Glas Naroda
%
List Slovenskih delavcev v o4meriki.

The first Slovenic I^aily~ in
the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays.

sntljEPON PE8ARNB: 1279 KECIOft.
it«r*4 aa I«c*i1-CUm Matter, September XI, 1903, at the Post Office At Hew -Tor*, N. Y., under the Act of OoogrMi of March S, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279
NO. 239. - ŠTEV. 239.
NEW i'ORK, THURSDAY, OCTOBER 17, 1907. — V ČETRTEK, 17. VINOTOKA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV.
Iz delavskih kropv. Polom na borzi.
Konec štrajka čevljarjev.
ČEVLJA UI, KTERI SO V SAINT LOUISU, MO., ŠTRAJKALI, SO ZOPET PRIČELI Z DELOM.
Predsednik premogarsk«* organizacije John Mitchell postaja boljši.
NJEGCV NASLEDNIK.
Vzrok; baker.
St. Louis, Mo., 17. okt. V dvaindvajsetih tukajšnjih tovarnah čevljev, v kterih delavci že pet dni štraj-kajo, so včeraj deloma zopet pričeli z delom. Štrajkalo je 23.000 delavcev, toda finančni tajnik njihove unije di, da jih še mnogo vztraja s štraj-kom.
Indianapolis. In.]., 17. okt. Tukajšnjemu glavnemu uradu United Mine Workers of America se brzojavlja, da bode predsednik imenovane organizacije John Mitchell kmalu ozdravel. Mitchell bode predsedništvo osta-vil in na njegovo mesto bode kandidiral sedanji tajnik Wilson, kteri je tudi član kongresa.
TVRDKA GROSS & KLEEBERG JE PRENEHALA S PLAČEVANJEM.
Delnice bakra so padle od 60 na 10; splošna razburjenost.
PASIVA: $1,000,000.
ADMIRAL EVANS V WASH3N6-TONU.
Posvetuje se z momaričnim oddelkom o potovanju vojnega brodovja na Pacific.
Washington, 16. okt. Hoar-admiral R..hI« v 1). Evans, i*»veljnik našega atla:m ira brodovja. dospel je semkaj in se ]e posvetoval s pomožnim mornaric ni m tajnikom Newberryjem. Admiral Evans namerava ostati tukaj jeden teden a!i deset dni, da se z uradniki mornaričneera oddelka posvetuj« o potovanju vojnega brodovja iz Atlantica na Pacific. Hidrogra-ficon oddelek morn a rit-n etra urada ima obilo tlela, ker mora vsaka ladija dobiti j m, ver nego 700 morskih kart. Vse to >e je izdelalo doma, ne da bi bila pri tem inozemska pomoč potrebna.
Včeraj popoludne, kmalo po končanju delniškega prometa, ko je bilo še vse razburjeno radi padanja delniških cen, prišla je na borzo vest, da je bankarska tvrdka Gross & Klee-berg, 25 Broad St. napovedala ban-kerot. Ta tvrdka je poslovala za tvrd-ko Heinze, ktera je lastnica bakrenih rudnikov.
Ves včerajšnji dan, zlasti pa popoludne je po finančnem okraju krožila vest o pretečem velikem bankerotu, ki ere ga so popoludne vsako minuto pričakovali, in to je bilo vzrok, da so cene delnicam še bolj padale. Na Wall St. se je tudi zatrjevalo, da bode več komisijskih tvrdk in tudi bančnih zavodov napovedalo banke* rot. —
Propadla tvrdka je tekom zadnjih
"ni poslovala z delnicami United «\ pper. oziroma z vrednostmi družbe bakra. ktere predsednik je F. A. Heinze. Bankerot je morala napovedati. ker tvrdka Otto Heinze & Co.. 42 Broadway ni hotela prevzeti večjega Števila delnic.
Ivoliko znašajo dolgovi imenovane tvrdke. ni natančno znano, dasiravno -e zatrjuje, da znašajo pasiva milijon dolarjev.
Včeraj je na borzi ves dan vladala panika. Najbolj je padla vrednost United Copper-delnie, kakor tudi <'ousolidated Steamship Co. Delnice te družbe so za nekaj časa padle celo r.a 2. United Copper, ktere so se svo-je«"asno prodajale po 60 in potem po 30. padle so \ čeraj na 10. V ponedeljek so se te delnice prodajale še po 74.
Slovenske novice.
Na svojem povratku iz Evrope obiskal nas je včeraj v uredništvu rojak inženir Mr. Ivan Moravee, kteri je v min-dem poletju po naročilu neke velike michiganske tvrdke proučeval tehnični napredek papirne in celulozne obrti na Švedskem, Norveškem, I)an.-kem, v Nemčiji in Avstriji. Na svojem potovanju se je mudil dalj časa v Christianiji, Stockhol-mu in Kodanju, Lillestrr.mu, Uflsali, Norkepingu, Berolinu, Vratislavi, v Draždanih in mnozih druzih mestih. Samoumevno je, da je tem povodom tudi obiskal svojo slovensko domovino, dasiravno le za dva dni, ker mu čas ni več pripuščal. Včeraj zvečer odpotoval je proti domu v Detroit, Mich.
Najbolj zanimiva lastnost ženske.
"Ktere lastnosti cenite pri ženski najbolj!" je vprašal pred kratkim popularni londonski tednik "Tit Bits" mladeniče med svojimi bralci. List je dobil 17,300 odgovorov. Nekaj bralcev ceni pri ženski lepoto, drugi molčečnost, tretji m lčanje. To je pa ideal le nekaj možkih. Večina izmed 17,300 odgovorov — nad 1600 — se je glasila, da ceni j-praŠanec Žensko, če zna kuhati.
320.000 frankov sežgal.
T n basa nt Loyson pri bruseljski banki je poneveril 320,000 frankov ter jih sežgal ix maščevanja, ker je bil njegov »in na zahtevo te banke zaradi malega prestopka obsojen v trimesečno ječo.
piMtelJ &oda Roda,
ki je avstr. nadporočnik v rezervi, ia-gubi šario, ker je častni svet izrekel, da j« žalil stanovsko čast.
Princeainja Mnnika Za izročitev prineeainje Monike draždanskemu dvoru je sklenil aaiki miniate raki svet takoj uveati aodnij-*k» korake. Nihfto no miali na to, d* bi aa odvzeto Tooellijeri otroka
Obravnava proti Pettibonejn.
Boise, Idaho, 16. okt. Obravnavo ; proti Pettiboneju. kteri je obdolžen sokrivde umora governerja Steunen-i berga, so preložili na 28. oktobra, ker ! je bil obtoženec dalj časa bolan, tako t da še ni sposoben vzdržati napore pri i obravnavi.
Banka bankerot.
Dresden, Ohio, 16. okt. Dresden National banka je napovedala bankerot* in prenehala s poslovanjem. Radi bankerota tukajšnje tovarne nogovic, je bila tudi banka dalj časa v nepri-likah in je svoje premoženje zastavila pri raznih drugih bankah, vendar jo pa tudi to ni moglo rešiti bankerota. Večino depozitov so stranke še pravočasno dvignile.
Nesreča na lovu.
Utiea, N. V., 16. okt. Dr. J. F. Wingenbach je minolo nedeljo z raznimi prijatelji odšel na lov v Adiron-dacke in pri tem je imel nesrečo, da je svojega tovariša Timothy O'Hara ustrelil v nogo in ga težko ranil. Wingenbach je mislil, da strelja na jelena. Ranjenca so prinesli v tukajšnjo bolnico.
Znižane'cene.
C? C velja sedaj vožnja v Ham-O&V burp.
$23 ve^a se<*aj vožnja vAntwer-
«oy velja sedaj vožnjo v Rotter-S*«1 dam.
v Havre s francoskimi brzo-parni ki.
C^C v Havre s francoskimi pošt-nimi parni ki.
v Havre s francoskimi ~na-"P vadnimi parni ki.
f v Bremen z navadnimi par-nikL
v Bremen z ekspresnimi par. niki.
«2| ▼ Trst alt Reko na parnikfh * Anatro-Americana Line.
Te cene veljajo do preklica.
Originalni listki aa dobe pri
Fr. Sakser Co.,
109 irMBwleh St., New T«rk.
Žrtve razstrelbe v Fontenetu se množe.
PRI RAZSTRELBI SMODNIKA V IMENOVANEM MESTU JE BILO OD 600 DO 1000 OSOB RANJENIH.
Mnogo ranjencev je v bolnicah že umrlo. Grozno razdejanje.
MESTO RAZDEJANO.
Fontenet, Ind., 16. okt. Število žrtev, ktere je zahtevala razstrelba tukajšnje tovarne smodnika, neprestano narašča in bode kmalo doseglo 100 smrtnih slučajev.
Ranjenih je bilo od šeststo do tisoč osob in najmanj tisoč ljudi je brez domovja. Vse hiše v mestu so razdejane. V skladišču je bilo 40,000 sodov smodnika.
Petdeset ranjencev so prepeljali v bolnico v Terre Haute in štirinajst ranjencev je tako slabih, da ne bodo preživeli današnjega dneva. Pet ranjencev je umrlo že na poti v Terre Haute. Ostali bodo morda okrevali.
Med ranjenei je tudi učiteljica Miss Susan Bishop, ktera je bila ranjena. ko se je podrlo šolsko poslopje.
Viharji v Evropi.
Velikanska škoda.
PO VSEJ JT7ŽNEJ EVROPI SO ZOPET DIVJALI VIHARJI.
Povodenj je odnesla špansko vas. Mesto San Sebastian opustošeno.
POVODNJI V FRANCIJI.
Pariz. 17. okt. Včeraj je divjal po vsej južne j Evropi grozen vihar, in pri tem je deževalo, kakor že dolgo ne. Ivor še škoda od viharjev zadnje-•ra tedna ni poravnana, zavladala je med prebivalstvom velika beda. Vihar je divjal od Maroka proti severu preko Portugalske, Španske in južne Francije. Vojne ladije ob Afriki in Španski so morale pribežati v varne luke.
Vas Olet pri Bareeloni je voda popolnoma odnesla. Rek* Llobregat, južno od Barcelone, se je spremenila v pravi vele tok, kteri zahteva vedno več žrtev.
Mesto San SetJastian v severnej Španski je razdejano, vihar je poru-val drevesa in ustavil ves brzojavni in železniški promet.
Reke v južne j Franciji so zelo narasle in so mnogo hiš podrle.
Iz Bresta se poroča, da se je ob ta-mošniem obrežju mnogo ladij potopilo in mnogo ribičev utonilo.
Nemški tumarji.
Na pt staji pred Stettinom je napadlo 50 atletov vlak, v kterem so se pripeljali atletje nekega druzega kluba. Svoje "kolege" so napadli z gor jačami in noži, da so bili vsi potniki v smrtni nevarnosti. Strojevodja je moral naglo odpeljati na prihodnjo postajo, ne da bi bil vlak mogel odpraviti in sprejeti pošte.
Otvoritev filipinskega kongresa.
Manila, 16. okt. Vojni tajnik Taft je danes otvoril filipinski kongres v nacijonalnem gledališču. Slovesnosti je prisostvovala nepregledna množica
Spomenik asa konja.
Chicago, HI., 16. okt. V nekem parku tukajšnjega mesta bodo v kratkem postavili spomenik konju Ike Cooku, kteri je pred pol stoletjem bil najhitrejši konj v tukajšnjem mestu. Spomenik bode veljal $40,000. Za to potrebni denar je os ta vil konjev lastnik Henry Graves, kteri je umrl dne 3. oktobra.
3fto si namenjeni
wraMke ter M^atcfc v Ameriko vzeti. pMIsapojasnila in voine cene na: RANK
VOTtreSenu^r* uj^tau^efai^Jbol]!
Bnilite oprezni
Iz verodostojnih virov smo zvedeli, da namerava neko takozvano, nedav no ustanovljeno "bankarsko" podjetje v New Yorku, ktero ni pod ni-kako kontrolo, in je toraj tudi brez vsake odgovornosti, rojakom razpošiljati cirkularje, s kterimi jih bode vabilo, da pri tem podjetju nalože svoj prihranjeni denar.
Kakor rečeno, to podjetje ni pod nikako državno ali zvezino kontrolo, nima — razun velikanskih dolgov — nikacega premoženja in toraj tudi za varnost denarja ne more jamčiti, dau-siravno bode morda obljubovalo velike obresti, samo da na ta način zlorabi zaupljivost nevednih ljudi.
Ker želimo, da bi naši rojaki ne prišli v tak položaj, v kakoršnjega so baje zabredli ameriški Hrvatje, svetujemo rojakom, da nalože svoj težko prihranjeni denar le v državne ali pa ljudske (nacionalne) banke in tmst-kompanije, nikakor pa ne v zasebna podjetja švindlarskih špekulantov. Najbolje pa je, ako pošljejo svoj prihranjeni denar v staro domovino, kjer imamo na razpolago mnogo dobrih bank ali hranilnic. Za slnčaj, da dobi kdo kak tozadevni poziv ali cirkular, naj ga takoj uniči, da se mu ne bode
treba kesati potem, ko bode prepozno. * * *
Nadalje svarimo rojake pred nar-bavo delnic neke ' *parobrodne" družbe, ktera nima niti čolna in seveda tudi paraika ne. Nek hrvatski list je to "družbo" in njene delnice preje razkrinkal in dokazal, da so brez vrednosti. Sedaj pa isti list, — naj-brže vsled podkupljen j a — priporoča one delnice kot blago, ktero ima kako vrednost. Rojakom svetujemo, da pa-robrodnih delnic ne kupujejo, ker v tem slučaju zgube svoj denar; ako je pa bil kljub vsem svarilom kedo tako nespameten, da si je nabavil te delnice, naj nemudoma zahteva svoj denar, da ga ne zgubi.
