih J® izdalo predsedstvo AVNOJ-a, izpopoln-uje-Jo dosedanje zakone AVNOJ-a in uredbe Zvezne vlade, ki imajo za ciJJ popraviti težko ekonomsko stanje najširših narodnih »lojev, ki so za časa okupacije najbolj trpeli. S temi novimi zakoni pridobivajo naši narodi novo močno sredstvo za ohranitev pridobitev narodno-osvobodiln« borbe. Zato bo vsak državljan pomagal narodni oblasti, pri njenem delu, da popiše vso narodno imovino in da jo zaščit! pred vsako odsvojitvijo ali uničenjem. Ujeti ustaiki zločinci In krvniki BEOGRAD, 28 Iz Zagreba Javljajo, da so bili te dni ujeti in se že nahajajo v zaporih znani ustaški krvniki in razbojniki: Nikola Mandič, predsednik Paveličev® vlade, Mile Bu-dak, doglavnlk, Ladoslav Milič, ge-neral-poručnik' in namesnik ministra domobranstva, Viktor Prebeg, generalmajor, dr. Pavao Can-ki, minister pravosodja, dr. Julije Makanec, minister prosvete, Marko Lcvakovic, Sef kabineta rudarskega m in Istra, dr. Ferdo Cacič, državni tajnik v trgovinskem ministrstvu, Nikola Stajnfel, admiral in zadnji minister oboroženih sil neodvisne države H-rvatake, Adolf Tudor, polkovnik, Joco Rukavina, znani ustaški krvnik polkovnik, državni svetnik Bruno Nardeli, tajnik ministrstva notranjih zadev, Benak Aleksander st., poslanik na razpoloženju in Bcnak Aleksander mlajši, svetovalec v notranjem ministrstvu. (Tanjug). ogenj že tri leta noč in dan. Vanjo grozodejstva v taboriščih samih, Odgovarjali bodo vsi Velika obnovitvena dela na Sovjetskih železnicah Pred nami je eedel mlad mož, siv kot sedemdesetleten starček z udrtimi, do kosti izmozganimi lici. Ves se je tresel in iz oči mu je sijala motna belina. Eolj je bil podoben mrtvecu kakor pa živemu človeku. Bil je eden izmed nesrečnikov, ki Jih je fašistično divjaštvo pahnilo v vrsto onih, ki so dan za dnem čakali za bodečimi žicami nemških taborišč, kdaj bodo prišli na vrsto, da jih pobijejo, da bo konec njihovega mučenja. Pričel nam je pripovedovati, kakšne strahote je doživel in česa je zmožen fašistični zločinec, zver v človeški podobi. Taborišče, v katerem je bil, je bilo tako veliko, da je obsegalo vsega skupaj okrog petindvajset kvadratnih kilometrov. Po vsem tem prostoru pa so bile postavljene barake, obdane in tudi med seboj ločene z bedečo žico, po kateri je bil napeljan električni tok. V taborišču je bilo stalno 40 do 60 tisoč ljudi. Vedno znova so dovažali vanj nove jetnike, iz njega pa so vozili le pepel sežganih trupel. Jetnik, ki je prišel v taborišče, je prenehal obstajati za svet. Nekaj časa je bil samo še številka, dokler ni tudi ta nekega dne izginila v plinski celici, krematoriju, na vešalih, ali pa še enostavnejše pod udarcem železne palice. Človek je ostal živ le toliko časa, dokler je mogel delati. Cim pa je enkrat zaradi prevelikih naporov oslabel, ni bilo zanj več mesta med živimi. Udarec s palico Poleg krematorija, v katerem so sežigali trupla umorjencev, je bila sezidana majhaa sobica z zelo nizkim in ozkim vhodom, da je človek, ki se je plazil vanjo, moral prikloniti glavo. Dva esesovca sta stala ob obeh straneh vrat in držala v rokah vsak po eno kratko težko železno palico. Ko je jetnik sklonjen prišel skozi vrata, ga je esescvec udaril z železno palico po vretencih zatilnika. Ce je prvi zgrešil, je drugi zadel. Ce pa se je jetnik samo onesvestil, ni to prav nič pomenilo. Samo da je padel in že so ga smatrali za mrtvega. Čeprav je bil še živ, so ga vrgli v krematorij in sežgali. Včasih so v taborišču ljudi morili na ta način, da so jih puščali dolgo časa na mrazu. Ljudje, ki so bili cd celodnevnega dela do skrajnosti izmučeni in izčrpani, so morali vsak večer tekati okoli stanovanjskega bloka in to po dežju, blatu ali snegu, poleti pa v največji vročini. Zjutraj pa so pobirali trupla, ki so ležala ob vsej ograji bloka. Šale podivjanih zveri Največja zabava podivjanih es-esovcev je bila, da so postavili jetnika k steni in eden izmed njih mu je nastavil na čelo brzostrelko. Pričakujoč strela je človek instinktivno zamižal. Tedaj je esesovec u-strelil v zrak v trenutku, ko je drug esesovec udaril jetnika z debelo desko po temenu. Jetnik je padel onesveščen na tla. Ko se je po nekaj minutah zavedel, so mu eeesovcl s smehom dejali: «Tako, vidiš, ti si na onem svetu. Vidiš, tudi na onem svetu so Nemci in ti ne