Št. 42 (917) L. XVIII. NOVO MESTO, četrtek, ±	19.	10.	1967
Cesta Trebnje— Mirna asfaltirana
13. oktobra so bila na cesti Trebnje—Mirna opravljena zadnja dela pri asfaltiranju. Cesta je že odprta za ves promet. Tehnični prevzem modernizirane ceste, na kateri mora Cestno podjetje opraviti samo še nekaj manjših del ter utrditi bankine, bo v kratkem. Asfaltiranje odseka Trebnje—Slovenska vas je skupaj z asfaltiranjem trga v Mokronogu veljalo 230.000.000 Sdin.
DANES
O Prvo jeklo iz
Skopja	str.	3
O življenje je tako
kratko .. •	str.	6
O Prireditve za novomeški praznik	str.	9
O YU3DJR spet brez motenj	str.	11
O Svetniki pod milim nebom	str-	12
O Za Vido in Rafaela že 321.511 Sdin! str. 12
O Kočevci presenetili
str. 18
O Prva pomoč dvajsetim šolarjem	str.	23
0 in 35 malah oglasov na zadnji strani.
Seminar o menici
Novomešk Zavod za izobraževanje cadrov 0-) v sodelovanju ”, društivojr knjigovodij v sred< 25. oktobra organiziral celodnevni senv
Po razpravi o postopni ukinitvi rudnika rjavega premoga v Kočevju, ki so se je udeležili najvidnejši slovenski gospodarstveniki, so si vsi prisotni ogledali tudi kemično tovarno in IT AS. (Foto: Primc)
Kočevski rudnik postopoma ukinjen
Člane, kolektiva rudnika bodo postopoma prekvalificirali in predvidoma zaposlili v kemični tovarni »Melamin« in Itas - Sestanka v Kočevju so se udeležili najvidnejši slovenski gospodarstveniki
13. oktobra je bil v Kočevju sestanek, la kate- za odpiranje novih delavnih rem so razpravljali o postopni ukinitvi rudnika rja- mest za rudarje itd. Seveda pa vega premoga in o pi .usmeritvi zaposlenih v podjet- si bodo morali delo razdeliti ji ITAS in kemično tovarno. Sestanka so se udeležili tako občinski organi kakor razen zastopnikov prizadetih podjetij in občinske prizadeta tri podjetja, lzvrš-skupščineše Miran Goslar — predsednik gospodarske- ni svet SRS, sklad za rezer-ga zbora ~kupščii 3RS, Sveto ilobal - sekretar za ve SRS in morda še kdo. gospodarstvo skupščine SRS, Leopold Krese — predsednik Gospodarske zbornice. SRS, in več drugih predstavnikov republiških organov, bank in raznih združenj.
TERJALI, DOSEGLI — IN ZDAJ?
Atomska doba in amortizacija
Dokler je bila stopnja valorizacijo se je letos amortizacije določena s povečala vrednost osnov-predpisam, je bilo iz de- nih sredstev na 106 mili-lovnih organizacij slišati jard Sdin (za 78 odst.), zahteve, da jo je treba amortizacije pa je bilo
sprostiti. Z novim pred pisom je tej zahtevi zadoščeno: določena je minimalna stopnja amortizacije, ki so jo delovne
vplačane 1 milijardo 90 milijonov Sdin ali 1,03 odst. vrednosti osnovnih sredstev. Amortizacija se je povečala samo za 52
organizacije dolžne odva- odst., če Jo primerjamo jati, njihovi volji in raz- z lansko, vrednost osnov-sodnosti pa je prepušče- nih sredstev pa za 78 no, da v okviru svojih odst.! Takšne izračune in potreb stopnjo amortiza- primerjave bi kazalo nacije neomejeno povečajo, rediti v vseh občinah! Poglejmo zdaj na prime- živimo v 20. stoletju, v ru gospodarstva v novo- času atomov in poletov
meški občini, kaj je bilo letos doseženo s to spremembo.
v vesolje. Znanost nam prinaša vsak dan nove dosežke, ki jih -* *vetu
V prvem	polletju lani,	povsod	s pridom	uporab-
ko je še	veljala stara	ljajo v	proizvodnji, da bi
amortizacija, so delovne	olajšali	človeško	delo in
organizacije	v novomeški	z manj truda	naredili
občini upravljale z osnovnimi sredstvi, vrednimi nekaj več kot 59 milijard Sdin, in vplačale s 720 milijoni Sdin amortizacije 1,2 odst. vrednosti osnovnih sredstev. Z re-
več in boljše. Vprašajmo se zdaj: mar mi lahko čakmo 50 let, da ce nam bo z amortizacijo nabral denar za obnovo proizvodnih zmogljivosti?
M. JAKOPEC
Na sestanku ki ut^*ovi.i,
  ______ _____________ da kočeivski	rudnik'še	ni v
nar > uporab*, menice ▼ po	takšnih težavah, kot je	eč
slovnem promet". Predavali	na manjših	slovenskih	pr.
bodo priznani strokovnjaki na	mogovnikov,	ji da ima^za	^
področju meničnega prava.
Velik uspeh gostinske šole
venske razmere nadpovprečno leznrška proga do Kočevja
in ker premog vedno bolj
amsko storitev ter nadpov-
PvSda°rSepae to^ba rud-	Pretekli teden je	bil v	Ro-	katerem je gostinska	šola iz
nik kliub temu postopoma	Baški Slatini XV.	jubilejni	Novega mesta prejela	za vse
apreti. ker bo ukinjena že-	gostinsko-turistični	zbor,	na	razšlene^deik^ zlat^ter
je bilo popestreno s strokov
DANES 60.000’
DRAGI BRALCI IN NAROCNTXI!
Trikrat ..mo vam doslej na _>r i strani treh slovenskih pokrajinskih tednikov postregli s skrivnostno številko 60.000. Kaj pomeni, kaj se skriva za njo? Nekateri so nas že spraševali, če imamo za bregom novo nagradno žrebanje, drugi spet če gre za reklamo kakšnega novegp 'ndustrijskega izdelka ...
Pred dnevi je bil -7 Ljubljani ustanovni občni zbor novega posl/^vnep.. združenja slovenskih pokrajinskih tednikov našil. »lokalnih časn’kov«, kot jim včasih pravimo Trije izmed njih - DOLENJSKI LIST v Novem mastu, 'rF!DNIK v Celju in VESTNIK v Murski Sobot’ - smo se že nekaj tednov pred tem občnim zborom dogovorih, da bomo od danes naprej vsak teden tiskali po 4 skupne strani v vseh treli listih. Pred vami so prve take naše skupne strani: aktualni gospodarski in družbeni problemi, notranja ter zunanja politika, intervju oz. reportaža ter četrta, bralna stran. Bralno stran boste spoznali pravzaprav v celoti šele prihodnji teden, ker smo jo danes posodili za intervju v Laškem.
Naše tri pokrajinske tednike tiskamo v tiskanu CP »Delo« v Ljubljani: to nam omogoča tehnično in siceršnje sodelovanje, s katerim želimo poslej dosegati predvsem večjo kvaliteto, boljšo informiranost bralcev in zmanjšanje stroškov. Z dosedanjimi kot novimi sodelavci ter s povečanimi napori uredništev in uprav naših tednikov bi radi popestrili naše liste, dvignili naklade in pridobili kar največ novih bralcev, naročnikov in prijateljev.
Živimo v času, ko številne delovne organizacije združujejo svoje napore, da bi dosegale boljše poslovne uspehe. Takega sodelovanja se lotevamo tudi delavci v pokrajinskih glasilih Socialistične zveze v Sloveniji; z Vašo pomočjo, dragi bralci in naročniki, bi z njim radi dosegli predvsem to, da boste s svojim domačim listom zdaj še bolj zadovoljni! 60.000 pa je naša trenutna skupna naklada...
Lepo Vas pozdravljamo!
DOLENJSKI LIST TEDNIK VESTNIK
izpodrivajo razna druga modernejša in cenejša goriva.
Predstavniki organov republiške skupščine so poudarili, da je občinska .skupščina Kočevje dovolj zgodaj ugotovila, da rudnik nima bodočnosti in da bo njegova ukinitev zdaj manj boleča, kot bi bila kasneje, ko bi zašel v večje težave.
Sklenjeno je bilo, da je treba ustanoviti posebno komisijo, ki bo še podrobneje preučila vse v zvezi z novo zaposlitvijo članov kolektiva rudnika, podrobno analizirala, kako in do kdaj bo preusmeritev izvedena, kaj bo kdo in koliko bo investiral
»Ko se na eni strani borijo zdravniki, da rešijo eno samo srce, da ga z globoko človečansko odgovornostjo zdravijo, so drugi, ki cinično, brezdušno uničujejo tisoče src brezčutno, kot da nimajo sami enako ranljivo srce ...«
Akademik Božidar Jakac — v odgovoru na vprašanja našega lista (na 6. in 7. strani današnje številke).
Sprejet sklep o ~ letošnjih Trdinovih nagrajencih
V torej, 17. oktobra, je bila letošnja peta seja siveta za prosveto in kulturo pri občinski skupščini Novo mesto. Na seji je bila razprava o stanju, delu in problematiki
nimi predavanji ter razstavo pogrinjkov in kulinaričnih izdelkov. Pod	strokovnim
vodstvom ravnatelja Marka Ivanetiča je novomeška šola pripravila sedem kulinaričnih izdelkov, od katerih jih
je kar pet prejelo najvišje zavoda za kulturno dejavnost odličje gostinsko-turističnega 0 občinskega odbora zbora — zlato medaljo. To so	kultumo-prosvetnih	or-
naslednji izdelki: mesna po- ganizacij Slovenije, člani svetica, drobovinski zavitek, me- ^ ^ pj-ejeli tudi poročilo sna pletenica, nadevane komisije, ki je izbirala med svinjske nogice in nadevana predlogi za letošnje Trdino-
ve nagrade ter potrdila iz-
krača. Srebrne medalje pa sta prejeli svatbeno pecivo in mesni sir. Značilnost teh izdelkov je v tem, da so to domače jedi. V Rogaški Sla-
(Nadaljevanje na 4. str.)
bor. Letos je bilo šest predlogov za Trdinovo nagrado, med temi so izbrali štiri. Trdinovo nagrado bodo prejeli: prof. Janko Jarc, dr. Ivo Smrečnik, Ciril Podbevšelc t»r Oder mladih.
P- B.
Smrt v Benečiji
Na avtomobilski oesti pil vasi Benečija je 16. oktobra ob 18.15 izgubil življenje r prometni nesreči 45-letni Jar nez Babič iz Benečije. Babič je prečkal cesto, tedaj pa se je iz Ljubljane v osebnem avtomobilu pripeljala Breži-čamka Andreja Stojadinov in pešca zadela tako hudo, da je pri priči umrl. Gmotno škodo so ooenili na 5000 N din.
Na zadnji, V. dirki za državno prvenstvo v speedwayu ▼ nedeljo v Krškem je zmagal domačin Franc Babič (št. 11) in tako še enkrat potrdil naslov državnega prvaka, ki ga je osvojil z zmago na predzadnji dirki v Mariboru. Drugi je bu Drago Regvart, tretji pa Valent Medved, oba iz Zagreba. (Foto: M. Vesel)
OD 19. DO 29. OKT.
Manjše padavine pričakujemo okrog 20. oktobra, nekoliko močnejše z ohladitvijo pa okrog 22. in 29. oktobra. V ostalem suho o-ziroma lepo vreme. Od 23. oktobra dalje večkrat jutranja slana.
Dr. V. M.
.
IVOVE NALOGB ▼ URESNIČEVANJU GOSPODARSKE IN DRUŽBENE REFORME
Od delovne organizacije do federacije
Državni sekretar za zunanje zadeve Marko Nikezić (desno) se je v torek srečal z vodjo angleške konservativne stranke Edvvardom Heathom, potem ko je 16. oktobra prispel v London na enotedenske razgovore o Srednjem vzhodu in drugih mednarodnih problemih.	Telefoto:	UPI
tedenski zunanjepolitični pregled
DEKLARACIJA O UKINITVI DISKRIMINACIJE — Odbor OZN za socialna vprašanja je sprejel deklaracijo o odpravi diskriminacije proti ženskam. Deklaracija zahteva, da morajo imeti žen-ske enake pravice kot mo fiki in poziva vse vlade, naj se zavzamejo za uveljavitev fenske enakopravnosti.
AVSTRALIJA POŠILJA VOJAKE V VIETNAM — Avstralski premier Harold Hold Je povedal, da bo njegova vlada poslala v Južni Vietnam nove čete. Zdaj se na strani Američanov in saigon-akega režima bojuje 6300 avstralskih vojakov, v kratkem pa jih bodo poslali še 1300. Tftdi Nova Zelandija bo povečala število svojih vojakov v Južnem Vietnamu.
BRANDT V PARIZU — Zahodnonemški zunanji minister Brandt se v Parizu pogovarja s francoskim zunanjim ministrom Murvillom o britanski prošnji za sprejem v Skupni trg. Kot je znano, Francija nasprotuje tej prošnji.
VRNITEV SKUPINE EGIPČANOV — Skupina 850 Egipčanov iz El Ariša, ki je zdaj pod izraelsko okupacijo, je preko Sueškega prekopa prišla na egiptovsko stran. To je že četrta skupina prebivalcev El Ariša, ki je ta mesec pod nadzorstvom mednarodnega Rdečega križa prišla na egiptovsko stran.
KOSIGINOVA POSLANICA GOWONU — Predsednik sovjetske vlade Aleksej Kosi-gin je poslal šefu centralne nigerijske vlade Gowonu poslanico, v kateri mu zatrjuje, da je ZSSR pripravljena pomagati Nigeriji, da ohrani enotnost. Kot je znano v Nigeriji že nekaj mesecev divja državljanska vojna, ker se je vzhodna nigerijska provinca odcepila in se razglasila za neodvisno državo Bi-afro.
POMOČ ŽRTVAM VOJNE — Afganistanska vlada je obvestila generalnega sekretarja OZN U Tanta, da se je odzvala njegovemu pozivu za pomoč žrtvam vojne na Srednjem vzhodu in v ta namen dala 100.000 dolarjev.
Danes nd več potrebno, da ponovno govorimo o reformi In da zavzamemo politično stališče, kadar gre za njene temeljne namene, ker je bitka v t«tj stvari že skoraj dobljena, in to večkrat. Trenutek, v katerem smo, pa vendar zahteva, da preverimo učinkovitost metod in ukrepov v gospodarskem sistemu, ki smo jih poimenovali z reformo, in da hkrati z resnimi analizami odkrijemo poti za reševanje problemov.
To misel so zadnje dni ponavljali na sejah številnih družbeno-političnih in gospodarskih forumov, slišali smo jo tudi na tiskovni konferenci, na kateri je govoril podpredsednik ZIS Kiro Gligorov.
Kje je rešitev?
Razumljivo je, da bomo največ pobud, kar zadeva nadaljnji razvoj, slišali z govorniških mest v skupščini, ko se bo začela razprava o perečem gospodarskem gibanju in o ukrepih gospodarske politike za prihodnje leto.
Na začetku reforme smo naglašali, da je glavni strateški namen stabilizacija. Po dveh letih smo ta namen v glavnem dosegli. In vendar stabilizacija kljub temu ni dobila stalne oblike, kajti če jo tako razumemo, predstavlja dinamično proizvodnjo. Ta bistvena sestavina pa sedaj ne pride do izraza. V zadnjih dveh letih smo namreč zaznamovali upadanje proizvodnje, predvsem industrijske, v nekaterih panogah pa je prišlo celo do hiranja.
Zastavlja se vprašanje: na kakšen način povečati industrijsko proizvodnjo in kdo je za kaj odgovoren, kajti še
Požar v Los Angelesu
— V tem kalifornijskem mestu je. izbruhnil velikanski požar, ki je uničil doslej 40 hiš in divja na ozemlju, velikem 8000 hektarjev. V boju s požarom sodelujejo helikopterji in letala.
vedno so v tem pogledu nejasnosti.
Nekateri na primer mislijo, da se da vse rešiti s spremembo instrumentov na federalni ravni; drugi mislijo, da je rešitev treba iskati izključno v delovnih organizacijah. Povsem razumljivo je, da se za mnenjem, da je treba rešitev poiskati v državno - administrativnih ukrepih, v bistvu skriva etatistična prvina, prav tako pa tudi nasprotna pojmovanja niso pravilna.
Stvar je namreč v tem, da je treba na v s e h ravneh, od delovnih organizacij (in predvsem v teh) pa do federacije biti boj za premagovanje težav!
Seveda imajo tudi državni organi pri tem obveznosti in morajo učinkovito delovati v okviru sistema.
Kaj naj spremenimo?
naj ukrene, marveč tudi glede vprašanja, kaj je treba spremeniti in popraviti. Da hi odpravili ta omahovanja, je treba odkrito povedati, kaj je v reformi trajnega, ali bolje rečeno, treba je potegniti rdečo črto med temelji reforme in tistimi ukrepi, ki jih je nujno potrebno izpopolnjevati in popravljati. Praktični ukrepi namreč odsevajo potrebne določene stopnje razvoja in se morajo prilagoditi objektivnim koristim gospodarstva, utrpeti morajo določene spremembe in dopolnitve.
Temeljna smernica pri takšnih spremembah pa mora biti pobuda tistim, ki so nosilci napredka. Ena izmed slabosti v današnjih ukrepih se kaže prav v tem, da nekateri ukrepi zadevajo ravno najnaprednejše gospodarske organizacije. Zato je treba pri tem postopati tako, da bo družba spodbujala prav te in takšne organizacije k še peč ji proizvodnji.	M.	S.
Jugoslovanski državni sekretar za zunanje zadeve Marko Nikezić je zdaj na uradnem obisku v Veliki Britaniji. Njegov o-bisk je deležen velikega zanimanja v naši in britanski javnosti med drugim tudi zaradi možnosti, da bi okrepili gospodarsko sodelovanje, v svetovni javnosti pa predvsem zaradi pogovorov o Srednjem vzhodu. Britanija je namreč trenutno — hkrati z ZDA — v središču diplomatskega dogajanja v zvezi z napori za reševanje srednje vzhodne krize, Jugoslavija pa je — kot je dobro znano Londonu in svetovni javnosti — ves
čas po vojni med Izraelom in Arabci med najbolj aktivnimi in lahko rečemo tudi poklicanimi iskalci poti za politično rešitev.
Britanija prav zdaj izvaja veliko »ofenzivo« za izboljšanje odnosov z Z AR in ponovno navezavo diplomatskih stikov. Med Londonom m Kairom se vrši živahen promet politikov, ki zglajujejo stare zdrahe in gradijo nove odnose. Da bi do izboljšanja res prišlo so Britanci seveda morali nekoliko spremeniti svoje 'poglede na Srednji vzhod, predvsem priznati, da rešitve ni mogoče najti, če bodo enostransko podpirali samo Izrael, pri tem pa zanemarjali upoštevanje interesov ZAR in drugih arabskih držav. K taki odločitvi so Britanijo prisilili gospodarski interesi
Da se Egipt zaveda važnosti izboljšanja odnosov z Zahodom pričajo tudi ameriško-egiptovska pogajanja v New Y°rku. Tu so predstavniki ZAR in ZDA dalj časa proučevali nekatere poti za politično rešitev krize in med drugim govorili tudi o resoluciji za rešitev krize, ki sta jo julija pripravili ZDA in ZSSR. Ta resolucija, ki predvideva umik izraelskih čet z zasedenih ozemelj, garancije izraelskih meja in prosto plovbo za izraelske ladje po mednarodnih vodnih poteh, se ni prebila do glar sovanja na tedanjem izrednem zasedanju generalne skupščine OZN, ker so jo arabske države že vnaprej zavrnile. Osnovna načela te resolucije so bila pozneje še večkrat ponov-se je vrnil v London z novico, da bi bil Naser pripravljen začeti »omejena
ljena z raznih strani med drugim v spremenjeni in prilagojeni obliki tudi v predlogih predsednika Tita in so si doslej že zagotovila vsaj načelno priznanje tudi s strani arabskih držav.
Nasprotuje jim pravzaprav samo Izrael, ki še vedno vztraja pri tem, da se hoče neposredno pogajati z arabskimi državami in odklanja »vmešavanje« OZN. Ker Izrael trmasto vztraja pri svojem, gre diplomatska akcija zdaj precej mimo njega, hkrati pa njegov položaj precej slabi. Eden od britanskih odposlancev, ki je bil te dni v Kairu Dingle Foot
pogajanja« z Izraelom, če bi ta zagotovil, da se bo umaknil z vsega zasedenega ozemlja. Ce ta informacija drži, potem je Naser storil spretno in modro diplomatsko potezo.
Nedvomno je, da Izrael vsaj delno izgublja tisto popolno podporo s strani Britanije in ZDA, ki jo je užival med vojno in tik po njej. To pa ustvarja nove možnosti za rešitev. Tudi sedanja razprava v generalni skupščini ni prinesla odločitve in kaže, da bodo obravnavanje Srednjega vzhoda prenesli v varnostni svet OZN, kjer pa bo stvar odvisna predvsem od tega ali bosta dosegli sporazum ZDA in Sovjetska zveza, oziroma koliko bodo ZDA pripravljene priznati in upoštevati pravične interese Arabcev, čeprav bo v varnostnem svetu razprava zožena, to vendar ne pomeni, da bodo ostale države izključene. Njihov pomen je na sedanji stopnji reševanja krize predvsem v tem ali in koliko bodo znale vplivati, prepričevati in tudi pritisniti na velesili, predvsem na ZDA, da bosta glasovali za take ukrepe varnostnega sveta, ki bi lahko razvozi j ali srednjevzhodni problem. Pri tem še naprej ostaja važen dejavnik aktivnost nevezanih držav. K temu so usmerjene po eni strani informacije, ki jih bo Marko Nikezić lahko nudil britanskim politikom, P® drugi strani pa pogovori presednice indijske vlade Indire Gandhi, ki se po obisku v nekaterih evropskih državah in pogovorih v Beogradu zdaj odpravlja v Kairo na srečanje * nredsednikom Na*seriern.
Oklevanje se ne pojavlja samo glede tega, kdo in kaj
Telegrami
PREDSEDNIK NORVEŠKE VLADE Per Borten je s posebnim letalom pripotoval na petdnevni obisk v Jugoslavijo. Povabil ga je predsednik zveznega izvršnega sveta Mika Spiljak.
JORDANSKI KRALJ HUSEIN se je na poti v Alžirijo za nekaj ur ustavil v Kairu, kjer se je s predsednikom Naserjem pogovarjal o krizi na Srednjem vzhodu.
BLIZU POSLOPJA jugoslovanske delegacije pri OZN v New Yorku in nasproti kubanskemu veleposlaništvu, ki je tudi v tem delu mesta, je eksplodirala ročna bomba. Žrtev ni bilo. Zaenkrat ni znano, kdo je nastavil bombo.
AVTOBUS, POLN TURISTOV je padel v 12 metrov globok prepad na cesti južno od glavnega mesta Južne Koreje Seula. 42 potnikov se je ubilo, 12 pa je bilo ranjenih.
VEČ KOT TRIDESET TISOČ LJUDI je podpisalo peticijo, s katero zahtevajo od predsednika Johnsona, naj prekliče obsodbo treh ameriških vojakov, ki so bili obsojeni, ker niso hoteli sodelovati v vietnamski vojni.
NAMESTNIK SOVJETSKEGA zunanjega ministra Vasilij Kuznjecov je nenadoma odpotoval v New York. Domnevajo, da je njegov obisk povezan z ameriško-egiptov-skimi pogajanji o rešitvi krize na Srednjem vzhodu.
KAMBODŽA JE OBVESTILA Združene narode, da so tajlandske oborožene sile ponovno kršile njeno ozemeljsko nedotakljivost. Kambodža zahteva nujne ukrepe za prenehanje podobnih kršitev.
| tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
M UGOTOVITVE, NALOGE UKREPI. Poročali smo že, da so v slovenski skupščini obravnavali gospodarska gibanja in naloge, ki jih je treba začeti takoj uresničevati. To je novo v praksi dela skupščine. Ne zadoščajo samo deklaracije in lepe besede, ki ostanejo samo na papirju, medtem ko v praksi delamo po starem. Treba je biti konkretnejši, jasneje moramo opredeliti naloge in način njihovega izpolnjevanja. Ko človek prebira sklepe skupščine, se — hočeš nočeš — presenečeno ustavi ob sklepu, kakršnega smo v preteklosti le redko lahko brali, da morajo namreč skupščine, izvršni svet, zbornica in drugi podrobneje konkretizirati ugotovitve in naloge ter določiti roke in kdo naj posamezno nalogo opravi. Poskrbeti morajo za to, da se bodo začeli ukrepi in naloge takoj izvajati.
V sklepih skupščine ločeno prikazujejo tiste naloge, ki jih je treba opraviti v republiki, in one, ki Jih je treba reševati v zvezi. Skupščina se zavzema za selektivno kreditno politiko, ki naj podpira predvsem tiste, ki imajo zagotovljen
Slasma svojih izdelkov. Pospešeno i treba sproščati cene proizvodov. Doseči je nujno večjo diferenciacijo stopenj prometnega. davka in jih prilagajati pogojem tržišča. Odobravanje potrošniških kreditov moramo še bolj liberalizirati. Izločiti moramo žarišča nelikvidnosti, skratka normalizirati plačilni promet. Zamudne obresti bomo uskladili z obrestno mero, ki Jo po obstoječih predpisih lahko uporablja
poslovna banka. Proizvajalce moramo bolj stimulirati za integracijo in modernizacijo proizvodnje. In tako dalje.
■21. OKTOBER — DAN MEDNARODNE SOLIDARNOSTI. Stalni odbor stockholmske konference o Vietnamu je pozval vso napredno svetovno javnost, naj z raznimi akcijami izpriča svoj protest proti ameriški agresiji v Vietnamu. 21. oktober je določil kot dan mednarodne solidarnosti z vietnamskim
Nova praksa
ljudstvom, ki za ceno ogromnih žrtev brani svojo domovino pred nasiljem ameriškega imperializma, svojo čast in svoje dostojanstvo. Pozivu se je pridružil tudi slovenski koordinacijski odbor za pomoč žrtvam agresije. Sobota bo torej dan, ko bomo vsi.— v podjetjih, ustanovah, na vasi, v šolah in drugje — izrazili svoje ogorčenje nad nasiljem in svojo solidarnost z junaškim vietnamskim narodom.
■ VLOGA MLADIH V ZVEZI KOMUNISTOV. Na ponedeljkovi seji izvršnega komiteja CK ZKS so razpravljali o pomlajevanju Zveze komunistov. V razpravi so navedli podatek, da se je zadnja leta zmanjšajo število mladih članov ZK, starih do 25 let, za več kot polovico. To ni samo statistični problem, to je temeljni vsebinski pro-
blem, od katerega rešitve je odvisna tudi uspešnost preobrazbe Zveze komunistov. Interes nnadih za ZK bomo povečali le tako, če se bodo komunisti lotevali tudi problemov, ki jih odpirajo neposredni življenjski interesi mlade generacije. In še nekaj: zavedati se moramo, da mladi ne ocenjujejo komunistov samo skozi program Zveze komunistov, temveč tudi po njihovem praktičnem delu, po obnašanju, po tem, ali delajo tako, kot govorijo.
■ SLOVESNOST NA KORDUNU. V vasi Gornji Budački blizu Karlovca so slovesno proslavili 15-let-nico 4. kordunske brigade in začetek dela prve oficirske šole NOB Jugoslavije. Na hiši, kjer je bila šola, so odkrili spominsko ploščo. Na slovesnosti je govoril tudi dr. Vladimir Bakarić, predsednik CK ZKH, ki je podčrtal predvsem to, kako se je med vojno kovalo bratstvo med narodi. .
■ PROIZVODNJA STAGNIRA, IZVOZ NARAŠČA. V septembru je jugoslovanski izvoz dosegel lansko raven, medtem ko je uvoz za 10 odstotkov večji od lanskega. V Sloveniji je proizvodnja v zastoju, saj smo bili avgusta celo pod lansko ravnijo. Devetmesečna proizvodnja je le še za 2,2 odst. večja kakor lani v enakem obdobju. Izvoz tudi v Sloveniji skokovito narašča. Več o raznih pojavih v gospodarskih gibanjih so spregovorili * slovenski skupščini in o tem smo že poročali. O tem pišemo tudi v uvodu današnjega pregleda.
TEHTNICA SE NAGIBA V KORIST ARABCEV
- •' ,	'	a	'.v’	-	:	;.'t\	{	i.	nci	;*T -•
Ta teden v skupščini SRS
Ena stvar je v republiški skupščini še vedno odprta. Gre za spremembo in dopolnitev zakona o osnovna šoli. Republiški zbor je prvotno sprejel spremembe tako, kot so bile predlagane, pro-svetnokultumi zbor pa Je sprejel še nekaj amandmajev, med katerimi sta važna zlasti dva. Po prvem naj bi znašala učna obveznost učiteljev za razredni in predmetni pouk tedensko 22 ur, po drugem pa bi morali učitelji, ki nimajo ustrezne izobrazbe, že v prvih treh letih opraviti vsaj polovico študijskih obveznosti. Ko je republiški zbor znova razpravljal o teh amandmajih, jih ni sprejel m ostal pri svojem, da naj učna obveznost znaša praviloma toliko ur, kot jih določa predmetnik, m da morajo dopolniti svojo izobrazbo v petih letih. Potem je prosvetnokulturru zbor zasedal, vendar teh stvari ni obravnaval in bo usklajevalni postopek tekel še naprej.
V	skupščini se bo ta teden začela obravnava skoraj 50 strani obsegajočega poročila o izvajanju stanovanjske reforme in o stanovanjski izgradnji. Izhodišče pri tem Je, naj stanovanje postopno postane predmet osebne porabe in ne dobrina splošne uporabe, kot je bila doslej. Ugotavljajo določene uspehe, ki se kažejo zlasti v tem, da je varčevanje za stanovanje vse širše in da se kaže neposrednejši vpliv kupca na stanovanjsko tržišče. Ena izmed poglavitnih pomanjkljivosti pa je v tem, da gradimo odločno premalo stanovanj v organizirani gradnji Pristojen republiški sekretariat je pripravil tudi predloge stališč in ukrepov. ,...
Pripravljen je tudi končni osnutek poslovnika republiške skupščine, ki bodo o njem razpravljali ta teden. Pri tem je posebej obdelana vloga poslanca in odnosi med skupščinami na raznih ravneh od občinske do zvezne.	V.	J.
Številke še ne povedo vsega
Ob razpravi v republiški skupščini SRS o gospodarskih gibanjih
V	slovenski skupščini so pohiteli z analizo gospodarskih dogajanj v prvih sedmih mesecih letošnjega leta. To je bilo potrebno iz dveh razlogov. Prvič so take analize učinkovite, če so napravljene v čim krajšem času, da se lahko gospodarske organizacije še pravočasno ravnajo po njih in ukrepajo, kjer je to potrebno, drugič pa je bilo treba tako analizo napraviti in seveda opredeliti tudi stališča zato, ker so se v zvezni skupščini že začele razprave o gospodarskih gibanjih v tem obdobju za vso državo.
Ce naj bi torej slovenska skupščina prispevala k tej razpravi, je morala najprej sama opredeliti svoja stališča, ugotoviti, na kateri strani naj se gospodarske organizacije oprejo v naš gospodarski voz, da bi tekel še hitreje, kaj morata storiti skupščina in njen izvršni svet in kaj bi morali doseči v zvezni skupščini.
To so v naši skupščini, katere republiški in gospodarski zbor sta zasedala 9. oktobra, opravili korenito. Sprejeli so »Ugotovitve«, ki podrobneje opredeljujejo naloge, na koncu pa je še sklep, da bosta skupščina in njen izvršni svet skupaj z gospodarsko zbornico in s sindikati ter z družbenopolitičnimi organizacijami te naloge še bolj razčlenila določila, kdo naj kaj napravi in do kdaj mora biti posamezna stvar napravljena.
Ce se zdaj podrobneje ustavimo ob ugotovitvah, potlej velja reči, da vsebujejo tokrat nekaj povsem novega. Doslej se je taka obravnava začela po navadi tako, da je republiški sekretar za gospodarstvo ali pa član izvršnega sveta nanizal nekaj številk iz statističnih poročil o gibanju gospodarstva v obravnavanem obdobju. Potlej pa je te številke primerjal med seboj in na njihovi podlagi ugotavljal, kaj je dobro in kaj sla-
bo ter kje bi bilo treba bolj zagrabiti.
Seveda tudi tokrat ni šlo brez številk, — lepo gospodarstvo, ki bi ga vodili na pamet! — vendar se je republiški sekretar za gospodarstvo Sveto Kobal spustil tokrat bolj v družbeno kot v ekonomsko analizo.
Vzemimo samo stopnjo rasti. Ta znaša 2,6 odst. v primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu in je pravzaprav kar neznatna. Ni taka, da bi se mogli z njo kaj prida hvaliti. V daljšem obdo-ju, če bi se to dogajalo kar naprej, bi morali biti nad njo kar zaskrbljeni. Vendar ta številka še zdaleč ne pove vsega. V sebi skriva namreč korenite spremembe v gospodarjenju podjetij, k usmeritvi na tržišče, in to celo bolj na tuje kot na domače, saj gredo tri tretjine tega povečanja v izvoz na konvertibilna področja. Dalje skriva v sebi diferenciacijo med podjetji in panogami, da namreč
bolje uspevajo tisti, ki so se bolje vključili v reformo, in slabše tisti, ki na tihem še vedno upajo, da jim bo bog kaj dal ter se zanašajo po stari navadi, da bi s spremembo predpisov kaj padlo v njihov žep. V tej številki so torej vsebovana vsa tista gibanja, ki jim pravimo reforma, ko se gospodarstvo prestrukturira, da bi z novim poletom krenilo naprej.
■	Nauk iz vsega tega pa
■ je v tem, da je nadaljnja
■ rast gospodarstva in na-
■ daljnja usoda reforme, če
■ že uporabljamo ta izraz,
■ odvisna predvsem od de*
■ lovnih organizacij samih,
■ od tega, kako prizadevno
■ bodo poiskale svoje mesto
■ na domačem in svetovnem
■ tržišču.
To pa je bil tudi poglavitni smisel nedavne razprave v slovenski skupščini.
VLADO JARC
4.
m
m
&
8
«48.
— O vraga, le kje naj letos spet nabavim to nesrečno sadje!