Slovenske liste, kterim je blagor našega ljudstva pri srcn, prosimo, da to ponatisnejo.
Fran Josipova bolezen se vedno spreminja.
URADNA POROČILA O CESARJE VEJ BOLEZNI SO ŠE VEDNO UGODNA.
Na Dunaj je dospela njegova hči Valerija s svojim možem.
V DRŽAVNEM ZBORU.
Dunaj, 17. okt. Cesar Fran Josip se je včeraj ves dan dobro počutil, toda zvečer je temperatura zopet pričela naraščati in cesar je postal zelo utrujen.
Tekom popoludneva se je razgovar-jal kake pol ure s svojo hčerjo Marijo Valerijo in njenim možem Fran Salva tor jem. Oba je cesar sprejel pri vratih svoje sobe.
Po tem obisku je kosil in je bil zelo dobre volje, nato ga je pa kmalo zopet zgrabila mrzlica. Kašelj se še ni spremenil.
Inače so si pa vsa poročila o ce-sarjevej bolezni vedno protislovna in oficijelni buletini so izdelani večinoma po neodgovornih uradnikih. Zdravniki bodo sedaj dovolili cesarju seta ti po solncu. Tukaj se zatrjuje, da bode šel cesar, ako ozdravi, na Tirolsko, kjer namerava dalj časa ostati.
Včeraj so tukaj otvorili avstrijski državni zbor in tem povodom je predsednik poslancem naznanil, da se cesar dobro počnti.
Maroko in Francija. Pogajanja za protektorat.
FRANCIJA SKUŠA PRIDOBITI VSE ŠPANSKE KORISTI V MAROKU.
Sultan je v to že dal svoje privoljenje. — Mulaj Hafid se bliža Casablanci.
SVETA VOJNA
Tangier, 17. okt. Tukaj kroži še nepotrjena vest, vsled ktere je sultan Abd ul Azis Franciji privolil, da zamore dati Spanskej denarno odškodnino za njene koristi v Maroku, zlasti za one v Melilli in Ceuti, nakar odstopi Španska svoje koristi v Maroku Franciji.
Iz Casablance dospelo je v Tangier večje število čifutov, kteri so ostavili mesto, ker so domačini prinesli vesti, da se Mulaj Hafidova vojska s 25 topovi bliža Casablanci z namenom, da mesto bombardira, ako ga francoske čete nemudoma ne ostavijo. Ta vest je najbrže pretirana, vendar pa pomeaja, da postaja Mulaj Hafid v Maroku vedno bolj vpliven.
Paris, 17. okt. Iz Maroka prihajajo vedno bolj vznemirljiva poro Čila. Mulaj Hafid je upotrebil obravnave med sultanom Abd ul Azi som in francoskim poslanikom v Rabatu za to, da agituje med Arabci za sveto vojno proti kristjanom. Južno od Casablanee je zbral 2000 bojevnikov, docim zojaet drng\ zatrjujejo, da se b« de njegova vojska v kratkem razšla. Na jugu se pa zbirajo Arabci pod zastavami Mulaj Hafida. Vse to pomenja veliko nevarnost za Abd ul Azisa, čegar vojaki neprestano de zertirajo, ker že dalj časa niso dobili plače. V kratkem je pričakovati, da bode Mulaj Hafid pričel oblegati mesto Rabat. * Casablanca, 16. okt. Stoinpetdeset arabskih jezdecev, kteri vsi so imeli moderne puške, prijezdilo je v franco sko taborišče, kjer so se udali generalu Drudeju.
Paris, 16. okt. General Drude po roča, da se vojska Mulaj Rašida, ktera se mudi blizo Casablanee, hitro pomanjšuje.
-o-
ROOSEVELT PLAVA V LEDENEJ VODL
Dosedaj se mu še ni posrečilo ustreliti medveda.
Stamboul, La., 16. okt. Predsedniku Rooseveltu se dosedaj še ni posrečilo ustreliti medveda, toda domačine je danes iznenadil s tem, da se je kopal v Bear Lake, ^ siravno je bilo tako mrzlo, da je voda zmrzovala.
Druzih novic iz predsednikovega taborišča ni. Lov se konča v soboto.
$16,600 aa mosa
Newyoriko nadso^išče je včeraj obsodilo New York Contracting and Trucking Co. v plačilo odškodnine v znesku $16,500, ktero svoto dobi Mrs. Julia Lane. Njen mož se je namrai ubil, ko je padel v jamo pri izkopavanju za tunel Pennsylvania ieles-niee. —	^
Brezplaeio m
da k najcenejši, najboljši in najdfrektnei-Si progi mm. Slovene«. Pilite na Aostro-Aaserfcaaa Lin, WMliiill Building,
jdfrektnej-
Potres v Novej Angliji.
Lowell, Mass., 16. okt. Včeraj zvečer ob 7:10 je bilo tukaj in v vseh predmestjih čutiti jak potres, ki je trajal tri se&unde. Pri tem je bilo tudi slišati podzemsko bobnenje. Posode so popadale na tla in prebivalci so prestrašeni bežali na prosto. Škode ni bilo nikjer. Potres so čutili tudi v Lawrence, Mass., Londondery, N. H., in druzih krajih južne Hampshire
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
aa $ 10.30 ............ 50 kron,
aa $ 20.50 ............ 100 kron,
aa f 40.90 ............ 800 kron,
za $ 103.00 ............ 500 kron,
aa f 204.00 ............ 1000 kron,
aa $1017.00 ............ 6000 kron.
Poitarina Je viteta pri tah svotah. Doma n aakanne vvuto popolnoma (splačajo bran vinarja odbitka.
a kr. pofeni hranilni mrmd v 11. do
IS. M.
P—rje nasa postati J« njpidfrs noj« do fss.00 v gotovini ▼ priporo-bm»m aH miailnaaa piara, vogje
(Mhr aH pa Www Teck Baak Ml
"oMljj[jE^SL?1*^
Iz Avstro-Ogrske, Negodba in drž. zbor.
MED AVSTRIJO IN OGRSKO SKLENJENA NAGODBA ' PRED AVSTRIJSKO P O S LAN SKO ZBORNICO.
Poldrugo nro trajajoči govor mini-sterskega predsednika Becka.
BANČNO VPRAŠANJE.
Na daljnem Iztoku. Izseljevanje v Sibir.
IZSELJEVANJE IZ EVROPSKE RUSIJE V SIBIR NEPRESTANO NARAŠČA.
Na desetrtisoče naselnikov tabori ob Amuru in Primorska j i.
JAPONSKI PRESTOLONASLEDNIK V KOREJI.
Dunaj, 17. okt. V poslanskej zbornici avstrijskega državnega zbora, ki je včeraj pričel s sejami, je minister-ski predsednik Beck poslancem predložil med Avstrijo in Ogrsko sklenjeno nagodbo, o kterej je govoril poldrugo uro. V svojem govoru je izjavil, da je v nagodbi vse ono, kar je bilo z mirno vestjo mogoče doseči. Ogrska je svoje doprineske za skupne izdatke zvišala le za dva odstotka. Carinska in trgovinsko - politična skupnost ostane Še v nadaije nespremenjena in sklenil se je tudi popolni medsebojni tarif, kteii bode tvoril podlago trgovinskim pogodbam. Na-godba ostane veljavna do 1. 1916. Z ozirom na železniško vprašanje se je dosegel kompromis. -
Obravnave glede skupne banke se bodo nadaljevale, ako pa do tega ne pride, ostane dosedanja bančna skupnost nespremenjena.
Govoru ministerskega predsednika ni nihče ploskal v znak, da z nagodbo ni nihče zadovoljen.
Posvetovanja o nagodbi se pridno v torek. Kakor se poroča iz Ogrske, tudi v tamošnjem državnem zboru nagodbe ne bodo odobrili.
MARCONI JE V BREZŽIČNI BRZO-JAV.
Transatlantična zveza prične danes poslovati.
Glace Bay, Nova Scotia. 17. okt. Alarconijeve brezžične brzojavne postaje tukaj in v Cliffdemu na Trškem prično danes z razpošiljanjem brzojavk preko Atlantika. Danes bod v prvej vrsti razpošiljali časniska poročila med newyorskimi, londonskimi in montrealskimi časopisi. Prvo brzojavko v Evropo odpošlje ministerski predsednik Canade, Sir "Wilfrid Lau-rier. kteri bode Angliji čestital vsled nove zveze s Canado. Prvo brezžično brzojavko v Ameriki dobi newyorski list 4 4The New York Times".
JAPONSKA IN AMERIKA V RTJ-SKEJ LUČI.
Komentarji k Taftovemu govoru v Tokio.
Petrograd, 16. okt. Tukajšnje časopisje vsestranski komentuje govor vojnega tajnika Zjed. držav Tafta v Tokio^felasti pa ono, kar je Taft dejal glede Filipinov. Iz tega govora je baje lahko uvideti, da bodo Zjed. države pričele na Pacifiku gojiti eks-panzivno politiko. "Novoje Vremja,f piše: "Vojna med Zjed. državami in Japonsko je neizogibna, ker inače bi se Amerika že davno rešila tako drage kolonije, kakor je Filiponsko otočje. Do vojne pa seveda za sedaj še ne pride, ker je Japonska brez denarja.
Indijanci pri goveraerju-
Albany, N. Y., 16. okt. K guvernerju Hughesu dospela je včeraj delegacija Indijancev iz Oneide, Madison County, N. Y. Dospeli so glavarji W. Honyuat Rockwell, Simeon Elm in Paptist Day, da naprosijo governerja pomoči in varstva pred belimi. Oni trdijo, da jih nameravajo beli pregnati iz njihovih zemljiSS, kajti beli trdijo, da so vknjiženi na indi-janskih zemljiščih. Vknjižbo je pred mnogimi leti privolil nek star Indija-nae. Z Indijanci je dospel tudi po-moini generalni pravnik Deeker in ffur— jim je^dajal, da bode pomagal pulti do njihove pravica
Vladivostok, 17. okt. Iz evropske Rusije prihajajo naseljenci v Sibir v vedno večjem številu, kterd tako narašča, da oblasti nikakor niso v stanu biti kos položaju. Velikanske pokrajine, določene za nasehiike, še niso izmerjene ia razd ljene. tako da jih še^ne more j ■ raziuliti na-cinikom.
Na desettisoče naseljencev tabori ob železnici v Amorskej iru >erniji in v Primorskaji. Preko zini bodo morali najbrže žive: i v šotorih.
Seoul. Koreja. 17. okt. Korejski cesar in prestolonaslednik ~:a v. era j odpotovala v Chemulp . Prestolonaslednik se je v prvič peljal po železnici in radi tega se je za vožnjo zelo zanimal. Cesar in prestolonaslednik sta potovala v Chemulpo, da pozdravita japonskega prestolonaslednika, kteri se je popoludne izkrcal. V Chemulpu so v<e hiše okrašene. S p sebnim vlakom še je pripeljal v Seoul. Tu so hiše okrašene s korejskimi in japonskimi zastavami. Zvečer je bilo mesto lepo razsvetljeno.
V VARSTVO PACIPICNEGA OBREŽJA.
Zaliv Half Moon bodo utrdili z novimi trdnjavami.
St. Francisco, CaL, 3 6. okt. V kratkem se pr:Čno uresničevati načrti vojnega oddelka glede utrditve paci-fičnega oddelka. Pred vsem prično graditi utrdbe v Half Moon Bay, kteri zaliv je napadom sovražnega brodovja najbolj izpostavljen in ki je pri obrambi mesta San Francisco velike važnosti. Vlada bode tam zgradila take trdnjave, da bode prihod sovražnega brodovja nemogoč.
KRETANJE PARNTKOV.
Dospeli so:
Barbarossa 16. okt. iz Bremenr. s 1798 potniki.
President Lincoln 15. okt. iz Hamburga (že poročano) s 1S39 potniki. Neckar 16. okt. iz Genove s 560 potniki.
Oceanic 15. okt. iz Live»-p ola (že poročano) s 1040 potniki.
Dospeti imajo:
Hudson iz Havre.
Cretic iz Geinove.
Emilia iz Trsta.
Slavonia iz Reke.
Smolensk iz Lib a ve.
Deutsehland iz Hamburga.
Hudson iz Havre.
Arabic iz Liverpoola.
Bulgaria iz Genove.
St. Paul iz Southamptona.
Umbria iz Liverpoola.
La Lorraine iz Havre.
California (novi) iz Glasgowa.
La Bretagne iz Havre.
Rhein iz Bremena.
Vaderland iz Antwerpena.
Statendam iz Rotterdama.
Kaiser Wilhelm II. iz Bremena.
Grosser Kurfuerst iz Bremena.
Ultonia iz Reke.
Campania iz Genove.
Odpluti so:
La Touraine 17. okt. v Havre. Amerika 17. okt. v Hamburg. Celtic 17. okt. v Liverpool. f Main 17. okt. v Bremen. Koreja 17. okt. v libavo.
OCpluli bodo:
Finland 19. okt. v Antwerpen. Philadelphia 19. okt. v Southampton, liusitania 19. okt. v Liverpool. Koenig Albert 19. okt. v Genovo. Columbia 19. okt. v Glasgow. Patriota ISL okt. v Hamburg.
Prvi slovenski dnevnik v
Zj edin j enih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
\ Sloveaic Daily. >
Ovned an.I poblL-lie«! by the SLO VENI C PUBLISHING COMPANY
( a corjtoraition}.
FRANK SAESER, president. VICTOR VAIJAVEC, Secretarv. LOUIS BKNKDIK, Treasurer.
Piaee of bt^inesf of the «'orporation and addree«ee of above officers: Greenwich Street, Boroogti of Maniutttaiv New York City, N. Y.