moreš pobegniti od njih.» Po taki »zabavi* so ga žele ustrelili. Drug«, njihova zabava je bila, da so golega Jetnika vrgli v bazen pr»l n vmjl* J%» a u _ ... Kupi nedolinih otrok in internirancev, ki so Jih pomorili fa&istični zlo&nci v Dachau. suho, so ga esesovci s škpmji brcnili nazaj v vodo. To je trajalo toliko časa, dokler ni utonil. Cim se Je jetnik nekaj pregrešil, so ga obsodili na smrt. Preden pa so ga umorili, so ga odvedli k stroju za izžemanje perila in ga prisilili, da je vtaknil prste med dva težka valjarja iz gume, ki otirata perilo. Človeška roka se je pogrezala v stroj do lakti ali celo prav do rame. Kriki mučenika, ki mu je stroj zmečkal roko, so jim bili v največje veselje. Vsak esesovec si je štel v največjo čast, da je ubil dnevno vsaj po pet Jetnikov. Paznice Pripovedoval nam je, kaj vse so morale pretrpeti žene. Včasih Jih je bilo v taborišču do deset tisoč. Stražile pa so jih mesto moških ženske. Največje veselje teh paz-nic-esesovk je bilo ravno pretepanje jetnic. Imele so posebne biče iz dolge žice, obdane z gumijem ln prevlečene z usnjem. Poiskale so si med izčrpanimi in shujšanimi ženskami najlepšo, ki si je še kolikor toliko ohranila človeško podobo, in jo brez vzroka udarile z bičem po prsih. Ko je žrtev pod tem udarcem padla na tla, ji je es-esovka zadala udarec z bičem med nege, nato jo pa še isto tja sunila s svojimi podkovanimi čevlji. Navadno jetnica že ni mogla več vstati in se je, preden se je dvignila, dolgo plazila po tleh, puščajoč kri za seboj. Spričo takih muk so bile ženske pohabljene in so naglo umirale. Ubijali bo Jih v množicah «Vse to, kar sem vam pravil, so še malenkosti. Zadnje čase so ljudi uničevali kar v množicah. Ali so jih na stotine hkratu postrelili, ali pa so jih vodili v plinske oelice, kjer so jth podušili*, nam je pravil rešeni jetnik. V taborišču je bila velikanska peč, ki so v njej razvijali zfclo veliko vročino in v kateri je gorel so neprestano polagali pomorjene žrtve in jih sežigali, da ni ostala za njimi nobena sled. Stalno so z avtomobili dovažali nova trupla, odvažali pa pepel, ki so ga zakopavali daleč od taborišča, da bi tako zabrisali vsako sled za umorjenci. Poleg krematorija je stala baraka, za katero si že na zunaj lahko opazil, da je zelo skrbno izdelana. V njej je bila iz cementa zgrajena soba z golimi stenami. Imela je samo tri majhne odprtine.. Prva je bila na steni nasproti vratom. Ta je bila zadelana s steklom. Na stropu pa so bile tri cevi. To je bila plinska celica. V njej je bilo komaj 45 kvadratnih metrov prostora in vanjo so natlačili do 250 jetnikov, ki pa so jih prej še do golega slekli. Za njimi so hermetično zaprli vrata ter jih še zamazali z ilovico, da bo že bolj gotovo. Nato je gestapovec stopil k linici, ki je bila zamrežena in ločena od celice z debeiim steklom, in je opazoval proces zadušitve. Po cevih s stropa so natresli v celico strup in v petih minutah ni bilo od 250 ljudi nikogar več med živimi. Njihovi obrazi so bili spačeni od velikih muk, telesa pa so še mrtva stala pokonci; tako so bili natlačeni v sobi. Od tod so jih zopet kot vse ostale odnašali v krematorij. In to 3e je ponavljalo dan za dnevom. Takih taborišč je bile po Nemčiji veliko. Danes skoraj vsak otrok pozna, kaj je Dachau, Mathau-sen, Osvviencim, Lublin, itd. Skozi vsa leta vojne so ljudje s strahom čakali dneva, ko bo tudi nje morda doletela žalostna usoda, da bodo odpeljani v ta strašna taborišča. Muke, ki so jih prestali ujetniki po taboriščih, so tako grozne, da jih svet ne bo nikdar pozabil. Take zločinske poživinjenosti in masovnega uničevanja ljudi še ni bilo v nobeni vojni in gg zgodovina ne pozna. Toda ti zločini ne bodo o-stali nepoplačani. Našli bomo krivce. Našli bomo tiste, ki so pošiljali ljudi v smrt, in one ki so počenjali MOSKVA, 28 Sef centralne uprave vojaških obnovitvenih del ljudskega komi-sarjata za železnice, junak socialističnega dela, generalporočnik Kabanov, je v pogovoru z zastopniki tiska izjavil:' I Med vojno so železniške čete obnovile ali zgradile okrog 110.000 kilometrov železniške proge, 230.000 metrov širokih in srednjih mostov. Signali3ti železniških čet so napeljali 675.000 kilometrov zveznih vedov. Po zaključku vojoe v Evropi nadaljujejo železniške čete svoje obnovitveno delo z istim navdušenjem in z isto vztrajnostjo. Ko so se Nemci umikali pod udarci Rdeče Armade, so skoraj povsod razrušili železniške naprave i V Ceho-slovaški, Madjarski, Avstriji in sami Nemčiji. Izpolnjujoč navodila poveljstva, so železniški delavci, gradilci mostov, in. signalisti obnovili železnice, potrebne za pre-skrbovanje Rdeče Armade na bojišču. Železniške čete so že obnovile tri najvažnejše proge, ki vodijo v Berlin. Iz Frankfurta na Odri, Iz Kuštrina in iz Writzena že redno vozijo vlaki čez Eberswalde v Berlin. 