v»ak Oofrtok UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, ul. Commerciale 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Poštni predal (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana gotovini NOVI LIST Poaamozna it* 30* mm ##r NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo : tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizlone in abb. postale I. gr. ŠT. 142 TRST, ČETRTEK 21. FEBRUARJA 1957, GORICA LET. VI. Po razprav! o Alžeriji pred Združenimi narodi Ogroženi so temelji francoske moči w svetu Kako nasitili 5 milijonov [gladnih ust? - Kolonialno gospostvo se mora spremeniti v enakopravno sodelovanje med narodi Pretekli petek je glavna skupščina Združenih narodov zaključila v New Yorku razpravo o Alžeriji, na (katero je več ko teden dni bila obrnjena pažnja vse mednarodne javnosti. Francija je bila izpočetka odločno nasprotna, da se Organizacija združenih narodov sploh ukvarja z razmerami v tej deželi, češ da je Alžerija sestavni del Francije in da se zategadelj v to čisto nolranjo francosko državno zadevo nima nihče pravice vtikati. V Parizu so sicer izjavljali, da bodo Arabci v Alžeriji dobili samoupravo, toda prej se motajo brezpogojno vdati in položiti orožje. Sele nato bo Francija z demokratično izvolje. nimi predstavniki Alžerije začela pogajanja • er na demokratičen način rešila tudi to vazno notranjepolitično vprašanje. Alžirci pa obljubam Pariza po dosedanjih izkustvih, ki jih z njim imajo, niso verjeli in zaupali. Ker so hoteli dokazati, da tu ne gre za zgolj notranjo zadevo Francije, temveč za mir- in varnost severne Afrike, ki zanimala tudi ostali svet, so prav med razpravo pred Združenimi narodi proglasili enotedensko splošno stavko, izvršili v deželi celo vrsto novih atentatov in njihovi partizanski oddelki so na vsej črti pomnožili in zaostrili svoje napade na redno francosko vojsko. Tiste dni je v Alžeriji spet iekla kri v potokih. Prenekateri dom se je sesul v plamenih, stotine arabskih in francoskih otrok so postale, sirote brez očeta in njihove družine so zgubile rednika. Dejansko stanje v Alžeriji je danes tako, da so uporniške edinice prešibke, da bi izgnale Francoze iz dežele, francoska vojska pa nesposobna, da bi vstajo zadušila, čeprav je v zadnjih časih narasla na več ko pol milijona najmoderneje oboroženih mož. Borbe, ki trajajo že več let, postajajo čedalje bolj surove, neusmiljene in krvave, kalkor se pač dogaja v vseh revolucijah in meščanskih vojnah. Vzroki skelečega nezadovoljstva Od kod tolika upornost in nezadovoljnost Alžircev ? Na to vprašanje je že pred 8 leti odgovoril iznajditelj jedrne sile in največji učenjak našega časa Albert Einstein. V razgovoru, ki ga je tedaj imel s svetovno znanim socialnim delavcem francoskim duhovnikom Abbe Pier-fom, je dejal, da svet lahko opravičeno trepeče pred strahotnimi učinki atomske bombe, toda človeštvu grozi v bodočnosti morda se hujša nevarnost. »V teku enega pokolenja, in morda že v 10 ali 15 letih« — je izjavil Einstein — »se Utegne človeštvo kot celota znajti pred lakoto, ki bo prekosila vse, kar nam je znanega iz stare zgodovine, in prišle bodo neizogibne posledice: plenitve, nemiri, revolucije. Ne resnične in životvorne revolucije, marveč tušilni prevrati, porajajoči se iz človekove Jeze na sramotno usodo, ki mu je namenjena«. Evropa, Združene države in. druge napredne dežele na zapadu danes sicer ne vedo, kaj Je glad, toda znati je treba, da je v letu 1956 zivela polovica vseli ljudi na zemlji v stalni lakoti. To je ena glavnih sil, ki žene stomilijonske množice Azije in Afrike v upore in revolucije. Lakota, je napisal Abbe Pierre, je tudi ža-loigra Alžerije: »Vedeti je namreč treba, čeprav od 1000 Francozov niti eden tega ne ve, 'la je Alžerija t> zadnjih 20 letih narasla od 4 na 9 milijonov duš. Ogromna večina alžirskega prebivalstva nima pa danes za prehrano na razpolago niti 30.000 frankov na leto. Tako se glase uradne številke«. In ko bi ne šlo za uradne podatke, bi ljudje res težko temu verjeli, kajti 30.000 frankov pomeni okrog 45.000 lir na leto ali 3.750 na mesec. Kako naj se človek s tem preživlja? Kdor je primoran tako živeti. brez prestanka gladu je, in zato je človeško razumljivo, da se z vsemi močmi svoji uso- di upira ter je pripravljen na vsak prevrat, samo da bi se odpravile obstoječe razmere. PRENASELJENOST ALŽERIJE Neuke arabske množice so prepričane, da so za vse pomanjkanje, v katerem morajo živeti, odgovorni Francozi. Oni so go-spodarji v deželi in zato je njihova dolžnost, da: zagotove prebivalstvu- člloveka- dostojno življenje. Ti očitki so seve v veliki meri opravičeni. Lista socialnih krivic, ki se gode alžirskim Arabcem, je dolga in sega na najrazličnejša področja gospodarskega in političnega življenja. Toda bede, s katero se muči Alžerija, vendarle niso krivi samo- Francozi. Zdravstvene razmere so se p-o-d francosko upravo v Alžeriji tako zboljšale, da je prenehalo nekdanje množično umiranje otrok ter da se je prebivalstvo v zadnjih 20 letih več kot podvojilo! Osnovno vprašanje, ki je nasta- lo, je bilo in je še danes, kako nasititi 5 milijonov novih lačnih ust. Alžerija je pa v pretežni večini pustinja in njena zemlja ne daje dovolj hrane prebivalstvu. Če bi Francija hotela razviti on-clo-tno kmetijstvo, bi morala graditi razsežne in silno drage namakalne naprave ter trošiti v Alžeriji leto za letom na stotine milijard frankov, pa 'bi še ne mogla dostojno prehraniti prebivalstva. Da bi Alžircem zagotovila potreben zaslužek, bi morala deželo tudi širokopotezno industrializirati ter metati vanjo spet stotine in stotine milijard vsako leto. Gre za silne Ikapitale, ki bi jili tudi bogata Francija ne zmogla brez posojil iz inozemstva. Sodelovanje v svobodi in enakopravnosti Mnogi Francozi so se spraševali, ali se te velike žrtve izplačajo. Kaj, ako se Alžerija lepega dne odtrže od Francije ter podržavi vsa tuja podjetja? Ves kapital bi bil čez noč izgubljen in vrli tega bi bili Francozi morda se izgnani iz dežele. Uporabimo raje silne denarje za modernizacijo in napredek gospodarstva v — Franciji sami. Vsi ti pomisleki so pa iznenada zginili, ko so znanstveniki zadnji čas ugotovili, da krije puščava Sahara, meječa na Alžerijo, in ki je 14 krat večja od Francije, v svoji zemlji ogromna naravna bogastva. V puščavi so strokovnjaki odkrili velika ležišča železa in bakra in tudi za atomsko dobo tako važne rude, kot sta na primer uran in titan. Razen tega so ugotovili boga- te petrolejske vrelce in velike -količine zemeljskega plina metana. 