Za	leto velja list u Ameriko ... $3.0>
„	pol leta.............1.50
,,	leto u me>to New York - . . 4.00
„	pol leta za mesto New York . 2.0U
,,	Evropo u vi»e leto.....4.50
,, ,, ,, pol leta.....2.50
„ ,, „ četrt leta .... 1.75
V	Evropo pošiljamo skupno tri številke.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemži nedelj in praznikov.
"GLAS tNARODA"
("Voice of the People") lasne«! every, day. except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Advertisement on agreement.
Dopisi brvi podpisa in otiobnosti se ne aatisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Onler.
Pri .-premem t »i kraja naročnikov prosimo, da >e nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje naj-leino naslovnika. Dopisom iii pošiljat vam naredite naslov:
"Glas Naroda" 109 Greenwi. li ^Street, New York City.
Telefon : 127'« Hector.
Gospodarsko nazadovanje.
KLerakoli dežela v gospodarskem p ~ledu napreduje, tam je tudi draginja vseh potrebščin skoraj neizogibna. Tekom gospodarskega. napredka, kteri se je pri nas pričel leta 1900 in od te<laj naprej bil stalen, so se vso potrebščine neprestano po-draževale tako. da so sedaj za petdeset odstotkov dražje, nego so bile v dobi slabih » asov leta 1S1HJ. Kak r (turno, prebivalstvo lahko kupuje, kadar živi v blagostanju, in tedaj tudi ▼eč potrebuje. Vsled tega tudi izdelki kvantitativno napredujejo in pu<le.iiea temu je p dražitev. Ako se pa ;»la_ra in izdelkov manj potrebuje. jx.-:ane tu«]; cenejše in to je ne-varljiv znak nazmdoraaja gospodarskega razvoja.
Ta z iak je sedaj p javil, kajti ir;r«.v.<ki agenturi, kteri izdelujeta pri na:-, statistične podatke o ceni raznega blajra, s;a konsta;irali, da so ct-r.e s 1. oktobrom (pri trgovini na debelo! nazadovale- Nazadovanje cene bakru, «» kterem smo že j>oročali. je im.-lo brt«tivi mno velik vpliv na trg.ivi~.-e in 1. oktobra je padla tudi c< :ui »■;-•/ i, bomltažu, volni, lesu itd., v-lt i -:;r n ira pa>ti tudi cena iz-dt Ik v \/. navedenih su roga tov. Cena v lit-T.im izdelkom je padla baš pred par .ItM-vi. i:i -ioer za poldrugi cent pri yardu.
Da-i ravno s«* je ponekodi cena premogu vsled prekupovanja p višala, je
:ia premoja v splošnem oziru vendarle padla, in sicer ne slučajno, kajii p misliti moramo, da je zima pred vrat mi. Tudi pri drugih pridelkih in izdelkih je opaziti padanje cene, kar vtič nam dokazuje gosj»odarsko nazadoval, [o. Dokler se to nazadovanje cen polagoma razvija, tako da trgovinski kriza ne nastopi iznenadoma, je to blagodejna in ne nevarna pojava, kajti priznati moramo, da smo gospodarski prehitro napredovali, kar nikakor ni zdravo Posledica temu so brezupne razmere na denarnem trgu. vsled kterih morajo jw»vsem sol-ventna podjetja propasti, ker ni mogoče dobiti kredita.
Italijani in Nemci.
Nem«'i in Italijani so si veliki prijatelji in zavezniki, ko gre za to, da se mahne po Slovanih.. Sicer pa si med .seboj srdito mečejo polena pod nojre. Čim prihaja nemški interes v navskrižje z italijanskim, in narobe, ^v hipu se jenjuje intimno prijateljstvi. in gosijtoda nemška in italijanska. so si najiniimneji - sovražniki. To spreminjanje bojne fronte v nemškem in italijanskem taboru se posebno izrazito pokazuje ob vprašanju italijanskega vseučilišča. V imenu ** kulture" so si Nemi-i in Italija.:) i zavezniki proti Slovanom. Čim pa pride vmes vprašanje italijanskega vseučilišča — torej kulturnega zavoda par excellence, — nečejo Nemci tue čuti o italijanski kulturi 1
Glasila vseh političnih smeri V nemškem tat* ru ae odločno, vo je vito upirajo zahtevi Italijanov po lastnem vseučilišču -v Trstu. Iz teh izjav sledi, da Nemci nikakor ne d o vole takega vsetk£ilbiea.
Sedaj se je oglasil mnogocitani in uvaževani list " Muenchener Allge-sneLne fceiumg", ki izjavlja kategorično, da Nemci ne bi mogli nikdar privoliti ni t rAbftero Italijanov po vaeučiliMa v Trtta, ni v zahtevo po pnposaavnejn dipJomov, pridobljenih ▼ Italiji. He morejo —	fwra-_c*to, Ver bi to tad^o ▼ življ««-
hniiwvi&ii'il..'
ski živec Nemcev. To svoje odločno nasprotno stališče utemeljuje "Muenchener Allgemeine Zeitung" nastopno :
"Trst. nvesto-matica irredentizma, ne sme nikoli in nikdar dobiti it ali-ianskeira vseučilišča, in pretest proti takemu projektu ni nič druzega, nego čin gole samoobrambe. Pa tudi iz čisto strategičnih vzrokov ne more priti Trst v pošte v. Vzlic Desio in Išlu irredenta ni mrtva in italijanska univerza v Trstu — ki bi bilo že po naravi ognjišče irredentizma — bi mogla donesti kedaj usodnih posledic. Ali bi pa pripoznanje na italijanskih vseučiliščih pridobljenih diph-naov res pomenjalo rešitev italijanskega vprašanja? Po volji Italijanov naj bi bilo to pripoznanje neomejeno. Tako neomejeno pripoznanje je nemožno in hi naletelo na najostreji odpor. Saj je znano, na kakem znanstvenem glasu je marsiktero italijansko vseučilišče. In če bi njega slušatelji še odkrito izjavili, da po dovršenih študijah 2~>jdejo v Avstrijo, bode znanstvena kvalifikacija, ki jo prinesejo s seboj, gotovo še slabeja. Irreden-tizmu bi se s tem le p< delilo večje torišče nego dosedaj, ne glede na to, da bi se moralo občutiti kakor krivico, ako nemška država, v kteri so visoke šole vsaj jednake avstrijskim, ne bi imela te prednosti. Kjerkoli bi se v Avstriji ustanovilo italijansko vseučilišče, bi i>omenjalo eentralo irredentizma, čegar nevarnost za državo se na višjih mestih še vedno podcenjuje. Ostaja torej kakor predlog, o kierem se da razpravljati, pripoznanje izpitov, ]>oloženLh v Italiji, ktero pa bi se moralo brezpogojno omejiti: izključiti bi se moralo vsa vseučilišča drugega in tretjega reda in določiti i zvest ne dopolnilne izpite za take predmete, ki se na italijanskih vseučiliščih ali ne predavajo, ali pa le nedostatno. Le to je pot, ki jo mora hoditi avstrijska vlada, da dovede enkrat italijansko vseučiliščno vprašanje do rešitve.'7
DOPISI.
Primero, Oolo.
• 'en j en i gospod u rednik:—
Prosim, dovolite mi malo prostora v predalih priljubljenega nam lista "Glasa Naroda". P« ročati imajn : i am reč žalosten dogodek, ki se je pripetil v Cokedale, Colo., v bližini Trinidad. V nedeljo zjutraj dne 6. vinotoka napravil se je bil rojak Ivan <irlj iz Cokedale v bližnjo naselbino obiskat tamošnje rojake. V suknji je pa imel revolver kalibra 43. Prodno jt> odhajal, je h. "tel pomagat gospodinji, kjer je bil na stanovanju, škat" z vodo vzdignit: pripognivšemu je pa padel revolver iz žepa ua tla, se sprožil ter ga zadel v glavo. Kxo-irla niu je šla v desno lice in vrh glave ven, t^iko da je bil na mestu mrtev.
Pokojnik je bil član društva sv. Barbare, spadajoče v Forest Oity, Pa., ter je bil v obče priljubljen. Doma je bil iz liupe, fara ^Jelšane v Istri. Tukaj zapušča dva brata, v stare j domovini pa stariše, brata in sestro. Hodi mu lahka tuja žemljica!
Fran Urbančič.
Ravejisdale, Wash.
Dragi gospod urednik:—
Prosim, da mi dovolite nekoliko prostora v našem listu. Kolikor mi je znano, še nisem čital nikakega dopisa iz našega kraja*. Žal, da tudi danes nimam kaj veselega poročati.
ZaL stna novica nas je zadela dne ti. vinotoka tukaj; ogenj je nastal v tukajšnjem premogokopu, kteri je last Northern Pacific Coal Company, pri električni žici pri sesalnici vode. Pogorel nam je vhod v rudnik, kteri je !)00 čevljev globok. Uničen je ves, tako da nas je kakih 300 premogar-jev brez dela. Ob Času, ko je nastal ogenj, nas je bilo 6 premigarjev na delu. Vsi naši rojaki smo le s težavo odšli nesrečni smrti.
To je četrti nesrečni slučaj tekom dveh tednov.
Dne 20. kimovca ubilo je jednega premogarja do smrti, 23. kimovca poškodovalo je našega rojaka Antona Ark. , 30. kimovca se je , ponesrečil tudi naš rojak Josip Zagradišnik, kte-remu je zlomilo desno nogo in ga hudo poškodovalo v spodnjem delu telesa, tako da nesrečnež leži v bolnici v Seattle in je le malo upanja, da okreval; imenovani je 16 let star in šele tri mesece v tej deželi; pristopil je nedavno k našemu podpornemu
društvu sv. Barbare št. 72 J. S. K
Jednote.
Pozdravljam vse rojake sirom Amerike, tebi "Glas Naroda" pa želim obilo naročnikov.
Ivan Bizjak.
nvse najceneje tndi najbolj dobro, ker kdor je po najce-nejem blagu segal se je i« velik rat opeharil, isto velja tudi pri pošiljanju denarjev t staro domovino in kupovanju p*roi>rodnih tfketov, pri tem se je vedno obračati jaaaupue ljudi in j eden t±h Je gotovo Ffc. Sakskr, ro9 C f I'll if Ml Ar., tfw York.
Pismo iz Hrvatske.
Zagreb, koncem septembra.
Malokdaj se je posrečilo tako jasno demonstrirati neuspeh klerikalne politike, kakof te dni na izjavah klerikalnega voditelja nadškefa Stadler-ja in na pisavi njegovega glasila
Hrvatskega Dnevnika" v Sarajevu v Bosni.
V	Bosni je okoli 700,000 Srbov, 600.000 mohamedancev in okoli 400 tisoč katolikov.
Srbi in Hrvati se že od nekdaj trudijo, da Ibi pridobili zar-se moha-medance, ker le-ti odločujejo, na kteri strani b»ide absolutna večina prebivalstva.
Sodeč po inteligenci, ki vodi to tri skupine (široki narodni sloji so nezavedni, tvorijo eno celoto z istim jezikom in ne pripadajo nobeni skupini), opažamo med narodom tri težnje : Srbi težijo za zjedinjenjem s kraljevino Srbijo, Hrvati za združitvijo z monarhijo in preko te s Hrvatsko, mohamedanci pa bi najraje prišli nazaj pod vlado padišaha, sultana. ..
Sedaj v tako kompliciranih razmerah, ko samo in edino konfesija odločuje pripadnost k eni izmed treh skupin, ko vsled tega vlada skrajna napetost med temi konfesijami, je vzel v sv- je roke vajeti neke tako-zvane hrvatske politike fanatični klerikalec nadškof Stadler ter jel oznanjati, da se mora hrvatstvp povsem identificirati in kriti s katoličanstvom ultramontanskim, intolerantnim napram vsem drugim konfesijam! To je oglje na ogenj t
Stadler je objednem član rimske kongregacije "de propaganda fide", zato se je jel baviti s pokrščevanjem mohamedanskih sirut. Čim so mohamedanci izvedeli za kakšen tak slučaj, zagnali so veliki krik in vik, pošiljali so deputacije v Budimpešto in na Dunaj ter brzojavili pritožbe na vse strani.
Radi posamnega neznanega pro-sjaka, ki so ga (seveda samo formalno) privedli *'v krilo edino zveličavne katoliške cerkve", se je revolu-eijonirala vsa Bosna. A Stadler ni s tem samo izzval mržnjo mohamedancev proti sebi, nego je za seboj potegnil tudi pojem hrvatstva, za čigar predstavitelja sc vedno dela. Bazen tega je nadškof Stadler že neštetokrat dokazal, da ni noben politik, marveč da je le političen šušmar, ki vedno vse pokvari. Nesmrtno se je blamiral s takozvano jeronimsko afe-r. , ko je ljuto napadel avstro-ogrsko diplomacijo radi jeronimskega zavoda v Rimu. a je moral kasneje vse pokorno in devotno preklicati. Do-■^daj je samo v nazdravicah prokla-miral, da bi bilo potreba Bosno pri-klopiti Hrvatski.
Tako je storil te dni v svojem in-terviewu v "Neue Freie Presse", kjer je s cinizmom pravega klerikalca obgrizel hrvatstvo v Bosni in ga predstavil v podobi najreakeijonarnejšega in najbolj zaostalega elementa.
V	novejšem času postaja v Bosni vedno glasnejša zahteva po avtonomiji dežele, po ustavni ureditvi Bosne namesto dosedanje vojaške diktature. Nadškof Stadler in njegov list se najodločnejše izjavljata proti deželnemu zboru i& proti ustavnim reformam. Argumentirata pa takole: kakor danes stvari stoje, bi imeli v deželnem1 zboru večino srbski kmeti, ki bi razpravljali o agrarnem vprašanju in bi se brex dvoma dotaknili rešitve bodoče osode Bosne. Vse to bi se moralo izključiti iz kompetence deželnega zbora, kakor tudi vsako prosvetno in konfesijonalno vprašanje.