255 kilometrov železniških prog, ki vodijo preko Odre in Warthe in 686 metrov mostov so bili popravlje ni v samem kiistrinskem odseku. To delo so izvršile samo tri edinice tehničnih čet. Edinice železniških čet pod poveljstvom generala Ro-gatkova so zgradile progo do Elbe. Normalni promet je bil odprt med Berlinom, Rothenauom in Witten-ibergom. Tudi berlinsko železniško križišče, ki obsega par g to kilometrov tirov, je že urejeno. Postaje Slezi ja, Stettin in Spandau že obratujejo. Dovršena je bila obnova tako zvanega severnega in južnega železniškega okrožja Berlina. Edina ovira je bil razrušeni most preko reke Spree, kateri bo tudi Krematorij v Dachau, v katerem, so setgali na deset tisobo umorjenih internirancev. kmalu obnovljen. Odsek proge, ki veže postaji Slezijo in, Scharlotten-burg, je bil stavljen v promet Železniške čete, ki delajo na področju nedavnih spopadov druge beloruske fronte, so v razdobju prvih dveh tednov po objavi miru, že obnovile in stavile v promet 209 kilometrov proge. Dovršena je bila tudi obnova proge, ki vodi v Stral-sund in Rostock. Železniške čete leningrajske fronte so obnovile progo, ki veže prestolico Latvije Rigo z važnim baltiškim pristaniščem Lrpaja (Liebau), V teh zadnjih dneh so železniške čete, ki so podpirale operacije maršala Konjeva, obnovile 75 kilometrov proge, ki vedi v Berlin, južao od Luebbena in pa odsek na progi Berlin-Dresden. Ze 11. maja so dospeli prvi vlaki v Dresden. Naše železniške čete delajo z Izrednim navdušenjem pri obnovi železnic na ozemlju zavezniške Cehoslo-vaške: 7. maja so.jiričeli z obnovo 123 kilometrov dolge proge, ki vodi s postaje Nemcki Brod v Prago in že 15. maja so prvi vlaki zvozili po tej progi. Naše tehnične enote železniških čet so omogočile začetek prometa na obodnih tirih čehcslovaške prestolice. Obnovili so železniške mostove na progi Brno-Praga, ki vodijo preko goratega ozemlja. 19. maja so že vozili vlaki točno po »voznem redu na progah, ki vežejo Prago z jugovzhodnim predelom Cehoslovaške. Železniške čete, ki so delale v Dzdice-Moravska Ostrava, so imele izredno težko delo. Tu so rflorale zgraditi 8 mostov preko deročih gorskih rek, da bi odprli promet na odseku 54 kilometrov. Čustvo bratske vzajemnosti s prijateljskim čeho-slcvaškim narodom je vodilo pri delu naše železniške čete, ki so pokazale primer« resnično junaškega dela. (Tass). Junaški podvigi mornarjev rečnih fiotiij v SZ MOSKVA, 28 Ljudski komisarijat za rečno plovbo SSSR pripravlja vrsto izdaj knjig o junaških podvigih mornarjev rečnih flotilj za časa vojne. V letu 1942, ko so nemške armade vdrle v Stalingrad, je trgovsko brodovje, ki ni bilo sposobno za plovbo v vojni coni, imelo dve važni nalogi: prevoz čet in mate-rijala preko Volge in prevoz pogonskega materjala iz Kaspijskega Morja. Mornarji trgovskega bro-dovja so postali izborni borei. Piloti trinajstih fašističnih letal, ki so napadli majhno ladjo-cistcrno »Sokrat*, so mislili, da bo to lahek plen. Ze v prvem spopadu je posadka »Sokrata* sestrelila' 3 letala. Vseh skupaj so v bitkah za Stalingrad mornarji rečne mornarice sestrelili 22 letal. — Dvoje dejstev zgovorno priča o pogojih, pod katerimi so morali vršiti svojo službo mornarji na Volgi, da so jo prepluli v bližini Stalingrada. Motorni čoln »Abkhezts* je preplul Volgo pet-stokrat pod hudim sovražnim ognjem. V preteku šestih dni »ta dva kuterja «Poročnih Zdorovcev* in «Vtoroi» prepeljala okrog 11.000 mož čez reko. 892 mornarjev rečne mornarice, veteranov iz bitke na Volgi je vlada odlikovala. Častno mesto v letopisih te vojne pripada slavni mornarici jezera Ladoge, katera je vzdrževala zveze med obleganim Leningradom in ostalim1 svetom. V tem času so mornarji severozapadne, rečne mornarice prepeljali svoje ladje iz Neve