2e v 10 letih bi Francija lahko krila polovico svojih potreb po nafti iz lastnih ležišč v Sahari, pomnožila bi lahko za 50 odstotkov svojo železno rudo in za eno četrtino zaloge bakra. Ta odkritja so napolnila s so Francijo z velikim navdušenjem in vlila francoskemu narodu novo zaupanje v svojo bodočnost. Pred njogovimi očmi vstaja že slika gospodarsko neodvisne, spet cvetoče in mogočne domovine. Ker pa vodi pot Ik bogastvom Sahare skozi Alžerijo, se Francija ne mara za nobeno ceno odpovedati tej afriški deželi. To tem manj, ker se je od 1. 1830, odkar je prišla (Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA PO ODSTOPU ŠEPILOVA Pretekli teden je svet presenetila novica, da je zunanji minister Sovjetske zveze Še-pilov nenadoma odstopil. Za njegovega naslednika so imenovali Andreja Gromika, moža, ki je izšel iz šole pokojnega Stalina in Vjačeslava Molotova, medtem ko je Šepilov učenec Nilkite Hruščeva. Iz tega mnogi sklepajo, da so se v vodstvu Sovjetske zveze staiinovci spet okrepili, vpliv Nikite Hruščeva pa zmanjšal. Politika Moskve'bo po tem mnenju postala spet »trda in nepopustljiva« in sodelovanje z za-padom čedalje težavnejše. Drugi spet sadijo1, da vpliv Nikite Hruščeva s saimim odstopom Šepilova ni oslabel, saj je Šepilov bil imenovan za tajnika 0-srednjega odbora stranke, iki edini odloča o vsej politiki Sovjetske zveze. Ilruščev je dobil v Šepilovu dragocenega pomočnika. Kaj se dejansko skriva za odstopom Dimitrije Šepilova, danes nihče na zapadu ne more natančno vedeti, treba je počakati, kaiko se bo politilka Moskve v resnici razvijala. Eno je pa gotovo: ministrovanje Šepilova ni bilo ravno srečno. Za njegove dobe so izbruhnili nemiri na Poljskem in Madžarskem in se je spet sprožil ideološki spor z Jugoslavijo. Angleži in Francozi so se sicer morali umakniti iz Sueza, toda na Srednjem Vzhodu so na njihovo mesto stopili Ameri-kanci, ki so neprimerno- močnejši in zato Moskvi mnogo nevarnejši kot Francozi in Angleži. SEGNIV LONDONU Ministrski predsednik Segni je prispel z zunanjim ministrom Martinom v London, da bi se udeležil pogajanj o ustanovitvi skupnega evropskega tržišča. K njemu naj bi v začetku pristopile samo države tako imenovane Premogovne in jeklarske skupnosti, to je Francija, Italija, Nemčija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg. Težave so nastale, ker je Francija predlagala, naj se vključijo v skupno tržišče tudi njene afriške polkrajine Maroko, Tunizija in predvsem Alžerija. Pri tem je zahtevala, naj ji ostale države pomagajo razviti in pospešiti gospodarski napredek teh dežel ter nositi ogromne stroške, ki jih z njimi ima. Kako težke naloge čakajo Francoze v Alžeriji zaradi neverjetno hitro množečega se prebivalstva, je razvidno iz našega današnjega uvodnilka. Tamkajšnje bede Francija ne more le iz lastnih sredstev odpraviti. Za pomoč, ki bi ji nudile druge države, je pripravljena, jih pripustiti k skupnemu izkoriščanju naravnih bogastev Afrike. Severna Afrika naj bi postala v gospodarskem pogledu sestavni del Evrope. Zastopnik Nemčije je v Londonu izjavil, da je njegova država sicer voljna darovali za napredeik severne Afrike vsako leto precejšen znesek denarja, da pa noče biti udeležena pri skupni upravi, ker ne mara biti soodgovorna za politiko Francije v onih krajih. Tudi iz tega je razvidno, kako važno je, da Francija čimprej zadovoljivo uredi politični položaj v Alžeriji. ŽIDJE SE NOČEJO VDATI Judovska vlada še vedno noče ubogati Združenih narodov, ki so jo pozvali, naj umakne svoje čete z vsega egiptovskega ozemlja, 'kakor so storili Angleži in Franco-71. Ostati hoče v pasu Gaze in ob zalivu Akabe vse dotlej, dokler ne dobi določenih jamstev, da bo Izrael mogel svobodno plovili v zalivu ter da ga Egipt ne bo več vznemirjal s stalnimi vpadi partizanskih edinic. Amerika je Židom obljubila na splošno pomoč, toda zahtevala, naj prej brezpogojno izpraznijo z orožjem osvojeno tujo zemljo ter spoštujejo sklep Združenih narodov. Ker Judje ne ubogajo, bi jih po obstoje-čili predpisih morali Združeni narodi k teinu prisiliti s kaznovalnimi ulkrepi ali tako imenovanimi sankcijami. Azijsko-afriške države se že pripravljajo, da predlagajo glavni skupščini v New Yorku, naj proglasi nad Izraelom splošni gospodarski bojlkot. Kaj naj Amerika v tem primeru naredi? Ker sloni vsa njena politika na načelih Združenih narodov, bi morala glasovati za sankcije zoper Jude. To tudi zavolj« tega, da se ne zameri narodom v Aziji in Afriki, med katerimi se je njen ugled zadnje čase tako dvignil, da je že resno začel izpodrivati vpliv Sovjetske zveze. Na drugi strani je pa treba vedeti, da so Judje v Ameriki zelo močni in vplivni. V svojih rokah imajo največje banke, industrijska podjetja in mnogo časnikov in njihovi možje sede na važnih mestih v Republikanski in Demokratski stranki. Ti se sedaj z vsemi silami upirajo, da bi Združen: narodi delali silo Izraelu. Da bi našel izhod iz zagate, je včeraj Ei-senhovver sklical nujen sestanelk voditeljev obeh parlamentarnih skupin v Washington. AVSTRIJA NI ZADOVOLJNA Italijanslka vlada je pred kratkim, kot znano, odgovorila na spomenico Avstrije o položaju nemške manjšine na Južnem Tirolskem. Zdi se, da Dunaj z odgovorom ni zadovoljen. Rim je, kakor beremo v avstrijskem časopisju, po svoji navadi v nekaterih drobnih vprašanjih popustil, 0 drugih je obljubil, da jih bo polagoma rešil, najvažnejše zahteve Avstrije je pa — odklonil. Italijanski odgovor bodo v Avstriji objavili v celoti in nato bo dunajska vlada povedala o njem svoje mnenje. NOVA SOCIALNA OKROŽNICA V Vatikanu pripravljajo novo okrožnico o socialnem vprašanju, ki naj bi dopolnila one Leona XIII. in Pija XI. Iziti bi morala še pred 25. avgustom, ko bo papež 'govoril delavcem vsega sveta. Za ta dan se pripravlja veliko romanje. V Rim bodo prišli predstavniki delavcev iz 80 dežel. MORGAN PHILLIPSOVO MNENJE Politiki v Italiji in inozemstvu preudarjajo, kako bo vplivalo na združevanje socialistov v eno skupno organizacijo dejstvo, da jc Nenni pri volitvah v vodstvo svoje stranke ostal v veliki manjšini. Predsednik Socialistične Internacionale in tajnilk angleške Laburistične stranke Phillips je izrazil naslednje mnenje: »Če naj se doseže zedinjenje, bodo potrebna še dolga pogajanja. Vendar jaz sodim, da težave niso nepremagljive. Od združenja socialistov je odvisna demokratična bodočnost Italije«. NA POTI V RIM Zvedeli smo, da bosta te dni odpotovala v Rim