Nov polet v Zvezi komunistov
Reforma čedalje bolj ostri razlike med sposobnejšimi in manj produktivnimi, poraja pa tudi razločke in boljše ocene o položaju, razvoju in nadaljnjih nalogah v mišljenju ljudi
Zveza komunistov je dobila novo preobleko. Malce dolgo smo jo krojili, a zdaj je tu in jo je treba napolniti z novo vsebino. Ali še drugače: zdaj je treba tudi delati po novem. Nova organizacijska fiziognomija organizacije Zveze komunistov je bila potrebna zato, da bi naredili več prostora ustvarjalni aktivnosti komunistov na vseh področjih družbenega življenja.
Organizacijske spremembe niso same sebi namen, omo gočijo naj nov polet Zveze komunistov, njeno večjo gibkost in mobilnost.
NAJVEČJI INDUSTRIJSKI OBJEKT V MAKEDONIJI
Prvo jeklo iz Skopja
Končana je prva stopnja v graditvi skopske železarne
V	soboto je dala jeklarna skopske železarne prve tone jekla. Po skoraj desetletnem trudu je kolektiv skopske železarne doživel svoj nabolj veseli trenutek. Skopska jeklarna, ki je najmodemeje opremljena, bo na leto proizvajala 800.000 ton jekla, ki ga bodo potem v lastnih valjarnah predelovali v pločevino različne debeline. Ko bo jeklarna pričela delati, bo dejansko zaključena prva stopnja v izgraditvi skopske železarne z letno proizvodnjo 300.000 ton jekla. Ob koncu naslednjega leta bo zaključena druga stopnja v izgraditvi: tedaj se bo letna proizvodnja podvojila. Ko pa bo železarna pričela delati s polno zmogljivostjo — to bo verjetno leta 1971 — bo skopski metalurški orjak izdelal na leto blizu milijon ton jekla.
Doslej so v železarni zgradili topilnico, valjarno in opremili tri rudnike, ki zalagajo železarno s potrebno surovino. Končujejo se dela v največjem in naj bogatejšem rudniku železne rude v Makedoniji \ Tajmištu pri Demir Hisarju. V ta rudnik je doslej vloženih čez
100 milijonov novih dinarjev. Bogate rezerve cenijo nad 100 milijonov ton, zato bo rudnik zalagal skop sko železarno najmanj 70 let.
Valjarna v skopski železarni je ena najsodobnejših v srednji Evropi. Naredila je že več tisoč valjanih jeklenih plošč, dolgih 24 in širokih 3 m, debelih pa od 1 do 40 milimetrov. Tako debele plošče, ki jih uporabljajo v ladjedelništvu, pri izdelovanju strojev in v tovarnah Jeklenih konstrukcij, je naša država doslej v glavnem uvažala. Do konca tega leta bo valjarna izdelala okoli 70.000 ton pločevine različne debeline. Ta objekt je največjd obrat skopske železarne in zajema 78.000 kvadratnih metrov površine.
Skopska železarna Je opremljena z najmodernejšimi stroji, ki omogočajo visoko akumulativ-nost in produktivnost. Za sedaj bo to prva železarna v državi, ki je klasične peči na premog zamenjala z elektroreduk-cijskimi pečmi.
Kaj pomeni ta orjak za makedonsko gospodarstvo, najbolj spričuje dejstvo,
da bo več kot eno tretjino celotnega porasta makedonske industrije prispevala prav skopska železarna! Novi industrijski objekt pa ni pomemben samo za gospodarski razvoj Makedonije, marveč tudi za razvoj avtonomne pokrajine Kosova in Metohije. Na podlagi nedavno podpisanega dolgoročnega dogovora o sodelovanju bo skopska železarna udeležena s svojim denarjem pri izgraditvi ter-mocentrale »Kosovo IV«, ki bo za potrebe železarne proizvajala okoli 1,2 milijarde kilovatnih ur električne energije na leto.
Prav tako izgotavljajo plinovod, ki bo iz kombinata Kosovo dobavljal skopski železarni več kot 520 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina. Razen tega bo kombinat Kosovo dobavil železarni okoli 600.000 ton sušenega lignita, ki bo zamenjal koks.
V	izgraditev tega največjega industrijskega objekta v Makedoniji bo investiranih okoli 3 milijarde novih dinarjev. Največji del opreme je izdelala domača industrija.
A. Dlmitrovski
Pravimo, da smo bili lep čas zaposleni sami s seboj. In da ni bilo časa za akcijo. Medtem ko smo se »reorganizirali«, je življenje teklo dalje, pogosto brez prisotnosti jasnih stališč komunistov. Nekaterim pomembnim dogodkom smo se le počasi odzi vali.
To je le deloma res. Marsikdaj in marsikje je to samo izgovor. Izkušnje kažejo, da je reorganizacija še spodbujala akcijo komunistov. Drugje spet so se samo »reorganizirali« in se še niso reorganizirali. In tudi ni res, da smo bili brez kompasa in da smo se zato marsikdaj izgubili v megli nejasnosti. Vsaj po VII. seji CK ZKS smo dobili v roke dovolj dober kompas, kdor se je le hotel ravnati po njem. To je bila resolucija o aktualnih idejnopolitičnih izhodiščih za akcijo slovenskih komunistov.
Pravimo, da je reforma splavila na površje kopico problemov, dilem, nejasnosti, celo dvomov in zmot. Reforma ni začela procesa diferenciacije samo v materialnih gibanjih, ko se bolj in bolj jasnijo in ostrijo razločki med sposobnejšimi in manj produktivnimi, temveč se porajajo taki razločki tudi v glavah ljudi. Eni pravijo, da jim reforma godi, kar jih spodbuja k novim naporom in novim dosežkom, pa si zato ne žele generalnih sprememb v gospodarskem sistemu. Drugi bi radi, da bi sistem postavili na glavo, radi bi tako poenotenje, da bi se vsem enako godilo, čeprav
imajo različne uspehe. Mislijo, da bi to bila tista »prava reforma«, čeprav bi bilo s tem v resnici konec reforme, povratek na staro.
Kakorkoli že, med izvajanjem reforme se je nakopičilo dovolj idejnopolitičnih problemov, ki terjajo jasnih stališč komunistov. Kompas je že prav naravnan, kurz je znan, to je reforma, le da je v to smer treba napotiti še marsikaterega člana Zveze komunistov, ki tava v megli, in marsikateri delovni kolektiv, ki še zmerom ni doumel, da smo se odprli v svet. To nalogo ima javna razprava o tezah v pripravah na deveto sejo CK ZKS, na kateri bodo obravnavali aktualne idejnopolitične probleme reforme.
Pred nami sta dva kongresa: VI. kongres ZKS in IX. kongres ZKJ. Prvi obrisi obeh tribun so že zaznavni. Predvsem nam je jasno, da sovpadata kongresa z obdobjem dinamičnega razvoja naše družbe, velikih naporov pri izvajanju gospodarske in družbene reforme. To je čas, v katerem doživlja samoupravljanje svojo polno afirmacijo.
Po prvih obvestilih ho IX. kongres ZKJ decembra 1968. Na njem bodo trasirali na-dalnjo pot Zveze komunistov Jugoslavije in izpopolnili statut. Kongres bo jasneje opredelil mesto in vlogo ZKJ v tej fazi družbenega razvoja. Ovrednotil bo dosedanje rezultate gospodarske in družbene reforme in odprl nove perspektive.
Republiški kongresi bodo pred zveznim. To je dobro, nekaj novega v praksi Zveza komunistov. To naj omogoči, da bo zvezni kongres oprl svoje odločitve in stališča na bogastvo idej, predlogov in stališč republiških kongresov. In s tem vsega članstva.
Po prvih zamislih bodo začeli s pripravami na kongres takoj. Vanje bodo vključili vse članstvo. Oblikovalci, snovalci politike Zveze komunistov, naj bodo vsi, ki so tudi odgovorni za njeno uresničevanje.
Prav bi bilo, da bi izvolili delegate za kongres dovolj zgodaj, tako da se bodo lahko vključili v priprave in da bo članstvo tudi prek njih zagotovilo svoj vpliv na kongresne odločitve. To pa naj nikakor ne zmanjšuje vloge vodstev, ki morajo dajati smer graditvi kongresov od spodaj navzgor.
P. ŠETINC
DRUŽBENA KRONIKA
• SODISČE O POSLOVNEM ČASU TRGOVIN — Republiško ustavno sodišče je odločilo, da ima občinska skupščina pravico predpisati poslovni čas v trgovinah. Podjetje »Žalski magazin« se je namreč pritožilo čez odlok občinske skupščine v 2alcu ter meni, da pomeni tako predpisovanje poslovnega časa vmešavanje v samoupravne pravice kolektiva.
• SEJEM ELEKTRONIKE
—	V Ljubljani so zaprli mednarodni sejem elektronike. Na njem je razstavljalo 195 razstavljavcev iz 18 držav.
• ENOTNI POPUSTI ZA OTROKE NA EVROPSKIH ŽELEZNICAH — Na vseh evropskih železnicah' bodo uvedli od 1. maja prihodnjega leta enotne popuste za otroke. To pa samo na mednarodnih linijah. Za otroke do dopolnjenega četrtega leta ne bo treba plačati nič,
za tiste od petega do dopolnjenega dvanajstega leta pa polovično karto. V notranjem prometu določa popuste vsaka država zase.
• »ISKRA« KOOPERIRA S CONTROL DATA — Tovarna »Iskra« se je dogovorila z ameriško firmo Control Data o medsebojnem sodelovanju pri proizvodnji elektronskih računalnikov. Leto* bo »Iskra« izvozila za 150.000 dolarjev.
• KAKO JE RAJAKO-WITSCH POBEGNIL — Znani vojni zločinec in Eichma-nov sodelavec Rajakowitsch je bil v Piranu pa je pobegnil, kar je vzbudilo val ogorčenja pri nas. V zvezni in republiški skupščini so morali odgovarjati na poslanska vprašanja, kako se je to moglo zgoditi. Odgovorili so pač, da Je bil preslabo zastražen in da zdaj raziskujejo, kdo je kriv, da je Ra-jakowitsch ušel.
E OBMOČNEGA POSVETA V NOVEM MESTO
Občinam večjo samostojnost pri proračunih!
Prostovoljne prispevke za šolstvo in druge namene Je treba zamenjati z obveznimi — Priznavalnine naj bodo v vsej republiki enake!
litike ubrale pot, kakršna bi jim glede na posebnosti najbolj ustrezala.
Udeleženci posveta so menili, da je treba spremeniti tudi merila za dajanje dopolnilnih dohodkov gospodarsko šibkejšim občinam. Re-
Zastopniki občin Novo mesto, Črnomelj, Brežice,	pirju, izravnale dohodke z
Krško, Trebnje in Kočevje so 12. oktobra v Novem	obveznimi izdatki,
mestu na območnem posvetu s poslanci republiškega Za nekatere občine so hud odbora za družbeni plan, finance in proračun ter	problem obveznosti iz prejš-	,
začasnega odbora za proračunski sistem in finance	njih let, čeprav občine pri kh so, da število prebivalcev
pri organizacijsko političnem zboru republiške skup- tem niso nič krive. Republi- - ^	h'	RmAln
ščine zahtevali večjo samostojnost občin pri določa-	ka pri delitvi dohodkov s po-
nju denarnih virov za potrebe proračunov. Priponi-	sameznimi občinami ni upo-
nili so, naj bi v republiki prevladala enotnejša davčna	števala teh obveznosti. To
politika. Prav tako so poslancem povedali, da so	vprašanje torej še ni rešeno,
proti prostovoljnemu zbiranju denarja za tiste reči, Glede davčne politike so ki jih morajo občine opraviti na podlagi ustavnih	pripomnili, da je skoraj v
v tem primeru ne bi smelo biti edino merilo, marveč bi morali upoštevati tudi posebnosti občin.
obveznosti.
Ko so razčlenjevali devetmesečno zbiranje proračunskih dohodkov, so ugotovili, da ni nobena med občinami, katerih zastopniki so se udeležili posveta, dosegla dohodkov, predvidenih za tri četrtletja. Povedali so, da so morale občine v proračunih
Rinža bi skoraj ušla
Pretekli petek bi se zaradi okvare pri zapornicah skoraj Izpraznila struga Rinže. Vodna gladina je bila že tako nizka, da Ui skoraj začelo primanjkovati kemični tovarni vode za hlajenje, zaradi česair bi tovarna morala ustaviti obratovanje, člani kolektiva kemične tovarne so spoznali nevarnost in zvečer s 150 vrečami gline zamašili odtok pri zapornicah. Okvaro so si ogledali tudi zastopniki Vodne skupnosti Ljubljanica-Sava. Ugotovljeno je že, da bo treba jez pri zapornicah preurediti in napraviti nove, primernejše zapornice.
Štiri »Zlate ključe« za pohištvo
Na V. sejmu pohištva in notranje dekoracije v Beogradu se za najvišje priznanje »zlati ključ« poteguje 5 jugoslovanskih izdelovalcev pohištva in drugih elementov za ureditev stanovanja. Na novo bodo letos podelili »zlati ključ« aa najboljši sistem pohištva.
r •	•	v	v
j ejm/sca
Na sejmu v Novem mestu
16. oktobra je bil na novomeškem sejmišču sejem, na katerem je bilo naprodaj 1022 prašičkov, prodali pa so jih 856. Za manjše so zahtevali 8000 do 14.000 S din, za večje pa 15.000 do 26.000 S din.
Brežice: precej kupčij
14. oktobra so rejci pripeljali na brežiško sejmišče 830 prašičev, od tega le 30 starejših od 3 mesecev. Mlajših prašičev so prodali 670 po 8,20 do 6,50 Ndin kilogram, starejših pa 16 po 6,50 Ndin kilogram.
\ Na sejmišču v Sevnici
V soboto je bilo v Sevnici na sejmu naprodaj 241 pujskov. Sest tednov stari so bi* 11 večinoma prodani po 60 din kilogram, medtem ko so bili pujski, stari 8 tednov, po 100 do 120 din kilogram. Kmetje so pripeljali naprodaj tudi 95 glav goveje živine. Kmetijski kombinat je kupil 10 glav po 480—500 din kilogram žive teže, okrog 25 glav pa bo odkupili kmetje. To kaže, da govedi ni lahko prodati, ker je pomanjkanje sena.
vsaki občini različna, to pa
Na posvetu so poudarili, da bi morali prostovoljne prispevke za šolstvo nadomestiti z obveznimi, javne služ-
se opazi predvsem pri posa- be, kot je služba javne var-predvideti večje dohodke, meznih vrstah plačevalcev. nosti, pa bi bilo potrebno kot so jih pričakovale, saj so le tako lahko, čeprav na pa-
Tako stanje povzroča med vzdrževati z enega mesta za
'■ *S .
' * ' ' '
Posvetovanja
predstavnikov
SZDL
Izvršni odbor republiške konference SZDL Slovenije sklicuje področne posvete s predstavniki občinskih konferenc SZDL. Na teh razgovorih bodo razpravljali o vpraša /ijih: Socialistična zveza in nekatera aktualna vprašanja gospodarske reforme; program dela republiške konference SZDL Slovenije in razvoj družbenih odnosov na področju izobraževanja.
V RIBNICI bo posvetovanje 24. oktobra ob 16. uri za občine Ribnica, Kočevje, Cerknica in Grosuplje; v KRŠKEM 24. oktobra ob 16. uri za občine Krško, Brežice in Sevnica; v NOVEM MESTU 25. oktobra ob 16. uri za občine Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj.
ljudmi precejšnje negodovanje.
O prihodnji proračunski politiki so bili zastopniki občim enotnega mnenja; občine naj bi imele, večjo samostojnost pri določanju denarnih virov za proračune! Povedali so tudi, naj bi občine določale, kateri zasebni obrtniki morajo vpisovati podatke o prometu in dohodkih v poslovne knjige. Občine naj bi razen tega dobile tudi pravico, da bi v okviru predpisov pri določanju davčne po-
vso republiko. Takim merilom naj bi bilo podvrženo tudi dajanje priznavalnin borcem NOV.
Takole je 15. oktobra cvetel španski bezeg na Reclje-vem vrtu v Šentjerneju. Pravijo, da španski bezeg v jeseni redko cvete, kadar pa, naznanja hudo zimo. (Foto: Polde Miklič)
Velik uspeh gostinske šole
(Nadaljevanje s 1. str.) nje v slovenskem merilu, tini je vzbudila pozornost hkrati pa so ta priznanja tu-skrb, ki je posvečena razi- di opozorilo, da Dolenjska ni skovanju domačih jedi na zanimiva samo zaradi narav-Dolenjskem. Z odlikovanji je nih lepot, ampak da ima tu-bilo Dolenjski dano prizna- di vrsto kulinaričnih poseb-
Nespodbudne številke in odstotki
Tukaj radio Sevnica?
2e pred leti so se v sev-niški občini pogovarjali, da bi ustanovili lokalno radijsko postajo, ker je zaradi hribovitega zemljišča v marsikateri hiši v tej občini sprejem drugih postaj zelo slab. Zdaj so znova oživili to misel in pred kratkim zaprosili RTV Ljubljano, kakšne so možnosti za postajo in koliko bi vsa stvar stala. Kot je že znano, s prostorom za radijsko postajo v Sevnici ne bi bilo težav.
Velika javna oddaja v Brežicah
V okvir letošnjega praznovanja občinskega praznika in 50. obletnice oktobrske revolucije sodi tudi javna oddaja »Spoznavajmo svet in domovino«, ki jo prireja občinski komite ZMS v sodelovanju z RTV Ljubljana.
V poznavanju zgodovine delavskega gibanja in oktobrske revolucije se bosta 28. oktobra pomerili ekipi iz Brežic in Tolmina. Radio Ljubljana in lokalna radijska postaja Brežice bosta oddajo prenašali. Prenos je na sporedu v soboto, 28. oktobra, od 20.20 dalje.
Skopičani zbirajo za asfalt
Za občinski praznik bodo cesto skozi Skopice prekrili z asfaltno preprogo. Vas je zelo razpotegnjena in se razteza na 1450 metrov dolgem odseku. Občinska skupščina se je dogovorila za 6000 kvadratnih metrov asfalta, to pa je le 1200 metrov cestišča. Za 250 metrov ceste so morali naknadno zbirati denar. Občinska skupščina je primaknila dva milijona, vaščani in podjetja pa so zbrali milijon dinarjev.
nosti, te pa so zelo važna postavka v razvoju turizma.
Jedi, ki so bile razstavljene v dvorani zdraviliškega doma v Rogaški Slatini, je popestrilo belokranjsko vezenje ter izborno pletersko sadje v domačih košaricah. Za pogrinjek Kolpa, ki je predstavljal trgatveni »likof«, je bila gostinski šoli dodeljena
__________________________________________________________________________________________________srebrna medalja. Med mno-
Gospodarstvo, ki ne ustvarja sredstev za svojo obnovo, je slabo, trdijo ° šoia iz Novega meste So ekonomista - Kako naj torej ocenimo gospodarstvo v občinah, kjer so skladi živela izreden uspeh, saj je delovnih organizacij letos	manjši kot	lani,	osebni	dohodki pa so se povečali za svoje izdelke prejela naj-
za	nekaj	desetin	odstotkov?	več odlikovanj. Dolenjska tu-
1	ristična zveza je na zboru
prejela priznanje za vzoren prospekt »Bela krajina«.
Gostinsko-turistični zbor, na katerem je Dolenjska doživela tak uspeh, je pokazal, da je naše področje zanimivo tudi z gostinske plati ter da so investicije v gostinstvu več kot samo smotrne.
P. B.
Reforme in črnih napovedi v zvezi z njo smo se pravzaprav zelo bali. Vse, kar je reforma prinašala s seboj, smo že od vsega začetka jemali zelo resno- Zdaj je slišati, da je najhujše že za nami in da smo veliko preizkušnjo kar dobro prestali. Brez dvoma lahko rečemo, da so minili časi, ko smo se zanašali na družbo, na državo in na občino, ki bodo primaknile, kadar bo štrena prekratka, in pomagale iz zadreg, kadar bo voda segala do vratu.
Kaj se je predvsem spremenilo? Prenehali smo z brezglavim investiranjem, ki je najbolj zamajalo trdnost našega gospodarstva. Neso. razmemo potrošnjo smo zmanjšali tako, da smo omejili zelo razpaseno kreditiranje. Bančni krediti niso več kulisa, za katero se skrivata slabo gospodarjenje in kopičenje zalog. Zelo smo povečali izvoz in se krepko vključili v mednarodno delitev dela. Posamezne veje gospodarstva niso več deležne privilegijev administrativno določenih cen, ki so ovirale sproščfeno delovanje trga ter ponudbe in povpraševanja. Zaškripalo je v družbeni dejavnosti: v zdravstvu in v šolstvu, ki sta v precejšnjih težavah.
Ob reformi pa smo marsikaj razumeli narobe. Vse preveč smo zaprli vrata zaposlovanja. Stipendiranje stoji slabše kot kdaj prej, pa tudi na to, da se smejo zdaj povečavati osebni dohodki samo hkrati s storilnostjo, smo, kot kaže, pozabili. Da je to res, dokazuje primerjava podatkov iz prvega polletja 1967 z enakim razdobjem lanskega leta. V novomeški občini Je bilo 30. Junija letos v delovnih organizacijah za 12 odst-
za 64 odst- manjši kot v enakem razdobju lani.
Ugotovitev, ki jo lahko potegnemo iz teh primerjav, je zelo zaskrbljujoča. Vse kaže, da so začeli v mnogih podjetjih jesti svoje lastno telo! Videti je, da smo letos osebne dohodke preveč spustili z vajeti, čeprav v prvem letu reforme ni bilo odziva na politične pozive, ki so vabili k povečanju osebnih dohodkov, jih kot vse kaže, letos povečujemo brez 'povečanja storilnosti. Morda je vzrok za to iskati v prepričanju, da smo vse hudo v zvezi z reformo že prestali? Žal to ni res! V novih pogojih reformiranega go-
spodarstva bo lahko živel predvsem tisti, ki bo sam ustvarjal dovolj za potrošnjo in za obnovo. Edini garant sprotne obnove pa so skladi, in prav te smo, kot je videti iz gornje primerjave, letos krepko načeli!
M. J.
Do kdaj še razlike med
zasebno in družbeno obrtjo?
Kaj res ni mogoče izenačiti meril, ko obravnavamo zasebno oz. družbeno obrt? Kdaj bodo v razpravo vključene tudi širše množice občanov? - Smo spričo različnih težav pozabili na agrarno politiko?
Svet se ne strinja
Znana je dokončna odločitev republiškega ustavnega	'	‘
sodišča, da so določila 4. in Posvetovanje, na katerem skih občin, je razumljivo, da 5. člena zakona o gozdovih v so se zbrali predstavniki so tudi temu vprašanju dali skladu z ustavo in da pri do- družbeno-političnih organiza- poseben poudarek. Prisotni so ločitvi mej gozdnogospodar- cij iz petih občin naj bi od- menili, da bi morala agrarna skih območij v trebanjski govorilo na nekatera vpraša- politika najti v tezah ustrez-občini samouprava občine ni nja v zvezi s sedanjo fazo no mesto, ne pa kot sedaj, bila kršena. Ko je svet za izvajanja reforme. Posvet, ki ko se je boječe izogibamo, kmetijstvo in gozdarstvo pred je bil sklican v vkviru pri- številni problemi, ki smo kratkim obravnaval informa- prav na IX. sejo CK ZKS, se jim priče, so zgovoren dokaz cijo o sklepu ustavnega so- je v glavnem naslanjal na te- da hočemo jasnejše obrise dišča, je sklenil vztrajati pri ze Komisije za družbeno-eko- pri nadaljnjem razvoju kme-prejšnjem mnenju. Stališče nomska vprašanja pri CK tijske proizvodnje, trebanjskega sveta ne more ZKS, ki so v javni razpravi	S.	Doki
spremeniti odločitve sodišča, že določen čas.--------------------------------------------------------
zato se bo razmejitev izved- Razprava je opozorila na
la tako, kot je' bila zamiš- nekatera vprašanja, ki jih ob- Tiskovna konferenca Ijena.	ravnavajo omenjene teze, in
dala poudarek zlasti tistim, ki obravnavajo obrt, zaposlovanje, akumulacijo, delitvene odnose, agrarno politiko, družbene službe itd.
Veliko so razpravljali o_____________
bi si rado zgradilo nov ga- odnosu do nadaljnjega razvo-	“s”o"poslali Tudi 'švedski
silski dom. Z delom so pri- ja obrti. Poudarjeno je bilo,	v	Jugoslaviji in
čeli že pred tremi leti, ven-	da vefiji m hitrejši razvoj	njihovemu tiskovnemu	ata-
dar je bil zgrajen le do pr-	obrtne dejavnosti mora ime-
ve faze, ker so gasilci odvis-	ti odmev v dvigu obrtnih
več	v trebanjski	občini	za	111 le 0(1 lastnih sil. Domači--- uslug in zbijanju monopo-	Na konferenco	so	povabili
11	odst.	več,	v metliški ob-	ni so za dom prispevali že	lizma. Opozorili pa so, da Je	časnikarje Dela, RTV, Dolenj-
veliko gradiva in denarja,	potrebno poiskati pamet-	skega lista, Mariborskega Ve-
precej pa je zbralo društvo	ne davčne ukrepe, ki naj bi	čera in novinarje hrvaških
tudi s prirejanjem veselic,	podpirali nadaljnji razvoj	listov. Namen konference je
Kljub temu pa je za dom,	obrti, ne pa da vedno bolj	bil seznaniti švedsko in našo
kakršnega si zamišljajo, vse	poudarjamo razliko med za-	javnost z uspehi zdravljenja
*,.»«,	to še vedno premalo. Letos	sebnim in družbenim sek-	švedskih bolnikov v našem
45	odst.;	v novomeški	občini	so dobili pomoč občinske ga-	tarjem obrti, s čimer dose-	termalnem kopališču. To naj
so	bili skladi	enaki lanskim,	silske zveze, v občinskem	gamo ravno nasprotni učinek,	bi v prihodnje privabljalo
v	trebanjski	so bili	za 15*	proračunu pa doslej niso	Ker so bili na posvetova-	vedno več severnjakov v na<•
odst. manjši,	v	metliški	pa	prišli na vrsto.	nju predstavniki iz kmetij-	ša zdravilišča.
Prizadevni šentjan-ški gasilci
Sentjanško gasilsko društvo
v Čateških Toplicah
Zdraviliško vodstvo je 17. oktobra priredilo tiskovno konferenco s skupino švedskih pacientov, ki so se tri tedne zdravili v Toplicah. Po-
čini pa za 22 odst. manj dohodka za razdelitev; v novomeški občini so bili izplačani za 20 odst. večji osebni dohodki, v trebanjski za 31 odst. večji, v metliški pa za
Po vasi je zbral pet ali šest voznikov s koši in mislil ranjence poslati na varno v Rog. Prišla pa je Vi-dovićeva brigada, ki je odločila, da bodo ranjence odpeljali na Petrovo goro v Kordunu. Varno bi lahko to storili, seveda, samo po slovenski strani deželne meje.
Že ko so ustaši vdrli na žumberk, so tamkajšnji partizani poslali Gorjanskemu bataljonu pismo z nujno prošnjo, da bi se zaradi »strateških zadev« radi sestali s Slovenci. Komisar Železnik jim je iz Gabrja hitel naproti in jih nekaj ur čakal pri Orehovcu. Prišli so z ranjenci na vozovih, ki so jih spremljale tri hrvaške bolničarke, med njimi Draga Badovinac in neka Mara. štabovci s komandantom Vidovičem in komisarjem žež-ljem so bili v dolgih vojaških plaščih, kar je bilo za Slovence prav nenavaden prizor. Vsi so bili visokorasli in so hodili samozavestno kot ponosni zmagovalci. Njihova morala je bila zares občudovanja vredna. Taki ljudje lahko samo zmagajo ali padejo.
Velika: hrvaška vojska je bila sestradana. Komisar Železnik je naglo velel zaklati dve govedi iz črede, ki so jo gorjanski partizani pasli nad žičnico, in zaveznike za prvo silo nahranil že na Orehovcu.
žumberškim ranjencem so se na Orehovcu pridružili rešenci s Priseke. Nato se je vsa vojska, kordunaška brigada, žumberški odred in mladinska četa z gorjanskimi oddelki, razdelila na tri kolone. Kurir Matevž je z dvema kordunskima bataljonoma krenil po deželni meji vrh Gorjancev, da bi ranjence zavaroval pred ustaši. En Vidovičev bataljon je šel z žumberškim odredom in mladinsko četo ter gorjanskimi partizani v desno po-bočnico po podnožju Gorjancev, če trti kordunški bataljon pa je z ranjenci in slovenskimi vodniki krenil po sredini gore na Male in Velike Vodenice, Ržišče, Ban in Vrhpolje. Na Pre-žeku so počivali. Tu so Hrvatom razdelili skoro vso zalogo salam, kakih osemsto kilogramov, ki jih je imel Gorjanski bataljon za železno rezervo.
Komisar Železnik je odhitel naprej v Gabrje. Vaščanom je naročil, naj pomijejo svinjske kotle in nalu-pijo za 1200 lačnih ust krompirja. Meso bodo dobili pozneje. Komisar je plačal krompir po dnevni ceni in se vrnil na Prežek, kjer je vojska že zopet krenila na pot. Ranjence so od tod večinoma nosili visoko po težko prehodnem pobočju Gorjancev, zakaj desna pobočnica je sporočila, da se je pri Gracarjevem turnu zapletla v hud spopad z belimi.
Prav tisti čas so Kranjčevi belogardisti iz Št. Jošta nasilno zasedali Gracarjev turn. Na grajski pristavi so v kotlu kuhali zaklanega vola in pustošili grajske vinograde. Komandant Milan Kranjc si je krasil izbrano sobo s preprogami, ki jih je bil obenem z drugimi dragocenostmi nedavno naplenil na Langerjevih Pogancih.
Ko so jih od Hrastja presenetile prve puške, so legisti zbežali v grad, se zaprli in skozi privzdignjeno opeko grajskega stolpa porinili cev mitraljeza. Strojničar je bil hitro zadet in je s svojim orožjem zgrmel v globino. V kratkem in silovitem spopadu z rabutarji grozdja po vinorodnem pobočju Tolstega vrha, katerim so kasneje morda prihiteli na pomoč iz gradu, so legisti odnesli tri mrtve, med njimi Martina Fabjana iz čadrež in Jožeta Avsca z Gorenje Gomile. Več je bilo ranjenih, tudi fanatični Stanko Svali iz Šentjerneja, ki ga je za »poročnika bele protirevolucije« pozimi izšolala Katoliška akcija v ljubljanskih Križankah in je sedaj dobil kroglo v zadnjico. Kuhar, ki med spopadom ni utegnil zbežati v grad in se je na grajskem marofu zaril med neke deske, pozneje ves zmeden nikakor ni mogel povedati, ali so partizani prišli do kotla ali ne. Iz previdnosti so pripravljeno kosilo rajši prevrnili po travi. Vse to se je zgodilo v četrtek, 17. septembra 1942.
V	Gabrju so se partizanske kolone sešle. Začasen skupen slovensko-hrva-ški operativni štab, v katerega je od Slovencev stopil pomočnik komisarja Pete grupe odredov Dušan Bravničar
—	Velko, je sestavil načrt pohoda v
IBelo krajino in zavarovanja ranjencev. Po obedu in počitku so krenili čez
Gorjance. Na Selu nad Jugorjem so se odločili: Vidovičeva brigada je odšla proti Črnomlju, da se je poseben oddelek nosačev z ranjenci ponoči lahko varno izmuznil čez semiški predor na Kočevsko.
Potem ko so Kordunci v silovitih juriših pri Kvasici skoro popolnoma uničili štiriindvajseti polk italijanskih »modrih kravat« iz Črnomlja, so svoje ranjence odpeljali v vame bolnišnice na Petrovi gori v Kordunu. Vzeli so mogoče tudi nekaj slovenskih, gotovo vsaj Alojza Furarja-Aleša, ki je bil 22. septembra težko ranjen v napadu na legiste v šoli na Dolžu.
V noči od 26. na 27. november so hrvaška Trinajsta proletarska, Cankarjeva brigada in Gorjanski bataljon katastrofalno uničili močno utrjeno le-gistično postojanko na Suhorju, kjer se je prav tisti čas mudila v gosteh posadka fašistov s Hrasta. V viharju svinca in ognja je zginila Vasiljeviče-va vojska z bataljonskim poveljstvom. Z njim so bili za vselej pokopani tudi njegovi veliki načrti z Gorjanci, s katerih so hoteli pregnati partizane, si na gorskih planinah zgraditi letališče za oskrbovanje iz tujine in nato od tod osvajati deželo. S padcem Suhorja je bil ofenzivni obroč postojank, s katerimi je Mihajlovičev major Novak obkoljeval Gorjance, na na j občutljivejšem mestu zlomljen, da se je sam od sebe dramatično razsul. Legisti so bežali iz prvih bojnih črt in od tlej tako rekoč samo še strašili na dohodih k italijanskim taboriščem.
Partizani so dobili odločilno bitko za Gorjance. Z njo so zaključili prila-gojevanje novim strateškim nalogam. Takoj po uničenju Suhorja, 27. novembra, je Gorjanski bataljon odbral Bernarda, Nelsona in še dva ali tri druge stare partizane in ustanovil kurirsko postajo TV 6, ki se je nastanila v opuščeni bolnišnici v Pendirjevki. Obenem je oddal na Gaju večino svojega moštva Cankarjevi brigadi in se skrčil na skromno četico. Poveljeval ji je stari bataljonski komandant in vešč gverilec, kostanjeviški orožniški komandir Anton Kambič-Dušan. četa je
2.	januarja 1943 odgazila po globokem snegu v Buliče na žumberku. Dobila je nalogo, v prvi vrsti braniti osvobojene uskoške kraje, po katerih so se zdravili ranjenci, ki so nenehoma prihajali iz hudih bojev.
V še neobljavljenem partizanskem dnevniku, ki ga je od oktobra 1942 do italijanske kapitulacije v septembru 1943 pisala v Gorjancih in na Žumberku Lina Pirkovičeva in ki je dragocena kronika dogodkov tega pomembnega bojišča, najdemo zapisano, da je Kambičeva terenska četa takoj po prihodu v Buliče odhitela proti Beli krajini v boje. Na Sošice pa je isti dan prišlo 40 ranjenih hrvaških mladincev s 400 zajetimi ustaši, ki so jih izročili gnevu neizprosne ljudske sodbe.
Ranjence so premikali po osvobojenih žumberških vaseh, Popovičih, Ce-tošiču, Sekuličih, Rajakovičih in drugod. Tako beremo, da so se morali zaradi pritiska Italijanov in belih 24. januarja 1943 iz Metlike lažji ranjenci umakniti s Suhorja v vaško bolnišnico na Sekuličih. Dva dni kasneje najdemo v kroniki zapisano, da je prišlo iz bojev z ustaši novih 28 hrvaških ranjencev na Cetošič. Malo prej so zaradi nevarnosti vse ranjence iz cetošiške bolnišnice odpeljali v Kordun. Iz hude tridnevne bitke za Pleterje v dneh 18. do 20. februarja (1943) so pripeljali ranjence v Rajakoviče, kjer je ranam podlegla Mariborčanka Sonja, hči učitelja. Pokopala jo je Gorjanska četa.