v jezero Ladoga in urno zgradili pristanišča. Nikoli poprej ni jezero Ladoga videlo tako živega prometa. Ob vsakem času čez dan ali ponoči ni bilo nikoli manj kot deset ladij na vsaki milji linije. Mestoma je plovna pot šla tako blizu obale, ki jo je držal v svojih rokah sovražnik, da so Nemci s pomočjo daljnogledov lahko jasno videli ladje. Pošiljali so nanje jate letal, streljali na ladje z obalnimi baterijami, toda male ladje so zagrizeno opravljale svoje delo. Ladja na kolesa »Forel* je napravila 329 voženj preko jezera in prepeljala okrog 66.000 ljudi. Ladje so prinašale hrano, orožje in minieijo v oblegano mesto od tam pa so odvažale ranjence, bolnike, starčke in otroke. Radi tega so lenin- grajčani krstili pot preko ladoške-ga jezera z imenom «pot življenja*. (Tass* V baltiških republikah se zopet otvarjajo univerze MOSKVA, 28 Na univerzah, baltiških republik so jo zopet zsčelo z akademskimi in znanstvenimi raziskovanji, Hitlerjevi barbari so povzročili veliko škodo baltiškim univerzam. V Vilni so najprej izključili 150 slušateljev z univerze, nato so zaprli filozofsko fakulteto, čez nekaj časa pa vso univerzo. Prebrskali so ves inventar in ukradli dva kilograma platine. Sedaj pa je univerza v Vilni zopet pričela dedovati. Več njenih profesorjev pripravlja dela z načrti, ki so v zvezi z obnovo gospodarstva in kulture lit-venske republike. Akademsko in znanstveno delo se je pričelo tudi na drugih litvanskih univerzah v Kaunasu, ki je celo še huje trpela od uriverze v Vilni. Sedaj obiskuje kaunaško univerzo okrog tri tisoč študentov. Na univerzi v Rigi je bilo odprtih 13 oddelkov, ki jih obiskuje 4 tisoč študentov. Občutijo se velike praznine na fakultetah, ker so Ni raci postrelili mnogo profesorjev. Znanstveniki iz drugih republik so prišli semkaj delovat. Številni univerzitetni profesorji pripravljajo v sodelovanju z arhitektno upravo republike načrte za obnovo litvanskih mest; Jelgjve, Resekne in Dau-gr.vpils. y (Tass) Mica lista savinske mladine Časopis sovjetske mladine «Kom-somolskaja Pravda* je slavil 24. t. m. 20-letnico obstoja. V pozdravni poslanici, ki jo je poslal časopisu, piše maršal Stalin; »Pozdravljam borbeno glasilo sovjetske mladine — časopis «Kom-somclikaja pravda* na dan, ko slavi 20-letnico svojega obstoja. Tako v letih mirne izgradnje kot v dnevih velike domovinske vojn* je tKomsomolskaja pravda* vzgajala sovjetsko mladino v duhu zveste udanosti naši domovini. Prepričan sem da bo »Komsomolskaja pravda* tudi v bodoče izvršila svoje naloge vzgajanja mladega rodu v duhu vdanosti Leninovi stranki, da bo pomagala mladini učinkovito uporabljati zadnje pridobitve znanosti in kulture, da bo krepila sil© mladih rodoljubov v boju za nadaljnji razcvet naše velika domovine*. Prva številka dnevnika «Komso-molskaja pravda* Je izšla 24. maja 1925. leta. Dnevnik si je takoj pridobil priljubljenost med sovjet- sko mladino. Ob mnogih prilikah so se voditelji stranke in vlade obrnili preko cKomsomolskaje pravde* na mladino, dajali so navodila in nasvete, ki so se tikali vzgoje mladega rodu. Leta 1930 od 5. obletnici obstoja časopisa ga je sovjetska vlada odlikovala z Leninovim redom. Ta dnevnik je bdi prvi, ki si je zaslužil to visoko odlikovanje. Med vojno je »Kom-somolskaja pravda* mnogo naredila za mobilizacijo vseh sil za poraz sovražnika. Svojem bralcem je pripovedovala o junakih z bojišča in zaledja, o delovanju partizanov, pomagala je vzgajati mladino v duhu najvišje udanosti domovini. Časopis je posvečal veliko prostora pismom s fionte. Več kot 100 strani je bilo popolnoma posvečenih pismom s fronte, iz sovražnega zaledja in iz osvobojenih predelov. Včasih ja dnevnik prej^J 5-6000 komentarjev o enem samem pismu. Mnogo od teh komentarjev je tilo objavljenih in to je povzročilo nov dotok pisem. Tako so n. pr. odgovarjali čitatelji dnevnika oficirju pacifiškega brodovja Breznosikovu. Ereznosikov je čital v listu «Komso-molskaja pravda*, da so Nemci pohabili dve leti starega otroka Nadjo Kuzmino, kateri so vzeli štirikrat kri in ji izrezali deset trakov iz kože. V odgovoru na to pismo je časopis* prejel o-krog 1500 pisem iz vseh koncev SZ, katerih pisci so hvalili Erez-nosikovo iniciativo in prosili za dovoljenje, da bi smeli posinoviti druge otroke in so predlagali naj