Stadlerjevi Hjrvati zato ne zahtevajo niti deželnega zbora, niti avtonomije, ii^arveč samo zastopstvo v delegacijah, in sicer po konfesijah. — Stadler se nadalje priporočal Hrvate naravnost za policijsko službo avstrijski vladi. In najsi so katoliki najslabši, vendar so, tako je naglašal Stadler, najzanesljivejši element za monarhijo in zato se tudi mora Bosna priklopiti Hrvatski.
Da, Hrvati so najslabejši. No, Stadlerjev organ je šel še korak dalje ter priznal, da Hrvati niso za nič, da nimajo nobenega vodstva, da dosedaj niso ničesar storili, d očim Srbi silno napredujejo ter priddbivajo za-se tudi mohamedance.
Zato se tudi bosanska vlada čisto nič ne briga za Hrvate, a se bode še manj v b< doče, ako se tako zastonj ponujajo vladi.
To je pravi bankerot Stadlerjeve klSrikalne, kakor tudi frankovske politike.
V	takšen obupen položaj so pripravili katoliški narod v Bosni klerikalci, ki nimajo nujnejšega poda, kakor da proglašajo vse droge stranke na Hrvatskem sa "izdajniike" ter '4 brezverske' % zato pa. ae ae brigajo, da bi v Bosni ustvarili kaj pozitivnega.
A v Bond Id bila udian opravičena in ugpeina politika te, ki U i rti isal konfeaijonaine iiriihw tor sknialfc
Borni, M govori ^Ml in iiti jmk.
Srbov Bois pnptsnVti JMML T^J
misli se ne bode treba bati narodnega predstaviteljstva, nasprotno, de zahtevala ga bode.
Tako med Hrvati kakor med Srbi se že pojavljajo konture take politike.
10. oktober, otvoritev ogrsko-hrvat-skega sabora v Budimpešti, je že pred durmi, a nihče še ne more uganiti, kaj bode in kako. Pri takih nepri-likah, ki čakajo ogrsko vlado, naj si še beli glavo s hrvatsko obs t rukci j o. Zato so poslali k nam Rakodczay-Fx>-Čeka, naj on, kakor more m ena, uniei ihrvatsko-srbsko koalicijo, ali pa jo •prisili, da opusti borbo v Budimpešti in se sporazumi z njim.
Dosedaj ni dosegel niti enega niti drugega, niti premaknil se ni z mrtve točke.
Prvo njegovo geslo je bilo: nova stranka! Toda kdo bi se naj esofi-ral zanj, ko se ne ve, če bode jutri še sedel na banski stolici ? Koalicija je najodločneje odbila vsako misel, da bi prišla v dotiko s človekom, ki je sprejel bansko čast na temelju We-kerlejeve izjave, da morajo hrvatski bani delovati v smislu edinstvene ma-djarske države.
Madjaroni pa so najprvo rekli, da hočejo počakati, kakšen **program** bode Rak• >dczay-Ptucek prinesel s seboj iz Budimpešte, da se prepričajo, če ima smisla, da se še vnovič kom-promitujejo. Sedaj, ko Rakodczay-Fuček ne pride na dan z drugim važnejšim delom svojega programa, so mu sporočili, da so voljni zopet ustanoviti stranko, trda samo pod pogojem, da jim Kossuthova stranka poda moralno jamstvo, da jih ne bode pustila tako na cedilu, kakor 3. majnika leta 1906, to je, da jim da garancijo, da ne bodo poraženi na volišču. Z drugimi besedami povedano: Madjaroni zahtevajo od Madjarov garancij, da jim bodo odobrili na Hrvatskem vsako nasilstvo, da bi tako čim najdalje obdržali krmilo v rokah... Lakaji prosijo, da bi jih ne dohitela osoda lakajev!
Današnje Rakodczay-Fučekove Narodne No vine odgovarjajo, naj se že vendar enkrat ojunačijo ter ustanove novo unionistsko stranko, ker bi bila sicer vlada in ban. primorana, da si ustanovita stranko sama!
Ivako, to je seveda tajen vojni načrt bana.
Dasi bi sedaj bilo aktualno, da skupna nevarnost približa in zjedini vse hrvatske in srl»ske stranke, vendar besni v nari du notranja stran-kanska borba. A to je nazadnje tudi razumljivo. Nikjer ni videti v na-šem javnem življenju onega "zunanjega" sovražnika, nikjer Rakodcza-yeve stranke, ampak nad vsem visi Damoklejev meč — razpust hrvatskega sabora. Vsi pričakujejo, da mora do tega razpusta skoraj priti, zato je umljivo, da se vse stranke živo pripravljajo za predstoječe volitve. A tu pride- navadno do k< -nflikta med interesi posameznih strank.
Vsako nedeljo se vrši mnogo shodov. Frankovci so najbesnejši v svojem demagoštvu. Spočetka so mislili, da bodo s svojo vehemenco vse preplavili, zakaj eni niso izbirčni v sredstvih : terorizirajo, napadajo vsakogar s kolcem in kamenjem, kdor se samo gane proti njim na shodih. Povsod nosijo seboj samokrese. Njih •največji kričač dr..Elegovič je že dvakrat streljal na shodih!
No. zdaj so se dvignile tudi druge stranke, ki dajo Frankoveem v njihovih okrajih obilo posla. Proti samemu dr. Franku, ki zastopa svoj okraj neprestano 22 let, so postavili kot pro t ik and id ata nekega mladega advokata. Tudi v drugih okrajih doživljajo Frankovci poraze. Ko bi sedaj bile volitve, bi si oni vsekakor osvojili nekaj novih okrajev, a bi tudi izgubili nekaj svojih dosedanjih.
V Slavoniji razvijajo največjo delavnost naprednjakL Tam je prišlo do j ako ostrega spopada s klerikalci, ki so navadno Frankovci. No, povsod so ti posledni poraženi. V nedeljo 22. sept.^je pa prišlo v Orahovici celo do krvavega spopada. Domači kaplan je hotel z nekoliko kleriki in njih očeti s kričanjem razbiti napredni shod. Seljaki so jih nato pometali s shoda, ali oni so ponovili svoj naval in pri tem ranili celo nekega se-ljaka-naprednjaka. Zdaj je vsa masa navalila na nje in jih temeljito pre-mlatila. Kaplanu se ne vidijo oči, tako mu je lice zateklo. Tako se je obrnil kol proti popom: dočim imajo ti v Zagorju še v svoji oblasti narod, pa ga ščuvajo proti vsakomur, kdor si upa priti v selo, kakor so nedavno v Ealnika prepodili Sokole in zdravnika, ki je hotel predavati — se jim v Slavoniji maščuje ta metoda na njihovih ledjih.
S. K.
HEW YflffiBr^F-
staro domovino ali kupovanje paro-bHMšSh tiketov, tam ti lahko pot^a-
Iz slavjanskega sveta.
o ježa m lisici.
Leta 1864 so Srbi osnovali v Novem Sada na Ogrskem svojo hranilnico. Iz kulantnosti in značaj ne slovanske popustljivosti so v upravni odbor vzeli tudi par Nemcev. Danes sede v odboru te hranilnice sami Nemci, ki so iztisnili iz upravnega sveta že davno zadnjega Srba To je ista pesem kakor na Slovenskem! "Kranjsko hranilnico" so osnevali Slovenci, a danes ni v njenem upravnem svetu ni jednega Slovenca in z zakladi tega bogatega zavoda, ki so zloženi po-n a j več z žulji slovenskega naroda, se m as te edino oholi Nemei in domače poKurice I
n
J5=
Izlet srbskih književnikov in časnikarjev.
Društvo srbskih časnikarjev v Bol-gradu slavi letos 201etnieo svojega obstanka. V proslavo te 201etnice je društvo priredilo naučno potovanje po Bosni, Črni Gori in Dalmaciji. Te dni so izletniki iz Sarajeva prispeli v Dubrovnik, odkoder krenejo v Črno Goro. V celem je 38 izletnikov, med njimi tudi več dam. Na po v rat k u iz Črne Gore obiščejo še Splet, Zadar, Reko in Zagreb. Nekaj izletnikov si pri tej priliki misli ogledati >tudi Ljubljano.
Koncert ruskih umetnic v Zagrebu.
V Zagrebu ste priredili koncert znani ruski umetnici Vera in Nadež-da Černjeckij. Umetnici se vračata z umetniškega turneja po Balkanu in sta priredili že več koncertov po hrvatskih mestih. Hrvatski listi so polni največje pohvale o njiju umetnosti. Da sta res umetnici, so se imeli priliko prepričati lani v Ljubljani, ko sta tamkaj priredili koncert. No, Ljubljančani, ki derejo na prireditve raznih nemških in italijanskih ob-skurnih družb, so se takrat cdlikovali z naravnost sramotno malo udeležbo, zato tudi umetnici Černjeckij to pot pustite Ljubljano na strani!
Macedonska liga.
Več pristašev opozicionalnih strank na Bolgarskem je imelo te dni zborovanje v Sofiji, na kterem so sklenili osnovati posebno ligo za Macedo-nijo. Ta liga ima nalogo Bolgare čim najbolje seznaniti z maeedonskim vprašanjem ter delovati za kulturno ojačenje naroda, ki biva v Mace-doniji.
podp. društvo
G=
svete Barbari
V'
Ruska sodba o balkanske j v Londonu.
razstavi
Kakor znano, so priredile Srbija, B- lgarija in Črna Gora v Londonu razstavo, da seznanijo angležko javnost s vojo kulturo in s svojimi kulturnimi pridobitvami. Ta razstava je vsestransko uspela in anglfežko časopisje je pisalo o njej z velikim priznanjem. Tudi ruski listi so priobče-vali obširna poročila o tej prireditvi. 4*N. voje Vremja" piše med drugim: 11 Srbi kažejo večjo individualno iniciativo; Bolgari delajo bolj sistema-iično in se odlikujejo s krepkejšo narodno disciplino. Bolgare vobče smatrajo za najbolj delaven in praktičen narod na balkanskem polotoku, doeim so Srbi bolj naklonjeni fantaziranju in dialektiki, vsled česar če-sto zapostavljajo tudi svoje najbližje interese. Ta naziranja o obeh narodih tudi pojasnjuje, da so Bolgari s svojo razstavo upravičili vse nade, ki so se stavile v tem cziru na nje, dočim so Srbi vsa pričakovanja da-leko nadkrililL"
ODPRTO PISMO SLOVENCEM.
Cenj. Collins Medical Institute
v New Torku.
Vas prav lepo pozdravim in se zahvalim za ozdravljenje moje bolezni, ker mislim, da ga ni doktorja, kteri bi mogel tako hitro ozdraviti človeka, kakor Vi. Ko sem Vaša zdravila prejel ter jih začel točno po Vaših predpisih, rabiti, sem jih komaj polovico porabil, pa sem bil popolnoma zdrav kakor poprej. Sedaj sem prepričan, da le Vi zamorete človeka popolnoma ozdraviti, zato se Vam toplo zahvaljujem in Vas srčno pozdravljam vsakemu Vas priporočajoč. Vaš hvaležni
Josip Gnlek, Box 26, Brodhead, Colo.
POZIV.
Kupca voznih listkov za JOEAKO FEEO in MATILDO PAPEŽ naj se Izvolita iglasiti v podrnžniiki pisarni Frank Sakaerja v Clevelandn, Ohio, 6104 8t Clair Avenue, K. S. Na-ftlovi teh knpcev ao nam na nerasnm-ljfr način aglnoli, fried tear prod-mo, da aa.mmndoma T|1tifti, da aa-moramo vn potrebno urediti in voane listko odposlal.
^frsi^k flMdttsfr ^sn^f^^^
-o o
ODBOR NTKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral. TT«^,
L tajnik: IVAN TELBAN, Box t>07, Forest City, Pa IL tajnik: ANTON OŠTLR, 1143 E. 601 n St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERCMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Tm KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, II. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Bra*, dock, Pa.
FRAN ŠUNK, KL nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAE, predsednik porotnega odbora, Weir, TT,.,. JOSIP FETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je * * GLAS NARODA".
Compagnle Generale Tiansatlantipa
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE«
Poštni pamiki so:'
"La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči.
"U Savoie" „ „ „ ..................12,UOO „ 2r>,«N)o
"La Lorraine" „ ,, „ ............ .....12,«>00 „	,,
"LaTourame" , „ ....................10,000 „ 12,»>00 „	„
"La Bretagne"..............................8,<JUO	9,O00 „
"LaGasgogne"................................ 8,0u0	„	ff
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki »dplnjejo ad sedaj naprej redno ob eetrtkih ob 10. nrl dopelndne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. I.
•LA LORRAINE ♦LA SAVOIE •LA PROVENCE •LA TOURAINE •LA LORRAINE
24. okt. lyov 31. okt. 1*X»7 7. nov. 160^ 14. n^v. IPO?
*LA SAVOIE *LA PKOVENCE •LA TOURAINE •LA LORRAINE
21. nov. 100" La Brefairrie POSEBNA PLOV1TBA:
23. nov. 1907.
5. dec. 1007. 12. dec. 1907. 3 9. dec. 1907. 2G. doc. 1907.
La Bretagne 26. okt. ob 3. uri popi1 La Gaseogne 9. nov. «>b 3. uri popoL
Samo u U- in 111. raired. Pa in ili a z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
M.	Kozminski, £»-m»niliii ii^nt 7A\ zapad.
71 [>Cft«>i it-V t.	f 11
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI I* NAJCENEJŠI DNEVNIKI
Mr. Marko Kofi Jakom toplo priporočamo.
MARKO KOFALT/
249BSo. Front St., STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v aoterski posel spadajočih stvari, kiere točno in po ceni izvrgujem.