dr. Anidrej Budal iz Trsta in dr. Mašera iz Gorice, ki so ju šolska sindikata in vse slovenske organizacije pooblastile, da sodelujeta pri sestavi osnutka zakona o ureditvi slovenskih šol v Italiji. Za sodelovanje s Slovenci se je zavzel, kakor znano, sam minister prosvete Rossi. JUGOSLOVANI SO ODKLONILI Vodstvo boljševikov je sklicalo za mesec . april zaslopnilke vseli komunističnih strank na sestanek v Prago. Na njem naj bi pretresali ideološke razlike, ki danes ločijo komuniste v svetu. V Prago so povabili tudi Jugoslovane, a ti so vabilo takoj odklonili, češ da ne marajo na zborovanje, katero bi se spremenilo v nekako sodišče, razpravljajoče o> pravilnosti ali zgrešenosti politike Jugoslavije. Izmenjava misli in izkustev, so rekli v Beogradu, je Ikoristna lin potrebna, toda opravi naj se v dvoje, med Jugoslavijo' in posamezno komunistično deželo ali stranko, ne pa na velikem, množičnem sestanku. To je vzrok, da bo sestanek v Pragi bržkone odpadel. DAREŽLJIVA DUŠA Pred nekaj dnevi je umrla v Kaliforniji kneginja Laura Orsini, po rodu iz Rima. Pokojnica je imela veli/kanska posestva tudi v Italiji in na njih mnogo kmetov in uslužben- ■ cev. Vsakemu izmed njih je v oporoki darovala po 3 milijone lir. Med bogataši ni mnogo tako socialno čutečih značajev. KRALJICA ELIZABETA IN NJEN SOPROG Svetovno časopisje je začelo šušljati, da v zakonu Elizabete II s Filipom nekaj ni več v redu. Na to sO' sklepali že po tem, da jc vojvoda Edinburški že od 15. oktobra zdoma in da ni niti božičnih praznikov obhajal v krogu družine. Nad 4 mesece je bil na »uradnem morsikem potovanju«. Sedaj je prišlo na dan, v čem je stvar. Na angleškem dvoru je bil v službi pribočnik Mihael Parker, ki je bil tesen Filipov prijatelj iz mladih nog. Mož je bil zelo razposajene in kaj živahne narave: v svoji norčavosti se je spustil večkrat celo v rokoborbo s ka)k:im tovarišem. Filip so je pri takih norčijah smejal in zabaval, kraljica pa ni bila navdušena, a je potrpela. Tedaj se je pa zgodilo nekaj, česar Elizabeta ni mogla več prenesti: Parker se je zaljubil v neko Marijano' Foulkes ter se ločil od žene. Razporočenca so na dvoru takoj odpustili iz službe in vse posredovanje vojvode Edinburšlkega ni nič pomagalo. Zmagala je kraljičina volja. Jeznega Filipa so pa poslali na potovanje, da se pomiri ter spremeni svoje mišljenje. Sedaj sc jc vrnil in srečal z Elizabeto na Portugalskem, od koder se bosta po uradnem obisku vrniJa pomirjena v London. ■ NOVICE ■ SLOVENCI IN HRVATI V AVSTRIJI Vrhovno sodišče avstrijske republike je izdalo odlok, ki dovoljuje pripadnikom slovenske in lirvatske manjšine na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem, da se na on-dotnih sodiščih in ostalih uradih smejo svobodno posluževati svojega materinega jazika. Kdaj ho vrhovno sodišče Italije priznalo enako pravico Slovencem naših krajev? Saj Jim po ustavi republike, po mirovni pogodbi in londonslkem sporazumu nesporno pritiče! Zdi se, da se naši nacionalisti, posebno oni v Trstu, Gorici in Vidmu, niso še povzpeli do tolike stopnje kulture, da bi privoščili slovenskim sodržavljanom jezikovno enakopravnost. DALJAVE SE KRČIJO V Ameriki ustanavljajo letalske družbe, katere bodo prevažale potnilke skozi višine, kjer ni več zraka. Prednost takega prometa, ki se bo opravljal na raketni pogon, je dvojna : najprej bo vožnja neprimerno hitrejša. Razdaljo, kot je na primer Dunaj-Rim, boš premagal v 45 minutah. Razen tega je promet v takih višinah varnejši. Ne ho se več zgodilo, kakor danes beremo, da letalo trešči v boke gora. OBLETNICA KLOBASE Letos je minilo 150 let, odkar je mesar Jurij Lahner, doma iz Frankfurta, prišel na misel tako imenovane »dunajske klobase« ali hrenovke, ki so jo po Lahnerjevem rojstnem mestu nazivali tudi »franlkfurterico«. Svoje •zdelke je mož prodajal iz vročih kotlov po dunajskih ulicah v polnočnih urah, ko so se ponočnjaki vračali domov ter si želeli, preden ležejo, še majhen prigrizek. Ko so ljudje zvedeli, da jedo hrenovke tudi na cesarskem dvoru, je Iklobasa zaslovela po vsem svetu. V Ameriki jo imenujejo »hot dog« ter je pojedo dnevno po en milijon parov. • ŽENIN IN NEVESTA V Johannesburgu v Južni Afriki živi trda korenina 105-letni Ivan King. Ko se je oni dan prehladil in sn ga spravili v bolnišnico, je ondi zagledal v Faniko Evcell in jo )!vprašal za roko«. Sramežljiva nevesta pa ni hotela povedati, koliko je stara. Šele kasneje je prišlo> na dan, da je tudi njej odbilo že pomladi. Velika tolažba za vse one med nami, ki se l'e morejo odločiti, da hi stopili v zakon; *aj imajo še dovolj časa na razpolago! GOVOREČA URA V kraju Carmine blizu Katanijc so namenili v stolpu prvo govorečo uro na svetu. Do-Uiači radiolehnik Paturso je zvezal cerlkve-*‘0 uro z gramofonom na 4 zvočnike. Ko uda- ura, se plošča zavrti in razglasi čas s človeškim glasom. Za nameček še nekaj zapoje. SREČANJE NA SEVERNEM TEČAJU Dne 24. februarja bodo odprli redno letalsko progo, ki bo vezala Evropo preko sever-,lega tečaja z vzhodno Azijo v 30 urah. Od pojde pot skozi južnoazijske dežele in Evropo nazaj v Skandinavijo. Tega prvega Poleta olkoli zemlje se bodo udeležili tudi skandinavski ministri in učenjaki. Istega dne se vzdigne letalo na Japonskem v nasprotni smeri proti Skandinaviji. Vanj bodo stopili razni državniki iz Indije, Pakistana, Burme, Filipin in Indonezije ter brat japonskega cesarja Ilirohita z ženo. Zrakoplova se bosta srečala natančno nad večnim ledom severnega tečaja, od koder bodo dali svetu skupno izjavo. ZIMA PSA V VSEMIRJU Pretekli teden so s posebnim raketnim izstrelkom prvič pognali v vsemirje ali stratosfero živa bitja. Ker niso mogli vedeti, kako se ho poskus obnesel, niso pritrdili na izstrelek ljudi, ampalk dva psa. Dali so ju v zaprto stekleno skrinjo s potrebnim kisikom, (Nadaljevanje s 1. strani) Alžerija pod njeno oblast, tu stalno naselilo približno za 1 milijon in 200 tisoč Francozov. Tega mnenja so vse francoslke stranke in vse so prepričane, da je treba homatijam v Alžeriji čimprej napraviti konec. Nazori so deljeni le glede vprašanja, kako naj se to doseže. Nacionalisti zahtevajo, naj Francija najprej prisili Alžirce z vojaško silo k pokorščini, češ da se bodo razmere zatem že nekako uredile. Na vsak način je pa treba preprečiti, da hi se inozemstvo ali Združeni narodi mešali v alžirske zadeve. Sličnega mišljenja je bila tudi pariška vlada, a je v tem pogledu doživela očiten neuspeh: kljub ljutim borbam, ki jih njena polmilijonska vojska vodi že eno