Že 29. in 31. januarja so Italijani poskusili iz zraka bombardirati Cetošič. Razrušiti so hoteli bolnišnico. V torek, 23. februarja, so bili ponovno nad vasjo — zopet brez uspeha. Tisti ranjenci, ki so mogli, so se umikali v gozdove, težji so ostajali v vasi. Med treskanjem bomb so peli partizanske pesmi.
Na komandah so menili, da morajo ranjenci zopet v varne gozdove.
že neki dan v februarju je komandir Dušan svoje fante iz Gorjanske čete vprašal, kdo se razume na žaganje lesa in bi znal žago tudi popraviti. Oglasil se je Stanko Kušlan — Ferdo, ki je bil takega dela vajen z doma.
Na sliki je štab XII. SNOUB julija 1944 v Dol. Toplicah. Od leve proti desni stojijo: komisar brigade Štefan Gebert-Stepko, članica polit-oddelka XV. udarne divizije Saje Milka-Maruša, komandant brigade Franc Krese-Čoban, neznani tovariš iz VII. korpusa, namestnik komandanta brigad Vid Jerič, komandant_ VII. korpusa Pero Popivoda, pomočnik komisarja XII. brigade Jože Butara in neznan
partizan
VID JERIČ:	(3)
Prek borb do zmage XII. brigade
V	teh spopadih so naše enote prizadejale sovražniku občutne izgube na moštvu in v vojni tehniki. Seveda pa je tudi naša brigada pri vseh akcijah precej utrpela. Ena najtežjih izgub je bila prav gotovo izguba poveljnika 3. bataljona Antona Kamina, ki je padel 29- decembra 1943 pri ZaJovičah.
Od Grosupljega do Hrvaškega
Po 1. februarju 1944 je odšla brigada na območje Kočevja, Ilove gore in zdensk vasi, kjer Je bilo več spopadov z Nemci in domačimi belogardisti. Brigada je rušila progo Grosuplje—Velike Lašče, napadala sovražne postojanke in ob podpori XV brigade zavzela Zdensko vas. 3. bataljon pa je 30. marca napadel Laverco. in jo tudi zavzel Naslednja dva dni se je bataljon boril na Golem, kjer je bil ranjen polit-komesar Niko Majcen, ki je nato ranam podlegel v kočevskih bolnišnicah.
1.	maja je brigada napadla Dobrnič in prepodila sovražnika proti Trebnjemu. Nato je sodelovala z Gubčevo brigado pri napadu na Žužemberk, kjer je izgubila poveljnika 2. bataljona Toneta Primožiča. Po teh borbah pa so bili določeni novi položaji v okolici Višnje gore. Takoj po prihodu na položaje so napadli Višnjo goro-Zatem pa so spet skupno s XV. brigado napadli Krško vas, junija 1944 pa je brigada napadla tovarno papirja v Jagnjenici pri Radečah, likvidirala tamkajšnjo posadko, uničila stroje in za-plenila večjo količino papirja. Naložili so 5 kamionov in več voz papirja ter vse to prepeljali na osvobojeno ozemlje v Belo krajino.
Ta material je bil naši vojski in organom oblasti ze-
lo	potreben. Zatem Je napadla brigada ponovno Višnjo goro, toda brez večjega uspeha. S tega področja so odhiteli na Hrvaško ter skupno s Cankarjevo brigado in hrvaškimi enotami osvobodili Bosiljevo. Ta ustaško-nemška postojanka Je bila velika ovira pri povezavi slovenskega in hrvaškega osvobodilnega gibanja, zato Je imela osvoboditev Bosiljeva še toliko večji pomen
Brigada Je pri Bosiljevu dobila velik plen v orožju in municiji. Nekaj dni so še trajali boji v okolici Bosiljeva in Vukove gorice, nato pa so borci brigade odšli skozi Črnomelj v okolico Starega Loga. 2e po nekaj dneh pa so se vrnili v dolino Krke, se spopadli 3 so-
vražnim oddelkom ter se ustavili na območju Sela— Sumberk in Stepanje vasi. Na teh položajih je bilo več borbenih akcij. Na Babni gori pa je brigada utrpela nekaj nepotrebnih izgub, tri dni kasneje pa se je zanje v spopadu pošteno maščevala.
Pri Sumbenlku je brigada pričakala belogardiste in jih pošteno naklestila. Sovražnik je imel več kot 30 mrtvih in še več ranjenih Mi smo imeli le enega mrtvega (merilec lahke strojnice), ranjen pa Je bil tedaj poveljnik brigade Franc Krese-Čoban. Po tej borbi so se
vsi oddelki brigade premestili na območje Primskove-ga, Čateža in Gabrovke, kjer so nekaj dni lovili skrivače.
Pri napadu na Dolenjski odred na Klancu je XII. sodelovala pri pregonu belogardistov ter reševala odre-dove ranjence. Ne dolgo zatem je bila na območju Ajdovca in Žužemberka, po manjših spopadih pa se je spet vrnila v okolico Višnje gore. Potem ko je brigada izvršila nekaj manjših akcij, je odšla k Stični in Šentvidu ter 16. avgusta demonstrativno napadla Stično, hkrati pa izvršila prehranjevalno akcijo za naše bolnišnice
PRODAJA SVOJE IZDELKE TUDI NA KREDITI
■ Kreditna banka v Kopru Je omogočila tovarni motornih vozil TOMOS Koper, da je v svojih trgovinah v Kopru in Ljubljani začela prodajati nekatere svoje izdelke tudi na potrošniški kredit
■ V TOMOSOVIH trgovinah t Kopru in Ljubljani si torej interesenti brez posebnih formalnosti in brez porokov Lahko nabavijo na kredit; ki ga Je treba odplačati v dveh letih, priljubljene TOMOSOVE mopede colibri, krmne motorje LAMO in motorne črpalke
■ Vse formalnosti za najetje kredita lahko opravite in uredite kar v omenjenih trgovinah. Treba Je le vplačati obvezno zavarovanje kredita in predložiti izpolnjene ln od delovne organizacije potrjene ustrezne obrazce.
■ Podrobnejše informacije lahko dobite v TOMOSOVIH trgovinah v Kopru, Nazorjev trg 5, telefon 21-523, ln v Ljubljani, Dalmatinova 4, telefon 310-071
■ Tovarna TOMOS je torej s prodajo na kredit omogočila tudi Interesentom z manjšimi osebnimi dohodki ugoden nakup svojih Izdelkov, čeprav m zdaj le v omejenih količinah
Življenje je tako kratko..»
Dobri dve leti sta že minili, ko smo v dnevnem tisku prebrali žalostno novico, da je naš znani akademski slikar prof. Božidar Jakac na avtomobilski cesti blizu Višnje gore po krivdi drugih doživel prometno nesrečo. Številni znanci, prijatelji in oboževalci umetnosti so se s skrbjo in strahom spraševali, kakšne so bile posledice nesreče, ki je zadela priljubljenega in zaslužnega umetnika ter njegovo soprogo.
Pretekli četrtek smo ga obiskali v zdravilišču Laško pri Celju. Tovariš Jakac je bil kljub zdravljenju, bolečinam in pomanjkanju časa tako ljubezniv, da je glavnemu uredniku Dolenjskega lista rad odgovoril na vrsto vprašanj, ki jih objavljamo 60.000 naročnikom treh slovenskih pokrajinskih časnikov: Dolenjskega lista, Tednika in Vestnika. Če pravimo »pomanjkanju časa«, nismo rekli prav nič preveč! Kljub temu, da je akademik Božidar Jakac na zdravljenju, ima v sobi kopico dela, zasnut-kov, odgovarja na obsežno korespondenco, piše in slika, skicira in je ob vsem tem kljub bolečinam šegav, hudomušno iskriv in kot vedno doslej: sredi življenja in dogodkov, živo zainteresiran za vse, kar se dogaja doma in po svetu.
Spoštovani mojster, oprostite skorajda preintimnemu vprašanju: zvedeli smo, da ste spet v laškem zdravilišču, pa nas kot vse vaše številne prijatelje in znance zanima, kako poteka zdravljenje posledic, ki ste jih dobili pred skoraj že poltretjim letom na avtomobilski cesti?
Zal 60 posledice moje nesreče, ki se je zgodila 16. julija. 1965 prav na moj rojstni dan, še vedno močno prisotne. Letos od 3. maja do avgusta sem bil spet na kirurški kliniki v Ljubljani, kjer me je prof. dr. Bogdan Brecelj ponovno operiral. Odmirala mi je glavica v kolku in treba se je bilo odločiti: ali za umetno glavico z bolečinami in nezanesljivim ozdravljenjem, ali pa — kot sem
se tudi odločil — za radikalno rešitev: utrditev kolka, ki me sicer omejuje v gibih, obeta pa biti brez bolečin.
Zdaj sem že dva meseca tu, v Laškem, na vodni terapiji; stanje se zboljšuje, le bolečine še nočejo odnehati, kar mi ovira normalno možnost za delo. Stvar ne more iti drugače kot počasi, saj pa tudi nisem več pri nizki številki življenjskih let. Upam in verujem, da bo končno le prišel čas popolnega okrevanja, čeprav z omejitvami, ki me bodo spremljale do smrti, vendar upam res brez bolečin.
Po tem, kar ste pravkar povedali, torej lahko računamo, da boste vendarle kmalu zapustili zdravniško oskrbo?
jj> ,	\
jjv Vv «cv 4tVvA*»*rJ5NCc
silili
Mm
Božidar Jakac z ženo Tatjano (28. XI. 1966)
Kdaj bom zapustil to mesto, kjer bi zaradi preteklih zdravljenj že lahko dobil domovinsko pravico, zaenkrat še ne vem. želim si pač čimprej, vendar bo poteklo še tretje leto, da bom čisto »normalen«.
Vedno ste kot človek in kot umetnik vroče ljubili življenje in iskreno oboževali lepoto. Ali vam je bilo med dosedanjim zdravljenjem huje prenašati pretrgan stik z naravo in s kraji, ki ste jih tako radi in pogosto obiskovali, ali pa je bila morda še hujša bolečina dejstvo, da niste mogli ustvarjati?
Točno je, kar pravite: ta prekinitev, tako nasilna in radikalna, nikakor ni lahka stvar, saj veste, da mi ] e bila vsaka minuta dragocena in sem se prav takrat močno pripravljal na intenzivnejše delo v Novem mestu in v pokrajini tja do Gorjancev, kjer je še neizčrpno lepot, ki tako zelo odpevajo v meni. Ta bolečina je gotovo hujša od onih, ki sem jih že prestal in jih ne bi želel več prestati. Gledati skozi okno vso pesem narave, in to od prve pomladi do jeseni, ni lahko, verjemite mi!
Zaupajte nam, prosim, naslednji odgovor: čemu ste se posvečali v zadnjih dveh letih? Ali sodi v to obdobje tudi nov portret predsednika republike tovariša Tita, namenjen za reprodukcijo na novih poštnih znamkah?
Še ko sem ležal v mavcu, v bolnišnici po prvi operaciji, sem se mučil napol leže na hrbtu, da sem izdeloval in rekonstruiral portrete za serijo portretnih znamk naših velikih mož. Verjemite mi, bil je težaven, dvakrat mučen posel zaradi bolečin in ker sem moral delati leže, pa še zaradi skrajno slabih fottigrafij. Potem, ko sem pa bil že v Laškem in sem precej dobro sho dil, seveda še ne brez bolečin in bergelj, so me poklicali na Brione, da sem risal predsednika Tita za nove znamke, ki so sedaj izšle in še izhajajo, čeprav ne v moje popolno zadovoljstvo zaradi trmoglavega vztrajanja izda jateljev, ki so zahtevali profil na temnem ozadju.
Pred operacijo sem izdelal tudi znamko v čast Oktobrske revolucije, za katero sem po sicer slabi časopisni reprodukciji iz 1924 rekonstruiral čudovitega Meštrovičevega Lenina.
Na Brionih sva bila z ženo skoraj mesec dni in sva imela priložnost v daljšem sožitju dobro spoznati iskreno naklonjenost in človečnost tovariša predsednika ter vso ljubeznivost in prisrčnost tovarišice Jovanke.
Vaša dela govore o iskanju in ustvarjanju tistih večnih idealov človeka o lepoti in resnici, po katerih zavestno ali podzavestno hrepeni vsakdo izmed nas. Uresničevanju te poti ste namenili vse svoje življenje. Kot umetnik, ustvarjalec in aktiven partizan ste se z močjo svojega izpovedovanja borili za novi svet. S kakšnim jezikom naj bi po vašem prepričanju danes govoril sleherni umetnik, da bo prizadeto stal na braniku miru in delal za mednarodno miroljubno sožitje?
Notranja lepota človeka in notranja lepota nature, vsega kar nas obdaja, to je res bistvo mojega iskanja. To je ono, kar naj posreduje sočloveku doživetja, ki ga dvigajo in ga zasanjajo. Saj je življenje tako kratko, tako kratkotrajno je gledanje vsega tega, kar nas obdaja! To je ono, kar nas dviga nad grdobije človeka, ki je postal sam sebi zver in brezsmiselni uničevalec. Premalo se mnogi zavedajo svoje lastne neizbežne zadnje ure, da bi spričo smrti začutili, kaj je treba biti sočloveku v življenju.
Ko se na eni strani borijo zdravniki, da rešijo eno samo srce, da ga z globoko človečansko odgovornostjo zdravijo, so drugi, ki cinično, brezdušno uni-
čujejo tisoče src brezčutno, kot da nimajo sami enako ranljivo srce. Umetnost in umetniki vseh časov so vedno bili na strani po nižanega in mučenega človeka, na strani človeških pravic ter glasniki svobode in resnice. Kdo je bolj jasno pokazal na krivice in zločine v človeški družbi, kot ravno umetniki v vseh razdobjih in časih! Njihovo stališče se tudi danes ni spremenilo, čeprav je velik del umetnikov takoimenovane nasilne avantgarde pozabil na človeka in zašel v absurd brezdušnosti.
Kaj ste šteli v življenju in kaj štejete danes za osnovno nalogo upodabljajoče umetnosti?
Mislim, da je v umetnosti vredno ono, kar nas dviga, kar nam daje poglobljeno doživetje
Božidar Jakac: KONCERT (lesorez, 1921)
prečiščevanja, da vidimo resnico tako kot je, pa če je še tako trda, da v nas prebudi uspavano ali zaspalo vest in nas moralno in duhovno dvigne, da svojo člo večnost popravimo in izpopolnjujemo.
Radi bi slišali vaše osebno mnenje o tem, do katere stopnje se je razvila slovenska in jugoslovanska grafika, gledana v luči sodobnih spoznanj in poslanstva umetnosti.
Nerodno je odgovarjati na vprašanje, pri katerem sem sam preveč prizadet, saj že kar slišim zbadljive opazke ... Slučajno je razpon mojega življenja že tako razsežen, da sem doživljal ves razvoj naše grafike. Stvar ni šla tako gladko. Ko sem zase odkril čudežno, mistično izraznost in dinamiko črno-bele umetnosti, smo bili še hudo osamljeni in redki, ki smo posvetili svoje delo tej umetnostni panogi. Ta čudna sila me je vsega zajela in sem se že drugo leto na akademiji popolnoma posvetil njej in se nato tudi specializiral, ko sem v Pragi obisko val specialko znamenitega grafika Brttmseja. Razen blagih priznanj pa takrat doma še ni bilo posluha za to, še manj pa prepotrebnih drugih možnosti in zainteresiranosti družbe. Bili so res hudi časi. O tem naša mladina, ki je zasidrana v bolj materialnem in praktičnem svetu, ve toliko kot nič, ker misli, da so nas takrat ljubeznivo pestovali.
V	svetu je takrat bila grafika v počasnem zamiranju, pri nas pa toliko kot neznana.
Rajni profesor Tomislav Krizman se je trudil in bil živi akter za oživitev naše grafike ter smo v prvem deceniju po prvi vojni razstavljali po vsej Evropi. Tudi veliki Meštrovič je sodeloval z nami z litografijami. Nato je nastalo zatišje.
Miha Maleš je v svoji reviji UMETNOST začel močno propagirati grafiko in tudi grafične razstave.
Tako je bilo stanje, ko se je začela druga svetovna vojna. Mnogo umetnikov se je priključilo osvobodilni borbi, med njimi tudi grafiki in ti so s prvobitno pomembnostjo grafik prispevali svoj dostojni delež ramo ob rami z borečim se narodom za njegov obstoj in svobodo. To dejstvo je dalo dragoceno upravičenost za dokončno ustanovitev slovenske akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, s čimer se je uresničila misel, ki je že pred 250 leti lebdela pred očmi naših operozov. In prav v akademiji in ob njej je zrasla nova generacija grafikov. Aktivnost slovenske grafike je spodbudila in potegnila za seboj tudi druge jugoslovanske narode. Mirno lahko trdim, da je naša grafika dosegla vrhunske dosežke ne samo v jugoslovanskem, temveč je dobila tudi visoko mesto v svetovnem merilu.
S tem v zvezi so tesno združene mednarodne likovne razstave; kakšna je pri tem vloga Ljubljane kot enega izmed svetovnih centrov moderne grafike? Smo rekli z besedico »svetovnih« morda preveč?
Leta 1952 me je prešinila srečna misel, ki se je po treh letih trdovratnega prizadevanja uresničila z mednarodno grafično razstavo, imenovano grafični bienale v Ljubljani, tem pomembnem križišču med vzhodom in zahodom ter severom in jugom. Ta bienale je zaživel in postal velik in izredno pomemben korak v mednarodni umetniški svet, pomemben pa je postal tudi za mednarodni grafični svet sam, torej res v svetovnem merilu, kot se je razvil zadnja leta.
Vaša motivika je na zunaj preprosta, pa vendarle tako pestra: portreti domačih in znancev, krajine in popotni spomini, tuji kraji in ljudje, pa čudovite ilustracije pesniških zbirk, v katerih poje vaša črta tako kot poetova beseda. Dolga je vrsta kompozicij in portretov, ki ste jih med NOB narisali kot aktiven partizan. Vaša partizanska grafika je že sestavni del zgodovine naše nedavne preteklosti. Dovolite ob tem vprašanje: kaj vam je iz tako bogatega ciklusa del najbolj pri srcu? Katerih obdobij svojega ustvarjanja se najraje spominjate?
Vse, kar sem v življenju naredil, je’ pravžaprav nekak moj likovni dnevnik, življenjepis. Nikdar se nisem oddaljeval od tega, kar sem doživljal v sebi, kar sem srečaval in videl. Vse, kar me je zanimalo, sem likovno obdelal ali vsaj skiciral in beležil. Tako je bilo tudi moje partizansko razdobje. Zadovoljen sem, če sem kaj prispeval k historiatu te velike dobe slovenskega naroda.
Dragoceno razdobje v mojem delu je bilo leto 1919, predno sem odšel na akademijo v Prago. To je bilo leto prebujanja iz težkih in svinčenih let vojne in fronte v nov, svetal svoboden dan. Slikal sem zasanjan v polje, v jutranji presončeni megli okrog Novega mesta in mesto samo. Tedaj mi je bil dragocen mentor sam mojster Jakopič. Temu je sledilo za moj razvoj odločilno razdobje študija v Pragi in posvetitev grafiki ter odkrivanju skrivnosti črno-bele dinamične borbe v ekspresivni poglobitvi. Takrat sem občutil najmočnejši umetniški vzgon, katerega pa je domača realnost ohla-jevala. Trda stvarnost Amerike je bila konec mladostnih sanj. Takrat sem tudi dvakrat doživel Tunizijo in prvič Norveško. P o vsem tem pa sem se vendar najbolj našel v moji Dolenjski in v Novem mestu, ki mi je neizčrpen vir navdihov, v kolikor seveda ne spreminja svoje podobe. Bližja okolica je že žalostno in nesmiselno uničena.
Med pomembnimi dokumenti naše revolucije so številne vaše
6
DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK■* vsak četrtek 60.000 izvodov!
Ak ademik Božidar Jakac v Laškem (12. oktobra 1967)
risbe, fotografije in filmi. V knjigi vašega prijatelja Janka Jarca o »Partizanskem Rogu« smo te dni videli veliko tako svežih in čistih fotografij, kot da bi bile posnete v zadnjih tednih. Kako ste obvarovali filme in kdaj ste izdelali fotografije ter povečave teh in drugih partizanskih posnetkov? Kakšna je bila nasploh usoda paših skic, zapiskov, filmov, risb in drugih del iz let NOB?
Ker sem se vedno zavedal pomembnosti tekočega, živega trenutka, sem poleg risb, slik in grafik tudi mnogo fotografiral, nekaj malega celo filmal z mojo 16 mm kamero. Leica filme so mi razvijali / fotosekciji GŠS, nekaj pa se jih je tudi žal pogubilo. Sam nisem mogel nič razviti ali kopirati. Po vojni sem posodil vse moje filme Tiskovnemu uradu, ta pa jih je namesto obljubljenih kopij predal brez mojega pristanka arhivu Muzeja revolucije Obljubili so mi, da bodo naredili dostojne kopije oz. povečave, da bi sam sestavil album s podatki tako za njih kot tudi zame. Kljub neštetim urgencam vsa dolga leta nisem še nič dobil, čas beži, naglo mineva tudi moj čas in resno se bojim, da spričo raznih izgovorov za življenja ne bom tega doživel.
Medtem pa so mnogo tega gradiva uporabljali, seveda skoro vedno brez navedbe avtorstva, žal je danes že marsikaj v spominu zamegljeno ali izbrisano.
V	partizanih :em posnel tudi 240 metrov ozkega 16 mm filma. Ker nisem imel svetlomera niti nisem vedel za občutljivost Tilmov, so deli oreveč ali orema-
io	eksponirani, 'car ii ’uidno. Vendar je /se to redek dokument. škoda, da sta dva filma po 30 metrov, bombardirano Novo mesto in čas po Kočevskem zboru 1943, izgubi j en? Slikarja brata Vidmarja sta ju ob nemški ofenzivi zakamuflirala v neki grobnici na Turjaku, nista pa ju več mogla najti. Kar sem hranil in kar sva z ženo Tatjano neštetokrat težko prenašala ali zakopavala, je vse ohranjeno prav po zaslugi Tatjane, kljub neštetim premikom in hajkam.
Vse risbe in grafike imam ohranjene razen nekaj dragocenih (Kidrič, Stane itd.), ki so se »izgubile« v tuja skrivališča. Marsikaj od materiala čaka še vedno na dokončno ureditev, za kar pa mi primanjkuje časa.
Zvedeli smo, da je najavljena vaša knjiga o »avnojski poti«; kaj nam lahko o tej zadevi poveste?
To je pomota, jaz ne bom izdal nobene knjige o »avnojski poti«. To je po slikovni strani že opravljeno v Kocbekovi knjigi SLOVENSKO POSLANSTVO, kjer je uporabljen material, ki se vzporedno nanaša na Kocbekov dnevniški tekst iz skupne poti do Jajca, čeprav je nastajal neodvisno drug od drugega, kar je izredno zanimiv slučaj.
Daljši moj tekst o vsej poti v Jajce in nazaj je objavljen v knjigi spominov avnojskih udeležencev vse Jugoslavije. Pač pa je v pripravi moja monografija, ki jo izda v mali »Skira« obliki »Spomen muzej AVNOJ« v Jajcu kot drugo izdajo partizanskih umetnikov. Tekst o celotnem mojem delu je izčrpno napisal prof. dr. France Stele, objavljenih pa bo 120 črno-belih in 10 barvnih reprodukcij.
V	Rodinov! »Oporoki« sem nekoč bral, da sta v izročilu starih mojstrov večno plodni le ljubezen do narave in odkritosrčnost. Kako je to dvoje vplivalo na vaše umetniško delo v desetletjih, ki so za vami? Dovolite, da še en. krat spomnim na Rodinove besede: »Umetnik daje ljudem velik zgled. Umetnik obožuje svoj poklic:	najdragocenejše plačilo
mu je, če dobro dela ... Svet bo srečen šele tedaj, ko bodo imeli vsi ljudje duše umetnikov, to je, kadar bodo imeli veselje ob tem, kar delajo ...« Kaj pravite k besedam velikega kiparja po dobrih 50 letih, odkar so. bile napisane?
K čudovitim besedam velikega Rodina moram reči, da veljajo polno tudi sedaj po 50 letih, tako kot bodo veljale dokler bo umetnost sploh živela in bo umetnost še sploh umetnost.
Na številnih razstavah v novih galerijah ali umetniških zbirkah v Novem mestu, Celju, Kostanjevici, Krškem, Murski Soboti, Slovenjem Gradcu, Brežicah, Kočevju in še kje vidimo pred slikami in kipi naših znanih ali manj znanih umetnikov starejše in mlajše generacije razveseljivo vedno več obiskovalcev. Prav gotovo jih je več kot na otvoritvah takih razstav v Ljubljani. Kaj sodite o prizadevanjih in uspehih teh naših novih malih galerij in razstavišč?
Da je obisk na razstavah v krajih izven Ljubljane, posebno v malih krajih večji, je normalno, ker tam je vsaka taka prireditev nekak praznik v vsakdanji enoličnosti, medtem ko se vrste v Ljubljani razstave na tekočem traku, da jih verjetno tudi stalni ljubitelji ne utegnejo vseh obiskati. Ekstravagantnost, dostikrat prav absurdni eksponati prav gotovo ne pritegnejo, pač pa nasprotno odbijejo obiskovalce. Trmoglavo forsiranje dostikrat zlaganega avantgardizma
gotovo ne priteguje in dela le škodo v odnosu do umetnosti.
Ni treba poudarjati, da je kulturno življenje na podeželju ne samo hvalevredno, temveč pomembno, saj pomeni bližanje kulture ljudskim množicam. Kar vzemimo za svetal primer Slovenj Gradec, ki je postal pomemben tudi daleč izven naših meja. To je rezultat popolne predanosti posameznikov kulturi, kot je na
primer izredna osebnost prof. Pečka, in popolnega sozvočja okolja. Ali vzemimo našo Kostanjevico, ki si je po zaslugi neutrudnega Lada Smrekarja začrtala zelo širok kulturni program in ga ob velikem zanimanju ter sodelovanju domačega prebivalstva tudi uspešno izvaja.
Vpraševal in fotografiral: TONE GOŠNIK
%
5 v a :
• ■
• ■ V:
' ts H
m mm
mmš
"C* "
m & -
imm
mžmm
*	'	v
. fflSm, i m
,, > 'T v
A •.	'	,	v
*4-
m_________
s* ■ - - s '
mm
ž§ a H*
hi
: '  >
4>- v- •
iMi; -v
mmm & afpp \ c W' >4 ** i-M M
$ V ’	1	’
3* >	SSŠŠi-	v	.v:
i m |f ’ >	<h<	*	'<	-zi''E v
f	mi	'
Božidar Jakac: PREDPOMLAD (Laško, 1966)
»O, kaj pa zdaj, kaj pa zdaj?«
Deklica mu možato odgovori:
»Zdaj ni, da bi se zdihovalo, delati je treba!«
»Ali kako, Ana, kako? če si vaš oče kaj v glavo vtepo, saj veš, ne odjenjajo zlepa; kdo bi se ustavljal njihovi volji?«
»Jaz!«
»Ti se boš torej branila? O, bojim se, da ne bo vse
zastonj!«
»Bodi mož, Anton, ne obupaj! Govorila bom z očetom, nič se ne bojim; naravnost v oči jim povem, da ne bom nikoli Klingerjeva!«
»In če te bodo vendar silili?«
»Kako me bodo silili, če me ne bo?«
»Ti misliš, Ana —?«
»Svet je velik. Mati mi bodo pomagali. V mesto pobegnem, tam imam znane ljudi; za deklo bom služila, preden se dam prisiliti. Kaj se mi pa more zgoditi? Jaz se nič ne bojim. Miren bodi, Anton; kako bo dalje, ne vem: samo to vem in to ti pravim: ti me boš imel ali pa nobeden na svetu. Zdaj se ločiva. Ne bodi tako žalosten. Z Bogom!«
Poda mu roko, potem vzame posodo in odide na
vrt.
Nasprotna čustva, žalostna in vesela, so se borila Antonu po srcu. Kako bi ne bil žalosten, ko je videl, da preti tako silna nevarnost njegovi ljubezni? Ali bil je tudi vesel, saj prej ni vedel, da ga ima Ana tako rada, da se sme zanašati na njeno zvestobo. Ljubil jo je, ali malo upanja je imel, da bi bila kdaj njegova; zdaj mu je upanje raslo, ko je spoznal, česar prej ni imel prilike videti, da je Ana tako junaška, tako krep-kovoljno dekle; sramoval se je skoraj svoje nemoške slabosti in malosrčnosti. Veliko zaupanje je imel vanjo in v njeno mater. Dasi je bil torej zvedel tako žalostno novico, je šel vendar precej potolažen domov.
J085P SIJ&TAR:
y>' ■>« i j isgfi
XIII.
Neka tolažba je poštenemu človeku, da se laž, sleparija, ki se je nekoliko časa šopirila in lesketala, prej ali slej razruši in izgine kakor pena na vodi; žalostno je samo to, da njeno lažnivo lesketanje in veličastvo včasih predolgo trpi ter mnogega, ki ni prav utrjen v svojih dobrih načelih, oslepi, tako da krene s pravega pota. Bodimo odkritosrčni: komu se ni že včasi, ko je moral videti, kako sreča z radodarno roko siplje vse svoje dari nepoštenosti v naročje; kako vse vzhaja in rase, kar ona počenja, kako se malopridnemu, a srečnemu človeku vse klanja in dobrika
—	komu se ni, pravimo, ob takem pogledu jela gibati na dnu srca, v kotu, kjer bivajo manj plemeniti čuti, nekaka nevolja, ki mu je govorila: če se nepoštenosti godi tako dobro, kaj bi se potem ti trudil in ubijal, delaj kakor ona, boj se samo človeške postave; vse se sme, česar ona naravnost in jasno ne prepoveduje! Bili so časi, videli smo jih sami, ko je ta glas mnogega odvrnil od pravega pota, da je šel in se pridružil »otrokom tega sveta«.
Drvarju Seljanu, hudemu nasprotniku novega podjetja, se je želja izpolnila: na pesek je bilo zidano novo velikansko poslopje, zgrudilo se je torej, preden Je bilo še prav dodelano. Zastonj so bile vse priprave za slovesno otvoritev in za oskrbnikovo ženitovanje. Kupec grada ni bil grof ali baron, kakor se je govorilo;
kupila ga je bila neka delniška družba. To ime je bilo jeziku prostega ljudstva preokorno, kmečki glavi ne-doumno, zato so si ali ljudje sami izmislili na njeno mesto drugega lastnika ali se jim je pa tako reklo — otrok ne more biti brez imena. Vse početje je bilo sleparsko, v korenini gnilo. Zato je bil grad tako drago kupljen, zato se je denar posipal kakor pesek — s tujo roko je lahko gade loviti. Nepremišljeno, vrtoglavo je bilo vse začeto; nekaj železne rude so bili res našli, ali pri natančni poskušnji se je pokazalo, da ima, kakor je Sel jan že prej prerokoval, premalo železa v sebi. Prej se je denarja tako obilo pošiljalo, da ga je bilo na vse strani zvrhom dovolj, s časom ga je samo še kapalo, tako da še uradniki niso dobivali cele plače; slednjič je vir popolnoma usahnil. Zdaj se je delalo samo še na up in na menice.
Sddniku se je že več časa prej svitalo v glavi, da ni vse, kakor bi imelo biti. še je bilo morebiti čas odstopiti z majhnim dobičkom, morebiti celo z majhno izgubo; ali človek v njegovem stanju nima treznega razuma. Strast ga je bila omamila, igral je na vse ali pa nič: bogastvo ali pa beraška palica! Zdaj je bi-
lo	prepozno: naprej ne vem, nazaj ne smem! Preveč je bil zapleten, ganiti se ni mogel na nobeno stran. Svoje ljudi je plačeval, dokler je mogel, dasi ni že več časa sam denarja dobival; zdaj je bil s svojimi močmi pri kraju. Zakaj ni storil kakor Koren? Ta je bil pame-nejši, za časa se je bil umaknil, pred zimo je bil spravil pod streho svoj, kakor se je govorilo, obili pridelek. Sddniku ni bilo rešitve!
Kaka izprememba! Kjer je bilo prej vse živo in veselo, kjer se je vse gibalo in kretalo kakor na mravljišču v solncu, tam je bilo adaj vse tiho, zapuščeno kakor v vasi, kjer razsaja kuga. Kar je bilo še ostalo ljudi, so hodili pobiti in poparjeni kakor čmrlji, ko jim je lisica pobrala satovje, žalostno so stale bele, snažne hišice, vsaka s svojim vrtom. Otožno so cvele po gredicah plemenite cvetice, človeškega očesa ni bilo, da bi se radovalo njihove lepote.
	0%	
	2	
Ljubljanski škof dr. Anton Jeglič je
5.	avgusta 1914 izdal celo posebno pastirsko pismo vernikom, v katerem jih je prepričeval, da je vojna proti Srbiji pravična. Presvetli cesar je bil po njegovem globokem prepričanju prisiljen, da jo je napovedal, ker je Srbija že več let hujskala in spletkarila proti Avstriji, ji napovedovala propad in v sami Avstriji širila duha upora in izdajstva.
Na dvorišču ljubljanske domobranske kasarne je imel škof Jeglič 9. avgusta celo tako vojnohujskaški govor, da ga je avstrijska policijska cenzura zaplenila, ko ga je objavil klerikalni dnevnik »Slovenec«, šele na več intervencij je dovolila objavo.
V	govoru je škof med drugim zatrjeval, da jih cesar kliče, da bodo z orožjem v roki branili »našo katoliško cesarsko družino pred zakletimi sovražniki samega Jezusa, navzočega v zakramentu ljubezni...
Zato v boj proti božjim sovražnikom ...« itd, itd. ,
Vojna se je nadaljevala iz leta v leto In terjala nad 9 milijonov mrtvih.
V strelskih jarkih pod točo krogel in granat se je vojno navdušenje hitro ohladilo. Po iztreznjenju se je že kmalu začela pojavljati in širiti misel na obračun z gospodo, ki jih je pognala v svetovno klanje. Tako je slovenski socialist Valentin Komavli z bojišča poslal 24. novembra
1916	i>o nekem vojaku, ki je odhajal na dopust, da se je Komavli izognil cenzuri, pasmo socialističnemu voditelju Josipu Pe-tejanu. V njem mu je med drugim sporočil tole:
»Imel sem priliko govoriti z nekaterimi nemškimi sodrugi. Pravijo, da končni račun naredijo — mase... In meni se zdi, da je večina, ki tako misli.«
Protivojno in revolucionarno gibanje se je podtalno širilo po strelskih jarkih in na obeh straneh fronte v zaledju.