Dalje prodajem parobrodoe listke za v stari kraj za vse Hjše parnike in parobrodne proge ter poSilj-im denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Lit je naš zastopnik za vse posle in ga ro-
FRANK SAKSER CO.
)
Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne upravništvo ne uednistvo.
^^^ w m WW
Talefon 246.
W W W
Frank Petkovšek
720 Market Street.	Waakegan, IU.
priporoča rojakom svoj
^SALOON,^
▼ kterem vedno toči sveže pivo, dobra vin« In whiskey, ter ima na razpolago fine smodite.
V svoji PRODAJALN1C1 ima vedno jveže groce-r|je po ni »Vili cenah.
PoSflja denarje v staro domovino celo hitro In ceno; v svea je a Mr. Frank Sakaerjem v Sev Sorko.
-•p. : - ( m m m
cilovensk j katoiiSko
t« Wedln]cr>e države Severne AmerO*»
Sedež: Forest City^, Pa.
• •■Mj dm at. lanuaria 1903 v drtsvl Pmm«;-v t .1*11-
Jugoslovanska
Katol. Jednota.
Inkorporirana dne 24. januttja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, "MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: Fran Med oš, 9478 Ewing Avenue, So. Chicago, HI. Podpredsednik: Jakob Zabukovec, 4824 Blackberry Street, Pitts-
ts-urg, Pa.	—_ I
Glavni tajnik: Jurij L. Brožič, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: Maka Kržišnik, Box 326, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Ivan Germ, predsednik nadzornega odbora, Box 57, Brad dock, Pa. Alojzij Virant, H. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. Cforain, Ohio.
Ivan Primožič, HI. nadzornik, Bex 641, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7th Sttreet, •Calumet, Mich.
Ivan N. Gosar, III. porotnik, Box 138, Burdine, Pa. Janez N. Gosar, UL porotnik, 719 High Street, W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 711 North Chicago Street, •Voliet, I1L
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe u-dov iri druge listine na glavnega taj nika: George L. Brozich, Box 424, £ly, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: John Gouze, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj s« pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Michael Klobučar, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Drobnosti,
KRANJSKE NOVICE.
ko rekoč omogočil ustanovitev slovenske opere.
PRIMORSKE NOVICE.
.	V Gorici je prešla znana goriška
V Ameriko. Dne 1. okt. se je od- • toyarna mi]a v slovenske roke. peljalo v Ameriko z južnega kolo- (	v črnem ^ v Jstri
dvora v Ljubljani 100 Macedoncev, ^^ hj§a Rarola giškoviča. V njej
je bila nastanjena trgovina, poštni
140 Slovencev, 00 Hrvatov in 40 Črnogorcev.
Prva državna gimnazija v Ljubljani se razdeli na slovenski in nemški oddelek. Vsak oddelek bo imel svojega ravnatelja, ktera pa še nista imenovana. Delitev so provzročili Nemci in zdi se, da tudi slovenski klerikalci niso nedolžni pri tem.
Preprečena pot. Na Južnem kolodvoru v Ljubljani je 1. oktobra are-toval stražnik Večerin Franceta Arharja, rojenega leta 1883 v Zabrezni-ku, okraj Litija. Arhar se je hotel odtegniti vojaški dolžnosti in si pre-skrbcl napačni potni list za v Ameriko. Iver se pa osobni popis ni vjemal, je moral Arhar iti mesto v Ameriko v zapor.
Tatinski cigani. V Zgornji Besnici so okradli cigani več posestnikov po noči 28. septembra. Cigani so jo od-.curili proti Škofji Ixiki in Logu. koder se je izgubila sled.
Sam se je kaznoval. Delavec Mihael •Jazbec, rodom iz Brežic, je prišel v gostilno pri "Tavčarjevem dvoru" na Posavju in tam zahteval žganja, ter se začel z gostilničarjem prepirati. Med prepirom je z desnico udaril po kozarcu s tako močjo, da si je pre-rezal žile in potem odšel iz gostilne proti Ljubljani. V obližju Buzzalini-jeve tovarne je bil že tako izkrvavel, da je omagal in obležal v jarku, kjer eta ga našla računski narednik Klaič in pose-dnica Marija Drešarjeva. Naložila sta ga na voz in ga prepeljala v deželno bolnišnico.
Nesreče v kemični tovarni v Mostah. Nedavno je padla v kemični tovarni v Mostah strojniku Šarbortu kislina v oči, da je moral takoj v bolnišnico in se še ne ve, če bo še kdaj videl. Drugi dan okrog: 6. ure je pa eopet padla kislina v oko ključavničarju Birku, ki je moral takoj v bolnico. Nekoiiko pozneje okoli 8. je za piral poslovodja Grablet paro, ki je grela v rezervoarju kislino, nekoliko mešano z vodo. Ker je bila kislina prav v hipu, ko jo je zapiral, razgreta. je vzkipela, da je ni mocrel »zapreti in Grablet je kar omahnil, ker je imel že vso roko opečeno, da se mu je precej koža z nje olupila. Spodaj v pritličju je imel isti Čas opravilo strojnik Arhar, kteremu je prekipeča kislina začela liti na glavo. Tekel je k vodovodu, kjer bi bil najrajši ostal vso noč in se zmival, tako ga je peklo. Sreča pri njem je, da mu kislina ni prišla v oči, ki so mu ostale popolnoma zdrave. Iz tovarne se je tako kadilo, da je bližnji železniški čuvaj mislil, da tovarna gori.
Umrl je v deželni bolnici po dolgotrajni bolezni Jos. Pavšek, uradnik banke "Slavije** in nekdaj dober pevec. Pokojnik je bil dolgo let član kvarteta "Ilirija" poleg De^mana, UHTlega in S tam ca rja in mnogo let ci-alan tenorist slovenske opere. — Pel Je pri operetnih predstavah že v stari SŠtKftiei, v novem gledaliSčn pa je ta-
urad in orožniška postaja.
Razpečevalci ponarejenega denarja.
Iz Trsta poročajo: Dne 27. septembra zvečer je bila v ulici delle Sette Fontane aretovana 331etna Elizabeta Palaxiano, doma iz Fasano blizo Bari. a stanujoča tu v ulici della Guar-dia št. 25. Aretovana je bila zato, ker je v istem kraju istega dne izpeČala dva ponarejena goldinarja. Potem ko so jo aretovali. so na njenem domu v hiši št. 25 v uliei della Guardia nekoliko pobrskali in našli so drugih sedem ponarejenih goldinarjev. Pri zaslišanju na policiji je pa Elizabeta PaIaki=iano povedala, da ji je dal one ponarejene goldinarje njen svak, 41-letni Viktor Chiarelli, doma iz Martina Franca v Italiji. Policija je vsled tega aretovala rečenega Viktorja Chiarellija, njegovo 43Ietno ženo Pavlino in njegove tri sinove: 201et-nesra Rafaela, 191etnega Nikolaja in lSletnejra Josipa Chiarelli. Vsa družina Chiarelli je stanovala v hiši 33 v ulici della Guardia.
Stražnika so obstrelili. Ko je stražnik Ivan Pol v Trstu patruliral v okolici, so ga kmetje obstrelili. da so ga morali prenesti v bolnico.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Čudna rešitev. Pod vlak je zašel 16. septembra na progi Radgona-Spielfeld neki otrok. Ni bilo mogoče, da ustavijo pravočasno vlak. A kako so se začudili, ko jim je skočil dveletni Francek izpod prvega osebnega voza in smehljaje se odskakljal.
Roparski napad. V Mariboru je brezposelni Jožef Tacar napadel v gledališki ulici Antona Šoherja in ga oropal za 4 K. "Ker je Šoher napadalca sunil z nožem v liee in ga težko poškodoval, moral se je ranjenec podati v bolnišnico, odkoder ga spravijo po ozdravljenju v ječo.	•
Nevaren tat je 221 e t ni trgovski praktikant Jožef Wanda iz Mestnega vrha pri Ptuju. Ker ima uprav zadnji čas več tatvin na vesti, ga je mariborska policija prijela.
Hudoben konj. V Mariboru je neki konj ugriznil lOletnega vihičarjevega sina Jožefa Miklašiča tako v lice, da so ga težko ranjenega prepeljali v bolnico.
Ogenj. V Poberžu pri Mariboru je pogorela hiša posestnika Franca Večerni k a. Škode je 2000 K.
HRVATSKE NOVICE.
Rokodelski učenec napadel učitelja. Nedavno ob sedmih zvečer po končanem pouku v rokodelski šoli v Samostanski ulici v Zagrebu je napadel pekovski nčenec Štefan Mikulčič svojega učitelja Štefana Rovešnjaka in ga do krvi opraskal po obrazu. Počasi se je zbirala okrog Miknlčiča vedno večja množiea rokodelskih vajencev, ki so odobravali postopahje svojega tovariša. Ko ga je redar aretiral, so mn hoteli aretacijo prepre-
čitL A ker tega niso mogli napraviti, so jo udarili aa redarjem, ga obmetavali s kamenjem in razbili dva okna. Došl^ policija je aretirala še več navdušenih razgrajačev.	—
Hrvatska politika. Budimpešta, 1. oktobra. Hrvatski ban dr. Rakodczay pride prihodnji teden v Budapešto, da sestavi definitivno svoj vladni program sporazumno z ogrsko vlado in vodilnimi osebami ogrske koalicije.— Zagre, 1. okt. Ko ogrska vlada odobri njegov program, razvijal ga bo Ra-kodczay v konferenci tistih poslancev, o kteri h pričakuje, da ga bodo podpirali pri i-zvrševanju programa. Vse je radovedno, kdo bo povabljen k tem konferencam in kdo bo Kakodczayu obljubil svojo pomoč.
BALKANSKE NOVICE.
Novo vseučiliško poslopje v Sofiji.
Bolgarska vlada je sklenila zgraditi novo vseučiliško poslopje v Sofiji in je v to svrho razpisala tri nagrade za najboljše načrte. Nedavno se je sestala komisija, ki je imela nalogo prisoditi nagrade najboljšim načrtom. V tej komisiji so bili pariški arhitekt Bernier, dunajski arhitekt Helmer, zastopnika vseučilišča Pavlov in Ka-bleškov, arhitekta Šamardjev in Momčilov in delegat ministerstva javnih del Kunov. Komisija je prisodila prvo nagrado v znesku 10,000 levov M. Breasonu, arhitektu v Parizu, UL nagrado v znesku 7000 levov arhitektoma Gareinu in Bizotu v Ženevi in III. nagrado v znesku po 5000 levov Le Grandu, arhitektu v Parizu. Novo vseučiliško poslopje bo stalo tri milijone levov in se zgradi na trgu Carja osvoboditelja pred narodnim sobranjem.
Justična reforma aa Macedonijo.
Sofija, 1 okt. Turška vlada namerava v Stari Srbiji provzročiti albansko agitacijo proti justični reformi. Baje so že prišli odposlanci turške vlade v Staro Srbijo ter začeli s svojim delom. Potemtakem je pričakovati, da prirede Albanci prav kmalu hrupne demonstracije proti reformi. V okolici Skoplja je že opažati vse znake na to. — Carigrad, 1. okt. Vrhovni nadzornik v Macedoniji Hi 1 mi paša hoče demisijonirati iz zdravstvenih ozirov in zaradi napornih poslov. Toda demisija se nikakor ne sprejme, ker je Hilmi paša na svojem mestu nenadomestljiv. Tega mnenja so tudi velesile, ki čislajo Hilmi pašo k6t izredno delavnoga in spretnega. — Dunaj. 30. sept. Sestanek med ruskim in avstrijskim ministrom zunanjih del je imel v prvi vrsti namen, dognati vse nadaljne podrobnosti glede Maeedonije, kakor .so se bile zasnovale v programu v Muerzstegu. Od konference sta si obe vladi neprestano prizadevali, da bi program tudi izvedli. V zadnjem času sta poslanika Avstro-Ogrske in Rusije v Carigradu naznanila svojim tovarišem načrt o zboljšanju pravosodstvo v macedon-skih vilajetih. Ta načrt proučujejo sedaj zastopniki velesil. Da pa se olajša pomirjenje Maeedonije ter se odstranijo vse glavne ovire, zjedinila sta se Iz vol ski in baron Aelirenthal na sedanjem sestanku za zelo važen korak, s hterim se napravi konec napačni razlagi o tretji točki programa v Muerzstegu. Obenem se odvzame agitatorjem glavno orožje k podpiho-vanju k boju med kristijanskimi narodi v Macedoniji. Oba ministra sta namreč sklenila ter takoj odposlala avstrijskim in ruskim diplomatičnim zastopnikom v Atenah, Belgradu in Sofiji navodila, kako je treba razlagati III. točko programa iz Mnerz-stega. Zadnje čase so namreč kristi-janske čete, ki so prvotno operirale proti Turčiji, spremenile taktiko ter začele napadati kristjane, da jih prisilijo, opustiti svojo dosedanjo narodnost in vero ter prevzeti tisto narodnost in vero, ki jo zastopa dotična četa. To gibanje je nastalo, ker se je točka III. omenjenega programa napačno tolmačila. V dotični točki je immreS rečeno: "Kakor hitro se doseže pomirjenje dežele, zahtevati je pri turški vladi spremembo v teritori-jalnih mejah upravnih okrajev, da bodo razne narodnosti pravilneje grupirane." To točko so razumele ustaške čete tako, da si mora vsaka narodnost pred pomirjenjem kolikor mogoče razširiti meje za svojo narodnost. — Da se to nesporazumljenje odpravi, določate avstrijska in ruska vlada sledeče: L Spremembe v teri-torijalni omejitvi upravnih okrajev je mogoče po besedilu 3. točke programa v Muerzstegu nasvetovati turški vladi šele po popolnem pomirje-nju dežele, t. j. ko bodo čete popolnoma izginile. 2. Član III. se je napačno tolmačil v smislu, da imajo prizadete velesile namen, nekako razdeliti deželo po narodnostih. Zato smatrajo velesile za svojo dolžnost, izjaviti, da niso nikoli mislile nasvetovati turški vladi take razdelitve. 3. Omejitev okrajev, kakoršno so imele velesile v mislih, se nikakor ne bo mogla ozirati na narodne spremembe, tenraS bo le uradi olajšanega poslovanja lokalnih oblasti!ij.	^
Mučenje po raranakOk ječah. Nedavno so odkrili V policijski pretffefc-tnri v BnkareStu attain* zločine; U so najživahnejSi predme* s&oW vsfek
rmnnukifa listov. V BnkaveStn so zaprli človeka, ki so ga sumničili, da je izvršil ubojstvo. Po njegovi izpovedi se je izkazalo, da so ga v zapora mučili na najgroznejši način, samo da bi izsilili iz njega priznanje. Zaprli 90 ga v strašno ječo, ki je bila 66 cm dolga, 60 cm široka, a visoka cele tri metre. Pred no so ga zaprli, 90 ga grozno pretepli in mu ranili celo telo. Zaprt v tako strahoviti sobici je znorel. Zdravniki so konštatirali na njegovem telesu dvaindvajset ran z nožem, ugrizov, ubodov z iglo itd. Policijski " agent je so na zaslišavao ja izjavili, da imajo policijske prefektnre na Rumunskem razne priprave za mučenje, da tako izvabijo iz obtožencev priznanje. Preiskava in zasledovanje je dokazalo, da so na ta način ubili več ljudi, za ktere so potem rekli, da so se obesili v zaporu.