se osnuje fond za otroke, bojevnikov in za vojne sirote. V ta namen je dnevnik odprl bančni račun, ki je-15. maja t 1. dosegel vsoto 270.000.000 rubljev. Sovjetski časopisi posvečajo številne članke temu jubileju. Dvajseta obletnica «Komsomolskaje pravde* — piše časopis »Izvestje* — sovpada z dnevom, ko je priobčen na njenih straneh poziv* za novo izrabo dela sovjetske mladine*. V zgodovini je bila obrnjena nova stran. Novi dan nas je našel močnejše in bolj utrjene Kot prejšnja leta. 6140 izdaj bojnega glasila mladine je odjeknilo kot klic, ki kliče mladi rod k tvornemu političnemu življenju. Sedaj dviga klic piščali lista »Komsorhol-skaja pravda* sile mladega rodu k boju za nadaljnji razvoj in napredek dežele, socializma in so* vjetske države. Zveza Moskva-Berlin MOSKVA, 28 Agencija Reuter je objavila danes da je vzpostavljena linija Ber-lin-Moskva z enkratnim prestopanjem; oz. pretovarjanjem na Visli, kjer se prične ruska široko-tirna železnica. Vojaki Rdele ar-mije popravljajo sedaj pokvarjeno železniško omrežje v notranjosti Nemčije, kjer so. na teritoriju okupiranem po sovjetskih četah popravili že več odsekov, tako odsek Berlin-Dresden ln Berlin-Riga. Bojijo se za Lavala... MADRID, 28 Varnostna straža v trdnjavi Mon-tjuich pri Barceloni je bila pojačana vsled razširjenih govoric, da nameravajo francoski partizani ugrabit; Li-vala. (Afi) Francova Izzivanja NEW Y0RK, 28 List «Newyork Herald Tribune*' piše o zavetišču, ki ga je Španija dovolila Lavalu, fašistu Degrelle in drugim, ter pravi, da se bodo podob-q> primeri dogajali vse dotlej, dokler bo Franco ostal na oblasti. List «Evening Star*, ki izhaja v, V/ashingtonu, označuješ te primere kot izzivanje in soglaša z onimi, ki so se izrekli proti Francovi diktaturi.-Radijski komentator Sergio se nadeja, da bo Francija prekinila odno-šaje s Španijo. Radijski komentator Cmgdom pravi, da so zavezniki vsled dovolitve zavetišča, ki ga Španija nudi Lavalu, upravičeni Franca odstraniti. (Tass) Kulturno življenje v Berlinu BERLINO, 28 Kulturno življenje v glavnem mestu Nemčijo je zopet oživelo. Sedaj oddaja berlinska radijska postaja 19 ur na dan. Pred kratkim ao prenašali iz koncertne dvorane berlinskega radia velik koncert, na katerem ao bodelovala orkester in zbor berlinske opere Scharlotten-burg pod taktirko znanega dirigenta Leopolda Ludvriga. Se dolgo pred začetkom koncerta se je zbralo na stotine ljudi pred vhodom v poslopje Radio-doma. Občinstvo že dolgo časa ni slošalo ruske glazbe. Program koncerta je vseboval dela Cajkovejega in Boro, Ji.. Tržaška kronika Naše žene se ne boje £ežav Veličastna konferenca pr'otifašistk v gledališču Rossetti Kljub sončnemu nedeljskemu popoldnevu se je 27. t. m. velika, z zastavami okrašena dvorana tržaškega gledališča Politeama Rossetti napolnila s šumečo množico... Prišle 30 žene od blizu in daleč, Tržačanke in okoličanke, aktivistke in borke; tudi borke IV. armade so prišle... Melodijozne hrvatske in italijanske pesmi se vrstijo z u-darnimi slovenskimi in srbskimi. Na stotine grl daje duška svojemu veselju... Prvič v svobodi so se zbrale žene tržaškega okrožja na svoji delovni konferenci v svobodnem, avtonomnem Titovem Trstu. Godba zaigra našo himno. Sedem-stoglava množica se strumno dvigne. Oči vse n so uprte v ogromno sliko maršala Tita na ozadju odra. Konferenco otvori članica okrožnega tajništva OF tovarišica Kraj-ger Ziva-Ksenija s pozivom k enominutnemu molku v spomin padlih junakov. Po njenem pozdravu vsem navzočim ter predstavnikom vojske in civilne oblasti so slednji spregovorili zbrani množici. «Ni borca in voditelja, ki bi mu ne bila največja čast, da je sodeloval v borbi za Slovensko Primorje, Trst in Istro» Kot predstavnik ■ Jugoslovanske armade je prvi pozdravil konferenco tov. Drago Crnogorac: »V dneh svobode našega naroda je to danes vaša prva okrožna konferenca, ki je obenem manifestacija vseh žena vašega okrožja. Neverjetno srečen V imenu Osvobodilnega sveta za. ljo našega ljudstva. Sodelujmo z Trst je spregovori! tovariš Stoka Franc: »Pozdravljam matere, sestre in žene borcev za.našo svobodo, ki so svoje sinove, brate in može vzpodbujale v naši borbi, tiste, ki so dale kri svoje krvi za našo svobodo. Kakor, smo se skupno borili za svobodo, tako bomo tudi skupno vodili našo novo državo. V Trstu, ki je bil ves čas sporno italijanskimi antifašističnimi množicami. Skupna borba nas je povezala in ta vez ne sme biti nikoli več razrušena. Dosegli bomo cilj, ki smo si ga zastavili. Vse to zavisi od naše vclje in našega dela. Fašizem ni še potolčen, potrebniT je, da gremo na trdo delo za dokončno uničenje fašizma. To smo dolžni našim otrokom, to smo dolžni žrt- jabolko med dvema narodoma, ho- vam, ki so dale življenja za našo čemo ustvariti enotnost, v kateri bosta srečno živela v skupnosti slovenski in italijanski narod.