leto v Afriki, se ji ni posrečilo niti ukrotiti vstaje niti preprečiti razprave o Alžeriji pred Združenimi narodi. Spet se je izkazalo, da se zapletena politična vprašanja ne dajo reševati zgolj z nasiljem. Edini uspeh Molletove vlade je v tein, da glavna skupščina Združenih narodov pretekli petelk ni Francije pred vsem svetom obsodila, temveč jo je z enoglasnim sklepom samo pozvala, naj alžirsko vprašanje čimprej na demokratičen in pravilen način reši. Gre za pomemben politični opomin, ki bi ga v Parizu ne smeli preslišati. Kako bo Francija izkoristila čas, ki ji še preostaja, da pošteno uredi razmere v Alžeriji? Človek navadne pameti, ki pri stvari sam ni udeležen, bi sodil, da Francija ne stoji fotografskimi in drugimi pripravami ter zagnali v višino 110 tisoč metrov. Tu se je odprlo padalo in spustilo po triurnem izletu v vsemirju oba psa povsem nepoškodovana zopet na> zemljo. Znanstveniki so s tem dognali, 'kako vplivajo kozmični žarki in druge višinske posebnosti na živa bitja. Prihodnjič bodo pognali v vsemirje bržkone že ljudi, ki imajo za tako potovanje dovolj poguma. SAMOSTOJNA ŠKOFIJA Sv. stolica namerava, kakor beremo, ustanoviti za Južno Tirojsiko posebno škofijo, tako da bi noben del nemške manjšine ne bil več podrejen italijanskemu škofu v Trentu. Gre za zahtevo, za katero se manjšina zavzema že tri desetletja. Tej želji bo pa Vatikan ugodil šele tedaj, Tej želji bo pa Vatikan ugodil šele tedaj, ko bo med Avstrijo in Italijo dokončno poravnan spor zastan Južnega Tirola, ker noče vzbujati vtisa, da hoče kakorikoli vplivati na politične odnose med sosednima državama. UMETNIK NA GOSLI V španski prestolnici Madridu se je zbrala družba premetenih tičev, ki so med opoldanskim odmorom kradli po trgovinah. Da bi nemoteno opravili svoj posel, so postavljali pred trgovino posebno stražo, berača z violino, ki je mimoidočim igral vesele poskočnice. Če so se bližali policisti, je pa mož začel iznenada svirati otožne in žalostne pesmi. To je bilo opozorilo, da so se tatinski tovariši poskrili in zginili ikot kafra. Sedaj jih je policija končno zgrabila. pred nerešljivo nalogo: alžirskemu prebivalstvu naj prizna pravico, da samo odloča o usodi svoje domačije ter si ustanovi, če hoče, tudi lastno državo, kakor so storili Angleži z mnogimi deželami v talko imenovani Britanski skupnosti narodov (Comrnon-vvealthu). Obenem naj ponudi Alžeriji vsestransko gospodarsko in politično pomoč ter trajno zvezo s Francijo na podlagi resnične in popolne enakopravnosti. Alžircem bi že lastna korist naravnost narekovala, da tako rešitev z veseljem sprejmejo. Od kod naj namreč oni sami vzamejo strokovnjake, da deželo gospodarsko razvijejo, od kod ogromne kapitale za industrijo, Iki naj nasiti 5 milijonov novih gladnih ust ? Te velikopotezne spremembe lahko izvrši le velesila, kot je Francija, in še ta samo s pomočjo inozemstva. Če bi storila tako velikopotezno delo v Alžeriji, bi ji bili tamkajšnji Arabci večno hvaležni, talko tla bi nobena sila na svetu ne mogla več ločiti Alžircev od njihovih francoskih prijateljev in zaveznikov. Da se to lahko uresniči, je pa potrebna nesebičnost. Francozi se morajo odpovedati slehernemu izkoriščanju arabskih domačinov, priznati jih morajo za enalkovredne ljudi in spremeniti sedanje kolonialno gospostvo v svobodno in enakopravno sodelovanje. Od teh predvsem moralnih sil je torej odvisno, ali bodo Francozi v severni Afriki imeli še vodilno vlogo in s tem zagotovili svoji domovini gospodarsko neodvisnost in blaginjo, ali pa sami narušili temelje svoji dosedanji moči v svetu. Ogroženi so temelji francoske moči v svetu TRŽAŠKI POKRAJINSKI SVET V ponedeljek zvečer je tržaški pokrajinski svet z večino glasov sprejel proračun za leto 1957, Iki predvideva 1 milijardo 54 milijonov lir dohodkov in 1 milijardo 949 milijonov izdatkov. Priinankljaj znaša torej 895 milijonov. Za proračun so glasovale vse vladne stranke, medtem ko se je opozicija (komunisti in misovci) glasovanja vzdržala. Za tržaške Slovence je prav gotovo važna izjava predsednika Gregorettija o slovenskem šolstvu in o stanju nekaterih slovenskih šolskih zavodov. »Na tem ozemlju«, je dejal prof. Gregoretti, »se srečujeta dva naroda z različnima kulturama. Potem ko sta preizkusila nacionalizem, morata ta naroda živeti drug poleg drugega v spoštovanju pravice in svobode. Tudi za šolstvo velja za nas znano načelo1, da je treba dati vsakomur svoje«. Govornik je nato izjavil, da so prostori slovenske realne in klasične gimnazije v ul. Lazzaretto Vecchio za pouk povsem neprimerni in da je pokrajinska uprava že posredovala pri vladnem komisariatu, naj hi oba zavoda preselili v novo poslopje. Za Trgovsko akademijo pri Sv. Ivanu je predsednik priznal, da ji manjkajo primerna učila. Za potrebe slovenskih srednjih šol je pokrajinska uprava zalem določila 11 milijo nov lir. Tržaški Slovenci pozdravljamo odkrite in poštene besede prof. Gregorettija! Vendar 6e ne moremo strinjati z njegovim predlogom, naj bi se vse naše srednje šole preselile k Sv. Ivanu, kjer bi bilo zato potrebno tamkajšnje šolsko poslopje zvišati za eno nadstropje. V predlogu vidimo poskus, da se Slovenci izrinejo iz središča mesta, kar bi bila za nas groba diskriminacija, ki bi občutno škodovala vsem dijakom s podežel ja. ZA DEŽELNO AVTONOMIJO Pretekli petek se je v Trstu prvič sestala komisija, ki ima nalogo, da slkupno z ostalima pokrajinama prouči in sestavi osnutek statuta za bodočo avtonomno deželo Furla-nijo-Julijsko krajino. Komisiji načeluje predsednik pokrajinske uprave Gregoretti in jo sestavljajo predstavniki pokrajine, občine ter razni strokovnjaki. V uvodnem govoru je prof. Gregoretti poudaril, da bo morala komisija premostiti mnogo težav, preden se bodo prebivalci treh prizadetih pokrajin bratsko združili v novi samoupravni edinici. Kakor je znano, so videmski demokrščan-ski prvaki pred tedni izglasovali resolucijo, v kateri pozivajo svoje poslance, naj čim-prej predložijo parlamentu osnutek, statuta za avtonomno deželo. Po tem predlogu bi videmska pokrajina dobila največ zastopnikov v deželnem zboru in bi Videm obenem postal sedež nove dežele. Temu se pa krčevito upirajo Tržačani, ki zahtevajo, naj bodo vse tri pokrajine zastopane v deželnem zboru z enakim številom predstavnikov in naj postane Trst glavno mesto avtonomne dežele. Videmska pokrajina— pravijo — šte. je sicer 801.606 prebivalcev, medtem ko jih ima Tržaška le 305.385, vendar so Tržačani leta 1956 plačali 25,5 milijard davkov, medtem