V Nemčiji so se leta 1916 začele prve stavke pod geslom »Dol z vojno, dol z vlado!« Naslednje leto so v Berlinu nastale množične stavke, v katerih je sodelovalo 300.000 delavcev. Poleti 1917 so se nemiri razširili tudi na vojaške enote.
V Avstriji je socialist dr. Friderik Adler 21. oktobra 1916 ustrelil ministrskega predsednika Stiirgkha, s čimer je bil podrt glavni steber vojnega absolutizma. Zaživelo je dotlej potlačeno politično življenje in vidno je naraščalo nezadovoljstvo. Maja 1917 je bilo obnovljeno parlamentarno življenje. V okupirani Srbiji je v jeseni 1916 izbruhnila vstaja v topliškem okrožju, proti kateri so okupatorji mora-
li	poslati tri divizije.
V Franciji je do pomladi 1917 nezadovoljstvo tako naraslo, da so polki in divizije odpovedovali pokorščino in niso hoteli odriniti na bojišče. V francoskih kolonijah so se vrstili upori.
V Angliji se je že 1915 pojavilo mirovno gibanje. Nastajale so stavke. Delavci bo ustanavljali tovarniške odbore, zahtevali upravljanje in nadzorstvo nad proizvodnjo. Leta 1916 je prišlo do uoora v Irski V južni Afriki so se uprli Buri. v muslimanskih kolonijah pa se je razvijalo panislamsko gibanje.
V takem položaju so antanti pomagale Združene države Amerike, ki so napove-
dale vojno centralnim silam. Antanti so razen z vojsko pomagale tudi z živežem, s čimer se je zboljšal njihov položaj. Zavoljo tega je revolucionarno gibanje v teh deželah začelo upadati.
Najslabša točka v splošni revolucionarni situaciji je bila carska Rusija, ki niti ni mogla ničesar dobiti z vstopom ZDA v vojno, ker je bila od nje ločena z bojišči. Težka situacija v državi na eni strani, na drugi pa pravilna politika in taktika Leninove boljševiške stranke, vse to je privedlo do tega, da je revolucionarna situacija v Rusiji prerasla v revolucijo.
Ruska cesarska vojska je zaradi slabe oborožitve doživljala do marca 1917 poraz za porazom in utrpela velike izgube. Stradali so vojaki na bojišču in prebivalstvo v zaledju. Zaostrovalo se je revolucionarno gibanje proti vojni in carskemu absolutizmu. S carjem je bila nezadovoljna tu-
di buržoazija, ki se je pripravljala, da izvede dvorski prevrat.
V	začetku marca 1917 je v Petrogradu izbruhnila splošna stavka in demonstracije. Revolucionarne množice so 12. marca (27. februarja po starem koledarju) pridobivale na svojo stran vojaštvo. Do večera se jim je pridružilo že okoli 60.000 upornih vojakov. Revolucionarji so pozaprli ministre in generale ter zrušili carizem.
Buržoazija je s pomočjo eserjev, levega krila meščanstva, sestavila začasno vlado, delavci in vojaki pa so spontano ustanavljali sovjete, v katerih so imeli večino menjševiki, to je desni socialisti, in ese-rji. Nastalo je dvovladje, ker boljševiška stranka še ni bila dovolj močna, da bi proletariat povedla v boj za prevzem vse oblasti.
Boljševiška stranka je po februarski revoluciji začela legalno razvijati svoje politično delo. Iz zaporov, pregnanstva in inozemstva so se vračali boljševiki. Zanimivo je, da so Stalina, ko se je konec marca vrnil iz pregnanstva, sicer sprejeli v biro CK, ki ga je vodil Molotov, toda zaradi nekaterih njegovih osebnih potez je dobil le posvetovalno pravico glasovanja. Sredi aprila pa se je vrnil iz dolgega izgnanstva Lenin, že ob prihodu v Petrograd je množico delavcev in vojakov, ki so ga pričakali na trgu pred železniško postajo, z oklopnega avtomobila pozval v boj za socialistično revolucijo.
Naslednji dan je Lenin nastopil na zborovanju boljševikov s tako imenovanimi aprilskimi tezami. V teh tezah je ugotovil, da je trenutni položaj revolucije prehod od prve etape k drugi etapi revolucije, ki mora dati oblast proletariatu. Se prej mora vsa državna oblast preiti na sovjete, v katerih naj boljševiki širijo svoj vpliv. Lenin je bil prepričan, da bo bur-žoazno-demokratična revolucija mimo preraščala v socialistično revolucijo.
Buržoazna začasna vlada je sklenila nadaljevati vojno. Ko je ruska vojska začela na fronti ofenzivo, ki je propadla, so julija izbruhnile v Petrogradu spontane in mirne demonstracije. Začasna vlada jih je z zvestimi vojaškimi oddelki krvavo zadušila in začela preganjati boljševike.
Boljševiška stranka se je morala umakniti v ilegalnost. Lenin se je skril, ker ga Je začasna vlada hotela postaviti pred so-
dišče. Na skrivaj se je avgusta sestal šesta kongres boljševiške stranke, ki je takrat štela kakih 240.000 članov. Kongres je ocenil, da se kljub trenutni zmagi reakcije krepi revolucionarna situacija. Zato je možno, da bo prišlo do revolucionarne krize in do okoliščin, ko bo proletariat v zvezi s siromašnimi kmeti z orožjem prevzel oblast.
Ruska buržoazija in antanta sta septembra poslali proti revolucionarnemu Petrogradu generala Komilova s tremi konjeniškimi korpusi. Boljševiki so organizirali obrambo mesta z mobilizacijo rdeče garde in s kopanjem strelskih jarkov. Med Komilove vojake so poslali ženske delegacije in agitatorje, ki so razkrojili njegovo vojsko, da je rdeča garda laže razbila Kornilov pohod.
Z uničenjem Kornilove pustolovščine sta silno porasla ugled in vpliv boljševikov. Sovjeti so se obnavljali in oživljali, v njih pa so boljševiki dobivali večino.
Tako so v Rusiji hitro dozorevale okoliščine za oboroženo vstajo. Za revolucijo je bil ugoden tudi mednarodni položaj, ker se je zlasti v Nemčiji razvijalo in krepilo revolucionarno gibanje. Na Finskem in v baltiških državah, ki so jih okupirali Nemci, pa se je razmahnilo stavkovno gibanje.
Predsednik začasne vlade Kerenski je nameraval odpreti fronto, da bi lahko Nemci prišli do Petrograda.
Revolucionarna situacija je dozorela. Revolucija je postala neizogibna. Začeti se je morala še pred nemškim vdorom in hkrati tedaj, ko bodo zbrani v Petrogradu delegati za drugi kongres sovjetov, ki naj bi prevzel vso oblast in izbral novo vlado. CK je ustanovil vojaško-revolucionami komite kot štab vstaje, njegovi pooblaščenci pa so odhiteli v razne kraje po Rusiji, da so krajevne boljševiške organizacije seznanili z načrtom za vstajo.
6. novembra (24. oktobra po starem koledarju) so boljševiki javno objavili poziv na strmoglavljenje začasne vlade, zbrali revolucionarne vojake in rdečo gardo.
7.	novembra (25. oktobra) so revolucionarji zavzeli vse pomembne vojaške točke v Petrogradu in državljanom Rusije sporočili, da je začasna vlada strmoglavljena.
V	noči na 8. november so zavzeli tudi zimski dvorec in aretirali začasno vlado.
Zvečer 7. novembra se je v Smolnem sestal drugi kongres sovjetov, ki je prevzel vso oblast. Zatem je sprejel deklaracijo o miru, odlok o zaplembi veleposestev in sestavil prvo sovjetsko vlado pod Leninovim predsedstvom.
V	nekaj mesecih se je sovjetska oblast razširila na velikanskem ozemlju. Oktobrska revolucija je razmeroma lahko zmagala.
Zmago revolucije je razen ugodnih razmer, politike in taktike boljševiške stranke pod Leninovim vodstvom olajšala tudi okolnost, da so bile druge imperialistične države zapletene v medsebojni vojni, v njih pa se je širilo revolucionarno vrenje. Zavoljo tega so imperialisti z veliko
zamudo, med katero sta se že utrdili sovjetska oblast in rdeča armada, in le v manjšem obsegu lahko začeli z vojaško intervencijo.
Najprej so na sovjetsko ozemlje vpadli Japonci, ki so se 5. aprila izkrcali v Vladivostoku. 25. maja se je ob sibirski železnici uprl čehoslovaški korpus, ki so se mu pridružili tudi ruski belogardisti. 20. junija .se je v Murmansku začelo izkrcavati angleško vojaštvo.
Po svetovni vojni sta angleška in francoska mornarica 16. novembra 1918 zaplu-
li	v črno morje. Začelo se je novo inter-vencionistično obdobje, v katerem je skušala antanta s svojimi vojaškimi silami podpreti ruske belogardistične skupine in premagati sovjetsko oblast. Toda mlada rdeča armada je v dolgotrajni državljanski vojni po hudih bojih uspela ubraniti oktobrsko revolucijo in sovjetsko oblast.
Sovjetsko oblast so v precejšnji meri obvarovali tudi proletarci mnogih dežel, ki so z revolucionarnim gibanjem, s stavkami, z demonstracijami in oboroženimi vstajami slabili kapitalistične države. S tem so buržoaznim vladam preprečevali, da niso mogle proti sovjetski Rusiji intervenirati s tako velikimi vojaškimi silami, kot si je buržoazija želela.
ODMEVI PO SVETU
Oktobrska revolucija je s svojim zgledom odmevala po vsem svetu in kot iskra netila revolucionarno vrenje, kjer so bile ugodne okoliščine. Prav tako je vplivala, da so povsod nastajale revolucionarne stranke, ki so se oblikovale iz levih kril oportunistične socialne demokracije.
V Litvi, kjer so na zahtevo antante tudi po vojni ostale nemške čete, je kljub temu prišlo do revolucije, 16. decembra 1918 je bila v Vilni proglašena sovjetska republika, februarja 1919 pa se je združila z belorusko sovjetsko republiko, šele tuja intervencija poleti 1919 je zadušila sovjetsko oblast v Litvi.
Podobno je bilo v Letonski. V Rigi so revolucionarni delavci 3. januarja 1919 prevzeli oblast, ‘sestavili, vlado in oklicali Le-tonsko sovjetsko republiko. Maja 1919 so jo uničile nemške čete s pomočjo ruskih belogardistov in domače reakcije.
V Estonski so socialisti izvedli revolucijo in prevzeli oblast že 5. septembra 1917, torej še pred oktobrsko revolucijo v Rusiji. 2e februarja 1918 jo je okupirala nemška vojska in uničila sovjetsko oblast.
V	jeseni 1918 je prišlo do vstaje in 29. novembra je bila ustanovljena sovjetska vlada, ki je državo proglasila za Estonsko delavsko komuno. Januarja 1919 so finski belogardisti s pomočjo domače reakcije strli sovjetsko oblast.
Po razglasitvi neodvisnosti decembra
1917	je na Finskem prišlo do revolucije. Revolucionarne množice so v Helsinkih in južni Finski vzpostavljale sovjetsko oblast. Aprila 1918 je Nemčija izkrcala svoje divizije, zasedla Helsinki in oblast predala meščanski finski vladi.
Vladimir Iljič Lenin se pogovarja s kmeti (Po delu slikarja R. Sokolova)	i	*
.
“ l‘'L P
»Tovariši, odloča se usoda Petrograda... Bijte se do poslednje kaplje krvi, tovariši, borite se za vsako ped zemlje, bodite hrabri do konca. Zmaga je blizu! Zmaga bo naša!« — To so Leninove besede delavcem in rdečearmejcem Petrograda v tistih usodnih, odločilnih dneh. Plakat, ki ga ponazarja gornja podoba, je iz dni državljanske vojne v mladi Zvezi sovjetskih socialističnih republik.
J
OB PRAZNIKU SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
„S# se prav mojstrovsko obnesli"
Slovenske gledališke hiše in amaterske družine proslavljajo te dni 100-letnico ustanovitve slovenskega Dramatičnega društva. Osrednja osebnost kulturnega življenja
v	drugi polovici prejšnjega stoletja je dala pečat tudi gledališkemu delu, delu za oder. Fran Levstik, ki je botroval ustanovitvi Dramatičnega društva, je o njegovem pomenu po prvem občnem zboru takole spregovoril: »... Zatorej nij težko verjeti, da nobeno dozdanjih slovenskih društev nima tolikega pomena, kolikoršen dramatično, kateremu Bog daj, da bi obrodilo mnogo raznih slovenskih iger preizvrstne vrednostim, ter da bi se mu posrečilo, povzdigniti slovensko gledališko igranje i dobiti svojej Muzi dostojen prostor.«
Ustanovitev Dramatičnega društva je bila uvod v nepretrgano delovanje sloven-
Rusi most
»Cez strugo gresta dva mosta, Ki se bo nalaš odločenih urah pdpirata in spet zapirata, kadar je treba, da ladje noter in vun plavajo. Imenujeta se rusi in novi most.« Besedilo z ovitka knjige Rusi most, ki ga je izdala Mladinska knjiga ter Založništvo tržaškega tiska, je iz knjige Josipa Godine: Opis in zgodovina Tersta in njegove okolice (Trst 1872) Kn.iga, ki nosi naslov Rusi most. je nekaka retrospektiva slovenske literarne tvornosti med tržaškimi Slovenci za dobo nekaj let. Razdeljena na pesništvo ter pripovedništvo predstavlja Borisa Pahorja. Alojza Rebulo. Andreja Budala, Milana Lipovca ter Igorja Tuto Razdelek dramatika je zastopan samo z Josipom Tavčarjem, med pesništvom pa najdemo tudi mlajša imena in to so Miroslav Košuta, Irena Žerjal, pa Filibert Benedičič. Marija Mijot,. Bruna *Perrot, [gor Tuta in Marko Kravos Knjigo je uredil dr Jože Pogačnik, ki je prispeval tudi poda'ke o avtorjih ter opom °e in pojasnila Knjižica je izšla v zbirki Sivi kondor. Likovni prispevki: Avgust Černigoj.
Polnokrven človek
Pn Prešernovi družbi je izšlo delce Polnokrven človek. Pisatelj tega neobširnega romana je Jose Luis De Vilallonga. Roman je bil napisan v Parizu (leta 1959), kajti v Španiji ne bi moglo nastati niti biti napisano, saj je v njem ves čas govoi o Španiji, deželi, ki ji je državljanska vojna odvzela najboljše ljudi, redke pa, ki so zapustili domovino, je prizadela tako, da ji tega nikoli ne odpuste V romanu gre za generala španske revolucionarne vojske Francisca Pizzara, ki se hoče po dvajsetletni odisejadi iz pregnanstva znova vrniti v Španijo ter v njej še naprej revolucionarno delovati. Iz Moskve, odkoder se vrača peš, je namenjen v Pariz, kjer ima sorodnike, in nato naprej v Španijo. V Parizu sreča nekaj znancev iz vojne. Spozna, da ti ljudje žive življenje navadnih ljudi, Španija pa v njih utriplje samo takrat, ko se ga napijejo. V Parizu, vse bliže svojemu cilju, se spominja podrobnosti iz vojne. Srečanje s hčerjo svoje mladostne ljubezni ga spravi na Pot. Odide, toda izdan pade pod streli španskih policajev, že ko Prestopi mejo.
Me duele Espana (Boli 'me Spanja) se glasi motto knjige
Zanimivo knjižico je prevedel Silvester Škerl, obsega pa 127 strani
skega gledališča. Z odrskih desk je zaživela slovenščina polno življenje. Danes je gledališče hram najčistejše slovenske besede, take, ki je ne slišimo niti po radiu niti po televiziji. Vrsta velikih Slovencev je posvečala svoje de-
lo	prav gledališču.
Proslavljanju stote obletnice slovenskega Dramatičnega društva se pridružujemo tudi Dolenjci. V Novem mestu je gledališka skupina Oder mladih uprizorila igro Otok in Struga ter s to uprizoritvijo počastila jubilej našega gledališča.
Zgodovina slovenskega gledališča je prav tesno povezana z Novim mestom. Januar ja prihodnje leto bo 120 let, odkar so v Novem mestu p r -
vi	na Slovenskem uprizorili Linhartovo delo Ta veseli dan ali Matiček se ženi.
Novice so 12. januarja 1848 prinesle naslednjo vest:	»V
Novim mestu na Dolenskim so na sv. treh kraljev dan zbrani domorodci igrali Linhartovo komedijo v 5 delih s petjem, pod imenom Veseli dan ali Matiček se ženi. Oko-
li	300 ljudi je v gledišu v kazini zbranih bilo, ki so toliko dopadajenja na ti veseli igri našli, da je bila v nedeljo potem drugič igrana. Gospodje igravci, gospe in gospodične igravke: vsi so se prav mojstrovsko obnesli.«
Novomeški uprizoritvi so sledili še drugi kraji: Št. Vid pri Vipavi, Idrija, v Ljubljani pa je bila Linhartova igra uprizorjena leto dni po novomeški predstavi, 24. januarja 1849.
Lovrenc Gorjup, njegova žena, žena pisarja Jerneja Groma, Maksimilijan Javornik, gospa Dicenti, gospodična Benediktova, Franc Pollk,
Jožef Zupančič, praktikant Janez Rehar, Anton Sandri, Karel Schramek, Kaiserle ... Imena igralcev iz leta 1848, v dneh pred marčno revolucijo so neznana, domala tuja. Pa je prav, da se jih ob jubileju slovenskega gledališča spomnimo, prav je tudi, da se zavedamo deleža, ki ga je slovenskemu gledališču dala Dolenjska. Vrsta imen dolenjskih gledališčnikov ni majhna. Od Pollaka do pokojnega velikega slovenskega igralca, novomeškega rojaka Cesarja, je vrsta imen, vrsta priimkov... in vrsta se nadaljuje. Gledališče je podoba našega dne, podana na poseben, umetniški način.
» ... ter da se nam bo posrečilo povzdigniti slovensko gledališko igranje ...« je rekel Levstik. Dodajmo: da se nam bo res posrečilo, tudi pri nas doma. In da bo vsakokrat vsaj »300 ljudi v gledišču zbranih.«
PETER BREŠČAK
Jože Gorjup: LASTNA PODOBA (Florenca, 1930)
Bogastvo Gorjupove razstave
6.	oktobra je bila v Dolenjski galeriji odprta spominska razstava kostanjevi-škega slikarja in kiparja Jožeta Gorjupa. Gorjupova galerija in Dolenjski kulturni festival iz Kostanjevice, ki ju vodi znani kulturni delavec Lado Smrekar, sta skupno z Dolenjsko galerijo v Novem mestu pripravila to spominsko razstavo ob šestdesetletnici rojstva in petintride-setletnici smrti tega mladega in mnogo obetajočega umet-
Prosvetna društva oživljajo
Najzaslužnejšim posameznikom Linhartovo značko, za Društvo bratov Milavcev plaketa
22. septembra so se zbrali na redni seji člani občinskega sveta ZKPOS Kljub zanimivemu dnevnemu redu je bila udeležba slaba.
Najprej so se pogovorili o spremembah v načinu in oblikah organiziranosti ZK. Menili so, naj bi vse kult’irno-
Solunci v Brestanici
Osnovno šolo v Brestanici so si pred nedavnim ogleda-
li	nekdanji solunski borci.
V	skupini so bili pretežno Ljubljančani. Učitelji in učenci so goste zelo prisrčno sprejeli. Spotoma so se obiskovalci ustavili tudi na pokopališču in v brestaniškem gradu.
prosvetne delavce v občini združeval en aktiv.
Pri pregledu sklepov so ugo Lovili, da so bili obiski prosvetnih društev v občini zelo koristni. Večina društev se skrbno in zavzeto pripravlja na novo sezono. To velja za Bizeljsko. Dobovo in Cerklje
Na seji so se pogovorili o pripravah na likovno razstavo v počastitev občinskega praznika Beseda je tekla še o članih, ki naj bi jih predlagali za Linhartovo značko, Drufvu bratov Milavcev pa naj bi podelili Linhartovo plaketo.
V	prihodnje se bo svet potrudil za tesnejše sodelovanje s spodrajeposavskimi občinami Prosvetnemu društvu Bizeljsko pa bo občinska orga nizacija ZKPOS pomagala or ganizirati gostovanje komornega zbora iz Celja.
nika. Razstava hoče obuditi in oživiti spomin na našega pomembnega umetniškega ustvarjalca, katerega razstavo je nestor slovenskih umetnostnih zgodovinarjev akademik dr. France Stele pravilno ocenil, ko je v uvodu svoje otvoritvene besede na razstavi (objavimo jo v prihodnji številki) poudaril, da razstava zasluži, da z njo in njenim ustvarjalcem seznanimo širšo slovensko kulturno javnost in bi jo bilo treba prenesti tako v Ljubljano kot tudi v druga večja kulturna središča Slovenije.
Čeprav smo kratko poročilo o otvoritvi razstave že objavili pretekli četrtek, danes še posebej opozarjamo, kako veliko zanimanje je Gor-jupovo bogastvo vzbudilo tudi izven Novega mesta. Otvoritve razstave se je med drugimi udeležila tudi umetnikova sestra Jelica Korbar, učiteljica v Zagorju, z ožjim sorodstvom in štirideset Ko-stanjevičanov, ki so s tem ponovno izpričali, kako cenijo in spoštujejo spomin svojega rojaka. Iz sosednje občine Krško so prišli na razstavo sekretar SZDL Peter Markovič, predsednik Zveze kulturno-prosvet-nih društev Matko Matjan, republiški poslanec in predsednik občinskega sindikalnega sveta Edo Komočar, sodnik občinskega sodišča Miloš Medved, ravnateljica Valvasorjeve knjižnice Marjana Uršič in drugi. Iz brežic je prišel ravnatelj muzeja in republiški poslanec prot. Stanko škaler s kustodinjo Ivo Stiplovškovo, iz Ljubljane pa poleg akademika dr. Franceta Steleta še
PRIREDITVE ZA NOVOMEŠKI OBČINSKI PRAZNIK
Razstave, Trdinova nagrada, koncerti in otvoritve
Na dan občinskega praznika bo v Ločni odprt obrat za proizvodnjo antibiotikov novomeške tovarne zdravil KRKA
Spored kulturnih prireditev v počastitev letošnjega občinskega praznika je pričel Oder mladih z gostovanji po občini, kjer uprizarja Tavčar-Marinčevo igro »Otok in Struga« 16. oktobra dopoldne je Studijska knjižnica Mirana Jarca odprla knjižno razstavo z naslovom »Sto let slovenske drame«.
26. oktobra zvečer bodo v . Dolenjskem muzeju odprli razstavo v spomin skladatelju m akademiku Marjanu Kozini, v Dolenjski galeriji Pa bo približno v istem času koncert tria Lorenz.
Trdinovo nagrado bodo slovesno podelili 27. oktobra ob 18. uri.
28. oktobra dopoldne bo v Dolenjskem muzeju otvoritev razstave »Pionirji zbirajo gradivo za zgodovino NOB«, po-
poldne in zvečer pa bo Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane v Domu kulture uprizorilo »Hlapce« Ivana Cankarja.
29. oktobra, na praznik, bo največ prireditev. Ob 8. uri bo v študijski knjižnici ogled stalne razstavne zbirke in novih prostorov, uro kasneje bo na športnih igriščih na Loki slovesnost ob koncu delavskih športnih iger, ob
isti uri pa bo slavnostna seja občinske skupščine. Ob 10. uri bodo odkrili spominsko ploščo skladatelju Marjanu Kozini na njegovi rojstni hiši v Novem mestu, po novomeških ulicah bo tradicionalni tek športnikov; godba na pihala pa bo imela promenadni koncert. Ob 11. uri bodo v Ločni slavnostno odprli obrat za proizvodnjo antibiotikov tovarne zdravil KRKA.
31. oktobra dopoldne bodo v Šmihelu pri Novem mestu in Birčni vasi odprli ljudski knjižnici.
umetnostni zgodovinar F. Ju-teršek, gen. konzul Franc Pirkovič in inž. Vilma Pirkovič, mati skladatelja M. Kozine Marica. Kozinova in drugi.
Udeležba iz Kostanjevice, Krškega in Brežic lepo manifestira misel o čim ožjem kulturnem sodelovanju vseh dolenjskih kulturnih ustanov z namenom, da čim-širšemu krogu naših ljudi posreduje stvaritve naših kulturnih in umetniških delavcev ter s tem po svojih močeh prispeva k dvigu njihove izobrazbene in kulturne ravni. 2al je Novo mesto pri tem pokazalo nekoliko manj posluha.
Razen predsednika občinske skupčine Novo mesto Francija Kuharja, tajnika SZDL Dušana Zupanca, predsednice sveta za kulturo in prosveto prof. Eme Muserjeve, upravnika študijske knjižnice Boga Komel j a s prof. Milanom Dodičem, prof. M. Dobovška in nekaj prosvetnih delavcev, direktorja Zavoda za kulturno dejavnost Slavka Kastelca ter določenega števila stalnih obiskovalcev naših razstav, smo pogrešali še marsikoga, ki bi ga lahko vsaj dolžnost pripeljala na tako kulturno manifestacijo, kot je bila otvoritev Gorjupove spominske razstave!
Gorjupova razstava bo odprta do konca novembra 1967, dnevno od 9.—12. in od 17.—19. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9.—12. ure. Skupinski obiski po poprejšnjem dogovoru.
Jugoslavija za začetnike
»Ta knjiga ni vodič po Jugoslaviji Kdor jo je kupil v tej veri, naj jo takoj nese nazaj, mogoče mu jo še zamenjajo za kako drugo.
Kaj potlej sploh Je?
Zapisnik enomesečne poti treh Slovencev po turistično najbolj zanimivih predelih Jugoslavije — to je. Toliko o tem, kako je prišlo do te knjige ... Bosanske soteske in srbski samostani so polni Francozov in Angležev, ml pa poznamo tržaške trgovine bolje kot sarajevsko čaršijo. videli smo Seno in Montblanc, V rt jasa in Rugova pa ne. Evropa Je odkrila Jugoslavijo, zadnji čas je, da jo začnemo odkrivati tudi mi. Jugoslovani.«	___
• Te uvodne besede Miloša Mikel*. na dajejo knjigi tudi pečat. Lahkotno pisan potopis 1e Jugoslavija za začetnike, izšla pa Je pri Mladinski knjigi v zbirki Globus (zbirka potopisov, monografij, dnevnikov in življenjepisov slavnih raziskovalcev). Knjiga »slavnega raziskovalca« Mikelna je opremljena z duhovito zasnovanimi ilustračjami Melite Vovk Te so orcanskl del teksta.
Knliga bo za marsikoga zabavno čtivo Noče pa samo zabavati, ampak povedati tudi kaj več.
Pisateljice Katke Zupančič ni več
V Los Gatosu v Kaliforniji je 8. septembra letos preminula slovenska pisateljica in pesnica, izseljenka Katka Zupančičeva. Z njeoo smrtjo so napredne ameriške izseljenske publikacije izgubile zvesto sodelavko ter Slovenko, ki tudi onkraj luže ni prenehala z vzgojnim delom ter pisateljevanjem v domačem jeziku. Vest o njeni smrti je prinesla ameriška Prosveta. Opozorila nas je nanjo in kot rojakinji smo ji dolžni posvetiti vsaj nekaj skromnih vrstic.
Književnica Katka Zupančič je bila rojena v Kraljih pri Črnomlju 1889. Učiteljišče je končala v Gorici in učiteljski poklic nekaj časa opravljala v domačih krajih. 1923 je sledila svojemu možu v Ameriko. Ta je bil urednik Mladinskega lista in poslej zasledimo njeno ime domala v vsaki številki te publikacije. (Mladiski list še danes izhaja, nosi pa angleški naslov The Voice of Youth.) Pisateljica se je 1962 preselila iz Chicaga v Kalifornijo, kjer je smrt utrnila njene oči in prekinila delo za mladi rod ameriških izseljencev.
Vrsta njenih člankov, pesmi, poveš tic in črtic je bila objavljena v Mladinskem listu, v Ameriškem družinskem koledarju, v Prosveti ter Majskem listu. Samo od 1929 do 1940 je objavila v slovenskem tisku v Ameriki več kot 180 leposlovnih prispevkov.
V Mladinskem listu Iz leta 1929 beremo na strani 358 naslednje verze, ki povedo zelo veliko o njenem pogledu na ameriško družbo in svet pred drugo svetovno vojno. Takole je zapisala Katka Zupančičeva v pesmi Kapitalist: Vkoval v obroč je našo moč
v času, ko nikdo se ni zavel.
K zemlji nas tiščoč,
naš tilnik je zašel	•	*
in vladati začel
O, da, streznimo, bratje, se! Zahtevajmo enotno, kar nam gre!
Veliko njenih del je namenjenih najmlajšim. Učiteljica po poklicu je še v Ameriki nadaljevala z vzgojnim delom v lepi, umetniški govorici »daljnega kraja«.
PETER BREŠČAK
»Delavnica oblakov« v Kostanjevici
V okviru praznovanja krajevnega praznika in letošnjih prireditev Dolenjskega kulturnega festivala v Kostanjevici bo komorni oder Drame SNG iz Ljubljane to soboto ob 20. uri gostoval na kosta-njeviškem odru. Uprizoril bo DELAVNICO OBLAKOV, dramo Mihe Remca v treh dejanjih. Igrajo najboljši igralci slovenske Drame, prireditev pa bo hkrati tudi počastitev slovenskega jubilejnega gledališkega leta ob stoletnici Dramatičnega društva.
Vstopnice lahko naročite tudi po telefonu 19 (osnovna šola v Kostanjevici).
Bogo Komelj in Savica Zorko sta prejela Čopovo diplomo
Društvo bibliotekarjev Slovenije je na občnem zboru pretekli teden v Celju podelilo Bogu Komelju ter Savici Zorko Čopovo diplomo za uspešno delo in uspehe na knjižničarskem področju v novomeški ter brežiški občini. Visoko priznanje so letos prvič podeljevali zaslužnim članom društva bibliotekarjev Slovenije.
Med strahom in dolžnostjo
V zbirk; Levstikov nram, ki Jo izdaja Mladinska knjiga, je izšlo delo Karla Grabeljška-Gabra Med strahom in dolžnostjo. Avtor (rojen leta 1906) je pisal že pred vojno, vendar se Je uveljavil po njej zlasti z obravnavanjem par-tizanščine ki jo je s področja dokumentarnih zapisov prenesel v svet duševnosti, poglobljenega razpoznavanja dogajanj ln usod. Delo, za katerega je bil tudi nagrajen, sod! med njegova, najboljša »Gabrov tekst je pričevanje,« beremo v spremni besedi, »kolikor pa je spominsko napisan, pa je spomin še tudi tožba ali pravda nekaterih prizadetih kmeti-ških ljudi Njihova usoda, za katero se nam zdi. da Se ni pri kraju, nas nehote sili, da znova razmišljamo o našem polpreteklem. ali o partizanskem času, a tudi o vrednosU naših ljudi.«
O reorganizaciji ZK in reformi
V nedeljo, 22. oktobra, se bo v sindikalni dvorani na Društvenem trgu v Novem mestu pričela prva seja konference ZK v novomeški občini. Glavni referat bo o reorganizaciji ZK in idejnopolitičnih problemih pri izvajanju družbene reforme. Na seji bodo razpravi j ah tudi o organiziranosti komunistov in delovanju ZK v občini.
Z delom so prislužili
Dijaki in dijakinje tretjih letnikov novomeške gimnazije so prejšnji teden obirali na njivah kmetijske zadruge Novo mesto koruzo. Na posestvu na Grabnu so obrali okoli štiri tone koruze. Ravno toliko so obrali tudi na Mestnih njivah.
Obiralci so povedali, da delo ni bilo naporno in da bodo na take delovne akcije še hodili, seveda če bo za to vreme.
Denar, ki ga bodo za opravljeno delo prejeli, bo romal na hranilno knjižico in bo tam ostal do začetka drugega šolskega leta, ko ga bodo dijaki porabili za maturantski izlet.	P-J.
- > \ *
« - -I
Lovska koča na Plešivici
Na Plešivici nad Dvorom bo združena lovska družina Žužemberk postavila lovsko kočo. Akcija za zgraditev že teče. To bo prvi objekt v tem koncu, ki bo služil razvoju lovskega turizma. V bližini koče bodo uredili tudi krmišče za medvede, ki domujejo tam okrog. Računajo predvsem na razvoj lovskega turizma za inozem-ce.	M.	S.
Začetek šolskega igrišča
Pred dnevi so pri žužem-berški osemletki zravnali zemljišče za šolsko igrišče. Predvidevajo, da bodo letos uredili še kamnito podlago, drugo pa bodo opravili v prihodnjem letu vzporedno z dotokom denarja, ki ga zbirajo v te namene.
Temelji za »iskržn« blok
Te dni bodo v Žužemberku pripravljeni temelji za stanovanjski blok, ki ga bo novomeško SGP Pionir gradilo za delavce »Iskrinega« obrata.
1374 mopedov s tablicami
Do ponedeljka, 16. oktobra, so v novomeški občini registrirali 1.374 mopedov. Registrirali so v Novem mestu, Šentjerneju, Smarjeti, Dolenjskih Toplicah in Žužemberku.
»Črni gostje« v Dolenjskih Toplicah
Komaj se je glavna turistična sezona končala, so v Dolenjskih toplicah začeli šušljati, koliko so zaslužili lastniki turističnih sob, ki so imeli goste na črno oziroma Jih niso prijavili. Omenjajo, da je goste prikrilo precej Topličanov; od gostov so pobrali takse, prenočnine in podobno in denar obdržali zase. Pristojni menijo, da se to ne sme nikoli več ponoviti. Želijo posebnega človeka, ki bi preverjal, ali lastniki turističnih sob, ki jemljejo goste, plačujejo pristojbine.
