246 Sodno-zdravniška mnenja.
bildet eine, die Parteien nicht beriihrende, innere Angelegenheit der Gerichte (vcrgl. Just. Min. Verodg. Blatt vom Jahre 1900, Seite 60). Diesem Grundsatze widcrstreitet es, wenn im vorliegenden Falle dem betreibenden Glaubiger dic Kosten der Ubersetzung der in slovenischer Sprache verfassten Aktenstiiciie (Exekutionsantrag, Exekutionsbewilligung, Brief des Volistreckungsorganes), welche einen Bestandteil des vom k. k. Bezirksgerichte Gorz gestellten Ersuchens um Exekutionsvollzug bilden, dem betreibenden Glaubiger auferlegt werden.«
V najnovejšem slučaju sem sestavil rekurz, predložil brez pre-judica, da varujem stranko škode, prevod izvršilnega predloga zahteval pa povrnitev pristojbine za prevod iz uradnega pavšala. Naziranje eksekucijskega sodišča, do krajnosti izvedeno, bi onemogočilo vsako izvršbo na podlagi izvršilnih naslovov, ki so nastali recimo v Dalmaciji, kjer je jezik sodišč le hrvatski in italijanski, v vseh onih krajih, kjer italijanščina in hrvaščina nista jezik sodišč.
Sodno-zdravniška mnenja.
Prlobčuje dr. P. Defranceschi. XVI.
Vsied sunka v trebuh počeno črevo — na sebi težka poškodba, ki je postala za življenje nevarna. (§ 152, 155 b e kaz. zak.)
Mesarski pomočnik sune z obuto nogo štirinajstletnega vajenca v trebuh, ga zgrabi za vrat in vrže s silo ob zid.
Dečku postane takoj slabo, peljati ga morajo domov, kjer začne bljuvati. V trebuhu ima hude bolečine, sili ga na stran, a niti blato, niti vetrovi ne odhajajo.
Dan po poškodbi poklicani zdravnik najde nastopno:
Slaboten dečko gleda preplašeno, ima vdrte oči, toži o bolečinah v trebuhu. Telesna toplota 38-6", žila slaba in majhna, bije 116krat v minuti. Trebuh vidno napet, na pritisk boleč, to pa osobito v okolici slepiča, kjer je zvok precej zamolkel.
Sodno-zdravniška mnenja. 247
Zdravnik odredi opij in led ter naznani poškodbo sodišču kakor težko in za življenje nevarno.
Drugi dan po poškodbi preiščeta sodna zvedenca bolnika ter oddasta izvid:
Poškodovanec zelo nemiren, se premetava v postelji, bljuva; trebuh močno napet kakor boben. Jezik suh, telesna toplota 39-5", žila bije 120krat v minuti, je zelo mehka. Desna polovica trebuha vidno otekla, zelo boleča. Zamolkli zvok sega do desnega pod-reberja in trebuhove središčnice. Nad Poupartijevem vezkom je trebušna stena v obliki jajca vzbočena. Desna polovica trebušne stene se komaj premika pri dihanju ter je mišičje le-tu napeto (defense musculaire).
Iz poročila prvega zdravnika je povzeti, da je bil poškodovanec pred štirimi tedni bolan na želodcu. Tedaj je znašala telesna toplota 38", žila močna.
Tolstnica slabo razvita. Vidne sluznice blede, očesna veznica rumenkasta. Trebuh vpadel, na pritisk bolečine v nadtrebušju (epi-gastrium). Želodčne meje in jetrna zamolklost pravilna. Slezena radi bolečin v nadtrebušju neotipna. Pritisk na slepič in njega okolico ni boleč.
Tekom enega tedna so se pa opisani pojavi izgubili in je bolnik popolnoma ozdravel.
Mnenje.
Vsled sunka z obuto nogo v desno polovico trebuha je bilo ranjeno črevo, bodisi, da je počila črevesna sluznica ali pa počre-vesna kožica. Ta rana se je vnela in razvilo se ie v kratkem času krajevno vnetje oslepičja, ki je povzročilo smrtnonevarne pojave. Poškodbo je torej smatrati za težko, ki je postala za življenje nevarna.
Razpok črevesne stene je bil povzročen vsled sunka v trebuh. Zdravje bo moteno najmanj 30 dni, nesposobnost za izvrševanje poklica bo pa trajalo več časa. Radi končnega mnenja bi trebalo bolnika zopet preiskati čez tri tedne ter se bo tedaj možno izreči o morebitni trajni bolezni ali trajnem hiranju.^)
') Poškodovanec je popolnoma ozdravel in se je končno mnenje oddalo v tem zmislu.
248 Sodno-zdravniška mnenja.
Sedanja bolezen ni v nikaki zvezi z ono pred štirimi tedni. Tedaj je bil želodec bolan (akuten katar) in je bolnik glasom zdravnikove izjave popolnoma ozdravel.