R^LZNOTEROSTL
Moderno poročno naznanilo. V časopisu "Rus" je bilo nedavno čit&ti sledeče naznanilo: Za družbo! Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo s tem, da sva se podpisana zjedinila,
brez cerkvenega obreda in brez civilnega zakona postati mož in žena. Prevzela sva medsebojne obveznosti, ki so v kulturnih deželah spojene z rodbinskim življenjem. V slučaju, da kteri izmed naju prekrši medsebojne obveznosti, podvrzeva se razsodišču, ki si ga sama izvoliva. Marija Grigor-jevna Ogus, Aleksander Aleksandro-vič Nestor.
Pisateljice. Po vseh deželah narašča število pisateljic. Na Francoskem je danes že 20% pisateljic, dočim jih je pred 20 leti bilo šele 4%. Danes živi na Francoskem 50,000 moških in 5000 ženskih pisateljev. Na Angleškem in v Ameriki, kjer se ženske rade bavijo z idealnim in lahkim poslom, je vsa literatura romanov v ženskih rokah.
Brez Zdravja-ni Sreče.
The Collins New York Medical Institute.
V tem mnogo let obstoječem zdravniškem zavodu je na Čelu zdravnik "specialist", kateri ima veliko izkušnjo v zdravljenju vsakovrstnih bolezni j. A v svoji mnogoletni zdravniški praksi, posvetil je največjo važnost zdravljenju. Akutnih kroničnih in zastarelih bolezni j MOŽKIH ŽENSKIH IN OTROČJIH.
Iz vseh krajev širne Amerike še mu zahvaljujejo ozdravljeni bolniki za popolno ozdravljenje boleznij z mnojjobrojnimi pismenimi zahvalami.
Radi tega poživlja, da se obrnejo na njega Vsi, kateri so bolni slabi in nemočni in katere drugi niso mogli ozdraviti. Kakor hitro Vašo bolezen natanko pripozna — takoj se Vam v obširnem pismu v materinem jeziku naznani i celokupno stanje Vaše bolezni — kakor tudi navodilo, kako se imate ravnati in zdraviti, da Čim prej popolnoma ozdravite, — ako je potrebno — pošle Vam tudi potrebna zdravila in sredstva s točnim navodilom, kako se morajo rabiti.
V dokaz njegove spretnosti nekoliko pismenih zahval in slik od ozdravljenih bolnikov.
Kje je JOSIP ERCUL ? Rad bi zvedel za njegov naslov. Kdor izmed rojakov mi ga naznani, mu bodem zelo hvaležen. Aloysius Brodnik, P. O. Box 625, Rieo, Colo.
(16-17—10)
OGIiAS.
DELAVCI, OGIBAJTE SE MIN NESOTE! TAM JE ŠE VEDNO ŠTRAJK ZA PRAVICO DELAV CEV. NE POSLUŠAJTE AGENTOV, KI NAGOVARJAJO V MIN NESOTOI
Ozdravljen od mnogoletnega reu-matisma. bolečin v kosteh Tn živčne bolezni.
Mike Novak
1258 Molilen Ave. Pneblo. Colo.
Slavni Medical Institute!
Stem pismom se Vam zahvaljujem. ker ste ozdravili moje dete težke notranje bolezni oteli mu življenje pomočjo Vaših dobrih zdravil. — Bil som pri rnnocih zdravnikih in vsaki mi je rekel, da moje dete ne more ozdraviti. Srčno se Vam toraj zahvaljujem in dovolim! da se to natisne v časopise. da vidijo rejaki. da ste Vi edini 'dravnik, kateri v resnici za-more pomogati.
Toliko na znanje našim rojakom v Ameriki. — Bilež im se do groba Vam hvaležni Sem Antutič 1950 Washington Ave. Colurr.bus O.
Jaz se Vam lepo zahvaljujem, ker ste me ozdtavili. rfa sedaj popolnoma dobro šli^iui. kakor da ne bi bil nikdar gluh.
Priporočam Vas vsem rojakom širne Amerike kot najboljšega zdravnika ter Vas pozdravljam Peter Sikoni]« Box Ti iinountaiu. Mich,
Vam naznanim, da sem popolnoma ozdraviiapo Vaših. Zdravilih d a ne čutim nikake bolečine več. z a kar seVam srečno Zahvaljujem. Če bojem še kt-daj bobna, se bodem «e vedela kam obrniti in tudi dru-iTim Vas priprofam.—Vas pozdravl-jam Vaša. do groba Vam hvaležna Al aria M~e1rč.
1168 Western Ave, Chicago 111-,.
Ozdravljen bolezni na očeh. glavobola in šumenja v ošesifa.
John Polanc.
Box 151 Kock S prints. Wyo.
Rojaki Slovenci ! ako se v katerem koli slučaju obrnete na naš zavod — tedaj želimo, da nam točno opišete Vašo bolezen, koliko ste stari 'i Koliko časa traja bolezen ? in vse druge podrobnosti javite. Vsa pisma naslavljajte naravnost na :
HE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th St.,	Dr- R- Mielke> Medical Director.	Nev. york, N. y.
Ako osebno pridete, javite se v ofiFisu našega zdravniškega zavoda. —ordinirajočt-mu zdrav-ništemn direktorju vsaki dan od 10 ure do poludne do 5 ure popoludne. Ob nedeljih in pzaznikih od 10 dopoiudne do 1 popoludne.
Kje je moj oče MATEVŽ ŠKER-JA2TC? Doma je v Šmarci pri Kamniku na Kranjskem. Pred par meseci mi je sporočil, da se vrne v stari kraj in dosedaj že ni domu prišel. Rad bi zvedel, kaj je temu uzrok. Kdor izmed rojakov ve kaj o njem, naj mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen. Peter Škerjanc, Box 154, Sunny Side, Utah.	(15-17—10)
Pozor, Slovenci, Pozor !
Dr. J. E. Thompson,
ravnatelj-
Pozor Rojaki!
Novoiznaj deno garantirano mazilo za plešaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50 ! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da je to resnica se jamči $500. Pri na-ročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati.
Jakob Wahcic,
P. O. Box 6Q CLEVELAND, OHIO.
NAZNANILO.
Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom, kteri potujejo v Sau Francisco, C al., priponof-am svoj
SAN BRUNO SALOON.
Postregel jih bodem vedno z izvrstno pijačo in finim jedilom. Tmam
Iščem brata GABRE PLEŠA, kteri je sedaj prišel iz stare domovine- Že-leznieni vozni list je imel plačan do Plainesdale, Houghton Co., Mieh Pred Chicagom je na eni postaji zaostal ter ne znam, kam zaŠeL Kdor izmed bratov Slovencev ali Hrvatov kaj ve o njem, naj blagovoli naznaniti bratu: Joso Pleša. Box 238, Mount Iron, Mich.
(12-19—10)
Neovrgljiva resnica, je, da je le isti zdravnik najboljši, kateri se ne hvali sam, temveč katerega hvali narod. Ravnatelja od slovensko-hrvaikega zdravtiča hvalijo tudi naši rojaki, izmed katerih nam ravnokar en rojak javlja ;
Veleučeni gospod profesor:— Poslana mi zdravila sem v redu sprejel in ista ratanko po Vašem predpisu porabil, ter sem danes « pet pcpoln ira zdrav, \sled če>ar Vam izrekam moje priznanje in hvalo in priporočal Vas bodem vsakemu bolnemu rojaku, ker vem, da res storite, kar obljubite. — V mojem zadovoljstvu Vas pozdravljam \ am vedno hi alt/ni
Mike Miller, 10-20 Watroliet Ave., Drnver, Colo. Fiojaki I Ne dajte se toraj nedalie n etili ca kakih Finnlji>il. ko^perlj ali institutov, temveč idile ali pišite v slučaju bole?ni le na to zdrav set, kjer bodete sigurno najboij&e pestreženi.
Bolezen morate natanko opisati, a. pisma pa tako nasloniti :
SLOVENSKO=HRVATSKO ZDRAVIŠČE
Ravnatelj: Dr. .1- E. THOMPSON, 334 West 29th Street,	New York, N. ^ .
Kdor podijc svoj iiattlov, dob! lep »tpomin znMtonj.
Rojaki, naročajte se na "Glas Na-1 Rejaki, naročajte se na "Glas Nt* roda* *, največji in najcenejši dnevnik j roda*največji in najcenejši dnevnik.
tudi dobre smodke po nizki ceni.
MARTIN JUDNICH, 580 San Bruno Avenue, near 18th St., San Francisco, CaL
(9-23—10)
SE NIKDAR V YASBM ZIVUE!
$ 2 G vrednaura, verižica. in Dri .'esek samo
zica. 1x1 prt;
POZOR, ROJAKU
Naznanjam rojakom, da se varujete ANTONA ŠK3ELABANJA, doma iz vasi Leibeka pri Vačah. Bival je tukaj v Flemingn, Kansas, in je neznano kam zginil. Tukaj je več rojakov ogoljufal, mene za $73 in na hrani za $19 ter še več drugih za manjše s vote, frosim rojake, da mi naznanijo njegov naslov. Najbrž biva v Arkansasu ali Indian Territory. Math. Krhlikax,
P. O. Box 125.
Fleming, Kansas.
(15-17—10)
oouLa
Potrebujem dve mladi dekleti; eno
za kuhinjo, drugo za saloon. Plačam $20 na mesec in drugo vse prosto. Ponudbe naj se pošljejo na: Joseph Miklich,
P. O. Salida, Colo.
(11-17—10)
JOHN
.1017 E. fcZod Street. N. E., Cleveland, Ohio izdelovalec kranjskih in ncmSkih
HARM O N I K,
f>eio napravim na zahtevan i e narotai-Cene so primerno nitke, a delo trpeino in dobro. Tri vrstni od {22 do $46. PloSCe so iz naj bolite ga cinka. Izdelujem tudi plošče is aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim rt od $46 do 980.	^
PH'' ! m>Para'k dobi* **
»c in bo^e* najfo-J>9^ r - : P1 i FR.^j&fcsfcjtju, j Greenv-v r.. ew York, zatd 7	r T,a n<s((t obrs*
Zastonj!
zlata verižica $ priveskom vredna
$ 10-00
Zastonj!
Ur* je iz napolnjenega zlata Solid gold fllled garantirana 20 let, ki je zaprta s tri mi plošče k i. Stroj je poznan Ameri-kanski El^in ali Waltham na sedem kamnov«
Ta dvojna verižica je iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantirana 15 let. v sredini ima malo sponko ki se premika. —
Privesek je iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantiran 10 let, ki se odpira in v njega lak ho spravite dve slike ali fotografiije.
Vi sami najbolj veste, da v malih trgovinah morate plačati za ena&o uro fltf.OO, za verižico $7.00 in za privesek $3.00. To je orevidno da dobite verižico in privesek zastonj, ako porabite priliko ter knpite vso tri predmete za čudovito malo svoto od *15-9i>.
Slika prikaznje uro velikosti 16, lahko pa dobite za into ceno uro ve<"*je velikosti 18 ali manje 12.
$ 13*50 vredna ura, £|Q#fjft verižica, s pri- jjfj HI veskom samo ^	*
$8.00 vredna ura s tr mi ploš-£ekt iz napolnjenega zlata Solid gold fllled garantirana 10 let z izvrstnim Ajnerikanskim Fxcel-8 i or strojem; 84 O j vredna verižica dolga 12 palcev ali ena Dicfcen-sova verižica, ki se deli v dva dela dolga 15 palcev, iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantirana 10 let; $2 50 vredni privesek ki se odpira in v njega lab ko opravite dve fotoj^rafi je — z napolnjenega zlata Solid erold fi;led garantiran 5 1 . t, samo 3 H-OO.
Plolčeki ure kot priveski so izdelani v stoterih najkrasnejših vzorcih, Vi bodete dobili uro
in privesek, ki Vas popolnoma zadovolji.

RaIAkI	V Ako ste si kdaj mislili kupiti enako zlatnino porabite to
™* mIUVCIIW o priliko, ker tako realne im solidne ponudbe ne bodt-te dočakali, Naročite si torej s popolno sigurnostjo, da dobite blago, kakor Vam je tukaj obljubljeno. Zato Vam potrjuje poznano dobro pošteno ime 4'Slavia" Watch & Jewelry Co. in pismena garancija, ki jo dobite s vsakim prodanim predmetom.