Na šentjemejskem območju je precej kmetov, ki se ukvarjajo z rejo piščancev Eden takih je tudi Jože Bakšič iz Čistega brega. Pretekli teden so pri njem na-	že pred drugo vojno povzpel
ložili za ves tovornjak pitanih piščancev. — Na sliki: tehtnica bo odločila, koliko	v sam vrh jugoslovanske atle-
bo zaslužka za trimesečni trud. (Foto: Polde Miklič)	h*« Nie^ov naivečii uspeh
Profesor Jože Glonar — petdesetletnik
V krogu svoje družine in pobudnika za izgradnjo številnih prijateljev je pred športnih objektov in vzgo-kratkim slavil 50-letnico po- jitelja.
pularni telesnovzgojni in Jožetova življenjska pot je družbeni delavec profesor Jo- tesno povezana s športom, že Glonar. Ob jubileju so se Njegova življenjska popotni-ga spomnili sodelavci in pri- ca je postala telesna kultura, jatelji in pripravili njemu in kj jo spremlja tudi poklicno, soprogi Mari skromen tova- Njegovi dosežki na strokov-riški večer, na katerem so nem področju niso majhni, mu podelili zaslužena prizna- Cenjen je kot sposoben in nja za dolgoletno delo na pristopen pedagoški svetova-področju telesne vzgoje in iec> vedno pripravljen prijeti športa.	jjj pomagati tam, kjer je naj-
Jože je bil že pred vojno ^e navdušen športnik. Ko je
obiskoval srednjo šolo, se je Družba in sodelavci, ki ce-navduševal za nogomet. Kas- ni jo njegova prizadevanja, neje pa si je poiskal svojega niso pozabili nanj: za šport-»konjička« pri kraljici špor- ne dosežke in pionirsko deta — atletiki in ji je ostal lo na tem pomembnem po-zvest vse do današnjih dni. dročju je v lanskem letu Marljivost in smotrno delo prejel zasluženo priznanje — sta mu omogočila, da se je Bloudkovo plaketo.
tike. Njegov največji uspeh pa je bilo nedvomno sodelovanje na balkanskem krosu v Turčiji, kjer je s pomočjo še treh tovarišev osvojil pr venstvo Balkana.
Svetovna vojna je prekinila njegovo udejstvovanje, za to pa se je še z večjim po letom poprijel dela po osvoboditvi, ko je prišel v Novo mesto. V tem času ga srečujemo na atletskih stezah kot aktivnega tekmovalca in organizatorja atletskih in
-----------------------------smučarskih prireditev, vedno
Od občinske konferen- t>Dij pa se njegovo delo na- v poslanskih klopeh. Občani ce ZK v Novem mestu pri- giblje v vzgojo kadrov. Pri so mu zaupali odgovorno na-
OBCINSKI KOMITE ZK O KONFERENCI
Vrniti ugled in zaupanje v ZK!
Kako odpraviti malodušnost in nedejavnost? - Neposredna odgovornost	in
demokratični centralizem sta prvini, na katerih naj ZK doseže idejne premike med članstvom - Konferenca naj bo delovni dogovor komunistov in stvarno napotilo za učinkovito akcijo
Občinski komite ZK v	uporabljamo, pa so ne-
Novem mestu je 13. ok-	učinkovite,
tobra razpravljal o tezah Neposredna odgovor- čakujemo, so ugotovili	na	tem	delu	ga	srečujemo	vse	logo	republiškega	poslanca
CK ZKS o premikih, ki	n0st vsakega komunista	sej* komiteja, dosledno	do današnjih dni. Ni prire-	ker cenijo njegovo skrom-
jih je povzročila reforma	m podvrženost demokra-	i*1 odločno analizo stanja	ditve, da ga ne bi videli,	nost, prizadevnost in znanje,
v gospodarskem in druž- tičnem centralizmu torej v ZK> hkrati s tem	pa	lcako neutrudno	hiti	in dela	številnim	čestitkam,	ki	jih
benem razvoju. Na seji je	načelu:	posameznik se	zel° stvaren dogovor, o	Ocenili bi ga lahko kot člo-	je prof. Glonar prejel ob svo-
stekla beseda tudi o ob-	mora podrediti sklepu ve-	tem> kako bo ZK takšno	veka, ki ne pozna počitka,	jem jubileju, se pridružuje-
činski konferenci ZK, ki	čine v organizaciji sta	stanje odpravila s sodelo-	Poleg tega, da je sodeloval	mo tudi mi in mu želimo še
bo še ta mesec. Razprava	vrednoti, ki ju bo 'treba	vanjem vseh komunistov	v vseh večjih akcijah in pri	dolgo življenje ter veliko
je bila tokrat zelo nepo-	v organizaciji spet oživiti.	^ vseh krajevnih organi-	organizaciji številnih prire-	uspehov na vseh delovnih
sredna in stvarna člani vQni,o	i— ditev, ga srečujemo *udi kot področjih.	S.	D.
Jožeta pa srečujemo tudi
sredna in stvarna, člani Velika večina komunistov zacij. komiteja so objektivno v organzacijah v občini
ocenili stanje v organiza- je še vedno delavnih toci j ah ZK v občini ter se da kot množična sila da-hkr&ti dotaknili nekaterih	nes	ZK	ne	pomeni veliko
odprtih sistemskih vpra-	*Tiv,*Q	™ '
n“jti£io.e ^ nepOSred- nemalokrat tend^ctoznm
Zgolj spremembe v na- [^cah^od’ ust ^o^ust* činu organiziranosti v Zve-	*
zi komunistov, ki bodo v občini uveljavljene po
govoricah, ki se širijo po ulicah od ust do ust, vsi samo ugotavljamo, da nam zlasti mladina zana-
konferenci, ne bodo spre-menile stanja in povečale raj‘ ni* aktivnosti 7TC Anntinnr>ct	J ^	ukrepamo. V
komužto, ra vei	organizacijah
tudi omalovaževani^ *; ka s0 se v samoupravnih od-
S£tato223S?-£S: ES?
jo na komuniste, sla po- S?«
Čez leto in pol nova pekarna
Gradilo jo bo SGP Pionir, investitor pa je ljubljanski kombinat ŽITO — 15 ton kruha na dan v polavtomatskih pečeh
sledica
nedoslednosti in neodločnosti ZK v nedav- t™ ni preteklosti. V vrstah Vzr°k je prevelika
imela do teh procesov jasna stališča, neučinkovi-sa-
Novo mesto bo dobilo do 1. aprila 1969 novo ščičame, ker je menil, da je pekarno. To zagotavlja pogodba, ki sta jo pred krat- to pravica tega kolektiva, kim podpisala zastopnika SGP Pionir, ki bo pekarno Kakšno pravico bo imel ta zgradilo, in ljubljanskega kombinata 2ITO, ki bo to kolektiv v prihodnje, je od-pekamo kupil. Nova pekarna bo napekla na dan visno od tega, kako^ se bo najmanj 15 ton kruha oziroma toliko, kolikor ga bo dogovoril -	«
potrebno za vso novomeško občino. Prva dela se kombinatom bodo pričela že 1. marca prihodnje leto, predvidoma v Ločni, kjer bo bodoči prehrambeni center.
ljubljanskim
7K	J	moupravna samostojnost, Da bo ljubljanski kombi- kombinata 2ITO s tem da
lastnostmi irvaHin	J°	v delovnih organiza- nat ŽITO prevzel preskrbo pekarno sezida SGP Pionir
oreani^nriip Joni.. cijah izkoriščajo. Cela ko- s kruhom v novomeški obči- in jo potem proda ljubljan-ZK ni bila še m’kril aC1^a> P*ca priporočil, ki jih ni, je bilo dokončno sklenje- skemu kombinatu.
Načrti za prihodnje leto v Žužemberku
Vodstvo krajevne skupnosti v Žužemberku in vodstva
ko mnin oirt* i_ * t sprejemajo višji organi no na seji sveta za gospo- Pekama, ki jo bodo pred- krajevnih organizacij SZDL zdai motrS h?’	o*	obline	do republi- darstvo. Seje so se udeležili vidoma postavili v Ločni bo so se dogovorila, da bodo
J, °ae dela, ki jih j^e gre neopazno mimo tudi zastopniki Pekarije in med najsodobnejšimi. Na predloge za delovni načrt kra-
delovnih organizacijh, to slaščičarne. Svetu je bila za- dan bo napekla 15 ton kru- jevne skupnosti v letu 1968 pa hromi zaupanje ljudi upana naloga, da izmed dveh ha, po potrebi pa še več. To pripravili na razširjenih se-v sistem. Neodločnost pri ponudnikov, ljubljanskega bo možno napraviti z moder- jah krajevnih organizacij majhnih in velikih stva- kombinata 2ITO in MLINO- no opremo in s sistemom SZDL v Žužemberku, na dvo-reh je naredila organiza- TESTA iz Ajdovščine, izbere polavtomatskih peči. Za tak ru, v Ajdovcu in Šmihelu neučinkovito, boljšega, tistega, ki bi zago- način peke bo treba prido- pri Žužemberku. Razširjene
42 milijonov za
novo šolo c.jo ZK
Glavni idejni premik Vse- torti 'najboljše ’ pogoje: de- biti tudi ustrezen kader.
seje bodo končane v tem
ra, so delovne organizacije, danjj reorganizaciji mora nar, primeren čas izgradnje	Svet za gospodarstvo ni	tednu, prihodnji teden pa
_„.Z_aE°!le; biti zato storjen prav v zmogljivost in podobno. Svet odločal tudi o nadaljnji uso- bo predloge obravnaval svet
ni na območju novomeške krajevne skupnosti plačali za novo novomeško šolo 42 milijonov 436.120 Sdin krajevnega samoprispevka.
Naposled v Novem mestu tudi žive ribe
Ribogojstvo na Dvoru bo naposled prodajalo v Novem mestu tudi žive ribe. Pred kratkim so povedali, da bodo prvo večjo pošiljko poslali še ta teden, žive ribe bodo prodajali v pred tremi meseci urejeni ribarnici ob Krki pod kandijskim mostom. Pred dnevi so dvorske postrvi za poskušnjo prodajali na živilski tržnici.
tej smeri.
se je odločil za ponudbo di sedanje Pekarije in sla- krajevne skupnosti.
JAVNO IN GLASNO VPRAŠANJE IZZA OKROGLE MIZE
Zakaj toliko jalovih milijonov v komunali?
________________________________________ —--------------- Na območju novomeške krajevne
skupnosti je precej takšnih cest in poti, ki povezujejo naselja ene z naselji druge krajevne skupnosti. Zastavlja se vprašanje, kako vzdrževati take skupne ceste. Svet krajevne skupnosti je predlagal, naj bi Jih upravljalo m vzdrževalo komunalno podjetje. Take ceste so predvsem: Smihel-Regerča vaS —Gotna vas in Novo mesto—Graben.
Člani našega sveta menijo, da denar, ki ga dobi komunalno podjetje za urejevanje in vzdrževanje mestnih objektov, ne zadošča. Sami so že večkra razpravljali o vzdrževanju ulic in ces v novih naseljih. Za te nihče ne skrbi, tudi krajevna skupnost nima denarja. Taka naselja pa so: ob Volčičevi ul»c » nad naseljem Majde Sile, novo nas v Bršlinu, novo v Cegelnici, naselja v*
Novomeška krajevna skupnost se uspešno vključuje v komunalno dejavnost mesta in vasi — V Novem mestu več naselij, kjer nihče ne vzdržuje ulic in cest — Kanalizacijo bi morali urediti z nastajanjem naselja — Če se greznice prenapolnijo — Otroci se nimajo kje igrati — Še enkrat: občani premalo cenijo dinar, ki ga posredno ali neposredno prispevajo za komunalno dejavnost
FRANC AVSEC, tajnik krajevne skupnosti: — Krajevna skupnost ima nalogo, da skrbi za samoupravljanje občanov na območju, kjer živijo. Ima program in obsežne naloge. Svet krajevne skupnosti razrešuje naloge mestnega in podeželskega značaja. V mestu organizira delo s pomočjo občinske skupščine, komunalnega podjetja in drugih delovnih organizacij, na podeže-
lju pa s pomočjo občanov. Denar za komunalno dejavnost Je pičlo odmerjen, letos le 4,5 milijona starih dinarjev. Iz te vsote smo dali prispevke za ureditev nekaterih ulic v mestu, za podeželske oz. vaške ceste in pota pa bomo poskrbeli gramoz, ki ga bodo občani brezplačno razsuli in hkrati očistili obcestne jarke. Vaške ceste bodo boljše le, če bodo pomagali občani.
NOVOMEŠKA KOMUNA®
o>
Kodeljevim hribom in Mestne njive. Tamkajšnji prebivalci večkrat prihajo-jo k pristojnim občinskim organom in na krajevno skupnost prosit za denar ali gramoz in pravijo, da bi gramoz sami razsuli. Potrebno bi bilo, da bi se sestali zastopniki stanovanjskega podjetja, občinske skupščine in krajevne skupnosti in se pogovorili, kdo mora urediti omenjena naselja. V Novem mestu izdajajo gradbena dovoljenja, ne poskrbijo pa za komunalno ureditev novih naselij. V nekaterih novih naseljih, zlasti na Kodeljevem hribu, je osrednje vprašanje kanalizacija. Stanovalci imajo greznice, ko pa se te napolnijo, spustijo odpadne vode na prosto s cevmi. Seveda ni prijetno, kadar smrdeča voda teče po cesti...
O tem, kar so povedali tovariši Legan, Gosenca in Kolenc, je razpravljal še svet krajevne skupnosti. Sprejel je tudi sklepe, ki pa jih občani, žal, ne upoštevajo, če bi v Novem mestu zgradili primerno otroško igrišče, bi prenehali godrnjati, da so parki in zele-
nice tako steptani. Piristojni organi naj bi določili prostor, igrišče pa naj bi pomagale urediti delovne organizacije. Poučni so primeri, kako so taka vprašanja uredili v drugih mestih.
V	zadnjih dveh letih je bilo v Novem mestu zelo veliko narejenega za ureditev mesta. 2al občani tega ne znajo dovolj ceniti, čeprav sami — posredno in neposredno — prispevajo denar. Posvetiti je treba večjo pozornost mestni podobi, zlasti zelenicam, parkom itd. Starši naj bi otroke že od mladih nog poučevali, kako bi se morali vesti na javnem prostoru. Mislim, da bomo imeli in ohranili čisto mesto le tedaj, če bomo vsi, od najmlajših do najstarejših, z enako zavzetostjo ne le varovali kar imamo, marveč to še lepšali, izpopolnjevali.
Za lepo in čisto metropolo
Da, za to nam gre, vsem nam, ki živimo v Novem mestu. Za lepo in čisto, za urejeno metropolo.
Zastopniki organizacij, ki se vsaka po
svojih močeh trudi dati mestu podobo, ki mu gre, so v pogovoru za okroglo mizo natresli dovolj podatkov, dovolj o dobrem in slabem (o slabem še celo nekaj več), dovolj ugotovitev, predlogov in misli o tej naši ljubi komunali.
Koliko milijonov, koliko ur, koliko prostovoljnega dela! — Bo vse to zaradi skupine objestnežev, nalomame-žev, neprevidnežev in brezvestnežev jalova setev?!
Podrti prometni znaki, stalno onesnažene ulice in ceste, pogažena trava v parkih, steptane zelenice, polomljene klopi v drevoredih nam ne delajo časti. Naj komunalne organizacije porabijo še toliko stotisočev in milijonov dinarjev — dan, dva bo red, potem pa spet stara pesem: nered,’ nesnaga ... Morda bo zdaj, ko imamo čuvajsko službo, kaj boljše. Kazni za kršitelje (po 500 in 1000 Sdin) niso majhne, vendar ne prehude, saj bomo le z ostrim kaznovanjem pregnali kršitelje in zagotovili trajnejšo vrednost za komunalna dela porabljenih milijonov. IVAN ZORAN
■ TE DNI SO PRIČELI pri Novakovi gostilni ob Cesti herojev pripravljati temelje za novo DO-LENJKINO trgovino. Po pogodbi z mostarskim podjetjem SOKO bo lokal odprt v drugi polovici decembra. V njem bodo razen špecerijskega blaga prodajali sadje, zelenjavo, kruh, mleko in meso.
■ URARSKO DELAVNICO Matije Vahterja na Glavnem trgu preurejajo v sodoben lokal. Dok-ler bodo trajala obnovitvena dela, bodo sprejemali stranke v sosed-njem lokalu zlatarja Korenta. Predvidevajo, da bo začel urar spet redno delati v svojih prostorih čez štirinajst dni. V tem času bodo preuredili tudi sosednji lokal »Fototetonika«.
■ ZARADI OKVAR NA ELEKTRIČNEM omrežju na desnem bregu Krke v nedeljo nekaj časa m bilo ooka, vode pa kar ves dan. Najbolj prizadet je bil desni breg, center mesta in sploh levi breg pa manj. Podjetje VODOVOD Je delovne organizacije in druge večje porabnike vode telefonično obvestilo o pomanjkanju vode.
■ V »PIONIRJEVO« MENZO v Bršlinu je v no« na 10. oktober vlomil neznanec. Preden so lokal zaprli, Je storilec iz vrat Izvlekel
zapah, zato je ponoči zlahka ode. pri vrata. Razbil je okno v točilnico in tgkal denar. Denarja ni našel, ker ga zaradi večjega števila vlomov ne hranijo več v menzi. Menijo, da Je vlomil nekdo, ki menzo In razmere v njej dobro pozna. Poizvedb« nadaljujejo.
■ »DOLENJKINE« PRODAJALNE na Glavnem trgu — Špecerija, drogerija in druge — že več dni prodajajo sveče. Cvetlični med pa Je pred kratkim začela prodajati tudi MERCATORJEVA poslovalnica. poleg DOLENJKINE špecerije.
■ OB CESTI KOMANDANTA Staneta Je, pri prodajalni s klobuki Se več mesecev izpraznjen lokal, v katerem Je bila cvetličarna. Lokal Je bil dalj časa tudi naprodaj, medtem pa se je na izložbenem oknu nabral prah. Pa tudi sicer nekdanja cvetličarna ni po. dobna poslovnemu prostoru, marveč bolj zapuščeni ropotarnici, kar je ob znanem dejstvu, da primanjkuje lokalov, že preveč sramotno
■ GIBANJE PREBIVALSTVA - rodili sta: Ančka Bele s Pader. šičeve — Tomaža ta Fani Škerlj i Glavnega trga U> — dečka.
Več razumevanja za strokovne šole?
Mnogi še vedno molčijo na republiško priporočilo delovnim organizacijam, naj pomagajo z denarnimi prispevki strokovnim šolam
V novomeški občini je do zdaj podpisalo pogodbe o financiranju strokovnega šolstva 43 delovnih organizacij. Nekatere so se odločile prispevati 1,5 odst. osebnih dohodkov, druge manj. Do zdaj so plačale 35 milijonov S din, po pogodbah pa bi bile morale 53 milijonov S din.
57 delovnih organizacij pogodb še ni podpisalo. Nekatere so obljubile, da jih bodo, druge pa še kar naprej molčijo. Nekaj podjetij se je kljub temu odločilo prispevati in tako so nepodpisniki zbrali 13 milijonov S din za strokovne šole.
Čeprav financiranje strokovnega šolstva še ni na zeleni veji, je vendarle čutiti,
V Dolenjskih Toplicah
bo 6 novih hiš
V zadnjih letih se je zanimanje za zidavo hiš v Dolenjskih Toplicah precej povečalo. Na novo je dovoljeno zidati šestim zasebnikom ob cesti proti Podturnu. Nekateri že pripravljajo temelje.	D.	G.
Egssa
Slavko Petre
I Partizanska 7 — tel. 21-597
da se je povečalo razumevanje delovnih organizacij za težave šolstva. Ne smemo pa se prehitro zadovoljiti, kajti še vedno je veliko podjetij, ki se za republiško priporočilo ne zmenijo ne ta-
ko ne drugače. Mnoga odgovarjajo, da bi že prispevala, ko bi jih obvezoval zakon, ker pa tega, kot kaže, še ne bo kmalu, bo usoda strokovnih šol odvisna od dobre volje podjetij.
Srednjeročni načrt še nejasen
V novomeški občini so anketirali 72 delovnih organizacij, da bi zvedeli od 'njih, kako načrtujejo. Iz odgovorov, ki pa jim ne gre povsem verjeti, je razvidno, da nekatere delovne organizacije pripravljajo kratkoročne načrte, nekaj se jih ubada samo z operativnimi načrti, malenkostno število vseh pa je odgovorilo, da razmišljajo tudi o srednjeročnih načrtih za razvoj. Očitno je, da delovne or-
ganizacije ne premorejo kadrov, ki bi se s temi vprašanji ukvarjali sistematično. Takih strokovnjakov tudi občina nima, zato je srednjeročni načrt razvoja občine še nejasen. Kljub temu računajo, da bo v srednjeročnem občinskem načrtu naj več ji poudarek na razvoju terciarnih dejavnosti, medtem ko novih gospodarskih zmogljivosti ne bi uvajali, pač pa utrdili sedanje.
Goba iz gobe — takega pa še ne! En jurček se je spravil na drugega, kot bi ne bilo na tleh dovolj prostora za oba. Tale »dvojčka« je našla Kupljenkova iz Orehovice. (Foto: Polde Miklič)
Yu 3DJR bo poslej spet pozival brez motenj
Novomeški radioamaterji so naposled dobili prostore in jih udarniško uredili — Znatna pomoč Ljudske tehnike — Skrita želja: lokalna postaja
V malce zatemnjeni sobi v drugem nadstropju stare novomeške pošte na Novem trgu, odkoder se vsako sredo ob 15.30 uri požene radijski val s pozivnim znakom YU3DJR, da preizkusi mrežo pripravljenosti na Dolenjskem, je bil 27. septembra zvečer zanimiv pogovor o delu in načrtih radioamaterskega kluba in še posebej o pripravah na občni zbor članov, ki bo v prvi polovici oktobra.
in odrasle. Neodvisno od tega bo vzgoja radioamaterjev v vojašnici »Milan Majcen«, kjer ima klub sekcijo. O
,	, .	stvarnih načrtih in možno-
Neprestane	prošnje	da	bi	stm za uresničitev se ^do
pristojni	klubu	dodelili	ne
le eno, marveč dve sobi v stari pošti, niso bile zaman, cako da ima klub zdaj dva primerna prostora in mož-
pogovarjali na občnem zboru.
Velika, vendar za zdaj še skrita želja novomeškega radiokluba je, da bi sčasoma iz njega vznikla lokalna ra
Dvajsetletnica „Vseh devet"
Ker novomeški radioamaterji niso imeli prostorov, se niso sestajali že od aprila, k gre zahvala tudi občinskemu
nost za nemoteno delo. Eno dijska postaja. Kot pravijo sobo so pred kratkim uredi- v vodstvu> ^ t0 v pet-ii udarniško drugo pa bodo ietnem	Seveda
uredili do občnega zbora. Da je klub bolj opomogel,
si
Preteklo soboto je KK »Vseh devet« iz Novega mesta organiziral kegljaški turnir v počastitev 20-letnice, odkar Je bil ustanov, ljen kegljaški klub. Spominjamo se tedanjih kegljačev Darka Kastelca, Jožeta Novaka, Mihe Ob-renoviča, Dominika Bratoža in Toneta Glaviča. Do leta 1960 je bil klub med najboljšimi na Dolenj, skem. V istem letu je prišlo do nasprotij, ki so grozila, da bo klub razpadel. Isto leto so izvoli-
li novo vodstvo, Ki je poonvno razgibalo dejavnost.
V počastitev jubileja je bil organiziran kegljaški turnir, na katerem sc sodelovale štiri ekipe. V prvi tekmi je Pionir premagal Železničarja z rezultatom 480:411, v drugi pa Luknja — »Vseh devet« s 446:429 Po končanem turnirju je predstavnik občinske zveze za telesno kulturo izročil priznanja Milanu Osolniku in Romanu Zevniku, zmagovalcu turnirja KK Pionir pa pokal.
oddaj no-sprejemnemu aparatu pa so prihajali predvsem posamezniki, da bi vzdrževali predpisane stalne zveze v dolenjski radijski mreži pripravljenosti — s Krškim, Prekopo, Brežicami, Cerkljami
odboru Ljudske tehnike. Leta je dal radioamaterjem 1 milijon S din oz. vsoto, ki jo je dobil od republiškega odbora LT.
Klub se je nedvomno precej obogatil in premore ta
vse odvisno od velikega razumevanja občinskih in drugih pristojnih organov in širše družbene pomoči, ker bi bilo treba za to zagotoviti ne le denar, marveč tudi prostore.
in Ribnico. Za več kot p os a- čas med drugim dva kratko meznika v sobi dolenjskega valovna in UKV oddajnik.
letalskega centra oz. aerokluba tudi ni bilo prostora.
V soboto je kegljaški klub VSEH DEVET slavil 20-letnico ustanovitve. Ob tej priložnosti so organizirali kegljaški turnir, na katerem so sodelovali še naslednji klubi: PIONIR, ŽELEZNIČAR in LUKNJA. Zmagali so kegljači PIONIRJA. — Na sliki: DEVETKARJI med turnirjem na kegljišču pri Vrhovniku. (Foto: M. Vesel)
Veliko skrb posveča klub vzgoji kadra. Trenutno ima 18 operatorjev, če bo denar, bo v jeseni organiziraj radio amaterske tečaje za pionirje
Rok za mopediste zadnji december
V novomeški občini bodo registrirali mopede do 31. decembra letos, kar je tudi rok za zamenjavo potrdil o znanju cestno-prometnih predpisov. Kdor potrdila ne bo zamenjal letos, bo moral opravljati nov izpit, če bo hotel voziti. Tako je zapisano v pravilniku.
Prihodnje leto bodo morali obvezno zamenjati vozniška dovoljenja tudi poklicni vozniki. Vozniška dovoljenja nepoklicnih voznikov pa bodo podaljševali, kakor bo komu prenehala veljavnost sedanjih dovoljenj.
SONY/
V prodajalni ELEKTROTEHNE v Novem mestu dobite za 252.250 Sdin odličen japonski prenosni televizor SONY. Napajamo ga iz posebne 12 V baterije ali pa ga priključimo na omrežje 220 V.
Prečna: jutri seja v šoli
V osnovni šoli v Prečni bo jutri ob 18. uri razširjena seja krajevnega odbora Sociali-listične zveze. Razpravljali bodo predvsem o tem, kako urediti pouk, da bo čimbolj kvaliteten. Letos so namreč združili prvi in drugi razred, to pa je sprožilo nezadovoljstvo med starši, zlasti še ker menijo, da bi lahko imeli otroci prvega razreda pouk tudi popoldne. Predsednik KO SZDL Viktor Staniša je povedal, da so v septembru s precejšnjo težavo opremili dva razreda, enega pa prej, tako da je šola za prvo silo preskrbljena. Rekel je tudi, da so na jutrišnjo sejo povabljeni zastopniki drugih družb eno-političnih organizacij, zastopniki šolstva in drugi.
Dol. Toplice: cestni udor popravljajo
Pretekli teden so začeli delavci Cestnega podjetja iz Novega mesta naposled popravljati v Dolenjskih Toplicah cesto, ki se je letošnjega februarja udrla. Videti je, da bodo cesto na tistem delu premaknili za nekaj metrov in tako obšli udor. Cesto bodo popravili še letos pred zimo, tako da v prihodnjem letu promet ne bo oviran- Zaradi udrte ceste je imelo precejšnjo škodo zlasti zdravilišče.
Redek maturantski jubilej
V Novem mestu se bodo v nedeljo, 12. novembra, sešli sošolca in maturanti novomeške gimnazije iz leta 1917. Petdeset let po zrelostnem izpitu živi v raznih krajih Slovenije in v tujini še 30 nekdanjih novomeških gimnazijcev — od 38. V Novem mestu, kjer so obhajali tudi 20-letnioo in 40-letnico mature, si bodo med drugim ogledali Studijsko knjižnico, Dolenjski muzej, Dolenjsko galerijo, nove šole, tovarno zdravil »KRKA« in druge zanimivosti. Redek je maturantski jubilej, ki bi ga dočakalo toliko nekdanjih sošolcev po 50 letih.
O novomeški KS in njenem delu
10. oktobra so se v Novem mestu sestali na posvet o delu krajevne skupnosti in njenem programu za leto 1968 člani sveta KS, zastopniki SZDL in delovnih organizacij ter odborniki. Taki posiveti so bili predtem tudi v drugih večjih krajih občine.
Novomeška kronika
f. / c	1	< W
j* \	■ <	.	-Z-	d"
Svetniki pod milim nebom
Bog, občina in Zavod za spomeniško varstvo sta pozabila nanje — Streha cerkvice na Vidmu se je podrla, dež je pripomogel, da je odpadel belež, pod katerim so se pokazale čudovite podobe. Žal pa omet odpada in uničuje slikarije
Za tole podobo med ornamenti pravijo, da ni svetnik, čeprav ima v knjigi, ki jo drži v levici, zapisano »S. Mathiaz ...«. V desnici drži pero, zato nekateri hudo-mušneži trdijo, da je bil Matjaž prvi kočevski novinar. Z ene bližnjih cerkvenih sten gleda Matjaža pravi stari prebivalec Obkolpja z velikim črnim klobukom na glavi. Na drugi strani je narisana tudi neka spaka (hudič? lev? opica?), ki je že močno poškodovana, precej slikarij pa pokriva še belež (Foto: Primc)
Cerkvica na pokopališču na Vidmu pri Knežji lipi je po mnenju akademskega kiparja Staneta Jarma stara 300 do 400 let, slike na zidu, ki propadajo, pa nekoliko manj. Večji del strehe je popolnoma uničen. Dež je razkril zidove in najprej povzročil le odpadanje beleža, pod katerim so se pokazale čudovite zidne slikarije. Seveda pa je kasneje začel odpadati tudi omet in lepih slik je vedno manj, saj odpadajo skupaj z ometom.
Vprašanje je, koliko let so zidne slike stare, vendar vse kaže, da so nekaj 100 let. Verjetno jih je naredil kakšen uskoški malar, saj so na slikah vidni vplivi ruskih oziroma bizantinskih slikarjev ikon. Tudi cerkvica, ki je zelo poškodovana, je zidana v nekem mešanem južnjaškem stilu.
Za MJLo in
//
Upava, da bova tudi midva srečna!
Pred nami sta spet dve pismi iz Slep-ška pri Mokronogu: Vida Zupančič nam
— in seveda tudi vsem vam, dragi bralci in naročniki domačega Dolenjskega lista!
— piše 12. oktobra:
»Z bratom sva ponosna, čeprav z žalostnim srcem: dobri ljudje se javljajo od vseh strani in nama pomagajo. Do danes sva dobila na roke že 27.000 Sdin. Po pošti nama je poslal Milan Rožman iz Arnovega	sela pri	Artičah	2000 Sdin.
Na cesti me	je nekdo	ustavil	in	vprašal:
»So ti že kaj dali za televizijo?« Ni čakal na odgovor, temveč mi je stisnil v roke dva tisočaka in odšel. — Peter Ziherle ml. je podaril 2000 Sdin, Andrej Popit 2000 Sdin, Ana Rajer 5000 Sdin, Martin Petje 2000	Sdin, Urbančič	s	Cirnika
1000 Sdin,	neznana	oseba	z	Jesenic
1000 Sdin in očka nama je prispeval tudi 5000 Sdin. Bolj in bolj upava, da bova tudi midva nekega dne srečna ...«
13. oktobra nam je spet pisala: »Ura je bila natanko 11 dopoldne, ko je potrkal na naša vrata pismonoša. Njegov nasmeh je govoril o presenečenju — tako je tudi bilo! Dobila sva kar 25.000 Sdin. Finančni oddelek SGP Pionir iz Novega mesta nama je nakazal 18.000 Sdin, Zali Jusek iz Arnovega sela 24 pri Artičah 2000 Sdin in Poldi Jevnikar iz Martinje vasi pri Mokronogu 5000 Sdin.
Lep pozdrav vsem — od Vide in Rafaela!«
Tako njuna pošta. Medtem pa so v zadnjem tednu do torka opoldne podarili
»Ko sem bral v vašem listu o Vidi in Rafaelu, so mi pritekle solze, tako sta se mi zasmilila. Tudi jaz prenašam tako trpljenje že 20 let, zato poznam samoto, puščobo in trpljenje, posebno v zimskem
času... Odločil sem se za enega tisočaka, da jima pomagam; zato prosim vse tiste, ki ne vedo kam z denarjem, da bi se malo ogreli, da se bo otrokoma izpolnila želja...« nam je že. pred 14 dnevi pisal invalid Viktor Gorjanc iz Sodražice, ki ga vidite na zgornji fotografiji (desno).
za Vido in Rafaela na naši blagajni v Novem mestu:
Karel Bačer iz Novega mesta 1000 Sdin, Dragan Minka iz Novega mesta 1000 Sdin, Vikica Jazbinšek iz Sevnice 1000 Sdin, Pavla Lukek iz Ljubljane 2000 Sdin, Mal-či Pavlin iz Novega mesta 1000 Sdin, hišni svet iz Gor. Straže 74 2000 Sdin, Stane Perše iz Brezovice pri Smarjeti 600 Sdin, Tatjana Gros iz Šmihela pri Novem m. 3000 Sdin, Katica Trunkelj iz Novega mesta 1200 Sdin, Fani Hlastan iz Uršnih sel 1000 Sdin, Pepca Gregorčič iz Smolenje vasi 1000 Sdin, Ludvik Janežič iz Puščave 7 pri Mokronogu 1000 Sdin, Ana Pri-mon s Senovega 1000 Sdin, Francka Kolar iz Trebnjega 1000 Sdin, Helena Lindič 1000 Sdin, Jože Petrič iz Črnomlja 1000 Sdin, Jožica Judež s Podgrada 1000 Sdin, Štefka Kerin iz Leskovca pri Krškem 2000 Sdin, sindikat Industrije obutve Novo mesto 10.000 Sdin, Martina Kranjc (TNZ Celje) 1000 Sdin, Jože Vau-pič iz Ljubljane 2000 Sdin, člani kolektiva uprave Sekcije za vzdrževanje proge Novo mesto 14.500 Sdin in naslednji člani kolektiva SGP PIONIR Novo mesto: Marija Turk 1000 Sdin, Rozi Vire 1000 Sdin, Pepca Žagar 500 Sdin, Veli Saje 500 Sdin, Roza Medved 500 Sdin, Roza Maver 500 Sdin, Marija Gačnik 500 Sdin, Lojzka Gačnik 500 Sdin, Vide Struna 500 Sdin, Hose Kovačevič 1000 Sdin, Steve Palič 400 Sdin in Alič 200 Sdin.