* Tovariš Grmek Alfonz-Izidor je govoril v imenu okrožnega tajništva OF in Izvršnega odbora za tržaško okrožje. Tovarišica Marica Maslo, tajnica Okrožnega odbora ZSM je izrazila pripravljenost mladine, da potolče poslednje ostanke fašizma, kjer koli bo to potrebno, za popolno priključitev Slovenskega Primorja k Titovi Jugoslaviji. Kot zastopnik Komande mesta Trst je nagovoril žene tovariš major Kostjukovski ter izrazil med drugim naslednje: «Ne bojmo se težav, ki so še pred nami. Trst se je odločil za avtonomijo v Jugoslaviji. Trst je osvobodila ^aša vojska, tako kot je osvobodila vso Primorsko in vso Jugoslavijo, pri čemer je bilo prelite mnogo dragocene bratske krvi. Ravno zaradi te prelite krvi Trsta ne smemo pustiti. Naša vojska ni osvajalska vojska. Ona le brani pravice vseh, ki sem, da morem izročiti plameneče hočejo mirnega sožitja v naši Ju- pozdrave vseh borcev in voditeljev naše armade baš vam ženam, ki ste v naši borbi pokazale visoko nacionalno zavest. Mi smo vedeli za trpljenje vaših bratov in očetov, vedeli smo tudi za vaše trpljenje. Ni borca in voditelja, ki bi mu ne bila največja čast, da je sodeloval v borbi za Slovensko Primorje, Trst ln Istro. V imenu Jugoslovanske armade vam zagotavljam, da vam bomo pomagali v vsakem pogledu, posebno v vaši borbi za učvrstitev edinstva vseh protifašistk Jugoslavije.* Vse naše žene so pripravljene storiti vse, da nas nikdar več ne bo delila nobena meja Tovarišica Mara Rupena-Osolnl-kova, sekretarka Glavnega odbora SPZZ za Slovenijo in članica Centralnega odbora SPZZ za Jugoslavijo je izrekla ženam naslednje besede: «Ko vam izročam tople sestrske pozdrave vseh slovenskih protifašistk, vseh tistih žena, od katerih vas je v predaprllskl Jugoslaviji tako krivično delila meja, vam zagotavljam, da so vse naše žene pripravljene storiti vse, da nas nikdar več ne bo delila nobena meja. Vemo, da so pri nas in v tujini še ljudje, ki bi nam hoteli tako ali drugače odvzeti to, kar smo si za ceno naših žrtev in naše krvi priborili. Za nami je zmaga, pred nami trdo delo, — je dejal tovariš Boris Kidrič, predsednik prve Narodne vlade Slovenije. Te besede si zapišimo v srce in naj nas vodijo pri delu, ko se pripravljamo na drugi kongres vseh jugoslovanskih protifašistk.* goslaviji, pa naj bodo to Slovenci, Italijani ali kdorkoli. Ne pozabimo, da bomo z največjim naporom naših sil pri delu za obnovo naše domovine, pri delu utrjevanja bratstva med Slovenci in Italijani pomagali našemu vodstvu, da premagamo vse težave, ki jih je pustila vojna.* V imenu Garibaldincev je pozdravil žene tov. Pavel Tomazin in izrazil pripravljenost svojih soborcev, da s puško v roki branijo Trst in pravice italijanskega in slovenskega naroda, če bi bilo to v bodoče potrebno. Mi se mirovne konference ne bojimo, ker je pravica na naši strani Naslednji je spregovoril tovariš France Bevk, predsednik PNOO za Slovensko Primorje ter član SNO S-a in AVNOJ-a: «Poplačane so težke žrtve naše borbe in naša kri ni bila zaman prelita. Stojimo pred zadnjim dejanjem te veličastne borbe našega naroda — pred tem, da' prizna ves svet Združbno Slovenijo in federativno Jugoslavijo. S tem, da smo svoje sile umaknili z onstran Soče ln iz Koroške, smo dokazali, da smo pripravljeni mirno reševati vprašanja. Nismo se od rekli svojim pravicam in bomo to ozemlje zahtevali... Z nami so vse demokratične množice sveta in reakcionarji ne morejo nič proti nam, če nočejo nove nesreče za človeštvo. Potrebno je, da ne držimo križen*. rok, pač pa, da trdno primemo za delo. Stati moramo s ponosno dvignjenim čelom. Ni je sile, ki bi mogla premagati enotno vo- svobodo.