ko so videmski Furlani v istem letu plačali le 18,5 milijard. Vse kaže, da bo pretklo precej časa, preden bo parlament poklical v življenje novo samoupravno edinieo. NABREŽINA Na zadnji seji občinskega sveta, ki je bi la pretekli petek, so svetovalci po daljši lazpravi sprejeli proračun za leto 1957. Kakor smo že poročali, izkazuje proračun nekaj nad 41 milijonov dohodkov in 74 milijonov rednih ter 16 milijonov izrednih izdatkov. Primanikljaj, ki naj bi ga krila država, znaša 50 in pol milijona lir. Odbornik za finance je pred obrazložitvijo posameznih postavk, nanašajočih se na izdatke, poudaril, da predvideva proračun nad 11 milijonov popolnoma novih izdatkov. Poleg 3 in pol milijona stroškov za opremo novih šolskih poslopij v Nabrežini in Sesljanu je občina zaradi zakona o poe. notenju plač dolžna plačati uslužbencem nad 1 milijon zaostankov ter okrog 2 milijona lir poviška na plačah. Ker je lanslko leto občinski tajnik v službi napredoval, so vsi uslužbenci, sklicujoč se na določen zakon, postavili zahtevo, da se tudi njim zviša plača, kar bo občino stalo okrog 4 milijone letno. O zadevi pa bo dokončno sklepala prefektura. V razpravo so posegli razni svetovalci, vendar se predlog proračuna ni bistveno spremenil. Za proračun so glasovali vsi svetovalci razen g. Casellija z manjšinske liste, ki se je glasovanja vzdržal. DEVIN V predzadnji številki Novega lista je neki A. L. v dopisu iz Devina napisal, da bi bilo nujno potrebno zgraditi novo- cesto v devinski porlič. Pot naj bi šla od policijske kasarne do predzadnjega ovinka nad pristaniščem. Ne vem, iz katerih razlogov je dopisnik pravzaprav postavil ta predlog, saj je tudi površnemu poznavalcu naših -razmer jasno, 'da bi bila nova cesta v znatno škodo vsej vasi. Če bi zgradili to pot, bi večji del tujcev Devina sploli ne »povohal«. Prišli bi na kopanje in po lepi ter krajši cesti izven vasi odšli domov. Je to v korist tujskemu prometu? Mislim, da ni. Namen tujskega prometa ni samo v tem, da privablja v določen kraj čiinveč ljudi, temveč da jih tudi v dotičnem kraju dalj časa zadrži, kajti le na ta način je gost prisiljen trošiti denar. Ne glede na to, je gotovo, da bi vsi gostinski obrati v vasi zaradi nove ceste trpeli občutno škodo, kar ni pravično. Zato upam, da bodo oblastva omenjeni predlog odbila ter raje kaj koristnega ukrenila za dvig turizma v Devinu. V prvi vrsti je nujno potrebno izpopolniti greznične naprave. Bralec PRAPROT Na eni zadnjih sej občinskega sveta je svetovalec Šušteršič opozoril upravni odbor, da bi bilo nujno potrebno čiinprej vsaj za silo popraviti nekatere poljske poti v Praprotu. Dogaja se namreč, da kmetovalci sploh ne morejo z vozovi po drva v gozdove in tudi ne nemoteno opravljati nekaterih poljskih del. Poti so v takem stanju, ker so jih pred leti pokvarili Amerikanci, ki so tu imeli vojaške vaje. Po odhodu zaveznikov je občina prejela odškodnino, a poti so ostale nepopravljene. Vaščani se strinjamo z zahtevami domačega svetovalca in upamo, da jih bo občina sprejela. Dovolj je, da nekaj delavcev odstrani večje kamne in zravna nelkaj jam na poteh. V soboto zvečer je 21-letni domačin Alojz Kante z lambreto treščil na obmejnem bloku pri Šempoiaju v zapornice in se laže ranil. Prepeljali so ga v tržaško bolnico, kjer se bo moral zdraviti dober teden. Pravijo, da je prišlo do nesreče, ker je fant nekoliko preveč pogledal v kozarec. JEZERO Po dolgem času moramo danes sporočiti veselo vest, da bo naša vasica v kratkem dobila toliko zaželeno in večkrat obljubljeno zdravo pitno vodo. Pred nekaj dnevi so namreč delavci pričeli kopati jarek, koder pojdejo vodovodne cevi. Kakor je znano, bo naša vas dobila vodo z Bazovice, kjer so se tudi pričela prva dela. Ker gre za precejšnjo razdaljo, bo gradnja vodovoda trajala nekaj mesecev, vendar upamo, da bodo vsa dela zaključena pred poletjem. Vaščani smo globoko hvaležni vsem, ki so sc zavzeli za to krvavo potrebo predolgo zanemarjenega in zapostavljenega Jezera, posebno pa še Novemu listu, ki se je prvi pred vso javnostjo začel boriti za naš vodovod. MILJE Odbor za dvig tujskega prometa bo s sodelovanjem miljske občine tudi letos priredil mimohod pustnih mask in alegoričnih vozov. Prireditev, ki je pretekla leta privabila v Milje desettisoče ljudi, bo v nedeljo, 3. marca. Najlepšim maskam in vozovom bo posebna komisija podelila nagrade za skupno vsoto 370 tisoč lir. Prva nagrada znaša 100 tisoč lir. MAVHINJE Med razpravo o nelki postavki za javna dela je svetovalec Pipan na eni zadnjih sej občinskega sveta opozoril na nekatere potrebe nase vasi, ki zahtevajo čimprejšnjo1 rešitev. Že več kot eno leto je n. pr. povsem neuporabno napajališče ob vhodu v vas, ki ga pa naši kmetovalci nujno potrebujejo za svojo živino. Ker se bliža pomlad, je svetovalec Pipan naprosil občinsko upravo, naj se pozanima, da bo asfaltiran vaški trg, ki so ga pri zadnjih delih iz nerazumljivih razlogov zapostavili. Prav tako bi bilo treba izpopolniti javno razsvetljavo. K pripombam našega svetovalca nimamo kaj pripomniti. Občinsko upravo pa opozarjamo, naj vendar poskrbi, da se vsaj tu pa lam temeljito počistijo vaške poti. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto, 23. febr., ob 20.30 In v nedeljo, 24. febr., ob 16.30 na KONTOVELU John Patrick »VROČA KRI« V soboto, 23. febr., ob 20.30 v SV. KRIŽU; v nedeljo, 24. febr., ob 16.30 na OPČINAH Renato Lelli »NA NOČNIH POTEH« V ponedeljek, 25. febr., ob 20.30 V DVORANI NA STADIONU »PRVI MAJ« Vrdelska cesta 7 III. GLEDALIŠKI PONEDELJEK V četrtek, 28. febr., ob 17.30 V DVORANI NA STADIONU »PRVI MAJ« premiera mladinske Igre »SREBRNA LILIJA« Spisal Hans Fltz GORIŠKI MESTNI SVET V torek je bila redna seja goriškega mest. nega sveta. Voditelji političnih stkupin so po županovem pozdravnem, govoru podali programske izjave svojih strank. V imenu socialnih demokratov je spregovoril prof. Zu-falli. Izjavil je, da današnji upravni odbor ima zaupanje le slabe polovice svetovalcev m da mora zato računati na opozicijo. Potem ko je obtožil odbor, da ne spoštuje sklepov občinskega sveta, se je obrnil na mlade, levo usmerjene demokrščanske svetovalce m jim ponudil vsestransko sodelovanje socialnih demokratov. Župan Bernardis je govornika večkrat prekinil in, ker se je čutil osebno prizadetega, je pozval svetovalca, naj se morebitni osebni slpori razčistilo izven sejne dvorane. Nato je svetovalce pozdravil v slovenščini dr. Sfiligoj, ki pa zaradi protestov monarhista Pedronija in župana ni mogel