Od 10. do 17. oktobra so poslali za Vido in Rafaela po banki na poseben račun pri Dolenjskem listu: Malči Plut iz Gradca 1000 Sdin, Slavica Šegina iz Gradca 1000 Sdin, Rezi in Majda Kovačič iz Tržišča 2000 Sdin, Josip Rihtar iz Sevnice 1000 Sdin, Anton Bartolj iz Hruševja 5000 Sdin, gojenci dijaškega doma Krško 16.315 Sdin, Marjetka Komočar iz Leskovca pri Krškem 1000 Sdin, prebivalci vasi Blato pri Trebnjem 3200 Sdin„ uslužbenci uprave ObS Trebnje 43.600 Sdin, uslužbenci družbeno - političnih organizacij Trebnje 10.000 Sdin, prispevek novoporo-čencev na matičnem uradu v Trebnjem 10.000 Sdin, Gozdno gospodarstvo Novo mesto 70.000 Sdin, Marija Preskar iz Puščave pri Mokronogu 1000 Sdin, Matija Kašič iz Šentruperta 2000 Sdin, Polda Ribič iz Sevnice 1000 Sdin, Rezka Jelenič iz Črnomlja 3000 Sdin, kolektiv občinskega sodišča Trebnje in odvetnik Peter Ceferin 12.500 Sdin, Peter Šobar iz Kočevja 1000 Sdin, Hilda Knez Iz Slov. Bistrice 3000 Sdin in Franc Klevišar iz Kanižarice 3000 Sdin.
Uspeh zbirke: do 13. oktobra sta Vida in Rafael sama prejela 52.000 Sdin, pri nas so ljudje prispevali do 18. oktobra 78.900 Sdin, do 17. oktobra pa smo po banki dobili zanju 190.615 Sdin. Ce to seštejemo, je za Vido in Rafaela zbranih 321.515 Sdin.
Vsem, ki so s svojimi prispevki doslej sodelovali in odprli plemenito srce za mlada bolnika, v njunem imenu: ISKRENA HVALA!
UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
Vse pa kaže, da bodo lepe slikarije popolnoma propadle že to zimo, če cerkvica ne bo dobila strehe, ki ne bo prepuščala dežja. Tako bo za vedno izginila neka lepota, ki so jo ustvarili naši predniki pred več sto leti.
Pastir in pastirica, ki sta pasla v bližini, sta povedala, da je imela cerkvica še pred dvema letoma lep oltar, kipe, po zidovih pa Je viselo polno slik. Vsega tega danes ni več. Cerkvica je izropana, celo zvonov ni več — menda jih je nekdo prodal Odpadu.
Tujci se pogosto ustavljajo pri tej cerkvici, jo fotografirajo in Občudujejo njeno notranjost, predvsem zidne slikarije. Domačini pa se za vse to ne zmenijo, kot da je povsem nekaj normalnega, da prepuščamo uničenje lepote, ki so jih ustvar-
jali naši predniki in na katetre bi morali biti ponosni.
Vse tudi kaže, da za to cerkvico nihče ne ve, saj ni niti v seznamu kulturnih spomenikov Kočevske, ki ga je pred kratkim izdelal Zavod za spomeniško varstvo v Ljubljani.
Takih bolj ali manj pozabljenih lepot, ki jih nihče ne vzdržuje, je na Kočevskem še precej. O nekaterih smo že pisali, o nekaterih bomo verjetno še, vendar pisanje doslej ni nič pomagalo, enako pa bo verjetno tudi to krat.
Cerkvico na Vidmu sem si ogledal skupaj z ostalimi člani posebne komisije, ki jo je poslalo tja Turistično društvo Kočevje. Kdaj si jo bodo ogledali tisti, ki bi jo bili dolžni zaščititi, pa ni znano.
J. P.
Zgornja polovic svetnika z ruskim obrazom je še dobro ohranjena, spodnja pa popolnoma uničena, še je čas, da bi ohranili vsaj del umetnine! (Foto: Primc)
Dišeče ime
Prebivalci Havajskih otokov imajo večinoma zelo romantična imena, od katerih se mnoga sestoji jo iz več besed. Toda zdi se, da je lastnik nekega hotela iz Honoluluja potolkel vse rekorde: Svoji nedavno rojem hčerki je dal ime, ki se v prevodu glasi:	»šopek	čudovitega
cvetja, ki se razcveta v planinah in dolinah Havajskih otokov in oplemenjuje zrak s svojimi vonjavami«.
NE HODI DOMOV BREZ
%
BBkSH
lil«
Vedno manj jih pade
Prve »blagajne zaupanja«, tako pravijo majhnim nabiralnikom Moskovčani, ki so postavljene pri vhodu v vsako vozilo, so se pojavile 1958. Sedaj v prostranem mestu, ki ima skoraj 6000 vozil v mestnem prometu, ni niti enega sprevodnika! Na ta način privarčujejo skoraj 10 milijard starih dinarjev. Blizu 17.000 sprevodnikov so zaposlili drugod.
Skraja ni šlo gladko. Povprečno je sedem potnikov na sto padlo na izpitu pred blagajno zaupanja. Sedaj je takih spodrsljajev komaj še 2,4% in še ta odstotek se neprestano zmanjšuje.
Potniki so sami najboljši , kontrolorji. V moskovskih avtobusih in trolejbusih se prav redkokdaj pojavi pravi kontrolor.
Kakor je to pokazala praksa, so se blagajne zaupanja izkazale kot zelo koristna stvar.
DJ. MILOŠEVIČ
Cerkvica na Vidmu počasi razpiha pušča L. vlaga kvari lepe stenske slikarij*^ A Kipe in slike so iz nje že pred leti odnesli ne^ 'poto: Primc)
Zlati kočevski Mvedje
Na Kočevsko so šle zlate	Medvede,
jelene in divje
Na mednarodni razstavi lovskih trofej 20. stoletja v Novem Sadu so bile zelo
%
otroška konfekcija športne hlačke ženske kopalke
Jutranjka
KONFEKCIJA • SEVNICA
ugodno ocenjene trofeje za kočevske medvede. Izmed sedmih zlatih medalj in dveh srebrnih (za medvede, ki so padli v Jugoslaviji) so odšle na Kočevsko kar 4,-»Zlato« so dobili lovci: Zoran Žagar za medveda, ki ga je uplenil leta 1963 v lovišču »Rog« (331 točk); Miha Cetinski iz Kočevja za lani uple-
u'ofe.r 511 Jože Intihar , sfce Reke za
m0dVKJe Uplenil la’
ni v	vas.	»Sre-
brxl0*:S^ T°ne Ožbolt
la K"®.'medveda, ki ga je	uplenil v	lo-
višču
Za 0A	prašiča so
dobili" i. galije tudi na-slednJ1' ^ u Kraševec (Rog)> >>. Leban (Kočevje), '	(Kočevje)
in	Kočevje).
»Zla5d 6ne sta med
drugi5*; ^opold Maček	Kočevje)
in AJf	(»Rog«, Ko-
čevje)'
V,',
S ' '
Na razstavi sodarstva v Kostanjevici je razstavil svoj 500-litrski sod tudi domačin Janez Božič. Sodarstva se je naučil pri očetu, in želi, da bi lahko tudi on koga navadil tega dela. Redno se ne ukvarja s tem delom, rad pa komu ustreže, saj izdelovalcev sodov tako primanjkuje. — Razstava SODARSTVO NA SLOVENSKEM bo odprta do četrtka, 26. okt. (Foto: M. Vesel)
Kdor zdravje ljubi, ne pije veliko.
Če pa pije, pije Hermeliko N
IUI
/
V	»škoda«
>ekord«
url sta se
"j a« s	,A1°JZ	Cinkoie
z MlW' 1Sta- ni pa se Jirn*jrt	se	ognila
*00^ ^ jG bll° 23
I
tc veliko zelenik in mnogotcflB
rožP° v,
Hermcl*
c najimenitncJ
OAIVAiTOVARNft BASTUHSKIH SPECIALITET^ Q
SMEH STOLETIJ
Alexandre Dumas mlajši je v gledališču opazil, kako je neki gledalec zaspal ob uprizoritvi Soumetovega dela. Dumas pokaže avtorju tega gledalca in v šali reče:
»Vidiš tistega reveža, ki spi? To je posledica vtisa, ki ga je tvoje delo napravilo nanj.«
Naslednjega dne so v istem gledališču igrali Dumasovo komedijo. Dumas je stal ob vhodu v parter in gledal po dvorani. V tem trenutku ga nekdo potreplja po rami. Za njim je stal Soumet in mu škodoželjno kazal na človeka, ki je nedaleč od njiju mimo spal.
»Poglej, dragi Dumas, tudi ob tvojih komedijah se lahko sladko spi.«
Dumasov sin pa meni:
»Motiš se, prijatelj, to je sinočnji gledalec, ki se še ni zbudil!«
Ko je največji pisatelj francoske romantike Victor Hugo napisal znani roman »Nesrečniki«, ga je zanimalo, kako se knjiga prodaja. Zato je brzojavil založniku, vendar na poseben način: na brzojavko je napisal le »?«. Založnik je brzojavko razumel in odgovoril s »!«, kar je v tem primeru pomenilo, da gre knjiga dobro v promet.
Hugo je odšel na premiero slabe drame nekega svojega znanca z namenom, da bi jo izžvižgal. Toda predstava je potekla brez motnje. Ko so ga prijatelji vprašali, zakaj ni držal besede, jim je hudomušno pojasnil: »Avtor je bolj zvit, kot sem si mislil. Nikakor ga nisem mogel izžvižgati, ker sem moral ves čas zehati!«
POLJE »OMEGA«
Malo upanja za plešce
Čudodelnega zdravila za plešavost ni. To je soglasen sklep zdravnikov strokovnjakov na 13. mednarodnem kongresu dermatologov v Mtinchnu. Sedaj znane metode za zdravljenje plešavosti so uspešne samo pri tistih ljudeh, pri katerih so korenine las še zdrave. Dermatologi opozarjajo, da prepogosto umivanje las, zlasti s sintetičnimi sredstvi, ni vselej koristno in da utegne pretirana higiena povzročiti izpadanje las.
Otrok se je nenadoma zapeljal na cesto
Ko se Je Jože Munič lz Bre-ganskega sela 11. oktobra dopoldne peljal po Costi krških žrtev v Krškem, je nenadoma zapeljal na cesto 11-letni Ljubo Šinkovec lz Krškega. Voznik je otroka zadel, čeprav se mu Je umikal tako daleč na desno stran, da Je zadel v betonski steber ograje. Na srečo Je otrok ostal nepoškodovan, na avtomobilu pa Je tkode ca okrog 2500 ND.
M
8. Pošast se je obrnila kot bik v areni in krenila naravnost nad Jeana. S svojimi bodičastimi nogami jc začela spretno plezati po deblu navzgor in nato po ploščati zeleni veji proti Jeanu!
Ni veljalo mnogo premišljati! Jean se je nekaj časa umikal proti koncu veje — nato mu je zmanjkalo tal. Nerodno je odskočil in se ujel v vejevje pod seboj. Razbremenjena veja se je pri tem sprožila in tudi napadalec je izgubil ravnotežje. Padel je za Jeanom; le malce vstran na ploščat, lepljiv list.
koK0^ , ^il»trenutek napete tišine. Z enim samim vdc W ^šast Pri Jeanu, ki je nemočno visel V astJ11 i%a ni se ganila! Bila je — prilepljena na nia% 6' jt J1* lista! Šibko je krilila z nogami, list V\\0	se	je	začel na robovih kriviti. Pre-
nik	pCnutk°v	*n ™ bitje je postalo ujet-
■ Pošasten. Jean je pozabil, da visi v v j,0V> ^	«ie v nevarno rastlino. Ostri, bodičasti
r	se	tesno sklenili. Gosta lepljiva tekoči-
na se je pricedila prav do robov. V njej je utonilo telo črnega vojščaka; dve, tri črne nožice so nemočno visele iz železnih klešč razbojniške rastline.
Peter je medtem prišel iz ladje in pomagal Jeanu iz vejevja. Spreletelo ju je grenko spoznanje: lepi, s cvetlicami posuti planet ima tudi svoje prebivalce! In ti prebivalci niso bili, sodeč po sprejemu, ki sta ga pravkar doživela, niti najmanj gostoljubni!
Vesoljca sta se jela previdno ozirati naokrog.
skrivnost izrezljane m*
skrinjice ^
Prišedši domov, je Ponče odvil skrinjico in jo postavil zraven one prve, da ju primerja. Kupljena je bila videti malo bolj nova, sicer pa sta bili povsem enaki. Ponče je obe natanko ogledoval in opazil vsako malenkost, ki bi ju lahko razlikovala.
»Sta docela enaki ali ne?« sem ga slednjič vprašal nestrpno.
»Ne, čisto enaki nista. Tale, ki jo je prinesla gospodična Flora Moreland, je stara najmanj petinsedemdeset let, morda tudi sto. Narejena je iz enakega kamuninškega lesa, iz kakršnega Malajci izdelujejo ročaje za svoja bodala. Upam, da si opazil, da je tudi ročaj bodala, ki je bilo zabodeno v srce polkovnika Morelanda, bil iz istega lesa. Videlo se je na njem, da je bil večkrat zglajen in premazan z voskom. Skrinjica, ki sva jo kupila, je posnetek prve in jo je naredil spreten rezbar. Prepričan sem, da takele skrinjice precej kupujejo in da jih lahko dobiš v vsaki trgovini, ki uvaža in prodaja orientalske predmete. Podobne kitajske skrinjice so narejene iz kovine ali porcelana. Na Japonskem, v Polineziji in v Malaji pa uporabljajo predvsem plemeniti les kot sploh na Pacifiku. No, sedaj pa poglejva, kaj sem našel v sobi pokojnega polkovnika Morelanda.«
Stopil je v kot sobe, kjer je imel majhen kemijski laboratorij, in začel analizirati vsebino svojih kuvert. Imel je samo tri, zato sem vedel, da bo delo kmalu opravil. Imel sem neki sestanek, zato sem se poslovil. Ko sem se čez eno uro vrnil, je Ponče vzkliknil:
»O, Parker, upam, da si sedaj prost. Pričakujem obisk inšpektorja Jamessona in upam, da bom lahko rešil gospodično Moreland, ki jo imajo še zmeraj na policiji.«
»Ali si z analizo vzorcev kaj odkril?« sem ga vprašal.
»Moje domneve sp se potrdile. Drobci zemlje, ki sem jih našel na preprogi pred polkovnikovo posteljo, so enaki tistim, ki sem jih pobral na kamniti stezi v zadnjem dvorišču Morelandove hiše. Ni nobenega dvoma, da je te drobce zemlje prinesel z dvorišča med prsti na nogah človek, ki je umoril Morelanda. Morilec je bil bos.«
»Misliti moramo tudi na preteklost polkovnika Morelanda,« sem pripomnil.
»Niti za trenutek nisem pozabil nanjo,« me je zavrnil Ponče. »Toda doslej temeljijo moji sklepi samo na domnevah, ne na dokazih, razen če ni Scotland Yard dešifriral odtiske prstov na ročaju bodala. Včasih je lahko ugotoviti morilca, toda umor je treba dokazati. Aha, pred hišo se je ustavil avtomobil. Gotovo je inšpektor.
Na stopnicah so odjeknili težki koraki. Potem je vstopil inšpektor Jamesson.
»Tukajle imate, Ponče,« je rekel Jamensson in mu dal zavitek. »Imel sem preklicane težave, preden so mi to reč v Yardu hoteli posoditi.«	.
»čudovito!« je vzkliknil Ponče in dal vsebino zavitka v kupljeno skrinjico.
»Inšpektor, ali ste oboroženi?« je vprašal.
»Nisem. Saj poznate tradicijo Scotland Yarda.«
»Eh, poznam te vaše predpise,« je rekel Ponče. »Parker, daj inšpektorju revolver.«	.	.
Stospil sem v spalnico, vzel iz Ponceove miznice
revolver in ga prinesel. •
»Ne vem, kaj nameravate, Ponče,« je ugovarjal inšpektor, ko sem mu dal revolver. »Menda vam je ta dekle obtičala v možganih, a?«
Ponče je vzel skrinjico, dal vanjo vsebino zavojema, ki mu ga je prinesel Jamesson, in vzkliknil:
»Pojdimo, inšpektor! Rad bi opravil neki preizkus, še več: če nam bo sreča mila, bomo nemara ujeli morilca.«
Odpeljali smo se v Strand, v trgovino antičnih predmetov. Ponče je vso pot potrpežljivo poslušal, ko mu je inšpektor našteval okoliščine, zaradi katerih je sumil najino klientko Floro Moreland, da je organizirala umor svojega strica. Ko se je policijski avtomobil bližal trgovini, je Ponče vendarle odprl usta in rekel policaju Meckerju, ki je šofiral:
»Ustavite vozilo malo pred trgovino ali pa potem, ko bomo že mimo.«
Mecker je odpeljal mimo trgovine in ustavil na vogalu.
fr3
— Pravi, da si mu ga ti dovolil, če bo letos zadnji...
5 A HO PO STRGiBA
BREZ BESED
V METALU so dosegli plan
V zadrugo METAL na Jesenicah je vključenih okoli 60 obrtnikov, od tega večina s področja med Brežicami in Zagrebom. Za seboj imajo uspešno leto- Plan so dosegli že konec septembra. Do tedaj so imeli 600,000.000 Sdin prometa. Do konca leta ga bodo povečali še za približno 200,000.000- Naročila prihajajo kljub splošnemu zastoju in do sedaj je METAL brez večjih težav dobil delo. Zadnje čase je tudi tržišče bolj založeno z medenino in drugim materialom, ki so ga morali kupovati za devize. To jim olajšuje nabavo.
Velik prispevek za Arabce
Ko je izvršni odbor občinske konference SZDL pregledoval zaključno poročilo o zbiranju pomoči za arabsko ljudstvo, je ugotovil, da se je v tej akciji najbolj izkazala krajevna organizacija SZDL na Jesenicah. Prispevek občine pa prav taiko presega povprečje slovenskih občin, saj je bilo zbranih nad 7 milijonov starih din, od tega 771.000 pri krajevnih organizacijah Socialistične zveze.
Novembra konference samoupravljavcev
Na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta 13. oktobra, ki so ji prisostvovali tudi predsedniki sindikalnih podružnic, so izvolili delegate za letni občni zbor. Dogovarjali so se še o obširnih pripravah na konferenco samoupravljavcev Spodnjega Posavja, ki bo v prvi polovici novembra v Brežicah. ObSS pripravlja zanjo gradivo o samoupravi] ai\ju v družbenih službah in obratih s sedežem zunaj občine.
Srednjeročni program na zboru občanov
Od 1. do 15. novembra bodo v brežiški občini sklicevali zbore občanov. Obravnavali bodo program srednjeročnega razvoja, ki ga je dala v razpravo občinska skupščina Vzporedno bo na zborih tekla tudi razprava o osnutku novega zakona o kmečkem zavarovanju. V razpravo o srednjeročnem planu se bo povsod vključila Socialistična zveza.
SZDL o odprtem pismu
Odprto pismo občinskega komiteja Zveze komunistov za pomladitev članstva v ZK je izvršni odbor občinske konference SZDL obravnaval skupaj s predsedniki krajevnih odborov. Podobno kot v drugih družbenih organizacijah so tudi v vrstah Socialistične zveze pozdravili vsebino pisma, vendar so menili, da bi morali pri sprejemanju novih članov upoštevati prav vse kvalitete kandidatov, obenem pa odpreti vrata za izstop vsem tistim komunistom, ki so izgubili ugled in iz kakršnihkoli razlogov ne sodijo več v ZK.
Prostovoljci na Silovcu
Vaščani na Silovcu pri Sromljah grade vodovod. Krajevna skupnost jim Y o dala denarno pomoč, občinska skupščina pa je prispevala do sedaj 350 metrov cevi. Nekaj jih bo še dokupila. Precejšnji delež stroškov so prevzeli vaščani na svoja ramena. Vse delo bodo opravili prostovoljno.
Čebelarski krožek, ki ga na osnovni šoli v Veliki Dolini vodi učitelj Jože Sumlaj, ima dva panja čebel. Ni še dolgo tega, kar so stočili 10 kg medu in ga dali šolski kuhinji za priboljšek otrokom. To jesen si bodo mladi čebelarji postavili večji
čebeljnak. (Foto: J. Teppey)
TRGATEV NA PIŠEŠKEM IN BIZELJSKEM JE KONČANA
Namesto treh bo polna le ena klet
Kmetijska zadruga odkupuje liter vinskega mošta po 310 do 350 starih din — Kmetje stiskajo v mošt tudi jabolka, vendar jim zmanjkuje posode — Sadja za ozimnico skoraj nimajo, ker je vse obtolčeno in sproti gnije —
Zadruga pogreša polnilnico
Jesen je zlato obarvala pokrajino. Po vinorodnih pobočjih je utihnila pesem obiralcev sladkega grozdja. Marsikje ni bilo vriskov. Neizpeti so zamrli s tistim dnem, ko je ledena toča uničila upe na bogato trgatev.
V kmetijski zadrugi na Bizeljskem so mi pripovedovali, da bi bil to jesen donos vinogradov precej večji, kot so ga planirali. Pridelek so zavarovali po planu, zato je škoda še toliko večja. In ravno letos bi to področje prestavili iz prvega nevarnostnega razreda v drugi nevarnostni razred.
V Pišecah toča ni prizadela vinogradov. Imeli so lep pridelek. Zadruga ima tam 14 hektarov zasajenih s trto.
Ti nasadi so dali približno 13 vagonov vina.
Letos kleti ne bodo polne. V Pišecah in Stari vasi bodo sodi ostali prazni, napolnili jih bodo samo v Orešju. Zadruga odkupuje mošt po 310 do 350 S din liter.
Kmetje na Bizeljskem ima-
Oglašujte v DL!
jo velike količine jabolk. Stiskajo jih za mošt, vendar jim zmanjkuje posode. • Sadje je obtolčeno in zelo hitro gnije. Zadruga jim pomaga iz zagate z odkupom, vendar ne more prevzeti vseh količin. Sadje prodaja najprej v Ljubljano, Kranj, Celje in Koper, če bi imela lastno polnilnico, bi jabolka stiskala in ponudila na tržišče sladek mošt. V prihodnosti računajo v zadrugi tudi na to pridobitev. Za sedaj pa si bo vsak sadjar pomagal tako, kakor bo vedel in znal.
Program prireditev
v počastitev občinskega praznika in 50-letnice oktobrske revolucije
Nedelja, 22. oktobra
ob 9. uri — Otvoritev asfaltirane ceste skozi Skopice
ob 10. uri — Republiško rokometno tekmovanje: Brežice — Selce (ženske)
ob 11. uri — Republiško rokometno tekmovanje: Brežice : Tržič (moški). Obe tekmi bosta na igrišču v Brežicah
ob 14. uri — Motocross na Čatežu ob Savi Ponedeljek, 23. oktobra
ob 15. uri — Turnir v malem rokometu. Sodelujejo ekipe iz brežiške občine Torek, 24. oktobra
ob 9. uri — Občinski rokometni turnir šolskih športnih društev Sreda, 25. oktobra
ob 9. uri — Otvoritev igrišča pred gimnazijo v Brežicah
ob 9.30 — Srednješolski četveroboj v rokometu, malem nogometu in namiznem tenisu •	■>
ob 17. uri — šahovski brzotumir v šahovskem klubu v Brežicah Četrtek, 26. oktobra
ob 19.30 — Uprizoritev Cankarjevih HLAPCEV v Prosvetnem domu v Brežicah. Gostuje celjsko gledališče.
Petek, 27. oktobra
ob 10. uri — Otvoritev spominske razstave slikarja Lamuta v slavnostni dvorani brežiškega gradu ob 16. uri — Otvoritev upravnih prostorov trgovskega podjetja KRKA na Cesti prvih borcev 27 ob 19.30 — Svečana akademija v Prosvetnem domu v Brežicah
Sobota, 28. oktobra
ob 8. uri — Razglasitev rezultatov športnih tekmovanj sindikalnih podružnic in podelitev pokalov v veliki dvorani Prosvetnega doma v Brežicah
ob 9. uri — štafetni tek športnikov in mladine v pozdrav občinskemu prazniku in 50-letnici oktobrske revolucije
ob 9. uri — Svečana seja občinske skupščine Brežice v veliki dvorani Prosvetnega doma v Brežicah ob 11. uri — Otvoritev novih objektov zdravilišča Čateške Toplice
ob 20. uri — SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO, tekmovanje med Brežicami in Tolminom v veliki dvorani Prosvetnega doma v Brežicah.
Nedelja, 29. o~ktobra
ob 14. uri — Otvoritev vodovoda v Bušeči vasi V tednu med 22. in 29. oktobrom bodo po vseh krajevnih središčih občine proslave in druge prireditve v počastitev občinskega praznika in oktobrske revolucije. Občani, udeležite se praznovanja!
Pripravljalni odbor
ZAČELE SO SE USTANOVNE KONFERENCE KRAJEVNIH ORGANIZACIJ
Tovariški klic za poživitev dela v ZK
Vodovod na Jesenicah
Občani z Jesenic so zaprosili krajevno skupnost in občinsko skupščino za pomoč pri urejanju vodovoda. Sedaj so brez njega. Sami so pripravljeni precej prispevati in bodo v 'kratkem začeli prostovoljno delovno akcijo. Vodovod bodo priključili na mokriško zajetje. Krajevna skupnost jim je obljubila denarno podporo, vendar trenutno obljube še ne more izpolniti. Letos za svoje načrte še ni prejela nič denarja.
Na konferencah se bodo komunisti opredelili za nove delovne oblike in metode — Sprejeli bodo programe za nekaj mesecev naprej — Dogovorili se bodo o sprejemanju novih članov, da bi v delu organizacij združili izkušnje zrelih let z zavzeto vnemo mladih
Do 25. oktobra bodo v novih krajevnih organizacijah Zveze komunistov končane ustanovne konference. Organizacijsko, vsebinsko in ka-drovsko jih bodo pripravili sekretarji dosedanjih osnovnih organizacij na posameznih območjih.
Občinski komite ZK pričakuje, da bodo konference jasno nakazale prelomnico v dosedanjem delu komunistov. Zato naj bi bile temeljito
NOVO V BREŽICAH
■ NEKATERI ČLANI MLADIN-SKE EKIPE IZ TOLMINA, ki se bo v oddaji »Spoznavajmo svet in domovino« 28. oktobra pomerila z mladinci iz Brežic, so minuli teden obiskali Brežice. Ogledali so si Posavski muzej, Zavod za kulturo, Cateške toplice in Mokrice. Bili so tudi v Dobovi. Člani brežiške tekmovalne ekipe jim bodo ta teden vrnili obisk.
■ DANES SE BODO V PROSVETNEM DOMU že drugič zbrali prijavljenci tečaja za snemanje in predvajanje filmov. Tečaj te vrste v Brežicah prvič organizira domači Foto-kino klub. V uvodnem predavanju so se slušatelji seznanili z ustrojem in delovanjem filmske kamere. Predavanja bodo vsak četrtek. Interesenti se fle vedno lahko vpiSejo v tečaj.
■ ZDRAVILIŠČE CATEŠKE TOPLICE bo ta teden zapustilo 58 Švedskih gostov, ki so bili na zdravljenju Sest tednov. Bivanje v Toplicah je vsem zelo koristilo. Uprava zdravilišča je poskrbela tudi za zabavo in dobro počutje gostov.
■ ZBOROVANJE PROSVETNIH DELAVCEV, ki smo ga napovedali za minulo soboto, je bilo preloženo na 14. oktober. Solniki bodo med drugim razpravljali o financiranju Šolstva v okviru temeljne Izobraževalne skupnosti in o perspektivnem razvoju Šolstva. Po razpravi bodo poslušali predavanje o pomenu oktobrske revolucije in njenih odmevih v svetu.
■ V PONEDELJEK SE JE SESTAL ODBOR, .ki pripravlja svečano akademijo v počastitev občinskega praznika. Na sporedu bo najprej govor predsednika občinske konference SZDL Janeza Pirnata, . nakar bodo nastopili pevski zbori, recitatorji ln solisti na klavirju in kitari. Pred akademijo bo promenadni koncert brežiške godbe na pihala.
pripravljene. V gradivu za konferenco nikjer ne sme izostati pregled političnega stanja na območju krajevne organizacije, informacija o socialnem in starostnem sestavu članstva nove KO ter v zvezi s tem naloge za pomladitev vrst Zveze komunistov.
Ustanovne konference pomenijo za članstvo že delovni dogovor. Udeleženci se bodo na njih podrobneje seznanili z možnostmi in metodami dela komunistov v okviru novih organizacijskih oblik in se opredelili za nekatere bližnje naloge.
Vse krajevne organizacije
bodo ustanovile krožke bodisi za preučevanje družbenogospodarskih in samoupravnih vprašanj, za mednarodno politiko, vzgojo in izobraževanje mladih, za socialistično moralo in etiko in druga vprašanja. Za delo v krožkih se bodo člani krajevnih organizacij opredelili po svojih nagnjenjih, za vodenje krožka pa bodo izvolili vestnega organizatorja.
Krajevne organizacije bodo na konferencah sprejele delovne programe za krajše obdobje. Takoj po ustanovnih konferencah KO bodo v delovnih organizacijah sklicali
aktive Zveze komunistov, izvolili njihove sekretarje in se dogovorili za način dela v aktivih.
Vsi tisti komunisti, ki prebivajo na območju krajevne organizacije, sicer pa so povezani v organizacijah ZK zunaj občine ali v JLA, so dolžni sodelovati v vseh oblikah dela krajevne organizacije. Krajevne organizacije jih lahko volijo tudi v svoje organe.
Konec oktobra ali v začetku novembra bo zasedala prva občinska konferenca Zveze komunistov. Razen reorganizacije bo obravnavala vrsto vprašanj, povezanih z uresničevanjem gospodarske reforme v občini. Konferenca bo štela 75 članov, ki jih bodo izvolili na ustanovnih konferencah novih krajevnih organizacij. ’
POZIV NA PROTESTNO ZBOROVANJE V BREŽICAH
Zaustavite vojno v Vietnamu!
21. oktober je dan mednarodne solidarnosti z vietnamskim ljudstvom. Republiški koordinacijski odlbor je poslal slovenski javnosti poziv stockholmske konference o Vietnamu, v kateri sodelujejo mirovne organizacije 62 držav.
Dan solidarnosti z Vietnamom naj torej pokaže Johnsonovi vladi v ZDA, da žele številni nairodi sveta zaustaviti to umazano in krivično vojno. Tako bi vzklik »Pre-
nehajte z vojno!« postal resničnost spričo skupne akcije vseh pošteno mislečih ljudi na zahodu in vzhodu, na severu in jugu, ne glede na nacionalnost in njihovo politično prepričanje in ne glede na raso in religijo, ker je to osnova za svetovni mir in blaginjo človeštva.
Po naši deželi se bodo v soboto .po delavnih organiza-
jim bodo pridružili tudi občani brežiške občine. Ob uri se bo začelo protestno zborovanje v prosvetnem domu, na katerem bodo sodelovali kolektivi delovnih organizacij, dijaki srednjih šol. učenci zaključnih razredov osnovnih šol ter številni mla" di ljudje iz vse občine. _
Z zborovanja v Brežic^ bodo udeleženci poslali PT°" testno pismo. Prebivalci bre-
ci jah in šolah zvrstila številna žiške občine, pridružite se^n protestna zborovanja, ki se obsodite nesmiselno vojno.
v v
BREŽIŠKE VESTI
a*
*#KE OBCl^
Na svidenje v galeriji
V soboto, 21. oktobra, bodo ob 17. uri v krški galeriji odprli razstavo umetnin slovenskih impresionistov Jakopiča, Jame in Strenena. Predstavili bodo 21 njihovih del, kolikor so jih zbrali na območju krške in brežiške občine. Uvodno besedo bo imel dr. Emilijan Cevc. Vodstvo galerije se priporoča za obisk.
Koprivnica vabi!
Koprivničani vabijo na cdkritje spominske plošče padlim borcem, ki bo v nedeljo, 22. oktobra, ob 9. uri pri osnovni šoli v Koprivnici. Pripravljen je lep kulturni program, na slavnosti pa bo govoril predsednik ObS Krško Stane Nunčič.
OBETAJO SE RAZVESELJIVE SPREMEMBE V DELU
Občinski sveti iz sence na plan!
Na ramena svetov preložena večja odgovornost — Noben ukrep v občini ne sme biti odvisen od volje posameznika — Člani svetov se bodo morali poglobiti v problematiko, o kateri bodo odločali
V Krškem so se odločili za temeljito spremembo skupščinskega dela, da v prihodnje ne bi več akcijsko reše-
Jože Gorjup: STRELJANJE TALCEV — Gornjo grafiko je nadarjeni in prezgodaj umrli kostanjeviški rojak izdelal 1930 v Florenci, kakor da bi slutil grozo vojnih dni, ki je 21. oktobra 1943 globoko pretresla tudi njegovo rodno mesto. Okupatorji so na ta dan streljali v Kostanjevici talce, na trgu pred Miklavževo cerkvijo pa so postavili kot strašilo vislice. Slučaj ali vizija umetnika? Ne vemo, upodobitev pa se pretresljivo sklada s strahoto zadnje vojne.
Krajevni praznik Kostanjevice
V soboto, 21. oktobra, bo minilo 24 let, odkar so pridrli v Kostanjevico Nemci, pobrali moške in jih zvečer za Krko petindvajset postrelili. Istega dne so pobili trinajst mož na Prekopi, nekaj pa tudi drugod, tako da je tega krvavega dne padlo v Kostanjevici in okoliških vaseh petinštirideset mož. V počastitev spomina na padle je Kostanjevica že pred več kot desetimi leti razglasila 21. oktober za spominski dan in svoj krajevni praznik. Letos ga bo slavila takole:
V petek, 20. oktobra ob 18. uri zvečer bodo prižgali plamenico na grobu talcev in festivalske plamenice pred domom kulture. Takoj nato bo v domu kulture akademija, kjer bodo nastopili kostanjeviški pionirji — člani PD »Lojze Košak«, nato pa še člani KPD »Slovenski dom« iz Zagreba, ki bodo izvajali koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Prireditev pripravlja PD »Lojze Košak« skupno z Dolenjskim kulturnim festivalom in z PD
»Slovenski dom« iz Zagreba ter bo brez vstopnine.
V soboto, 21. oktobra — to je na sam krajevni praznik — pa bo v okviru prireditev Dolenjskega kulturnega festivala nastopila Drama SNG iz Ljubljane z Remče-vo dramo v treh dejanjih »Delavnica oblakov«. Delo je doživelo v Ljubljani izreden uspeh in kar 40 ponovitev! Godi se v današnjem času in živo posega v naše napake in probleme. V glavnih vlogah nastopajo znani slovenski igralci: Bert Sotler, Rudi Kosmač, Štefka Drolčeva, Ivanka Me-žanova, Angelca Hlebcetova, Mila Kačiče-va, France Presetnik, Stane Sever in drugi.
Na to izredno umetniško doživetje vabimo tudi ljubitelje gledališča z Dolenjske in Spodnjega Posavja! Vstopnice za to predstavo so že v prodaji v kostanjeviški trafiki, lahko pa jih naročite tudi po telefonu, če pokličete številko 19.