XVII.
Prebod labirintove strehe in čvrste opne — na sebi težita pošitodba v zmislu §-a 152. kaz. zak.
Na plesišču je nadlegoval plesalec svojo plesalko, ki pa ni razumela šale: potegnila je iglo iz klobuka in jo sunila proti sitnežu. Le-ta se je bliskoma zgrudil in se onesvestil. Ko so ga oblili z vodo, se je sicer zopet zavedel, a tožil je, da se mu vrti v glavi in ni mogel radi tega hoditi. Ko so ga prenesli domov, je začel bljuvati.
Poklicani zdravnik najde sledeče: zelo bled, žila mehka, bije 48krat v minuti. Iz levega ušesa se izceja kri, pomešana z neko vodeno tekočino. Bolnik ne more stati na nogah, koj se mu zvrti in bi padel, ako se ga ne bi držalo. Na glavi ni videti nikake poškodbe, niti ni najti nikakega trkoobčutnega mesta. Pritisk na bradavični odrastek ni boleč. Ko se izbriše levi sluhovod, se vidi na zgornjem zadnjem četvrtniku bobniča okroglo luknjico, imajočo v primeru en milimeter. Sluh ni prav nič moten.
Drugi dan po poškodbi se je splošno stanje poškodovančevo zelo zboljšalo: nehal je bljuvati in dobil je slast do jedi. Hoditi in stati pa vendar še ni mogel. Iz bobničeve luknjice se izceja čista vodena tekočina, v kateri ni beljakovine, pač pa sol. Ta slana tekočina ne more biti drugega, nego možganska voda. Sluh ni oslabljen, kajti poškodovanec sliši žepno uro iz daljave en meter in to enako na obeh ušesih.
Cez teden dni preiščeta sodna zvedenca poškodovanca ter oddasta izvid:
Poškodovanec hodi prosto okrog. Le kadar se hitro obrne ali pripogne in zopet dvigne, omahuje. Trdi, da se mu tedaj v glavi vrti. V zadnjem gornjem četvrtniku je luknjica še tako velika kakor ¦je šivanka debela. Sluh ni oslabljen.
Mnenje.
. Ker je tekla možganska voda jz ušesa, bi bilo misliti, da je labirint ali notranje uho ranjeno. Znaki tej domnevi so: bljuvanje,
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 249
vrtenje v glavi in motenje ravnotežja. Poškodovanje labirinta ima pa vedno za posledico oslabljenje sluha, ki jc pa bil v tem primeru popolnoma pravilen. Z ozirom na to dejstvo je misliti, da je predrla igla streho srednjega ušesa in čvrsto opno možgansko, ne da bi bila ranila možgane, pač pa je otvorila pajčevnični prostor, iz katerega se je izlivala voda v uho.
Poškodbo je označiti za težko, ker je bil važen organ ranjen. Nevarnost za življenje ni nastopila. Orodje n i bilo tako, da je z njegovo rabo navadno združena smrtna nevarnost. Zdravje bo moteno manj nego 20 dni, ravno toliko časa bo trajala nesposobnost za izvrševanje poklica.
Iz pravosodne prakse.
Civilno pravo.
a) K uporabi §-a 1295 o. d. z. za krivdo vsled izjav. — Kulpozna premotitev ustanavlja odgovornost za škodo, le če se zgodi glede na bodočo pogodbo (§ 871, 896 o. d. z.) ali če izvira od osebe, od katere je po njenih lastnostih pričakovati, da bode, ko se od nje zahteva poslovanje proti plačilu, posebno skrbno postopala (§ 1-300
o. d. z.).
A je bil za svoja posestva zavarovan pri zavarovalnici X in so zapadle zadevne letne premije po 16 K 52 h začetkom vsakega leta. Glasom zavarovalničnih pravil je zavarovalno pogodbo odpovedati najkasneje do konca septembra vsakega leta, če v prihodnjem letu zavarovanec noče več ostati pri tem zavodu zavarovan; zavarovanec mora tako odpoved lastnoročno podpisati, ako pa ne zna pisati, mora pogodbo odpovedati osebno pri družbi ali njenem zastopniku. Leta 1907 se je odločil A za drugo zavarovalnico in je sklenil s to dne 14. marca 1907 zavarovalno pogodbo, ki bi naj stopila v veljavo 31. dec. 1907. Nevešč pisanja, je šel odpovedat prejšnje zavarovanje osebno k zastopu zavarovalnice v R., vzemši sabo radi event. dokazov F. K.-a za pričo. Prišedši 7. aprila 1907 v R., je našel v pisarni ali sobi zastopnikovo ženo M. M.-ovo. V sobi je bilo več