zaključiti svojega govora. Župan je dr. Sfiligoju odvzel besedo, češ da pravilnik občirulkih *ej dovoljuje le rabo laškega jezika. Slovenski svetovalec je nato v italijanščini izjavil, da bo njegova skupina vložila resolucijo, v kateri bo zahtevala, naj se ta člen pravilnika spremeni. Govornilk je nato obljubil sodelovanje svoje slkupine pri delu za dobrobit mesta ter poudaril, da se bo predvsem zavzemal za ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom. Slovenski svetovalec Rudi Bratuž je najprej v italijanščini pozdravil občinski svet ter obljubil, da bo kakor vselej tudi v naslednjih 4 letih plodno deloval v korist vseh občanov. Nato je g. Bratuž izjavil, da ne pripada nobeni stranki, da ni zatajil svoje katoliške v,ere in da je zaveden Slovenec, ki želi zedinjenje vseh Slovencev v Italiji. Govornik je *ialo poudaril, da želi sodelovati z vsemi svetovalci, ki so pripravljeni podpreti pravične zahteve slovenske manjšine. Svoj govor je g. Bratuž hotel zaključiti v slovenščini, a so ga nekateri prenapeteži takoj Prekinili. Pozneje smo zvedeli, da je govornik nameraval pozdraviti svoje volivce. Po nastopu še nekaterih svetovalcev je občinski svet soglasno odobril nekaj sklepov Upravnega odbora. IZ ŠTANDREŽA že nekajkrat smo v Novem listu poročali, kako je zavod za gradnjo ljudskih hiš posebno pozoren na Štandrež. Danes moramo poročati, da namerava graditi med železnico in ul. Del Carso kar celo stanovanjsko naselje. Sezidali naj bi 24 Poslopij, med Ikaterimi eno sedemnadstropno. Zgraiditi mislijo 128 stanovanj, trgovine, otroški vrtec in javno garažo za 20 avtomobilov ter 40 motornih vozil: Stroški bodo, kakor kaže, znašali 500 milijonov lir. Očitno je, da ne gre tu le za slkrb brezdomcem, marveč da se za to gorečnostjo skriva ,udi zelo nesocialni in malo človekoljubni e*lj raznarodovanja Slovencev. To ni prav r'ic čudno, saj je na čelu imenovanega zavoji** naš velilk prijatelj fašist inženir Caccese, nas je spravil ob mogočno Zadružno zve-Zo, ko je bil fašistovski federalni tajnik. SOVODNJE Sovodenjci smo se zelo razveselili dežja v preteklem tednu. Saj so bili že vsi vodnjaki skoraj suhi. Če bi v zadnjih dneh ne bi- lo deževalo, bi se morala naša občinska uprava obrniti na goriško županstvo' in tamkajšnje gasilce, da bi nam vsaj za slkrajno potrebo pripeljali vode. Dež nas pa je, hvala Bogu, rešil skrbi in tudi stroškov. Zvedeli smo, da je ministrstvo odbilo pršnjo občine za dolgoročno posojilo, s katerim bi asfaltirali cesto od Gorice ®koz:i So-vodnje in Rubije do Gabrij. Vlada trdi, da je občina prošnjo vložila prepozno. Sedaj bo treba iskati drugih poti, da se to vprašanje ugodno reši. Mnenja smo, da ne more majlma občina naložiti svojim davkoplačevalcem talko velikega bremena. Vprašanje bi morala rešiti država ali pokrajina. OBVESTILO V današnji številki prilagamo položnice za naše naročnike iz Goriškem Prosimo, da Jih Izpolnijo ter nesejo na poštni urad! Uprava ODLIKOVANJE GORIŠKE VISOKOŠOLKE Pred nekaj dnevi so v Ljubljani razdelili, kakor smo že poročali, Prešernove nagrade. Med nagrajenci so tudi študentje in to je hvala vredno dejanje, saj jih vzpodbuja k vestnemu študiju. Če bi naša manjšina imela Narodni svet, bi tudi ta razpisal podobne nagrade za študente v zamejstvu. Vsakdo mora priznati, da bi to bilo zelo potrebno in koristno, kajti premnogi starši tožijo, da nekateri naši visokošolci prepočasi in premalo študirajo. Upravni odbor Prešernovega sklada je po-lelil letošnje nagrade za najboljše naloge kar 41 visdkošolcem. Med nagrajenci je tudi slušateljica tehnične fakultete^ Marija Močnik, hčerka g. Humberta Močnika, profesorja na slovenski strokovni šoli v Gorici. Pridnemu delkletu iz srca čestitamo. IZ PODGORE Še je živ v starejših ljudeh oni strašni dan pred 20 leti, ko je v prostorih sedanje zadruge jestvin zločinska roka zastrupila podgorskega organista in skladatelja Lojzeta Bratuža. S samokresom so ga prisilili, da izpije kozarec strojnega olja, ki je pomenil za Bratu/a — smrt! Starejši pevci vedo še povedati, kako so ravno na večer njegove smrti zapeli Lojzetu njegove »Kraguljčlke« pred bolnišnico pri Rdeči hiši, kjer je revež ležal. Kakor tato- vi so se pril azili pod okno in tam prav tiho odpeli, Gigi jih je slišal in spoznal: »Moji fantje, moji dobri fantje, zadnji mi pošiljajo pozdrav!« Prinesli so mu ga v imenu vse-fra s1 »venskega ljudstva, ki je trepetalo za njegovo usodo. Lojze je medtem umiral. Iznenada so se pevci morali prav hitro oddaljiti, zroč z rosnimi očmi v razsvetljeno okno. Prav tedaj je namreč presekalo nočno tišino ropotanje motorjev in avtomobilov bližajočih se črnosrajčnikov. Kakor zločinci so se morali slovenski pevci razkropiti ter Se poskrit-i po olkoliških njivah, iz katerih so Se dvignili šele, ko so zvezde ugašale in-se je prikazala zarja. Nato so se zbrali na dogovorjenem kraju z žalostjo v srcu. Na vse to smo mislili, ko smo se udeležili nedavne svečanosti na Placuti ter se spominjali na moža, ki bo ostal za vse čase našemu narodu svetel zgled požrtvovalnosti, ljubezni in junaštva. ŽALOSTNA VEST V soboto popoldne se je v Gorici bliskoma razširila vest, da je v mariborski bolnici umrl sem tukajšnjim Slovencem dobro znani zdravnik dr. Lojze Simoniti. Pokojnik je več let služboval v Gorici. Zaradi bolezni se je šel nekaj časa zdravit na Dunaj, zatem je bil nelkaj let zdravnik na Golniku, pozneje pa je postal primarij Splošne bolnice v Slovenjem Gradcu. Pretekli leden se je hudo ponesrečil na avtomobilski vožnji iz Slovenjega Gradca v Maribor. Zaradi pretežkih po.skodb je umrl v tamkajšnji bolnici. Dr. Lojze Simoniti je bil mož blagega in plemenitega značaja, dober in vnet javni prosvetni delavec. Ves čas svojega zrelega življenja se je živahno udeleževal kulturnega dela na Goriškem in Štajerskem; bil je zlasti odličen predavatelj. Pokopali so ga v torek v Slovenjem Gradcu. Plemenitemu pokojniku naj sveti večna nič in dobri Bog naj mu bo bogat plačnik. Njegovi užaloščeni družini, gospe vdovi Cveti, sinovom dr. Juriju, Mitju in Primožu ler hčerki Marjetici, materi Katarini in preostalim sorodnikom naše islkreno in globoko sožalje, kateremu se pridružuje tudi uredništvo Novega lista. SMRT SLOVENSKEGA UMETNIKA Pred nekaj dnevi je umrl v Ljubljani akademski slikar Milan Klemenčič, ki se je rodil v Solkanu. Dolgo let je služboval ikot državni uradnik v Bovcu, nato pa v Ajdovščini. Po prvi svetovni vojni se je pa stalno naselil v Ljubljani in se v glavnem posvetil lutkovnemu gledališču, ki