Vljudno vabljeni!
vali nobenih pomembnih vprašanj. Za takšno pot so se izrekli na skupnem posvetu vsi predstavniki svetov, predsednik in podpredsednik občinske skupščine, oba predsednika zborov ObS in predstavniki družbeno-politič-nih organizacij.
Konference ZK
Od 25. seiptembra dalje se v krški občini vsak dan vrstijo konference osnovnih organizacij Zveze komunistov. Na njih razpravljajo o vlogi in delu članov v komunalni samoupravi in o reorganizaciji ZK.
Na konferencah v delovnih organizacijah poskušajo kar najbolj kritično oceniti vlogo komunistov pri uresničevanju gospodarske in družbene reforme.
Posvet o carinah
S predstavniki delovnih organizacij, ki uvažajo oz. izvažajo, bo občinska konfere-ca SZDL v Krškem sklicala posvetovanje. Udeležil se ga bo zvezni poslanec organiza-cijsko-političnega zbora Franc Šetinc. Na posvetu naj bi sleherni udeleženec povedal svoje pripombe glede dosedanje carinske politike, da jih bodo upoštevali sestavljavci novega zakona o carinah.
Začenja se torej pomembna prelomnioa v delu skupščine. Ta mora do vseh vprašanj zavzeti trdno in enotno stališče, tako da noben ukrep v občini ne bo odvisen od volje posameznikov. Odgovornost svetov se povečuje in prenaša v javno življenje, časi, ko bi odgovarjal in nastopal v javnosti samo župan, naj se ne bi več povrnili.
Pred vsako sejo skupščine se bodo predsedniki svetov sestali s predsednikom in podpredsednikom skupščine, s predsednikoma obeh zborov in predstavniki družbenih organizacij, sprejeli najbolj utemeljena stališča in jih prepustili v obdelavo svetom ter skupščini. Do sedaj je bila pot ravno obratna. Pogosto je stopala na prvo mesto uprava. Stališča je pripravil načelnik, sveti so jih potrdili, ne da bi se poglobili v problematiko.
Povečano odgovornost zahteva od voljenih predstavnikov v skupščini in njenih organih bolj zavzeto in bolj kvalitetno delo. Puščice iz javnosti bodo letele na vse vrhove, ne samo na župana. Stališča, za katera se bodo odločili, bodo morali vsi enotno zagovarjati in se boriti za uresničitev načrtov v dobro napredka v občini.
J. T.
V bifeju samopostrežne trgovine na Vidmu postrežejo goste že navsezgodaj zjutraj. Na izbiro imajo vse vrste pijač, odlično kavo in topla jedila. Za mnoge, ki zjutraj hite v službo, je to priročna ekspresna zajtrkovalnica. (Foto: J. Tepey)
Mlinarčkov Franee -osemdesetletnik
ALI LAHKO ŠOLA V SEDANJIH PROSTORIH IZPOLNJUJE SVOJE ŽIVLJENJSKE NALOGE?
Šola z zvezanimi rokami
(Nadaljevanje in konec)
(Z besedami »odgon^rni za šolstvo« mislim na vse, ki imajo ali pa nimajo šoloobveznih otrok, predvsem pa na tiste, ki so na odgovornih položajih, a nimajo posluha za reševanje širših družbenih potreb.)
V- zelo slabem stanju je tudi stara stavba osnovne šole na Vidmu, to je na levem bregu Save Zastarela so okna, vrata, tla v učilnicah in prav tako kakor v Krškem tudi šola na Vidmu nima niti enega kabineta. Zelo slabo je opremljena tudi z učili. Zato se prosvetni delavci, ki poučujejo, upravičeno sprašujejo, kako naj v sedanjih pogojih uspešno predelajo z učenci učni načrt, za katere-
ga vemo, da je najzahtevnejši od vseh nekdanjih učnih programov, ko pa nimajo na razpolago niti osnovnih učnih pripomočkov niti primernih delovnih prostorov!
Poudariti moram, da je osnovna šola v Krškem centralna šola in da obiskujejo
Piše Slavko Smerdel
višje razrede tudi učenci s podružničnih šol iz Zdol in Dolenje vasi.
Pogostokrat slišimo pri-pom.be t da današnja mladina nima pravega zanimanja za delo in učenje in da je pomehkužena. Res je, da vidimo tu pa tam kakega mladega človeka, ki se izmika delu in se nedostojno vede. Na splošno pa lahko trdim, da
je današnja mladina dobra in zdrava, manjka pa ji dobro organiziranih oblik rekreacije, kjer bi si lahko krepila telo in si tako pridobivala novih moči za nadaljnje delo. Brez dvoma je, da ima tu najpomembnejšo vlogo šport. In če pogledamo resnica v oči, na centralna osnovni' šoli ima 842 učencev in nekaj nad 300 dijakov srednje tehniške šole na razpolago skromni telovadnici v krški osnovni šoli in pa v dvorani TD »Partizan«. Ti dve telovadnici lahko uporabljajo le učenci višjih razredov (od VI. raz. dalje), ostali učenci pa morajo telovaditi v svojih učilnicah ali pa na prostem. Vsi tudi vemo, da so pri nas v zadnjih letih tako mile zime, da se otroci prav malo sankajo in
smučajo in da je slabo vreme skoraj od druge polovice meseca oktobra pa tja do maja.
Zaradi dvoizmenskega pouka in šolske malice nam primanjkuje časa za odmor, ki je tudi eden izmed pogojev za dobro učenje. Mimogrede omenjam še učence, ki prihajajo dopoldne v šolo brez zajtrka, popoldne pa brez kosila, a v šoli jim ne moremo pripraviti izdatnejših toplih obrokov. Najbolj pri* zadeti so učenci vozači, ki so dnevno zdoma tudi 9 ur in več.
Starši, govorimo o naših otrocih
V tem sestavku sem navedel le nekaj problemov, s katerimi se srečujemo pri vsakodnevnem delu. Nikomur ne sme biti vseeno, v kakšnih pogojih odrašča in se usposablja naša mladina in kolikšen del znanja, ki si ga pridobiva v šali, bo lahko tu-
di koristno uporabljala v življenju.
Ali naj se v nedogled odvija pouk v neprimernih učilnicah ob borni tabli, ob občutnem pomanjkanju učil?
Ali lahko pričakujemo od mladine, ko bo odrasla, da bo sposobna še uspešneje nadaljevati naše delo na vseh področjih gospodarskega in kulturnega življenja?
Skrajni čas je, da ne odlašamo več in da se čimprej odločimo, čemu se bomo za nekaj časa odpovedali, in da začnemo graditi novo šolo. Ne čakajmo rešitve brez sodelovanja nas vseh! Z dobro voljo in skupno močjo bomo premagali tudi navedene težave. Naj bo leto 1968 za nas vse en sam šolski delovni dan!
France Kodrič, po domače Mlinarčkov France, je te dni prekoračil 80-letnico življenja. Rodil se je 27. septembra 1887 v Dolu potočnemu mlinarju z nekaj krpami zemlje in tudi sam postal mlinar. Leta 1905 je odšel v Ameriko in bil zaradi gospodarske krize 6 mesecev brez dela. Med brezposelnostjo se je France v Ameriki preživljal s harmoniko.
Igral je v gostilnah. Z njim je bil tudi sorodnik, ki pa se je vedno jezil, kadar je France raz tegnil meh.
čez dve leti se je vrnil lz Amerike in dobil delo pri mlinarju Janezu Cuharleku v Vel. Malencah, 1913 in 1914 pa je bil mlinar pri Janezu Kerinu v Podbočju. Naslednji dve leti je France mlel pri Jožetu Kalinu v Bregani, šel v vojno, po prvi svetovni vojni pa bil nekaj časa pri stricu v Sutni, dokler se ni 1922 preselil v Dol, kjer živi še danes.
Mlinarčkov France je bdi med ustanovitelji SOKOLA, član gasilskega društva, lovec, ribič ln aktiven sodelavec NOV. Ima medaljo za zasluge za narod ln priznanje kot najstarejši član PGD Podbočje, čeprav precej star, včasih še zaigra na harmoniko ali se odpravi na lov. Radi bi, da bi še kdaj veselo raztegnil meh, saj ga je prijetno poslušati!
Objestneži niso dobrodošli
S cvetjem na oknih sprejema Turist hotel Sremič svoje goste. Tudi okolico ima lepo urejeno, zasajeno s travo in okrasnim grmičevjem. Vsak teh prizadevanj ne zna ceniti, še so gostje, ki iz objestnosti spulijo palmo, odlomijo vrh mlademu boru, v notranjih prostorih pa po možnosti kaj razbijejo. Ti seveda niso dobrodošli.
Velika izbira pralnih strojev
V prodajalni ELEKTROTEHNE v Krškem imajo na zalogi naslednje superavto-matske pralne stroje:
O CANDY 45 O CANDY 75 O ZOPPAS 570 O CASTOR 409 O CASTOR 509 O REX — GORENJE S—52 O REX — GORENJE 275 O OLE AN 409 Obiščite prodajalno in zadovoljni boste z izbito in nakupom!
DROBNE S SENOVEGA
■ NA OSNOVNI SOLI SENOVO
so podražili šolske malice od 10 na 12 dinarjev mesečno. S podražitvijo bi morali malice izboljšati, otroci pa se pritožujejo, da dobivajo samo kruh z marmelado. Solarji so zbn\ večje kollčdne krompirja in zelja za enolončnice. Do bivali jih bodo enkrat na teden.
■ DELAVSKI SVET RUDNIK ’ je na zadnji seji razpravljal o dis dpi inskih prekrških nekaterih čla nov, ki neopravičeno Izostajajo ? dela. Po širši razpravi so vsem iz rekli strogi radnji ukor, enem v članu pa so zaradi hujših prekr škov odpovedali deta.
■ ODKAR RASTEJO GOBE, 3G v senovskih mesnicah prodali veliko manj mesa. Zadnji mesec so živeli ljudje pretežno od gob, ker so s tem precej prihranili, zlasti še, če so jih sami nabrali.
V ponedeljek seja skupščine
Po dveh mesecih odmora bo imela v ponedeljek, 23. oktobra, občinska skupščina Sevnica sejo. Na njej bo največ pozornosti posvetila problematiki gozdarstva in zaposlovanja v občini. Poleg tega bo obravnavala več odlokov, sklep o pooblastitvi Regiona Brežice za izdelavo urbanistične dokumentacije in o pooblasttivi Zgodovinskega arhiva Celje za opravljanje arhivskih nalog na območju občine.
Svet za gospodarstvo in finance je že razpravljal o najetju in dodelitvi več posojil. Sprejete sklepe bo predložil v potrditev skupščini. Občina bo najela dodatno posojilo v znesku 30.000 N din za dograditev šole na Primožu. Gradnja je namreč zaradi oddaljenosti in dodatnih del precej dražja, kot je bilo predvideno v predračunu. Za nakup kombija prosi temeljna izobraževalna skupnost za odobritev posojila v znesku 18.300 N din. Ravno tako je TVD Partizan Sevnica zaprosil za odobritev posojila za asfaltiranje igrišča pred svojim domom, kjer bi po ureditvi mladina lahko imela ko-talkališče, igrišče za rokomet, odbojko in košarko, pozimi pa drsališče, kar bi bila pomembna pridobitev za Sevnico.
Skupščina je .poslušala poročilo tržnega inšpektorja in komisije za podeljevanje delovnih odlikovanj.
Nove možnosti za za gradnjo hiš
Nedavno tega je svet za urbanizem in komunalne zadeve sklenil odpraviti rezervat, ki je bil pred nekaj leti določen za gradnjo nove ceste ob Savi in za nov most čez Savo. Za te namene je bil zagotovljen prostor med nadvozom in Savo v Šmarju, zato bo tu v prihodnje mogoče graditi stanovanjske hiše. Odločitev je utemeljena s tem, da nadvoz v Šmarju zadostuje za sedanji promet v Sevnici, novomeško cestno podjetje pa je savski most letošnjo pomlad popravilo, tako da bo vožnja po njem še precej časa vama.
Pooblastilo celjskemu arhivu
Svet za splošno upravo sevniške občane je 10. oktobra sklenil pooblastiti celjski zgodovinski arhiv za opravljanje arhivskih nalog na področju občine. Za te namene gre iz občinskega proračuna nekaj denarja, uresničenih pa je že tudi bilo nekaj nalog. Ker pa v občini ni nobene ustanove, ki bi zbirala zgodovinsko gradivo, bo to delo opravljal celjski arhiv.
Mar mladi nimajo veselja do petja?
Na drugo vajo novoustanovljenega sevniškega pevskega zbora je prišlo več pevcev kot prvič, vendar so bili med njimi predvsem starejši ljubitelji petja. Zaželeno je, da bi tudi mladi sodelovali, saj bo le tako mogoče stalno delovanje zbora, ki se mora pomlajevati.
Kaže, da bo Sevnica kmalu dobila tudi godbo na pihala, ki jo bo vodil Rudolf Starič, vendar pa bodo težave s pridobivanjem godbenikov. Za instrumente zaenkrat še ni denarja.
PRIREDITEV BO 26. OKTOBRA V KRMELJU
Krvodajalske značke in lep literarni večer
Na območju Krmelja, ki zajema tudi osnovni organizaciji RK Tržišče in Šentjanž, je bila v letošnjem septembru uspešna krvodajalska akcija. Zlate in srebrne značke bodo krvodajalcem podelili 26. oktobra ob 17. uri v krmeljskem domu Svobode, kjer bo tudi literarni večer.
Na območju Krmelja že tri leta ni bilo krvodajalske prireditve, zato se na to lepo pripravljajo. Zlate značke bodo razdelili med štiri, srebrne značke pa med 33 krvodajalcev. Dobili jih bodo tisti, ki so darovali kri 10-krat oziroma 5-krat. Ob tej priložnosti bodo s knjigami nagradili pet učencev iz tržiške in krmeljske osnovne šole, ki so napisali najboljše naloge z naslovom »Kri rešuje življenje«.
Pol gostilničarjev prosi za olajšave
Kar 16 od 32 gostilničarjev, kolikor jih je v sevniški občini, je zaprosilo svet za gospodarstvo in finance, da bi jim zmanjšal nekatere druž-
Krvodajalska proslava bo združena s kulturno prireditvijo. Glavni odbor Prešernove družbe v Ljubljani je spet pripravljen organizirati v sevniški občini literarni večer. Odločili so se, da bo ta prireditev v Krmelju, kjer književniki še nikoli niso nastopili. Na prireditvi bo Prešernova družba z žrebom razdelila med obiskovalce nekaj svojih izbranih knjig. Pripomnili bi, da bodo letos pri tej družbi izšle poleg petih rednih še naslednje knjige: Mali kmetijski stroji, S pletilko in kvačko in Sodobno kuhanje v družini. Na knjižno zbirko se bodo bralci lahko naročili tudi po literarnem večeru.
Javne luči ne bodo več ugašale
Na slavje v Krmelj, kjer so ob občinskem prazniku podelili domicil XII. brigadi, je prišel tudi zvezni poslanec Viktor Avbelj. Na sliki: pionirka iz Krmelja pripenja
gostu šopek. (Foto: M. Vesel)
V SEVNIŠKI OBČINI NI VSE ČISTO
Prodajali so pokvarjeno vino
Iz prodaje izločeno vino	bodo predelali v tehnični alkohol, nekaj	vina	pa	U&ii lokale ugotovljeno	je	šla v Loko električarja in
prečistili - Gostilničarji predelali v žganje 1.500 1 vina	biI°> da n* mogoče	pregledala luči javne razsvet-
__________ __________________________ ________________ J_____________________________ vsem prosilcem, ker nimajo ljave. Žarnice niso gorele ze
prave evidence ali pa hočejo	najmanj 14	dni. Za odpravo
Pri rednih pregledih go-	slednjem	je	bilo	treba	vino	rale biti	precej	večje, ker	izrabiti olajšave tudi v dru-	napake se	je zavzel zlasti
stinskih lokalov zaradi ugo-	le čistiti.	je teh v	Sevnici	in okolici	ge namene. Svet je menil, da	Ivan Gorišek iz Račiče, dela-
tavljanja kakovosti vina in	zaradi teh ugotovitev je bi- precej, do živega	pa	jim	ni	je treba ugoditi tistim	go-	vec pri sevniški elektro eno-
drugih alkoholnih in brezal-	^ približno	400	litrov	vina	mogoče	niti z	različnimi	stinskim zasebnim obratom,	ti. Zagotovil	je, da bo javna
koholnih pijač je občinski	danega v	predelavo za	teh-	ukrepi, o čemer smo že poro-	ki so pomembni za občino	razsvetljava	v prihodnje de-
tržni inšpektor ugotovil, da	^5^ alkohol v čiščenje pa čali v našem glasilu.	in razvoj turizma. *	lovala nemoteno,
prodajajo gostilničarji vino, je dano okrog 200 litrov.
bene dajatve, ker so obnav- Ni še dolgo, kar sta pri-
ki je bilo že po videzu sum-	gami gostilničarji	pa	so	pre-
Ijive kvalitete. Vzorce za ke-	d&m v ž	je	ibl	1500 u.
mično analizo je vzel pri	trov vina
dveh zasebnih gostilničarjih,
v vinotoču Istra-eksport v Za točenje takih pijač pa Sevnici in pri enem črnem	ni kriviti le	prodajalcev.	Več-
vinotoču.	krat	je bilo že ugotovljeno,
da so tudi proizvajalci »svojevrstni tiči«, ki naravnemu
Za učiteljska stanovanja na Blanci
Zavod za zdravstveno var-
S stanovanjskim dvojčkom bodo odpravili dolgoletne težave s stanovanji za prosvetne delavce - Za gradnjo manjka še 60.000 Ndin
stvo v Celju je po analizi	yinu dodajajo VOdo, sladkor	Učitelji osnovne šole Blan-	li v privatnih zgradbah, kjer	pred mesecem pričeli graditi
ugotovil, da noben vzorec od-	m cej0 razne kemikalije, da	ca, kjer je v letošnjem letu	jim lastniki dajo na voljo ka-	stanovanjski dvojček. Za grad-
vzetega vma ni primeren za	pretek čim večji. Iz tega	zaposlenih 11 prosvetnih de-	ko podstrešno sobico, ki je	njo pa do nedavna ni bilo
prodajo in uživanje. Občin-
sledi, da bi morali biti pro- lavcev, v kraju niso imeli predvsem pozimi povsem ne- urejeno, kdo bo sploh investi-
s emu tržnemu inšpektorju jzvajaiCi ^ posredniki odgo- primernih stanovanj, zato so primerna za bivanje.	' tor. Na sestanku 11. oktobra,
•h-6 r? . ’ na^. .?*?" vomi za prodano vino, za kr- se nekateri vozili od doma Zaradi tega so po dolgolet- ki so se ga udeležili pred-'	--1’ vJh & /i'lL'ji t	šitelje pa	bi morale biti vi-	iz Sevnice ali od	drugod,	nih naporih in zahtevah, da	stavniki	občinske skupščine,
carji ne oodo već točili, tem-	soke kazn}	Tudi denarne ka-	Ravnatelj stanuje v	stanova-	se tudi na Blanci zgradi ka-	temeljne	izobraževalne skup-	*
vec do predelano aii pa um-	^ gmjm	vinotočem bi mo-	nju v šoli, medtem	ko osta-	ko stanovanje za učitelje,	nosti in	Komunalnega stano-
°-	.	vanjskega podjetja, je bilo
Tako neprimerno vino je	B	B	iv«	sklenjeno, da bo investitor
točil Nande URBIČ iz Sevni- DaimAIIIuAHIA AAfiAlAlfOIII4 ■W AhAIHA Komunalno stanovanjsko pod-ce, Savska cesta, ki sploh nima dovoljenja za prodajo alkoholnih pijač. Doslej je bil že večkrat v upravno-kazen-
Pomanjkanje sodelovanja z občino
jetje.
Celotna investicija, brez Vendar ne gre vedno glad-	stroškov za izdelavo načrtov
ko in ponekod je slišati ce-	*n električno instalacijo, bo
skem postopku, vendar so bi- GG Brežice	noče	slišati za potrebe sevniške	lo pretirane trditve, da je	veljala 195.000 N din. Vse šo-
nphai2^	občine,	kjer	ima svoj obrat	današnja občina vse bolj po-	Je so se pogodbeno °bveza-
nehal s to dejavnostjo. Ne-  *__•_______________________________________________[_______________________ dobna beraču ki nabira de- le, da bodo za gradnjo dale
primemo vino so točili tudi	nar za zadovoljevanje sploš-	na razpolago denar stano-
zasebna gostilničarja A. Kra-	Večina občin, zlasti gospo-	bah in zmanjševanju prora-	nih družbenih potreb.	vanjskega prispevka, s čimer
gl in A. Lipar ter vinotoč	darsko manj razvitih, si ob	čunov pomaga tako, da zbd-	bo do konca leta zbranih
Istra-eksporta v Sevnici. Pri	naraščajočih družbenih potre-	ra prispevke gospodarskih	V sevniški občini na	pri-	115.000 Ndin. Komunalno sta-
organizacij. Te ponavadi ni-	mer ž® nekaj časa dosledno	novanjsko podjetje in občina
so gluhe, če je treba poma-	odklanja dati pomoč GG Bre-	pa bosta prispevali 15.000,
gati pri stvareh, ki so sploš-	žice, ki gospodari z gozdovi	medtem ko še ni rešeno, kdo
no koristne in potrebne. Po-	na območju sevniške občine,	^o poravnal razliko 60.000. Ves
navadi je tak denar tudi ze-	Vodstvo občinske skupščine	denar je dan kot posojilo,ki ga
——	— io dobro naložen, saj gre za	se sprašuje, kam bi tak	od-	bo potrebno v prihodnjih Istih
Sevniška glasbena šola	je V petih letih obstoja	določene namene, in je tisti,	nos pripeljal, če bi tudi dru-	vrniti. Komunalno stanovanj-
v 7pln clfrnmnih ramarak j..ani. .	-____ ki ga zbira, pred delovnimi ge delovne organizacije od- sko podjetje bo anuitete po-
v zelo skromnih razmerah dosegla lepe učne	0rg4izacijaiki «anj tudi od-	klanjale dajanje pomoSt	In	raVnato do višine vsakoletne
uspehe	govoren.	sodelovanje v družbeno-poli-	amortizacije, medtem ko bo
---------------------------------------------—---------------------- tični skupnosti.	izvršni odbor TIS z upravite-
Kar 101 učenec je letos ko huda stiska s prostori —	»Pri	nas	v	občini	imamo	W šol razpravljal na skup
obiskoval tečaje prd oddelku z njo so že od ustanovitve ,	■	.	■	.	šibkejša podjetja ali obrate, ne™ sestanku o odplačevanju
za glasbeno vzgojo, dolga pa največje	težave — da bi bilo	L0K3I Q6l3	V prOSV6t~	pa pomoči ne odtegujejo. Ra-	ostalega dela anuitet,^ ki n J
Zasilno rešena stiska
je vrsta prireditev, na kate-	vodstvo glasbenega oddelka	nam	j	zumemo potrebo po preliva-
rih so se mladi ljubitelji	prisiljeno odložiti začetek	nem	uUmU	nju sredstev v območju ene-
glasbene umetnosti predstav- rednega pouka, če se ne bi Odbor prosvetnega društva ga gozdnega gospodarstva v ljali poslušalcem po vsej sev-	na koncu razmere	vendarle	»Primož Trubar« v Loki se	predele, kje	so gozdovi bolj
niški občini. Vse to je bilo	vsaj zasilno uredile.	2e vse-	je na zadnji seji odločil za	izsekani in	potrebni obno-
doseženo s tako malo denar-	skozi se vzgojitelji in sluša-	popravilo tal	v prosvetnem	ve, vendar se sami ukvarja-	ftn_rio „irmirm#
cudno, če telji stiskajo pod različnimi domu. Zmenili so se, da bo- mo s hudimi težavami in se . .. noitavliena nri mostu je oddelek kljub nesebične-	strehami, celo v	zasebnih	do uredili armirano ploščo,	sprašujemo,	zakaj ne bi na-	, ’ /P? h	qeV.
mu razdajanju vzgojiteljev stanovanjih in pisarnah, le- nanjo pa v prih0dnjem letu ši gozdovi tudi kaj več pri- nfci ^bS kS^proU Radni,
 1.1X1 1   1:1 _* J.. nvN/v«tn,14 »n	TTlr	T»Q.	*	*	.	_
bi bil vnesen v finančne plane TIS Sevnica.
Onkraj Save je JUTRANJKA
Na to opozarja reklamna
sploh še obstajal.	tos pa so se razmere še za- pio^čice^Dela^bo^vodil'zidar, spevali za naše občane. Hkra-	^“j^ANJKA"JJSfe
[. ostrile in malo je manjkalo, 5janj pa bodo pomagali brez- ti pa je treba še povedati, nr.nc.^nr.0	ttttran.tKE
i da n
njimi največ za pouk harmo- njen
Letošnjo jesen se je vpi-	usmtib m maio je manjsaio,	5janj pa bodo pomagali brez-	ti pa je treba še povedati,	t* .	JUTRANJKE
salo čez 90 slušateljev, med	da ni bil pouk bistveno okr-	plačno. Odbor želi,'da bi pri	da nam nihče nadrobneje ne železniški	postaji je do-
njimi največ za pouk harmo-	njen	popravilu doma pomagala tu-	pokaže, kam gre denar iz go-	bro obiskan	zlasti odkar
nike, za kitaro, violino in	Glasbeni pouk se je že ta-	di druga društva in organiza-	zdov na območju naše obči-	pr0daja izdelke po znižan*
klavir, še avgusta je bila ta-	^ U£rdil, da so celo manj-	cije, ki uporabljajo dvorano,	ne. Sevniški obrat bi moral	cenah.
 -------------------—	še	šole	začele	povpraševati,	Računajo tudi na pomoč de- imeti pri tem več pristojno- ----------------------------------------------.—
kako bi tudi pri njih organi-	lovnih organizacij. Kasneje	sti, saj je vendar jasno, da	„eni*	7aodi
zirali tovrsten pouk; V sre-	bo treba urediti še okolje	organi upravljanja celotnega	**°l »e vsok	im en
pri nas. vam pove
pouk
dišču občine bo treba v pri- doma. Za zdaj še ne morejo podjetja ne bodo imeli poslu-hodnje izboljšati razmere povečati garderobe, ki je ze- ha za potrebe ene občine,« glasbene šole, saj je ni mo- lo majhna. •	menijo na sevniški občinski
goče več pogrešati.	S.	Sk.	skupščini.
Sli VNISKI - VESTNIK
* d * CaJ '*1-■
M 	/gOOCrt-	fTTT	'	.
V „GRMADI" že gre na bolje
Izgubo je treba čimprej odpraviti
■■■■■■ . :
Družbeno gostišče Grmada v Trebnjem je v zadnjem letu naredilo lep napredek. To dokazuje tudi povečan obisk gostov in izkazan denarni promet, ki se je od lani povečal za več kot četrtino. Kljub temu pa je imelo gostišče v prvem polletju malo manj kot tri četrt milijona starih dinarjev izgube. Pri ugotavljanju vzrokov je bilo znova ugotovljeno, da plačuje gostišče največje družbene dajatve izmed vseh gostiln v občini, čeravno nima največjega prometa; znane pa so tudi zahteve po re-
žijskem delu v obratih, ki so družbena lastnina, kar pa močno povečuje stroške.
Posebna komisija si je ogledala poslovanje gostišča in ugotovila, da je treba zmanjšati režijske stroške, kolikor mogoče sproti ugotavljati poslovne rezultate in ukrepati, če je potrebno, povečati pribitek v kuhinji, kajti ta ima največji delež pri izgubi, in čimprej odpraviti pomanjkanje prostorov. Podatki o gospodarjenju v drugi polovici leta kažejo, da se stanje že izboljšuje.
CESTA TREBNJE — SLOVENSKA VAS
Črni trak sodelovanja
črni asfaltni trak na cesti od Trebnjega do Mirne in gladka črna prevleka na trgu v Mokronogu so dokaz plodnega sodelovanja in združevanja sil pri skupnem delu. Velik del Mirenske doline je že povezan s svetom in odpirajo se mu lepe možnosti za gospodarski razvoj in za razvoj turizma.
Ko se je pred nekaj leti začela v gospodarsko nerazviti trebanjski občini akcija za zdručevanje denarja za modernizacijo te ceste, je bilo več dvomov v uspeh kot pa zaupanja vanj. Asfalt na odseku od Trebnjega do Slovenske vasi in asfaltirani Mokronog sta dokaz, da se da s programskim delom in z
POPRAVEK
Popravljamo podatek o izklicni ceni za
družinsko	^sset
stanovanjsko hišo št. 5 v Šentiovrencu
ki bo prodana NA JAVNI DRA2BI 7. novembra 1967 ob 9. uri v šentiovrencu: ta cena znaša
50.320 Ndin
in ne 60.320 Ndin, kakor je bilo v razpisu javne dražbe na tej strani tiskano pretekli četrtek.
Uredništvo lista
Ljudje niso imeli pripomb
Poleti je bil mesec dni jav-no razgrnjen načrt za zazida-vo prostora pod trebanjskim Pokopališčem in prostora v Starem trgu, vendar ljudje niso imeli pripomb. Pod pokopališčem je bilo najprej Predvidenih 49 zasebnih hiš, ker pa morajo biti prebivališča najmanj sito metrov oddaljena od pokopališča, jih bo mogoče zgraditi le 6.
V Starem trgu je bil prostor predviden za gradnjo Plantažnih hiš. Ker pa zanje Pl bilo večjega odziva, je bil hačrt spremenjen, taiko da bodo večino predvidenih parcel pozidali z zidanimi hiša-*hl. Za oba zazidalna načrta bila že prej preskrbljena Potrebna soglasja in so gradnje povečini že začete, tako sta bila zazidalna načrta ^Prejeta malo pozno.
voljo do doseči.
sodelovanja veliko
Tako je bilo na gradbišču motela pri bencinski črpalki v Trebnjem pred tednom dni, danes pa je že precej drugače. Z deli zelo hitijo, saj bo prav kmalu otvoritev.
(Foto: inž: M. Legan)
PRED KONFERENCO ZK V TREBNJEM:
Pričakujemo dogovor komunistov
230 milijonov S din je bilo treba odšteti za to: polovico je prispeval Cestni sklad SRS, drugo polovico pa so zbrale delovne organizacije v občini. 115 milijonov našega prispevka je velik zne- rr.	71	7~.	^	~	~
sek. Mnogo razumevanja je Sklep o novem načinu organiziranosti komunistov v 5 krajevnih orgamza-
biio potrebnega, preden smo cijah ZK je v trebanjski občini že uresničen - Konec majhnih, neučinkovitih &e o^oveS^nT te^raSi0 or9anizaciJ» ki so se ukvarjale predvsem s samim seboj - Konferenca naj
Vse priznanje in vso • zahvalo smo dolžni tistim podjetjem, ki so se akciji odzvala. Uspeh, ki smo ga dosegli, naj bo spodbuda, da bomo nadaljevali vse do Mokronoga, in naj pomaga k odločitvi tistim podjetjem, ki v dosedanji akciji niso sodelovala!
bo delovni dogovor komunistov o tem, kje, kaj in kako delovati
Občinski komite Zveze komunistov v Trebnjem je na seji 10. oktobra razpravljal o osnutku sklepa o organiziranosti in delovanju komunistov v občini in o osnutku pravilnika o delu občinske konfe-
o organiziranosti komunistov že deluje v Trebanjski obči-vni 5 krajevnih organizacij ZK ki so v Mokronogu, na Mirni, v Šentrupertu, Veliki Loki in Trebnjem. Zveza komunistov je organizirana sa-
rence. V skladu s sklepom mo na teritorialnem načelu,
ODMEVI REFORME V »KEMOOPREMI«
Kaj boljšega nismo mogli želeti!
H^alogia.*—————.------«---------—?—_-----------------—__:---
Čeprav jih je reforma prizadela, se v KEMOOPREMI z njo pohvalijo - Boljša organizacija dela, opustitev nekaterih proizvodov in boljša kvaliteta izdelkov so ob zmanjšanju števila zaposlenih prispevali k povečanju proizvodnje
in k porastu storilnosti
Izdelki KEMOOPREME v Trebnjem so danes za 20 odstotkov cenejši kot pred dvema letoma, ko je KEMO-OPREMA s 107 zaposlenimi naredila za 108 milijonov S din vrednosti. Letos imajo samo 63 delavcev, v 9 mesecih pa so pri 20 odst. nižjih cenah ustvarili že 262 milijonov S din realizacije!
Do konca septembra so ustvarili 20 milijonov S din skladov, do konca leta pa se jih bo nabralo še vsaj za 5 milijonov S din. Naročil ne
reformo, odgovoril: — Prizadela nas je, toda kad boljšega, kot je reforma, si kljub temu nismo mogli želeti! Zlasti v naši kovinski stroki se je z njo v gospodarskem redu marsikaj spremenilo, in
izvodov, s katerimi je bilo veliko dela in malo zaslužka. S tem se je izboljšala kvaliteta izdelkov, ki so ostali v proizvodnem programu. Ob skoraj 50Vo zmanjšanju števila zaposlenih so morali se-
to na boljše! Prinesla nam veda krepko spremeniti orga-je veliko težav: bilo je manj nizacijo dela, saj so vred-naročii, ker je naša dejav- nost proizvodnje hkrati pove-nost investicijska, zmanjko- čali za več kot 100 odst. valo je obratnih sredstev, pa obratnimi sredstvi so še tudi glede organizacije dela vedno težave. Tu si veliko in storilnosti je bilo marši- obetajo od uvedbe menice v
kaj narobe. Ljudje smo, in nič več, zato se v vse to ni-
manjka: za zadnje četrtletje 51110 poglabljali, dokler je bi
1967 in za prvo četrletje 1968 imajo podpisanih že za 140 milijonov S din pogodb, razen tega so tik pred podpisom pogodbe z zelo velikim naročnikom.
Direktor Ivan Gole je na vprašanje, kako je pri njih z
in denarja dovolj, reformi, pa je dru-
lo dela Zdaj, v gače!
Ko je začelo zmanjkovati naročil in se je začel boj za dinar, so kaj hitro izločili iz proizvodnje, ki je bila usmerjena preširoko, več pro-
Program za proslavo Oktobra
Komisija za proslavo oktobrske revolucije v občini Trebnje je na zadnji seji sprejela program proslav. Na osrednji proslavi v Trebnjem bo Oder mladih iz Novega mesta uprizoril »Dom Bernarde Albe«, o pomenu oktobrske revolucije pa bo govoril predsednik Občinske konference SZDL Slavko Kržan. V okviru proslav bo tudi slavnostna seja družbi no-političnega aktiva občine s kulturnim programom in podelitvijo nagrad učencev osnovnih šol, ki so napisali najlepše naloge o oktobrski revoluciji. Tudi na vseh šolah v občini bo šolska mladina priredila svečane proslave, na katere bodo ponekod povabili tudi okoliško prebivalstvo.