DoTISIV* TIA7A1 f Ako poslani predmet ne vstraja toliko časa, kot je garantiran, do-II<Lb(aI • bite zamenjeno za novega ali pa denar nazaj — enako ako izgubite pismeno garanciio.
Kako naročevatl 9 pošljite #1-00 na račun povzetje. Ako po&ljote celo svoto naprej, dobite predmete po poŠti priporočeno (registered) poštnine prosto.
"SLA VI A* WATCH & JEWELRY CO.
27 Huubm Street, New Yofl^ R Y.	Pišete po cenik - dobite ga zastonj, j
prihajati Še večkrat- Da sta se tako slabo razšla z očetom, to ne pomeni
nič. Niti oče sam si tega ne žene ^ srcu. ker je že vsega vajen in se ne meni niti za občutke, niti za pre pri-ranje. V meni ima gospod Polaneški odkritosrčno prijateljico, ki stori vse. kar ji bc mogoče, da takoj, ko proda--.io Ma^ierowko, prenehajo vsi vzroki za nesporaznmek in zlasti te zoprne -ler.arne stvari. Potem pa mora priti, vsaj zato. da sprejme svoj denar — kaj r.e? Morda sem bila tudi jaz njeni n nekoliko po volji, in da živ človek izreče časih kaj pikrega, temu se ni treba Čuditi. Ne pravi mu ničesar o tem. kadar tra ujrledaš, in ne oštevaj
Rodbina Polaueških.
Roman, poljski spisal H- Sit n¥ iowi< l. poslovenil PodnvikL
(Nadaljevanje.)
S trni se je končal razgovor prvi dan. Zvečer so na U t kino prošnjo sklenili «>Jiii drugo jutro k Tumseejn, in tierr oditi rano. tako da bi obedovali pri jezeru, potem pa bi se vrnili na vozu, ali pa peš, ako Utka ne bi bila preutrujen; vendar pa bi morali biti že ob volnenem za padu doma. TVar-kowski in Polaneški sta dospela pred vilo gospe Emilije že zgodaj pred deveto uro. Obe sta bili že oblečeni ter sta ju pričakovali na verandi; obe sta bili tako lepi, da je bil stari pedagog Waskowski ves navdušen.
"Bog res časih ustvarja iz ljudi pravo cvetice," je dejal, kažoč od daleč na mater in hčerko.
Gospe Emiliji in Litki se je pa tudi res divil ves Reiehenhall. Ona, s svojim angelskim, oduševljenim licem je bila nekatno poosebitev angela in materinske zvestobe, a poleta obenem; ta pa z ruračnimi, velikimi očmi, z ru-dastimi lasmi in črtami tako nežnimi. [ je bila videti prej kakor umetniški j umotvor nego kot živa deklica. Deka- j dent Bukacki je govoril o njej, da je stkana iz megle, le nekoliko zardele od zarje. Bilo je v tej deklici nekaj skoro nadzemskega, in ta utisk je še utrjala njena bolezen, njena neizrečena občutnost in dovzetnost za utiske. Mati je bila slepo zaljubljena vanjo, vsi drucri istotako. Toda dete, ki se je odlikovalo s posebnostjo že od rojstva ee ni dalo pokvariti.
Polaneški, ki je bil v Varšavi za- i
hajal h gospe Emiliji nekolikokrat na
teden, je bil obema iskreno udan. V j
mestu, kjer prizanašajo ženski časti
manj n. _o kje drugje, so ju jeli zlob-
ni jeziki že vleči čez zobe. seveda či- i
i
sto po krivem, zakaj trospa Emilija je bila v vsakem oziru čista kakor dete ter je tuiira'a svojo vzvišeno glavo k\išku k nebi-som, kakor ne bi niti vedela za hudobnost na svetu. Bila je celo taiio čista, da se ji ni zdela potrebna ,-krh za ljudsko mnenje. Sprejemala je v<-sela one. ki jih je imela rada Litka, ler je odklonila nekoliko dobrih ženinov, progi asi v5 i izrečno, da razen Litke ne potrebuje nikogar ve." ra svetu. Samo Bukacki je trdil, da gospa Emilija upliva na njegove
živi* P(ll:inpiki r»n in t o t.-v rn>! t-n A ? 1
ira; naj te Bog ubrani! Ne vem, zakaj, toda nekako nado gojim, da ne provzroči pikrosti niti meni, niti očetu, niti mojemu ljubljenemu ELreme-nu, in mislim si, da bi bilo dobro na svetu, ako bi bili vsi ljudje podobni njemu. Presrčno Te objemljem, predraga moja, in Litko prav tako. Piši mi o njenem zdravju, kolikor le mo-croče podrobno, in ljubi me, kakor ljubim jaz Tebe."
Ko Polaneški prečita dopis, ga vtakne v stranski žep svoje suknje, nato si jo zapne, si pomakne klobuk na tilnik in naposled zdajci začuti veliko sla-st, da bi zlomil svojo palieo na drobne kosce in jo vrgel v potok. "Vendar pa tega ni storil, nego je zamr-mral skozi stisnjene zobe:
"Tako! Dobro! Ali poznaš Pola-neškega? Računati smeš na to, da ti ne napravi krivice. Imej se dobrol" Potem jame govoriti sam sebi ta-ko-le:
"Prav ti je tako! Saj je to angel, a ti ga nisi vreden."
In vnovič se ga polasti volja, da bi zlomil svojo palico na drobne kosce. Sedaj je videl razločno, da je bila duša te deklice pripravljena udati se mu z vso vero in z vsem zaupanjem, toda on ji je provzroeil takoj izpočetka tako bolestno in zbadljivo ukano, na ktero traja spomin vedno in boli večno. Prodati ta znesek, to bi še ne pomenilo ničesar, toda prodati ga človeku. ki ga je koprnel kupiti v tak namen, v kakršnega ga je kupil Ma-szok. to je bilo tako. kakor bi bil re-kel eo ipso go.-podični: "Nečem te — h* vzemi ga. ako ti je všeč!" Kako ; bridka je torej ta ukana za njo po | vsem tem. kar ji je govoril ono nede-[ Ijo po leh prijateljskih, odkritosrčnih besedah ter obenem določenih za to,
V slučajih nesreče
izvijenja udov, aka skoti kost iz svojega ležišča itd« rabi to takoj
Dr. R1CHTERJEY Sidro Pain Expeller.
On suši, zdravi in dobavi udobnost. Iuiejte ga vedno doma iu skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno ^ znamko sidrom na eti-/T.ketL
Xl* V vseh lekarnah po
r 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & CO.
215 Pearl Street,	New York.
je močno zanimal, torej ga je jela izpraševati po imenih raznih dreves in je radostno zaklicala vsak hip:
"Platnicarica!"
On pa ji je odgovarjal mehanično, mislec pri tem na nekaj ^.dragega: 1' Platnicariea, platnicarica !'' (Dalje prihodnjič.)
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Leadville, C< lo., naznanjamo, da je
Mr. FRANK MTKT.TČ, care of Sadar,	4C5 T!1tti St.,
Iieadville, Colo., naš zastopnik za tamošnje mesto ter je pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Naroda".
Frank Sakser Company.
Mr. JANKO PLEŠ KO v državi Colorado; potem ide v diii vo Kansas itd., ter ga vsem prav srč-*o priporočamo.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. Y
zivce. lJo blankitn, ženo, da mi. ki b
ki je obkrožal to kristalno *e ji nikdar ni bližal z misli-jih bila skalila izkušnjava. Tudi i-edaj, po opombi Wa>ko\vske-pa. je odgovoril preprosto:
"Res, obe sta videti odlično." In ko ji je bil pozdravil, je ponovil kolikor toliko go^pe Emiliji to, kar je bilo v tem primeru zbudilo njegovo pozornost. Ona se je zadovoljno nasmejala, bržkone zato, ker se je ta pohvala tikala tudi Litke. Pobirajoča suknje za na pot, je dejala:
"Prejela sem davi pismo in nalašč Bern ga vzela s seboj, da ga vam pokažem."
"Ali ga lahko preči tam lakojf" "Lahko. Tukaj je!" Tn stopati so po poti k Tumseeju, gospa Emilija, "Waskowski in Litka spredaj, Polaneški pa nekoliko za njimi, z glavo sklonjeno nad pismom. Pismo je bilo te-le vsebine: "Predracra moja Emilija! Danes sem prejela Tvoje litanije samih vprašanj in takoj Ti odgovarjam, zakaj tudi meni se mudi zamenjati s Teboj svoje misli. Gospod Polaneški je odšel v ponedeljek, torej že pred dvema dnevoma. Prvi dan sem ga sprejela tako, kakor sprejemam vse goste — in niti na misel mi ni prišlo nič; Drugi dan pa je bil praznik, ko sem bila prosta in sva bila skoro ves popoldan skupaj, in celo sama, zakaj oče je odšel k Jamiszevim. Kaj naj Ti rečem? Tako prikupen je, tako odkritosrčen in ob tem pravi mož! Iz tega, kar je pripovedoval o Litki in o Tebi, sem takoj spoznala, da je dobrega srca. Hodila sva dolgo ob ribniku po vrtu. Obezala sem mu roko, ker si jo je bil ranil na čolniču. Govoril je tako pametno, da sem z vso dušo poslušala njegove besede. Oh, Emilija, sramujem se priznati, toda moja bedna glavica je bila naposled nekoliko zbegana ta večer. Tebi je vendar znano, kako sem tukaj sama, obložena z delom, in kako poredkoma vidim podobne ljudi. Zdelo se mi je, da je gost dospel iz drugega in boljšega sveta. Ne le to, da mi je ugajal, nego tako me je prevzel s svojo pre-srčnostjo, da zvečer nisem mogla zaspati, nego da sem neprestano mislila nanj. Drugi dan sta se z očetonf sprla, in od tega sem dobila tudi jaz nekoliko, dasi sam Bog ve, kaj bi dala za to, da ne bi bilo te stvari med nama. V prvem hipu me je to močno genilo, in ko bi ta odurni človek vedel, koliko sem se najokala v svoji sobi, pa bi me gotovo pomiloval. Pozneje sem si domislila, ds je gotovo zelo vročekrven, da oče ni ravnal prav, in zato se ne jezim več. Naj Ti Šepnem tudi na tiho, da ta dolg, ki ga ima na Kremeni, n« proda nikomur, najsi hi bilo mio radi tega, da bo imel priliko 4
da bi ji bile sezale do srca. Saj so bile določene za to, in Polaneški je čutil, da jih je tako razumela. Mogel si je sedaj ponavljati, kolikorkrat je hotel, da ga ne vežejo k ničemur, da človek, ko se prvič sreča in prvič raz-Lrovarja z ženo, pokaže samo rožičke kakor polž ter poizkuša, na kakšna tla je dospel. Vendar pa mu to ni prineslo tolažbe. Sicer pa, ne samo da se ni bil zmožen opravičiti sam pred seboj, nego še rajši bi si bil dal zaušnico. Sedaj je prvič spoznal razločno, la bi si bil lahko pridobil MariČino roko in srce, in kolikor zanesljiveje se mu je zdelo, da je to mogoče, toliko večja se mu je zdela njegova izguba. Vrhutega se je od onega časa, ko je bil prečital to pismo, pričel v njem nov prevrat. Njegovi dokazi, da mora pustiti Marico, so se mu pokazali zdajci malenkostni in neznatni. Pola-npški je imel navzlic svojim hibam dobro srce, in to pismo ga ni malo jrenilo. Zato je spomin na Marico hipoma oživel v njegovem srcu in spominu, oživel celo tako močno, da si je mislil:	♦
" Sedaj se zaljubim vanjo. Sam Bog ve, da res!"
In prevzela ga je taka ljubezen do Ma rice, da je morala odstopiti pred njo celo jeza na samega sebe. Trenutek kesneje se je pridružil k ostali družbi, pohitel z gospo Emilijo nekoliko naprej in dejal:
"Darujte mi, milostna gospa, to pismo."
"Z največjim veseljem. Ali ni odkritosrčna, kaj ? Ali mi niste pravili, da je dobila tudi ona nekaj pred odhodom ? Nečem pa vas oštevati radi-tega. ker vas sama jemlje v varstvo.'* "Milostna gospa, ko bi tu kaj pomagalo, -bi vas poprosil, da me celo nabijete. Toda tukaj ne pomaga nič več, ker se ne da več popra viti.'*
Gospa Emilija pa ni bila ieh nazorov. Toda videča, kako je Polaneški prevzet, se je prepričala, da stoji stvar, v kteri obe stranki Čutita tako živo, čim najbolje ter se mora končati ugodno. Pri tem pomisleku se je njeno lepo, sladko ličeee razjasnilo od veselja.
"To bomo videli šele čez nekoliko mesecev," je dejala.
"Niti ne slutite, milostna gospa, kaj utegnemo videti," omeni Polaneški, misleč na Maszka. Gospa Emilija mu reče: "Zapomnite si še nekaj. Kdor si kdaj pridobi Maričino srce, ta se ne ukani. * *
'' Verjamem,' * odgovori Polaneški otožno, "toda takšna srca, kdaj od-pahnjena, se ne vrnejo več."
Dalje se nista mogla razgovarjati, ker sta se jima pridružila Litka in Waskowski. Skoro se je deklica polastila Polaneškega, kakor bi bil izključno njena last. Gozd, ki as je kopal v mirni svetlobi lepega dne, jo
NAZNAOTLO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom in naročnikom v West Jordan, Utah, ter okolici naznanjamo. da je za isti okraj naš zastopnik
Mr. ANTON PAl£lČ,
P. O. Box 3, Wot Jorta. Utah.
Ker je z nami v zvezi, ga vsem toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. Y.