ga je začel gojiti že v Ajdovščini. Če se je ta umetnost med Slovenci tako odlično razvila in se priljubila mlademu ter tudi odraslemu svetu, gre zaslu-ga v prvi vrsti tihemu, a zato* vztrajnemu in nesebičnemu pokojniku. Slovenski (kulturni svet ga bo ohranil v trajnem in hvaležnem spominu. Naj mu sveti večna luč! Njegovi užaloščeni družini in sorodnikom izrekamo srčno sožalje, kateremu se pridružuje tudi uredništvo Novega lista. NENADNA SMRT V noči med torkom in sredo je v Gorici iznenada umrl za srčno Ikapjo 58-letni industrialec Jože Jakil. Pokojnik je bil sin Andreja Jakila, ki se je iz revnih začetkov povzpel s svojo nadarjenostjo in podjetnostio na položaj vodilnega slovenskega industrij, fkega podjetnica. Njegov sin Jože je b>'l vse življenje narodno zaveden Slovenec. Nai v miru počiva v ljubljeni domači zemlji. Nie-°ovi ženi in vsem sorodnikom izrekamo globoko sožalje. PODBONESEC Podbonesee je hribovita obmejna občina v gornjem delu Nad iške doline med Matajurjem in Ivancem. V njej je 55 večjih in manjših vasi, ki štejejo skupno 3686 duš. Razen Črnega vrha in Bročane so vse vasice povezane z dolino-, SREt AL A! „ ^ fsftif.JKDO 6TA IN OD KOD' 'PRIHAJATA?! .,£3, SA5 3£,„;M ST03!! kROKE KVIŠKU! [MEJ, UA3 3E TO?! KON3 NOČE VEČ. />r |SMENTA,NI6EM MISL1LDA CTA 6E| Ml S SV03IMA KL3Ue>ETOMA TOLI-KO ODMAKNILA... KO BI LE VEDEL, ČEMU TA NEUMNA ŠALA!?,.. KA3TI ČR^I KAVB03 NE BI DVIGNIL ROUUUM, UMNA3STORIM3 J HA1A! BRŽ. ZAl 1 'J 'f/liš/f MIKALE! / IROMA3 ?>TA 9>E TRDON3A IN ZVITO-REPEC AKRILA, ŽE SE 3E P03AVIL ČRNI 3EZDEC. IN DRVEL PROTI ZA-SEDI... OHMBBHI TRD0N3A IN ZVITOREPEC STA TUDI HITELA. NA VSO MOČ,,,, TRD0N3A IN ZVITOREPEC STA TUDI HITELA. NA VSO MOČ,,,, KA3TI ČR^I KAVB03 NE BI DVIGNIL ROR„.UM, UMNA3STORIM3 J uaiaibrž. zaI i 'J 'f/liš/f MIKALE! / IV TEM MU 3E TRIžVl« ŽGALA MIMO i U5SS KROGLA.,. J RV1&KU ST03llW^^^ » VDA3 SE! OBKOL3EN ^ Sl !'• W ...TODA TUDI ZA N31M 50 ŠTRLELE PUŠKE IZZA SKAL... KMŽPOTA i\ ljubezni Ina se je ustavila pri čajni mizi. Zagledala se je v dragoceni kristalni čaši z rdečimi rožami, :k.i sta stali med pripravljeno po-*odo. Skozi odprta, široka rtkna je plavalo v sobo zlato popoldansko ®once. Ina je stala sredi žarečega bleska , a jo je zeblo. Žalosten na-Sl®eh je legel na njena ustna. Takšno je bilo njeno življenje: pol-110 ®ijaja, polno sonca — Ikrog nje pa mrzlota. Ina je šla v sosedno sobo in se je začela ogledovati v visokem zrcalu. Vitka postava, nežno izrezan obraz, usta in oči, željne živ-Jenja. Kakšne so bile te oči? Sinje, ko je sijalo sonce v njih. Ie®ne in mrtve, ko so se topile v žalosti. Zopet jo danes nekaj razjeda, bolest spet kljuje. Rudi Brit pa ne ve nič o tem. Dvignila je roko in si pogladila lepe las«. »Sem kaj kriva?« se je spraševala. »Sem muhava in ga ne ra- zumem? Imam jaz prav ali on?« Pet pojočih udarcev je zabrnelo v tišino. Nekdo je potrkal. »Naprej!« Vstopila je sobarica Rasana: »Ali naj prinesem, gospa?« Ina se je mukoma nasmehnila: »Še ne, Rosana, moj mož še dela«. Dekle je že bilo štiri leta v hiši. Skupaj z gospodinjo sta prišli, zato si je že smela dovoliti Ikako opazko. »Gospod ni danes še ničesar zaužil. Pred eno uro sem iz ateljeja odnesla vse kosilo, kakor sem ga bila prinesla.« Ina je prikimala. Kakor se je večkrat zgodilo, tako tudi danes: sama je kosila, čeprav je Rudija trikrat ukazala poklicati. Nato je velela sobarici, naj mu nese kosilo v atelje. Sporočil je, da bo do štirih še delal, potem pa pride prav gotovo k južini. Zdaj pa je že peta! Ina je šla iz sobe naročit, naj imajo čaj na gorkem, sama pa da gre po moža. Rosana je gledala za njo. Oba je imela rada. Dobro se je počutila pri njiju, zato je tudi z njima čustvovala. V svojem preprostem srcu je čutila, kakšna nevarnost gTozi temu zakonu, sklenjenemu iz velilke ljubezni pred štirimi leti. Danes je prav obletnica. Gospodar je na to kar pozabil. Niti IV REDU, VDAM SE, LE P0VE3TE. , KAJ ŽELITE OD MENE. ZLATA Nq MAM - REVEŽ. SEM!; r REVEŽ.?! HOHOHO HOl: TV030 GLAVO UOČEMO-r\ ŽIVO ALI MRTVO!! 5«» toa.ii* ii a » m I TEDENSKI KOLEDARČEK 24. februarja, nedelja: Matija 25. februarja, ponedeljek: Valburga 26. februarja, torek: Andrej 27. februarja, sreda: Gabrijel 28. februarja, četrtek: Roman 1. marca, petek: Albin 2. marca, sobota: Simplicij VALUTA — TUJ DENAR Dne 20. februarja sl ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos švicarski frank zlato napoleon dobil oz. dal za: 634—636 lir 23,75—24,50 lir 85—90 lir 153—158 lir 1640-1700 lir 148—150 lir 15—18 lir 147,50—148,50 lir 722-725 lir 4925—5125 lir RADIO TRST A Nedelja, 24. februarja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše: Diomira Fabjan: »Rdeče rože«; 13.30 Glasba po že Ijah; 17.00 Slovenski zbori; 18.00 Beethoven: Koncert za violino in orkester v D-duru; 20.30 Donizetti: »Lucia di Lammermoor«, opera v 3 dej. Ponedeljek, 25. februarja, ob: 13.30 Franck Pour cel in njegov godalni orkester; 18.32 Z začarane po lice; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Znanost in teh nika; 22.00 Slovenske balade; 21.15 Velika dela slav nih mojstrov. Torek, 26. februarja, ob: 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zdravniški vedež; 20.30 Slovenski oktet; 21.00 Karel Mauser: »Kaplan Klemen«, drama v 5 dej., igrajo člani Radijskega odra. Sreda, 27. februarja,.ob: 13.30 Lepe operne arije; 13.15 Gershwin: Druga rapsodija; 18.30 Pisani balončki; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Obletnica te dna; 22.00 Liki in izpovedi italijanskih sodobnih književnikov; 22.15 Skladbe Johanna Straussa. Četrtek, 28. februarja, ob: 12.00 Alpinizem in smu čarstvo; 19.15 Šola in dom; 21.00 Dramatizirana zgod ba: Viktor A. Krylov: »Medved snubač«; nato Pri ljubljene melodije; 22.00 Nove knjige in izdaje. Petek, 1. marca, ob: 12.00 Življenja in usode; 13.30 Glasba po željah; 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.15 Operne uverture in arije. Sobota, 2. marca, ob: 12.00 Tuje navade in okusi; 13.30 Lepe operne arije; 16.00 Utrinki iz znanosti m tehnike; 18.30 Glasba za naše malčke; 19.15 Šesta nek s poslušalkami; 21.00 Teden v Italiji; 21.15 Do nizetti: Izvleček iz opere »Ljubavni napoj«; 22.10 Večer v Parizu — Orkester Franck Chacksfield. VPMŠMJA M ODGOVORI Vprašanje št. 346: V časopisih berem, da so zdrav niki svetovali kneginji Grace iz Monaca, naj v dobi dojenja pije mnogo piva. Kje je vzrok tega zdravniškega nasveta? Odgovor: Doječe matere potrebujejo več tekočine kot navadni ljudje. Na Bavarskem, v znani