* Za tem je v imenu OK KPS spregovorila tovarišica Lenčka. S tem je bil ob neprestanih a-plavzih zaključen prvi del konference. Po krajšem odmoru, v katerem je igrala godba naše partizanske pesmi, se je konferenca nadaljevala z razgibano diskusijo, v katero so odločno posegale naše partizanske matere in žene. Oglasila se je stara partizanska mati s Pivke, ki je dala naši armadi štiri borce, od katerih sta dva junaško padla. V imenu padlih sinov je glasno zahtevala, da ostane Trst Titov. V tej zahtevi sta se ji pridružili še dve drugi tovarišici: stara žena iz Brkinov, ki je kot centralna kurirka štiri leta junaško do-prinašala žrtve za naš Trst, ter požrtvovalna Istranka, članica odbora protifašističnih žena Istre. Vsa dvorana je z viharnim ploskanjem odobravala njihove besede in jih potrdila kot svojo lastno zah tevo. Z istim navdušenjem so zbrani pozdravili tovarišico, ki se je nenadoma dvignila iz množice ter prinesla na oder zavoj zlata. Vse je vzklikalo požrtvovalnim sežanskim ženam, ki se niso pomišljale žrtvovati narodu v dobrobit tudi svoje najdražje spomine... Slednjič je bil med gromovitim ploskanjem enoglasno izvoljen 17-članski odbor iz vrst najpožrtvoval-nejših žena. S konference so žene poslale vdanostne resolucije maršalu Titu, podpredsedniku Jug. vlade tov. Edvardu Kardelju, predsedniku SloV. narodne vlade tov. Borisu Kidriču ter Glavnemu odboru SPZZ. Konferenca je izzvenela kot silna manifestacija primorskih žena za naše pravice do Trsta, Primorske in Istre, za katere je bila prelita kri naših najboljših sinov in hčera. Za očuvanje teh pravic bodo naše žene tudi v bodoče žrtvovale vse. I Živa (vinarskega, sindikata delavcev in nameščencev, kot izvršni organ kovinarske maso v Trstu, je prvi korak za utrditev gospodarskega in političnega življenja in bo pravi organ, ki bo čuval interese delavcev. Pod prejšnjim režimom je Trst zgubil svojo pravo gospodarsko vrednost in vse to vsled tistega narodnega sentimentalizma, ki po toliko grenkih preizkušenj, ga je naša politična zrelost srečno in pravično prekoračila. Po prečitanju 4. in 5. člena začasnega statuta je bil statut enoglasno sprejet. Direktivnemu sindikalnemu svetu je bila nato priložena kandidatna lista že preje imenovanih delegatov odborov fabrik. Po priloženju kandidatne liste ter po živahni diskusiji, so bili sledeči tovariši enoglasno izvoljeni v direktivni svet: Pizek Emilio, predsednik; Zuder Giuseppe, tajnik; Giacompol Giuseppe, blagajnik; Micol Silvio, član; Furlan Vittorio, član; Cibalti Gicvanni, član; Tuzzi Edoardo, član; Lorenzutti Vittorio, član; Bat-tich Gicvanni, član; Feriancich Franeesco, član; Zanelli Sandro, član. Po pristavljenju kandidatov in po nadaljnji 1 diskusiji, so bili izvoljeni enoglasno v zavod revi-zorijev sledeči tovariši: Miot Attt llo, Gioppo Armando, Rusea Mar-collo. S temi zadnjimi volitvami, se je zaključilo zborovanje, na katerem je bil izvoljen enotni kovinarski sindikat delavcev in. na mcščcnccv za mesto Trst. Tako naj bi iiveli v „novem redu" V roke nam je prišla vloga, ki so je dne 18, aprila t. 1. uradniki tržaške občine naslovili na nemškega svetovalca, v kateri mu razlagajo obupno stanje njihove prehrane. V nji stoji dobesedno: »Normalna na,-kezila potom živilskih izkaznic so bila zulnji čas sledeča. Mesa tekom še stih tednov — nič. Mleka za odras shi tekom petih mesecev — nič. Sladkorja za odrasle tekom petih meso ccv — nič. Kruha v marcu 4,5 kg Moke v marcu 1,5 kg, sira v marcu 10 dkg. Maščobe v marcu 10 dkg Skupaj v enem mesecu 6,2 kg. Ako to množino razdelimo na 30 dni, zna ša skupen dnevni delež 20 dkg. Toliko hrane in take dobrote bi se nam torej obetale, če bi šo živeli v fašističnem novem redu. RADIO TRST Ustanovitev enotnih kovinarskih sindikatov delavcev in nameStencev Dne 27-5-1945 se je vršilo v dvorani via Caprin, prvo zborovanje tovarniških odborov in tehničnih zaupnikov, tržaške kovinarske industrije za vzpostavitev in delovanje sindikata. V imenu okrožnega odbora je otvoril zborovanje tovariš Radich, ki je v svojem govoru prikazal žrtve naše borbe in se spominjal na zadnje padle Garibaldince v Villi Se grč. Nadalje je tovariš Radich poudaril, da ustanovitev enotnega ko- Srbski vojni zločinci BEOGRAD, 28 , Ob priliki poročila, da so anglo-anieriške zavezniške čete pod povelj-shom feldniaršala A1exandre ujele Tirolah predsednika izdajalske vla-• in driige' oscbnosli