NAZNANILO.
no j a it cm v Calumetu, Mich., ix okolici naznanjamo, da je g.
PAUL SHALTZ, 11 7th Street, Calumet, Mich., pooblaščen pobirati naročnino z* "Glas Naroda" in ga top'o priporo Čamo.
Upravništvo * * Glasa Naroda * *.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO MB. IVAN PAJK, P. O. Box 126, Conemaugh, Fa^
je z nami v zvezi, vsled česar ga vsem cen j. rojakom iz Conemaugh, Pa., is okolice toplo priporočamo.
Dotičnik ima tudi v zalogi rasno vrstne slovenske knjige po Izvirnih cenab-
FRANK SAKSER CO. ("Glas Naroda.")
NAZNANILO. Rojakom naznanjamo, da je Mr. GEO. C. SHULTZ, 13 Iron Street, Canonsburg, Pa., naš zastopnik za Canonsburg in okolico. Pobira naročnino za "Glas Naroda" in pošilja po našsm posredovanju denar v stari kraj ter ga vsem toplo priporočamo.
Spoštovanjem
Frank Sakser Company.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Oregon City, Oreg., in okolici naznanjamo, da je za tamoš-nji okraj naš pooblaščeni zastopnik
Mr. M. JUSTIN, Nt Mais St., sli P. O. Box 104,
Oregon City, vsled Česar ga rojakom prav toplo
priporočamo.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St.. New York, N. Y.
(Dalje prihodnjič.)
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK!
H vate.t. pri-
Spominjajte se ob rasnih prilika* oase prekorisfcns dražbe sv. Cirila 1» Metoda v Ljubljani! Mal pelo« te tono aa oltar!	(v
lici wwjaXI!1 da'je'sa^r^nnfciji okraj mai JbiIIsI pooblaščeni mMtop-
Mr. JAKOB 2ABTJKOVEC. 4824 Blackberry Alley, Pitteberg. Fa-.
kteri je sedaj sope« nekoliko okreval m hoda vsako soboto od A are po poludne do 8. ara xieca za nas posloval. Rojakom ga teple priporočamo.
Frank Sakser Company.
ram CH.UL1G.
>#3 B. Northern Ave.. PuebTo, Colo.,
pobira naročnino za 1 * Glas Naroda' *, epeejems denaa za Slovensko-ameri-kanski koledar, pra.ike T5 druge vsakovrstne knjige, ter ga rojakom toplv priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
NA PRODAJ	_
NARAVNA CALIFORNIJSKA ViNA.
Dobro črno in belo vina od 35 do 45 eantov galona.
Staro belo ali črno vino 50 centov galona.
Reesling 55 centov galona. . Kdor kupi manj kakor 2S gilou vina, mora sam posodo plačali. D rožnik po $2.50 galona. Blivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročila dam popust Spoštovanjem
STEFAN JAK ŽE,
P. O. Koz 77, Crockett. Contra Costa Co., C al.
(T
rj.ovencem :. ;oč< m bv^-j
Q A 7
nr m
v obilen j t. Točim vedou svcžw pivo, dobra vina in whiskey ter imam v zalogi ze o fine M mod k e.
Rojakom pošiljam denar* je v staro domovino
hitro in poceni.
Pobiram naročnino "Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z velespoštovajijem
Ivan Govže,
Ely. Minn.
ROJAKI,
kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ CO* DRADA in želite kupiti parobrodne listke pri nas, poskrbite si železničmfaistek DO NEW TORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblu, Colo., pri agentih C. M. Cox ali pri C. A Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vaš prihod v New York brzojavno naznanila. Naš vslnžbenec vas bode na po staji pravočasno pričakoval in dovede! v našo pisarno.
To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali.
FRANK SAKSER CO.
Nižje r»o<lDisana ■Driooro-fca.EE potajc-CiL^ s _ _ _ in Hrvatom svoj.......
SALOON
107-109 Greenwich Street,
ooooNEW YORKoooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine -likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe.............
stanovanje in hrano
i
proti nizki ceni. žba solidna .. . . .
Postre-
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New York. ^ —-if -^
Cenik knjig,
KATEItE SE DOBE V ZALOGI F RANK SAKSER CO^ 109 GREENWICH STREET , HEW YORK.
MOLTVENXKL
Bogu, kar je božjega, ličen molitveni* za možke, zlata obreza, pulusujt. 75e.
Dušna pasa (spisa, škof Fr. Baraga;, platno, rodeča obreza, 75e., fina vezava, zlata obreza, $1.00.
Jezus in Marija, vezano v slonokosr $1.50, fino vezano v usnje $2.00. vezano v šagrin $1, vezano v platno 75e.
Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50.
Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90e.
Nebeške iskrice, vez. v platno 50c.
Rajski glasovi, 40c.
Otroška pobožnost, 25c.
Rožni venec, platno $1.00,
Vrtec nebeški, platno 70c.
Skrbi za dušo, zlata obreza 80c., fino vezano $1.75.
Sv. ura, zlata obreza, fino vezano $2.00, šagrin vezava 01.20.
ftifnuli rv^kosa svoja izvrstna ruil k+«rsi f k f»osti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
Rudeče vino (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) X o 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON.
BRIN JE VE C, za kterega sem itn portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic laj $13.00. TROPINOVBC 02.50 galona. DROŽNTK $2.75 galona. — Najmanje posode za žganje »o 4V£$ralone.
Naročilom Je priložiti denar.
Za obila naročila se priporoča
JOHN KRAKER,
Euclid, Ohio.
Pozor! Slovenci Pozor!
zmodernim kogljlSčem.
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah is druge raznovrstne pijače ter unijsk« smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča
Martin Potokar
664 So. Center Ave« Chicago, III.
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu * CitiOgi, III.. kako>r tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
617 S. Center Ave., Chicago.. 111.,
blizu 19. ulice, kjer točim pristno u ležalo Atlas-pivo, izvrstni whiskey. Najbolj* vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kes* liiiče in ixrtjna m«« (pool fable). Potujoči Slovenci dobrodoSli. Vse bo de m dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L
najprimernejša pijača je
LEISV PIVO
ktero je varjeno is najboljšega lmportiranega češkega hmela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.	^
Lelsy pivo je-najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Ocs. TravsBcsHs 6M2 St ClairAvc. N.fc£. kteri Vam dzagevoi je vse pojasni.
THE ISAAC LEISY. BREWING COMPANY
. _CLEVELAND, O.
Abecednik, vezan, 20c. Ahnov nemako-angleški tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, 40c. Aladin s čarobno cvetlico,^ lOe. Andrej Hofer, 20e. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15c. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15e.
Boj tek. v drevo vp reže ni vitez, 16e,
Božični darovi, 10e.
Burska vojska. 3Gc.
Cerkvica na skali, 10c.
Cesar Pran Jcsip, 20e.
Cesarica Elizabeta, 10c.
Ciganova o sveta, 20c.
Cvetina Borograjska, 20e.
Cvetke, 20c.
Čas je zlato, 20c.
črni bratje, 20c.
Četrto berilo, 40e.
Darinka, mala Črnogorka, 20c.
Deteljica, življenje treb kranjskih
bratov, francoskih vojakov, 20e. Doma in na tujem, 20c. Dve čudopolni pravljici, 20e. Dimnik: Besednjak slovenskega in
nemškega jezika, vezan 00e. Domači zdravnik po Kneippu. ne ve'
zan 50c. Erazem Predjamski, 15c. Eri. 20c. Evstahija, 15c. Evangelij, vezam 50c. General Landon, 25e.
George Stephenson, oče železnic. 40c. Golobček in kanarček, 15e. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70c. Grof Radecki, 20c.
Grundriss der slovenischem flprachs,
vezan $1.25. i Hedvika, banditova nevesta, 15«. Hildegarda, 20c. Hirlanda, 20e.
Hrvatsko-angležki razgovori, vezano 50c.
Hitri račun ar, vezan 40o. Ivan Resnicoljub, 20e. Iz an ami, mala Japonka, Me. Izdajalca domovine, 20e. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20c. J aro mil, 20c.
Jurčičevi spisi, UL zvezkov, umetno
vezano, vsak zvezek £L00. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15c. Kako postanemo stari, 40«. Katekizem, mali, 15c. l«ažnjivi Kljukec, 20c. Maksimilijan L, eesar sidbit snish i, 20c-
Mali vitez, 3 zvezki, skupaj UM.
Marija, hči poKkova, 20c.
Marjetica, 50c.
Materina ftrtev, 50«.
Mati Božja s Bleda, 16a.
Miklova Zala, 30c.
Mirko Poštenjakovič, Ms.
Mladi samotar, 15«.
Mlinarjev Jaass, 40«.
Mrtvi gostsž, 20c.
Mala psiarics, 30«.
Mali vssaaalec, 20«.
MuČenikL A. AŠkere. Ispsshii ve-
zsdo, |L36. Na indijskih otodh, tfs. Ms preriji, 20«.
Narodne pripovedke, i nafl, vsaki
aoe. Kašelj smei, 10«. Nasetaikova Ut 9Nl Vsi 4am. Bmka yunastL Tsafi Me.
OPOMBA. KaroeOov Je nflaiW potoni nakaanlrl aH pnifni nam)
Nedolžnost pregajaaa ia poveiieaaa
aoa.
Nezgoda aa Palavaun, 20e. Nikolaj Znnjaka, 30c.
Ifarodne pesmi. Žirovnik. 3 zvezki rezano. V^ak po OOc.
Navodilo za spiaovanje rasnih pisev«
75c.
Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c. Odkritje Amerike, 40c.
Poduk Slovencem ki se hočejo aas*» liti v Ameriki, 30c.
Pregovori, prilike, reki, 30«. Pavlih a, 20c.
Pod turkkim jarmom, 20e.
Poslednji Mohikanec, 20c.
Pravljice (Majar), 20c.
Pred nevihto, 20c.
Princ Evgen, 20c.
Pripovedke, 3 zvezki po 20c.
Pri Vrbovčevem Grogi, 20c.
Prst božji, 15«.
iVva n omaka vadaiea. 35«.
Poezije. F. Prešeren. Broširano,
Poezije. Vojanov-R. Majwter. 60c.
Repoštev, 20c.
Robinson, vezan 60e.
Robinson Crusoe, 40c.
Rodbinska sreča, 40«.
Rodbina Polaneških, 3 »veafcd
Roparsko življenje, 20c.
Ročni angleško-slovenski in sloveaakt
angleški slovar, 30c. Ročni nemsko-slovenski slovar, J*^.
žič-Bartel, nova izdaja, vezan $3.99, Ročni slovensko-nemški slovar, Jan«-žič-Bartel, vezan $3.00.
Ročni slovensko-nemiki slovar, 40a. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilia, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvezda p« 20«. Spis je, 15c.
Spominski listi iz avstrijske sgode-
vmt, 2i)c. ^ S prestola na morišče, Juc. Srečolovec, 20c.
Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec. 20e. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25e. Strelec, 20c.
Stric Tomcva koča, 40c. Sv. Q-enovefa, 20c. Sveta noč, j 5c. Sv. Notburga, 20c. 60 malih povestij, 20c.
Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana #1.80. Slovenski šaljivec, 20e. Spisovnik ljubavnih in ženitovaaf-
skih pisem, 25c. Spretna kuharica, brosirovano SOe. Stoletna pratika, 60c. Slovarček priučiti se nemščine kres
učitelja, 40c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, r&ak 20«. Šaljivi Slovenec, 75c. Štiri povesti, 20e. Tegethof, s avni admiral, 20«. Timotej in PiJomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, ffi.i«. Tiun Ling, morski razbojnik, 28«.
V	delu je rešitev, 20e. Venček pri povesti, 20c.
V	gorskem zakotju, 20e. Vrtomirov prstan, 20c.
V	zarji mladosti, 20c. Voščilni listi, 20c.
Winnetou, rdeči gentleman, 3 svesfe $1.00. Zlata vas, 25e.
Znamenje štirih, zanimiva p 12 centov.
Zbirka lj bavnih in snubflnfh yiaese. 30e.
Zbirka domačih zdravil, 50«. Zgodbe sv. pisma stare in aove iit—m, vezano 50c.
Zgodbe sv. pisma za nižje rinili
ljudskih šol, 30e. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženinova skrivnost, 20c. Žepni hrvatsko-angleški rasgevesft,
40e., broširano 30c. Zemljevid Avstro-Ogrske K&, ml 10«.
Zemljevid kranjske deiele, mali lt* Zemljevid Evrope, 25«. Zemljevid Zjedinjeolh drŽav Me.
RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, 1J aH J sadiš, in drugih mest na Kraajskesa, u&m-jorike in rasnih mest Amerike, ■ cvetlicami in hmnoristt&M po ducat 30«. Basils svete jodska, fawad la, Ave Marija, 10«.
Album mesta New York s fatsaW slikami mesta. 30c.
denarno vrednost	v pM^
1
•v Jm
i
Nsjboljfc adraviAo sa patike, t--i ganje m le^in atineia je RIUUTKBr JE V SIDRO PATN KX PW.I.KR Debati ga je v lekernsh po 25e ia po M eutor.
j	KAZHAMELOl
Zdravju
Ako hočeš dobro postrežbo -
z mesom in grocerijo, <
tako se obrni na	*
Martin Oeršiča,
301-303 E. Northern Ave., I Pueblo, Colo.	v
Tndi naznanjam, da tmarn I v zalogi v sakovrstno suho I meso, namreč:	ijj
I Uobaae, rebra, jezike, | Sunke itd.	I
• Govorim v vseh slovanskih l| " jt^T^	«a a|
obilni obisk.	- ft|
p t t t t f i f i > r
Za vsebine	o^fiMW ^^^
JOHN K h
EUCLID, O.