pokrajini piva, svetujejo zdravniki na splošno vsem doječim pivo. Vse kaže, da tako ravnajo tudi drugi zdravniki. Voda je prazna, vino ima preveč alkohola, mleka in čajev nekatere matere ne prenesejo, pivo pa vsebuje poleg malo alkohola še precej re dilnih snovi, predvsem apna in fosfatov, ki so se stavni del materinega mleka. Vprašanje št. 347: Zelo važen odstotek delavske plače je tako imenovana draginjska doklada (con-tingenza) ,ki se dviga ali niža na podlagi tako ime novanega indeksa cen. Kaj je indeks cen? Kako ga določijo? Odgovor: Indeks cen ima neko izhodišče, to je neko določeno leto. Indeks cen nam pove, kako so se cene spremenile v razmerju z dotičnim letom. Za določanje draginjske doklade velja v Italiji kot izhodišče leto 1938, to je zadnje predvojno normalno leto. Najprej ugotovijo, kakšne so bile v dotičnem le tu cene različnih predmetov, seveda predvsem takih, ki so za življenje nujno potrebni, n. pr. cene kruha, mesa, olja ,masti, zelenjadi, sadja, sladkorja ali kave, pa tudi obleke itd. Če je leta 1938 n. pr. sladkor stal 6 lir kg in stane zdaj 240 lir, je danes 40 krat dražji. Zato rečemo, da je današnji indeks za sladkor 40. Če je leta 1938 stal kg mesa 7 lir in stane danes 700 lir ali 100 krat toliko, je današnji indeks za meso 100. Tako lahko ugotovimo indeks za vse predmete in dajatve, ki imajo večinoma zelo raz lične indekse: to pomeni, da se niso vse življenjske potrebščine podražile v enaki meri. Za določitev dra ginjske doklade (contingenze) se ugotovi indeks vseh potrebščin, ki jih ima srednja družina 5 članov v določeni dobi (teden, mesec itd.). Ta indeks se spre minja, kot se spreminjajo cene. če se indeks zviša, je potrebno zvišati tudi draginjsko doklado. Za vso Italijo velja indeks, ki ga izračuna posebna komisija, v kateri so zastopani vlada, delodajalci in sin dikati. Indekse cen določa tudi vsaka pokrajinska trgovinska zbornica; indeksi nam povedo, koliko so se življenjske potrebščine zvišale v določeni pokrajini. V časopisih lahko čitamo, da je indeks n. pr. sladkorja 40 ali pa tudi 4.000. V bistvu je to vseeno, samo zavedati se moramo, da je v prvem primeru cena leta 1938 postavljena kot 1, v drugem pa kot 100. VESEL DOGODEK Gospodu Miranu Kuretu, občinskemu odborniku v Dolini, se je rodil zdrav in lep sinček Stojan. Srečnemu očetu in mladi materi iskreno čestitamo. KULTURNE VEST! Ob koncu preteklega tedna so bile v Bologni večje slovesnosti, s katerimi so počastili petdesetletnico' smrti pesnika Giosua Carduccija. Manjše spominske slovesnosti so priredili tudi v nekaterih drugih italijanskih mestih. Nenadno je umrla komaj tridesetletna svetovno znana švedska filmska igralka Marta Toren. Poznamo jo zlasti iz italijanskega filma »Magdalena«, v katerem je igrala glavno vlogo. »Pred smrtjo ... ne obvarje koža gladka.« V soboto, 23. febr., bo ob 21. url v dvorani na stadionu »Prvi maj« II. PLES GLASBENE MATICE Igra »Avsenikov gorenjski kvintet«. Vmes bo zabavni spored Ježka (Milčinski) in drugih. Vstopnice so na razpolago v Tržaški knjigarni, ul. Sv. Frančiška 20 - tel. 37-338, in dve uri pred začetkom plesa pri blagajni dvorane. — O — V nedeljo, 24. febr., bo ob 18. url v Avditoriju ZABAVNI PUSTNI POPOLDAN Sodelujejo: »Avsenikov kvintet«, pevski duet Sonja Hočevar in Marija Ahačič z narodnimi pesmimi ter Frane Milčinski-Ježek in Pavle Kovič. — Vabila so na razpolago v Tržaški knjigami v ul. Sv. Frančiška 20. Vstopnice se dobe tudi v nedeljo v ul. Roma 15 od 15.30 do 17.30. IZ GORICE OBVESTILO BEGUNCEM V sredo, 27. februarja, ob 8.30 se bo delil živež beguncem od abecedne črke A do vključno L. Ostali bodo prejeli živež v četrtek, 28. februarja, ob 2.30. Vsi naj se oglasijo naravnost v skladišču. * * * Darovi za Alojzijevišče: N.N. iz Pevme L. 750,— Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477 ni vedel, da so še posebej zanj okrasili mizo; morda je tudi pozabil, kaj se ima godili nocojšnji večer. Prav dobro je vedela, s kakšno težavo je gospa Ina dosegla, dia bodo prav danes igrali v mestnem gledališču njeno prvo delo. Ina Brit je spravila na oder že dve veseloigri; to je njeno tretje delo. Rudi ni poznal vsebine, ni vedel, da je Ina v igri orisala njuno ljubezen, njuno življenje. To naj bi bil njen dar za četrto obletnico poroke. Ina se je odpravila prav na skrajni konec gostega parka, kjer si je njen mož — umetnik — ukazal zgraditi v popolni samoti ate- ]je' Čim bolj se je Ina bližala, tem bolj ji je bilo na ušesa udarjanje kladiva. Udarci so njene živce -kar bičali, da se je komaj premagala. Stala je že pred vrati in se je še obotavljala. Duh po mrzlem marmorju in prahu ji je polnil nos. Pogledala je visoko gor proti odru. Na zadnji destki je stal Rudi. Kladivo mu je zdrknilo iz rok, dia so na vse strani odleteli kosci marmorja. »Rudi!« Nekajkrat je morala poklicati, preden jo je slišal. Ko se je končno le obrnil, je imela vtis, kaikor da je ne pozna. »Rudi!« Tedaj šele je odložil orodje in se je trudno pogladil po čelu: »Ti si, Ina?« Sla je po deskah na oder; čez zadnjo jo je moral potegniti k sebi. Stala je tik ob njem. »Ali ne moreš še končati, Rudi?« Brala mu je v očeh, da je skoraj ne posluša. Njegove misli so plavale mimo nje. Potresla ga je za ramena: »Rudi, poslušaj me vendar, Iko govorim s teboj.« Zdaj šele jo je pazljivo pogledal. Ostro je gledal vsako potezo njenega obraza. Nagnil je njeno glavico in jo opazoval. »Kako, da nisem prej na to mislil?« je mrmral sam s seboj. »Iščem in iščem, pa imam nenadoma vse pred seboj. Moja Marija bo imela tvoje poteze; Ina, že jutri boš morala sedeti za prvo skico; potem bomo videli.« Kar utihnila je pod njegovimi pogledi. Šele čez trenutek je prosila: »Zdaj pojdeš pa z menoj, Rudi. Pozno je že.« Povesil je roke. »Da, takoj bom prišel, Ina. Še nekaj časa, pa bom glavo dovršil. Prišel bom za teboj.« Ko ga je z žalostnim smehljajem pogledala, jo je poljubil na temne lase: »Zares bom prišel.« Ina je zapustila delavnico. Preganjali so jo zopet udarci kladiva. »Nekega dne mi bo srce razbil,« je premišljevala, ko se je počasi vračala v vilo. Zopet je sedela sama — in čalkalo. Ob šestih je pozvonila sobarici. »Pokličite mi avto, Rosana. Gospodu pripravite večerjo v jedilnici, tudi večerno obleko mu položite na posteljo. Potem pa lahko greste z gospo Emo. Vstopnice bom pustila pri blagajni. Pa lepo se napravite — meni na čast.« Poskusila se je nasmehniti, a ni šlo. »Ali naj Vam pomagam?« »Hvala, ni treba; se bom že sama oblekla.« (nadaljevanje sledi)