iz njegovega spremstva, je državna komisija opozorila Zavezniško vlado na to okolišči-t, kako bi se zahtevala izročitev te kupi ne priznanih izdajalcev, narodnih sovražnikov in vojnih zločincov. Državna komisija je nudila zavezniški oblasti vsa potrebna sredstva za izročitev Milana Nediča in ostalih oseb, za katere smatra, da so se morale nahajati v spremstvu Milana Nediča, in ki so danes v oblasti za-fzniških čet. (Tanjug) Povratek I. bolgarske armade v domovino SOFIJA, 28 Po osmih mesecih operacij proti Nemcem se bo prva bolgarska armada vrnila domov. V teku borb je ; armada prehodila 1.500 kilometrov po ravninah in preko gora Jugoslavije, Madjarske in naposled Avstrije, kjer se je 11. maja združila v Celovcu z osmo brilansko armado. ____________ (NNU) Zafasnl mestni narodni odbor v Zagrebu ZAGREB, 28 Narodna vlada Hrvaške je izdala odredbo, da bo v Zagrebu vse funkcije mestnih organov oblasti vršil začasni mestni narodni odbor, kateremu je bil na čelo imenovan polkovnik Dragotin Sjjli in za podpredsednika Dr. Borislav Borčič. Poziv Ponovno pozivamo slovensko učiteljstvo in profesorje bivajoče v Trstu in bližnji okolici (vključena Bazovica, Opčine, Prosek in Sv. Križ), da se prijavijo vsaj do 5. VI. v prosvetnem oddelku v Trstu, Via di Cavana št. 18, III. nadstropje, soba št. 26-27. Prijavijo naj ' s« tudi oni učitelji in profesorji slovenske narodnosti, ki so absolvi-rali italijanske študije ln so doslej učili na italijanskih šolah. Uradne ure so od 9. do 12. Prosvetni odsek + Padel je za osvoboditev Trsta in Primorske Mirko Vales Primorski bataljon borbi v Brdu pri Tomaju dne 23. 2. 1944. Prosek - Trst. Žalujoči: mama, zaročenka ALDA KOŠUTA, brat MILAN, sestra MARIJA z možem KARLOM, ŠVARA in družini MIONI in MILIC Delavci iz Apatina maršalu Titu (Tanjug) Delavci državne ladjedelnice Apatihu so navzlic mnogoštevilnim težavam uspeli, da s svojim udarnim dolom obnovijo svoje delavnice, ter da popravijo šlepe in remorkerje. Pred nekoliko dnevi je bil spuščen v promet prvi novi remorker, ki so ga delavci sami zgradili a kot darilo maršala Tilu za rojstni dan so delavci zgradili potniški brod v mini ja-turi .«Proleter» katerega so mu poslali v stekleni vitrini. (Tanjug) KINO Poizvedbe Kdor bi kaj vedel o SLAVKU KJUDER (CHIUDERI), ki je bil zaprt v Coroneo in pogrešan 4. aprila 1944. Kolikor sem informirana, je bil odpeljan v koncentracijsko taborišče v Nemčijo. Toda od tam nisem prejela nobene pošte. Sporoči naj na naslov: Zori Kjuder, Kazlje pri Sežani. ______________ DOLENC MILAN iz Opčin pri Trstu je bil v. d. javnega tožilca pri XIX. u. brigadi «Srečka Kosovela*. Novembra meseca 1944 pa je bil prekomandovan neznano kam. in od takrat ni o njem nobenega glasu. Naproša se vse one, ki br kaj vedeli o njem, da sporoče na naslov: Ivanka Dolenc, Opčine pri Trstu. VADNAL MILAN, rojen na Studencu, star 20 let je bil zaprt v Coroneu in izpuščen od tu 4. aprila 1944. Kdor bi kaj vedel o njem naj sporoči na naslov: Anton Vadnal, Studenc 7, Postojna. Kdor bi kaj vedel o CESNIK PAVLI poročeni Krnel, CESNIK DANI in CELHAR MARIJI, ki so 'bile odpeljane iz Coronea dne 28. julija 1944 v Nemčijo (Auschvritz), naj sporoči družina Cesnik, Via del-1’Eremo 38, Trst. Program za torek, 29. majnlka /945 Ob 7: Jutranja glasba. 7.15: Poročila v slovenščini in čitanje programov. 7.30: Godba IX. korpusa. 8: Poročila v italijanščini in čitanje programov. 8.15: Jutranja glasba. E.30 Zaključek. Ob 12: Napoved časa, čitanje programov in slovenska glasba. 12.30: Orkester po vodstvom uč. Erlach-a. 13.15: Poročila v italijanščini. 13.30 Predavanje o šoli. 14: Zaključek. Ob 18: Čitanje programov in radijskih sporočil. 18.30: Slovenska mladinska ura. 19: Napoved časa, poročila v rlovenščini. 19.15: Oporna glasba: slavni dueti. 20: Poročila v italijanščini. 20.15: Razgovori. 20.30: Koncert baritona Turiddu Bertotti s spremljanjem na klavir uč. Pino Trost. 21: Lirike G. Leopardi. 21,15: Mali orkester pod nadz. uč. Cergoli. 22: Radijska »poročila. 22.15: Kvintet pod vodstvom uč. Battaggia. 23: Pregled liska. 23.20: Plesna glasba. 24. Zaključek. ROSSETTI. Od četrtka 31. maja »Obrnjen daljnogled*, revija dveh dejanjih in 16 scenah od D.E.M. NAZIONALE. 15.30: «Glas v senci*. Gordon Jones, George Stone. SUFERCINEMA. 15.30: <