Na predvečer velike obletnice bodo mladinski aktivi prižgali po vseh večjih hribih kresove.
Mladina o zaposlovanju
Kot je 12. oktobra sklenil občinski komite ZMS, bo letna občinska mladinska konferenca v Trebnjem predvidoma prvo nedeljo v novembru. Na tem pomembnem mladinskem shodu bodo razen organizacijskih vprašanj obširneje obravnavali težave pri zaposlovanju. Ugotovljeno je, da so pri tem močno prizadeti mladi ljudje, ki šele prihajajo iz šol, in ker nimajo delovnih izkušenj, težje dobijo delo.
plačilnem prometu. Dejavnost v kovinski stroki je investicijska. Kadar izdeluješ investicijsko opremo za novo t ovamo, delaš 3 ali 4 mesece, preden je oprema gotova, nato se ti čez noč usuje denar ... Dobavitelji pa zahtevajo takojšnje plačilo surovin. Z menico, ki bi zapadla v 2 ali 3 mesecih, bi šlo veliko laže.
Tudi odnos železarn do manjših kovinskih podjetij se je izpremenil: prej niso marale slišati za njihova naročila. danes pa jim že dobav-
kar pomeni, da ni več osnovnih organizacij ZK v podjetjih; tu bodo odslej komunisti v primeru potrebe delovali le v okviru aiktivov ZK.
Teritorialno načelo organiziranosti komunistov je bilo osvojeno po široki razpravi v vseh osnovnih organizacijah. Z njim je uzakonjena dejanska praksa, saj omenjenih 5 krajevnih organizacij ZK deluje že od marca letos.
Od konference ZK, ki bo 28. oktobra v Trebnjem, pričakujejo oceno družbeno-po-litičnega in gospodarskega stanja v občini s posebnim ozirom na reformo, predvsem pa konkreten dogovor o akciji komunistov in o tem, na katera področja naj komunisti usmerijo svojo dejavnost. Z novim načinom organiziranosti ZK v občini so odpravljene majhne in neučinkovite osnovne organizacije, ki so doslej obravnavale ozko krajevno problematiko, o drugem pa razpravljale samo na splošno in se ukvarjale predvsem s samimi seboj.
Na seji občinskega komiteja ZK so ugotovili, da bodo nove, večje krajevne organizacije ZK dale komunistom večjo možnost za udejstvovanje in sodelovanje pri reševanju raznih družbenih vprašanj. To je toliko bolj res tudi zato, ker se bodo v krajevnih organizacijah ZK zaradi večjega števila komunistov okrepila tudi vodstva in osnovna jedra krajevnih organizacij. Posledica tega bo večja akcijska sposobnost krajevnih organizacij ZK in komunistov v njih.
Občinska konferenca ZK bo imela 41 članov, občinski komite ZK pa 9 članov. Pri občinski konferenci ZK bo-
hovih željah. Le grosisti v že-lezninarski stroki, ki še vedno gledajo na kovinska
podjetja vse preveč zviška, bodo morali svoj odnos spremeniti.
Solidarnostno
zborovanje
21. oktobra bo ob 13. uri v Trebnjem v parku pri spomeniku zborovanje v znak naše solidarnosti z vietnamskim ljudstvom. K udeležbi vabimo vse preb'valce, člane delovnih organizacij in mladino.
je:	komisija za razvoj in
družbeno-idejna vprašanja, komisija za družbeno-ekonom-ske odnose in komisija za družbeno politiko, mednarodne odnose in mednarodno delavsko gibanje.
člani komisij bodo samo jedro, okold katerega se bodo lahko zbirali vsi komunisti, ki jih bo dejaivmost katerekoli izmed omenjenih komisij zanimala.
Konferenca ZK bo 28. oktobra
Občinski komite ZKS Trebnje je na svoji seji 10. oktobra razpravljal o pripravah na konferenco ZK ter o organiziranosti in delovanju komunistov. Sklenil je, da bo občinska konferenca ZK Trebnje 28. oktobra ob 8. uri. Na njej se bo zbralo 41 v krajevnih organizacijah že izvoljenih članov konference.
Na dnevnem redu je bil predlog sklepa o organiziranosti komunistov in o delovanju organov ZK v trebanjski občini, v katerem so zajete organizacijske nadrobnosti delovanja organov ZK. Druga točka je bil predlog poslovnika občinske konference, v katerem so določene pristojnosti konference in način njenega delovanja.
Pocenili so čevlje
Mokronoško čevljarsko podjetje, v katerem dela 17 delavcev je pocenilo navadne (visoke) čevlje za 500 din in obdržalo prodajo na prejšnji ravni. Pocenitev jim je omogočila nižja cena usnja.
Zdaj je obrat pred glavno sezono. V denar bodo šli čevlji z gumijastimi podplati, za katere so sklenili že prej pogodbe o prodaji. Največ čevljev prodajo na Dolenjskem in štajerskem. Pred kratkim so dobili večje naročilo, od METALNE iz Krmelja, za katero delajo težke delavske čevlje z železnimi kapicami.
čeprav sproti prodajo vse čevlje, obrat razmeroma malo zasluži, ker je huda tekma s tovarnami z industrijsko proizvodnjo čevljev, čevljarsko podjetje je bilo že lani na repu s povprečnimi zaslužki. Ob izboljšanem stanju zaslužki niso večji od 55 tisočakov.
Za 86.000 Sdin uničenih živil
Občinska sanitarna inšpekcija je letos opravila že čez 100 pregledov in sodelovala v še več komisijskih pregledih. Zaradi škodljivosti je bilo po njenem nalogu izločenih in uničenih živil v vrednosti 86.000 Ndin, nekaj kršilcev sanitarnih predpisov pa je bilo predlaganih v postopek o prekršku.
Kot ugotavlja poročilo inšpekcije, so se zadnje leto razmere delno izboljšale, vendar še marsikje ni povsem ustreženo strogim sanitarnim predpisom. Pri tem prihaja večkrat do negotovosti, ko se je treba odločiti, ali lokal zapreti ali začasno malo pogledati sikozi prste. V poročilu inšpekcija znova opozarja na neurejeno kanalizacijo v vseh treh glavnih naseljih trebanjske občine.
77 tisočakov za Vido in Rafaela
V organizirani nabiralni akciji je zbrala sindikalna podružnica med člani kolektiva občinske uprave dn družbeno -političnih organizacij v Trebnjem 63-600 Sdin prispevkov, sindikalna podružnica občinskega sodišča v Trebnjem pa 13 500 Sdin. Znesek priča o dobrosrčnosti članov obeh sindikalnih podružnic, toliko denarja pa je bilo zbranega tuda zato, ker je bila nabiralna akcija dobro organizirana. Posnemajmo tepi zgled!
TREBANJSKEIOVICE
Obvezna vzgoja ZROP
Občinski odbor združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev je začel s pripravami za izpolnjevanje strokovnega programa za izobraževalno leto 1967/68. Predavanja in praktične vaje, ki bodo obvezne za vse rezervne oficirje in podoficirje, se bodo začele predvidoma decembra. Po zaključku predavanj bo testiranje. Zadnjega sestanka, na katerem je komisija za izobraževanje razpravljala o strokovnem programu, se je udeležil tudi predstavnik zveze združenj borcev NOV Slovenije Vid Jerič.
Kaj bo za stolpiči?
Urbanistično je potrebno obdelati območje med Rožno ulico in ljubljansko cesto r Kočevju. Talko je bilo sklenjeno na zadnji razširjeni seji sveta za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve. Urbanistični načrt za ta del mesta bo naročilo Stanovanjsko podjetje, izdelal pa ga bo Projektivni atelje iz Ljubljane. Predvidoma naj bi gradili za sedanjimi stolpiči ob Ljubljanski cesti manjše bloke (petorfike, čertvorčke), za temd bloki pa individualne hiše.
Pokvarjeni avtobus
V ponedeljek, 9. oktobra ob 10.15, je odpeljal iz Ljubljane proti Kočevju avtobus SAP, ki se je kvaril na vseh postajah od Turjafca do Ortneka in pripeljal v Kočevje z enourno zamudo. Naslednji dan ob istem času je spet odpeljal iz Ljubljane proti Kočevju verjetno ista avtobus in prispel le do Velikih LaSč, kjer je zaradi okvare obstal. Potniki so marali prestopiti na naslednji avtobus redne proge, ki je pripeljal uro kasneje.
Pri SAP bi morali biti prav gotovo bolj poaornd do potnikov, saj bi bila lahko za koga enourna zamuda avtobusa usodna, na primer zaradi izpitov, pomembnih sestankov itd.
Gorel je hlev
13. oktobra ob 23.45 je začel goreti v Mahovniku hlev Cirila Luzarja. Požar je povzročila sveča, s katero so svetili pri molži. Ogenj je delno pogasil Stane Plut, dokončno pa so ga ukrotili gasilci iz Kočevja. V hlevu se je zadušila krava in 10 kokoši. Škode je za okoli 4000 N din.
JUGOPLASTIKA v Kočevju
»Jugoplastiki« iz Splita je občinska skupščina Kočevje v sporazumu s Stanovanjskim podjetjem dodelila prostore bivšega kluba SZDL. V teh prostorih bo »Jugopla-stika« odprla trgovino. Prostore bo preurejalo Stanovanjsko podjetje Kočevje, trgovina pa bo odprta predvidoma še letos.
Vodovod za 4 naselja
Vadčani Stare cerkve, Gocre-nja, Konca vasi ln Studenca so začeli s pomočjo vodovodne skupnosti napeljevati do svojih vasi vodovod. Del Stare cerkve sicer že ima vodovod, preostali del pa ga bo dobil zsdaj skupaj z naštetimi tremi vasmi. Občani polagajo cevi s prostovoljnim delom za napeljavo vodovoda pa bo precej prispevala vodovodna skupnost. Vodovod bo dograjen v kratkem.
„Trikon" že med najboljšimi
MMHH
Letos so uredili obrat konfekcije, do januarja pa bodo obnovili še obrat pletenin — Letos so prodali še enkrat več kot lani — S prodajo nimajo težav
Kočevsko podjetje »Trikon«, ki ima obrata konfekcije in pletenine, se je do letos vedno borilo z raznimi težavami. Ob letošnjem polletju pa je vse presenetilo s svojimi uspehi, saj se je uvrstilo med najboljše delovne organizacije v občani. Tudi tri-četrtletni gospodarski rezultati so zelo ugodni, saj so letos prodali za 640 milijonov S din izdelkov ali skoraj še enkrat več kot v istem obdobju lani, povprečni osebni dohodki na zaposlenega so letos večji za okoli 25 odstotkov, skladi skoraj enaki kot ob zaključku preteklega leta, povprečno število zaposlenih pa so povečali od 172 na 180 (medtem ko v tem mesecu zaposlujejo že 220 ljudi).
Prvotni letni plan proizvodnje, ki je znašal 500 milijonov S din, so popravili na 800 milijonov S din, vse pa kaže, da bodo prodali letos za okoli 900 milijonov S din proizvodov.
Take uspehe dosega »Trikon« predvsem zato, ker mu je v novih prostorih uspelo tehnološko urediti konfekcijski oddelek. Postopoma so osvojili vse faze proizvodnje konfekcije — prej so delali v kooperaciji s sorodnimi podjetji — in začeli izdelovati vedno več artiklov. Najprej so delali le moške hla-
te in po sprejemljivih cenah. Seveda pa taka proizvodnja zahteva veliko naporov in znanja vseh zaposlenih.
Kolektivu »Trikona« se je že začelo obrestovati večletno vlaganje denarja za modernizacijo podjetja. Doslej so namreč imeli nizke osebne dohodke pa tudi ob zaključku leta niso nikoli delili presežkov.
Vendar pa še niso dosegli
nizacije: Kmetijsko gozdarsko posestvo, LIK, Hotel Pugled in INLES Ribnica, ki so mu prodale potrebne devize. Kredit je podjetje najelo za nakup polavtomatič-nih pletilnih strojev in še nekaterih drugih strojev za ta obrat. Po rekonstrukciji bodo tudi v tem obratu dosegah večje delovne učinke in hkrati pocenili proizvodne stroške. Obrat bo prenovljen predvidoma do januarja.
Stare pletilne stroje pa bo »Trikon« za malenkostno odškodnino posodil pletiljam, ki bodo želele delati doma. To bo spet pripomoglo k večjemu zaslužku občanov.
Ker je proizvodnja zaradi modernizacije vedno večja, potrebuje podjetje vedno več surovin in seveda tudi več obratnih sredstev. Zato namenja kolektiv vedno več denarja — tudi na račun niž-
vsega, kar so želeli. Popolno- jih osebnih dohodkov — za
ma nameravajo obnoviti še obrat pletenin, za kar so dobili inozemski kredit. Pri najetju posojila so
če in posteljno perilo, danes nu<{ pomagale delovne orga-pa še moške športne suknjiče, moške in ženske plašče, ženske kostime; osvajajo pa tudi izdelavo ženskih kostimov iz kombinacije pletenin in usnja.
S prodajo nimajo težav, ker delajo v majhnih serijah, izdelki so dobre kvalite-
lastna obratna sredstva, pričakuje pa, da mu bo s krediti za obratna sredstva po-»Triko- magala tudi občinska skupščina.
/iiia
Ar
Beli
Podjetje »Trikon« prireja v svojih prostorih na Reški cesti v Kočevju občasne razstave svojih izdelkov. Namenjene so predvsem kupcem. (Foto: Primc)
REORGANIZACIJA ZDRAVSTVENE SLUŽBE OBČIN KOČEVJE IN RIBNICA
Prvi resnejši korak za družitev domov
Cene v Ribnici in Kočevju
Pretekli ponedeljek so veljale v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne oene:
Iniciativni odbor pripravlja vse potrebno za združitev zdravstvenih domov v občinah Kočevje in Ribnica — Imenovane so 3 komisije, ki bodo pomagale odboru
je bil predpis sprejet, pa do oktobra v kočevski in ribniški občini ni bilo kaj posebno pomembnega narejeno za reorganizacijo osnovne zdrav-
■ ■■■ ------------------------------- stvene	lsužbe	oziroma	zdru-
siste- cembra letos, časa je torej žitev obeh zdravstvenih domov.
Kočevje Ribnica cene v Ndin za kg
krotnpdr sveže zelje kislo zelje fižol v zmju čebula česen solata paradižnik
0,70
1
1,80
cvetača
korenje peteršilj ohrovt rifae jabolka hruSke pomaranče mandirane limone banane grozdje breskve kostanj jajca (cena za kos)
0,74 do 0,84 0,55 do 1
1.84
4,30 do 4,96 1,60 10,33 2,56 2,25 1,93
3.12
1.84 4,86 1,40
7,35
1,80 do 2,80
3,75
5,10
7.50 5,55 6
3.50
4.12 1,70
0,66 do 0,88	0,68
12. oktobra je bil v Kočev- lekarniške službe ter ju sestanek iniciativnega od- matizacijo delovnih mest, ko- le še malo, saj od maja, ko bora za reorganizacijo osnov- misija za izdelavo aktov (o ne zdravstvene službe v ob- ustanovitvi, statuta in osta-činah Kočevje in Ribnica, lih pravilnikov) in komisija Udeležili so se ga tudi pred- za ekonomsko-finančna vpra-stavniki obeh občinskih šanja. skupščin, družbenopolitičnih
Soli manjka denarja
 ---------------------.	Komisije	bodo	delale	po	Kočevsko	osemletko obi- pa bo osemletka izprala
organizacij ter predsednica nftVodilih iniciativnega odbo- skuJe letos pnblizno enako učilnice v gimnaziji. Takrat —“* sveta Regionalnega zdrav- ra Začetno in glavno delo učencev kot lani (1696), ki bodo lahko organizirah P°"
1.70
2.30
2.30 2
a
2.70 1,50 3,60
2
3,90
5,60
6.70 5,40
5.70 3,50
stvenega centra Ljubija- ^ opravijeno d0 g novem- 50 razporejeni v 53 oddelkov, uk tako, da bodo imeli učen-'	bra,	ko	bo	druga	seja tega	P®	ie	letos	izgubila	7	ci	pouk	izmenoma	en	fMen
na dr. Ruža Segedin in po slanec skupščine SRS Drago Benčina.
Na sestanku so člani iniciativnega odbora sklenili, da bodo pripravili vse potrebno za enakopravno združitev zdravstvenih domov Kočevje in Ribnica. V ta namen so imenovali tudi tri komisije, ki bodo v pomoč iniciativnemu odboru, saj bodo opravile glavno delo. Te komisije so: komisija za organizacijo zdravstvene in
odbora.
  _	   teden
učilnic v bivšem internatu dopoldne, drugi teden popol-(ta stavba je bila dodeljena dne.
Predpisi določajo, da mo- podjetju »Trikon«), zato ima Pri vodstvu šole smo ^e' ra biti združevanje zdravstve- letos 7 oddelkov več pouk deli, da je letos za šolstvo nih domov končano 31. de- popoldne. Prav zato vodstvo premalo denarja. V prvih se-
šole ni moglo ugoditi vsem stih mesecih so imeli 8 m«1' prošnjam zaposlenih staršev, jonov S din primanjkljaja-naj bi imeli njihovi otroci Ker ni denarja, so se mora-pouk dopoldne.	li odpovedati organizaciji ce
Letos ima šola razrede v lodnevnega bivanja vZg0^. novi šoli, gimnaziji in bivši zanemarjenih in socialno si Bračičevi šoli. V prihodnjem kih otrok v šoli. Seveda P šolskem letu, oziroma ko bo nimajo denarja tudi za org dograjen trakt C nove šole, nizacijo šole v naravi.
ČE ŽELITE
( odgovor ali naslov iz mali lih oglasov, priložite vaše mu vprašanju dopisnico ali znamko za 30 din.
UPRAVA LISTA
DROBNE IZ KOČEVJA
■ PLANINCI SO ZAKLJUČILI LETOŠNJO SEZONO. Društvena koča na Stojni pri Jelenovem studencu za Mestnim vrhom ne bo ob sobotah in nedeljah več redno oskrbovana. Dokler pa bo Se lepo Jesensko vreme, bo koča na voljo izletnikom, ki se bodo prijavili. Planinci bodo čee zimo utrjevali svoje organizacijsko delo ln pripravljali program sa mladansko sezono. Letos so bili zelo uspešni in zaslužijo pohvalo.
■ ZNAMKE POSEBNIH IZDAJ Je imelo tudi letos turistično društvo. Turisti so jih pridno kupovali: nekateri samo sa franki ran je pozdravnih dopisnic, navdušeni filatelisti pa so Jih kupovali kar cele pole. Najraje so kupovali znamke-posameznice, ki so bile izdane v posebne namene (otroška znamka, IAF Itd.). Zelo •o M zanimali tudi za znamke z motivi iz živalstva, rastlinstva ln vesoljstva. Priporočljivo bi bilo, da bi bila v gostinskih lokalih Učna opozorila, da razen pošte prodaja posebne znamke tudi turistično društvo v svoji informativni pisarni.
■ SE 13. OKTOBRA SO VISELE ZASTAVE na nekaterih stavbah, čeprav smo občinski praznik praznovali od 1. do 3. oktobra ln ga zaključili s slovesno sejo občinske skupščine, čemu taka površnost?
■ LOVCI IMAJO PRECEJ USPEHA pri odstrelu visoke divjačine. To se lahko prepriča vsak pri avtobusni postaji. Sem pripeljejo skoro vsak dan iz vseh strani divjačino ln Jo potem z avtobusi peljejo v Ljubljano. Prekladanje in nakladanje pa bi moralo biti bolj urejeno. Ne le ot-
de-	rok, tudi odrasli zgubo lopo
po-	predstavo o srnici, košuti ali je-
biH	lenu ln o lovcu, de vidijo, kako
vlačijo ubito divjačino po tleh preparano ln krvavečo, pa tudi brez glave. Ali ne bi bilo mogoče rane zakriti s smrekovimi vejicami in poskrbeti za kultumejšo odpremo?
■ KOSTANJARJI SO SE VSAKEGA OKTOBRA 2E ZACELI
pripravljati na sezono. Postavili so si barakice ln peči za peko kostanja. Letos tega še ni opaziti. Jih mogoče moti lepo Jesensko vreme in čakajo na mraz ali so morda opustili to domačo obrt, ki je bila značilna za Kočevsko? Nekoč so pekli kostanj ar ji iz Kostela in ostale Kolpske doline kostanj po vseh večjih mestih, tudi na Dunaju ln v Berlinu. Sedaj pa vse kaže, da ga niti doma ne bomo imeli. Sta tudi kostanjar je zatrla modemi čas in tehnika?
■ SADJA BO DOVOLJ ZA OZIMNICO ln predelavo tudi v kočevskem koncu. Povsod so stisnili veliko sladkega mošta ln namočili sadje za žganjekuho. Težave pa so, ker ljudje nimajo dovolj posode. Marsikdo obira sadje na zapuščenem drevju v porušenih kočevskih vaseh. Nekaterim pridejo prav tudi divje hruške, če trgatev niso že prej opravili medvedje.
‘INTERVJU Z GLUHONEMIM
„Ja, Jože je pa dober delavec!“
Oglušel je zaradi vojne - Delo opravi hitro
■ n rlnkt-n _ Mnrmn	nvaeana	uorlnn	to	uor
in dobro - Normo presega vedno za več kot njegov oddelek
— Jote, si bil v Soli za gluhoneme? Je napisal na list sekretar podjetja INKOP iz Kočevja ln pokazal napisano 36-lecnemu nekvalificiranemu gluhonememu delavcu Jožetu Prijatelju iz Zeljn.
Jožo Je prikimal.
— Kje? — je bilo naslednje
pismeno vprašanje.
Jože Je pokazal proti Ljubljani.
— Koliko razredov sl končal?
Jote je pokazal Miri prste.
— Bi še rad hodil v iolo?
Zdaj pa ae Je nekaj zapletlo. Ali Joto ni razumel vpra-
Jože Prijatelj pri vsakodnevnem delu v INKO-PU v Kočevju (Foto: J. Primc)
Sanja ali pa Jožeta nismo *• zumell.
Iz njegovih nadaljnjih k« tenj smo lahko sklepali 1» da je oglušel, ko Je bil okoli leto dni. Takrat »J njegovi bližini streljali s topoj vi ali so morda padale gra™* te, morda pa tudi bombe. tem Je z rokami nakazal zraku četverokotnik in stolP®« kot da Je bil v taborišču N risal Je kljukasti križ, puško ln potem, da Je ne* nekoga s puško udaril najP^ po prstih na roki to mu <* prsta zlomil, nato pa » ^ nogi in Jo tudi zlomil.
Jožeta za Intervju *“*• zbrali slučajno. Njegovi lavd in vodjo so nam P® dali, da Je zelo dober dela'v ■ Normo presega vedno *» kot montažni oddelek,
Jožetova značilno« L da svojega Izdelka ne iz rok, dokler ni kv teten. Pri svojem dolu j^ predlaga tudi razne izboljšaj Jote ie uren, priden, j w ljiv in skromen. Sodolavc' y vodje ga imajo zato ra“. B INKOP dela že nad 9 «*• niso Imeli z njim nikoli .jj nlh težav. Celo bolan je samo enkrat. Seveda se i jj, zna tudi pri njegovih ^ dohodkih, saj je, čePJS nekvalificiran, lani zaslu®1 > e. prečno po 65 .000 Sdto n* » soc. letos pa po 70.000 Ker Je Jože priden, J**. Kt.iv in dojemljiv, bi mu rad pomagal, da bi se fi0 prej izšolal, če bi hotaM£ ^ bi v podjotju vedoll. KW naj obrnejo za nasvet-
dola
tudi,___________
prej iz rok teten
Umrl je „most smrti"
Ob prekasni nepozabni izgubi našega dragega in za zavarovalnico celo najdražjega
MOSTU SMRTI
iz Goriče vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti: občinskima skupščinama Ribnica in Kočevje, Cestnemu skladu SRS, Cestnemu podjetju Novo mesto, »Zidarju« iz Kočevja, Zavarovalnici, krajevni skupnosti Goriča vas in ostalim.
Z njim smo izgubili dolgoletnega dragega, zvestega in zaslužnega člana naše skupnosti.
Užaloščeni:
Foto Mohar, ki ne bo dobival na njegov račun več prvih nagrad za »fotografijo tedna« (kar mu naj davkarija upošteva’.),
Firbci iz Goriče vasi, ki ne bodo imeli več brezplačnih zabav na račun avtomobilov, ki so se pogosto kopali v Bistrici (tudi ribiških škornjev ne bodo mogli več zahtevati od gasilcev, češ da jih potrebujejo za reševanje avtomobilov in avtomobilistov),
Zavarovalnica, ki ne bo morala več izplačevati toliko zavarovalnin,
Postaja milice Ribnica, ki bo morala zaradi pomanjkanja nesreč odpustiti enega miličnika,
Jože Ilc, ki ne bo ob mostu več užival romantike,
avtomobSBŠti in drugi vozniki motornih vozil.
ki so zdaj prikrajšani za brezplačne kopeli in dopuste (bolniške),
Dolenjski list, ki mu bo pri vsaki številki zmanjkalo snovi za najmanj četrt strani in ostalo sorodstvo.
<r
»Pogrebci« so pred dnevi začeli pokopavati stari »most smrti« v Goriči vasi. Poleg njega pa se že rojeva novi most, ki bo dograjen predvidoma še letos (Foto: Mohar)
ZARADI ZAPRTOSTI V RIBNIŠKI OBČINI
Kdo bo naslednji na bobnu?
Ribniška podjetja premalo mislijo na čas, ko pridejo težave
Na nedavni seji sveta krajevne skupnosti Ribnica so razpravljali predvsem o gospodarskih problemih. Dalj časa so se zadržali v razpravi o stanju v »Gradbeniku«
Nobenih dvoličnežev v Zvezi!
V prihodnje bolj skrbeti za pomladitev članstva v ZK
Člani ZK iz Sodražice so meli združitveno konferenco Wej, zato na zadnjem se-tanku niso volili novega vodstva organizacije. Nezado-,0lJiva udeležba na sestanku je opozorila na'mlačnost ne-^erih članov do dela v ZK. <^to je prav o tem, kaj je na-oga člana Zfc, tekla razgiba-razprava. Na sestanku so členili, da bodo v kratkem azčistili s člani, ki so samo a Papirju. Partija ne bo v oj ih vrstah trpela dvolične-67 • Z izločitvijo slabih članov ® bo partijska organizacija
°krepiia.
Za uspešnejše delo komu-j^°v, 50 ugotovili na šestan-u v Sodražici, je nujno
potrebna disciplina ter enotnost mišljenj. Predvsem pa je treba vrste komunistov pomladiti. Za vključevanje novih članov, zlasti iz vrst mladine, je bilo storjenega premalo. Organizacija je bila preveč zaprta vase. Zato bo
coic OiSL iUa-S a
ena prvih nalog organizacije, da se bo povečala.
Razpravljali so tudi o drugih nalogah, izvolili štiri delegate za občinsko konferenco Zveze komunistov in predlagali enega kandidata za občinski komite ZK.	—r
■■• •
- * _______________________________
Ozimnica iz jurčkov
^©tošnjo jesen so jurčki v °~®Qovih ribniške občine bo-^ »brodili. Nabiralci gob * nabrali toliko jurčkov kot °olS0 ne. Posebno veliko p te bilo v gozdovih Male s re. Marsikateri Ribničan si napravil pravo ozimnico Jurčki, ki bodo v zimskih psecih prišli zelo prav. Za-nih*1*70 ^e* J® v polet-
Eni so dali, drugi molčijo
Kmetje z območja ribniške osnovne šole so se pred časom zavezali prispevati les za novo šolo. Nekateri so obljubo izpolnili lani, drugi letos, nekateri pa so nanjo pozabili. Do zdaj so pripeljali kmetje za šolo okrog 60 m3 lesa. Ker je dokončanje šole odvisno od lastnih moči, bi bilo prav, ko bi vsi kmetje svojo dolžnost izpolnili, tako kot jo redno izpolnjujejo vsi zaposleni delavci in uslužbenci že dve leti, ko vsak mesec odvajajo krajevni samoprispevek za novo šolo v višini 3,5 odst. od zaslužka. Zatorej naj bi kmetje, to je tisti, ki lesa še niso pripeljali, to storili čimprej.
in Kovinarskem podjetju. Za Gradbenika bo verjetno edina rešitev redna likvidacija, dejavnost podjetja pa naj bi prevzelo stanovanj-sko-komunalno podjetje. S tem bi prišlo do reorganizacije tudi v stanovanj sko-ko-munalnem podjetju. Podjetje bi bilo razdeljeno na obrate: zidarski obrat, opekarna, komunala in druge. V Kovinarskem podjetju, ki je zašlo v težave, pa naj bi takoj ukrepali.
Vsekakor drži ugotovitev članov sveta KS, da je v ribniški občini potrebna povezanost med podjetji. Sedaj je pa tako, da so izolirana, kot da deluje vsako na drugem koncu Slovenije. To pa je kraju in občini samo v škodo. Doslej še od nobenega podjetja ni prišla pobuda za združevanje sredstev za formiranje skupnega sklada, iz katerega bi črpalo finančna sredstva podjetje, če bi prišlo v zagato. Tako dopuščamo, da podjetja izginjajo; začelo se je z gostinskim podjetjem, to se obetfi Gradbeniku. Kdo bo naslednji?
Z novim letom preneha veljati odlok o krajevnem samoprispevku. S tem bodo usahnili tudi viri za dograditev šole v Ribnici. Na seji je bilo občinski skupščini predlagano, naj sprejme predpis oz. odlok, po kate-
nih
Mesecih
gob zelo malo, . r Pa je narava nadoknadi-,a v jeseni.	-r
delavska
UNIVERZA
POROČA
enotedenski tečaj o higi-minimumu
5SjwS,“. .■
fežilr Izpita> končan. Ude
Iz slabe poti bodo naredili cesto
Občani zgradili del ceste — Pomagati bo morala tudi občina — Sedanja delitev dotacij ni bila spodbudna
ki je bil vse delavce stroke, ki ni-
ijučn83 Je 38 tečaJnlkov oktobra.1 OrI,eiai sa
toh!i ar —	_____.	—
han?- ®lu*atelji se uče ku
_ Ja, nniilro
um bodo Jutri.
Oktobra.
za pridobitev naziva tobrl <lar se Je začel 3. ok-
go^^auka o prehrani, bla-
ln
tehn»Tlva> organizacije
Poslovanja, strežbe,
pijač, kletarstva, Tečaj bo trajal
turiryanja
pS* iw-
Se za varstvo pri delu m n **^1 novembra. Zaseb-
^oS jalci S« bodo obl‘
cleloA,' 100 ur, slušatelji iz 140 Ur 1 organizacij pa kar
Letos so na območju krajevne skupnosti Gregor popravili vaščani 4,5 km ceste od Zadnikov do Vintarjev, ki doslej ni bila prevozna za motorna vozila. Vaščani štirih vasi (18 hiš) so prispevali za popravilo vsak po približno 150 prostovoljnih delovnih ur, krajevna skupnost pa 300.000 S din.
Zdaj bi bilo treba usposo biti za avtomobilski promet še okoli 2 km poljske poti od Perovega do Zadnikov. Tako bi te odročne vasi le dobile zadovoljivo prometno zvezo s Sodražico in Ribnico, od koder bi lahko prihajala v te kraje zdravnik in veterinar Seveda bi ljudje potem tudi lažje prodajali svoje pridelke, razen tega bi kraje odprli turizmu.
Slemena so namreč blizu glavne ceste Ljubljana—Kočevje. Tu so primerni tereni za smučanje, kraške jame, gozdovi z divjadjo itd. Na Slemenih raste zelo dobro
in edino tu na zahodnem Dolenjskem tudi — češnje. S Slemen je lep razgled po Ribniški dolini, na Kamniške planine in Triglav. Domačini so zelo ljubeznivi.
Ljudje se zavedajo, da jim je dobra cestna zveza s svetom potrebna, zato odstopajo zemljo za cesto celo brezplačno. Seveda pa domačini sami ne bodo mogli narediti vsega. Pomagati jim bo morala tudi občinska skupščina, ki bi morala dajati več dotacij tistim krajevnim skupnostim, kjer se občani sami prizadevajo in prispevajo za komunalno urejenost svojega območja. Dosedanja delitev dotacij krajevnim skupnostim z ozirom na število prebivalstva, verjetno ni pravična, prav gotovo pa ni spodbudna, saj Je bil denar razdeljen z ozirom na število prebivalcev v posamezni krajevni skupnosti (potrebe niso bile upoštevane) in ne glede na to, koliko so
rem bi morali vsi posestniki in tisti, ki so bili doslej izvzeti od plačila krajevnega samoprispevka za šolo, plačevati prispevek za šolo. Na ta način bomo zbrali denar za dograditev šole v Ribnici in Sodražici ter novo šolo v Loškem potoku.
Nadalje so razpravljali o urbanističnem načrtu Ribnice, ki je bil dalj časa razgrnjen in bo sedaj dan v potrditev občinski skupščini. Da bo v bodoče med krajevno skupnostjo in stanovanj-sko-komunalnim podjetjem pri urejanju komunalnih naprav večje sodelovanje, je svet izvolil posebno komisijo, ki bo soodločala pri uporabi sredstev, zbirajočih se iz prispevkov za uporabo mestnega zemljišča.
Kritizirali so poslovanje podjetja »Elektro«, ker je bila glavna ulica v centru Ribnice ponoči dalj časa v temi. Prav tako so kritizirali pristojne za ceste, ker ne vidijo lukenj na cesti. Pločniki so bili pred časom zaradi preureditvenih del prekopani, niso pa jih še do danes popravili.	-r
sadje, kostanj, gobe, orehi, za komunalno ureditev svo-
jega območja pripravljeni prispevati občani (kar ni spodbujalo občanov, da bi čimveč prispevali sami in tako čimprej rešili svoje komunalne težave).
Ribniški upokojenci v Piranu
8. oktobra so ribniški upokojenci šli na izlet v Piran ln tako vrnili obisk piranskim upokojencem, ki so predtem obiskali Ribnico. Ribniški upokojenci so sd spotoma ogledali kraške lepote okoli Cerknice in druge zanimivosti.
Telovadba za odrasle
Partizan Ribnica misli tudi na odrasle prebivalce. V domu Partizana v Ribnici bo vsak četrtek zvečer telovadna ura za vse ljubitelje te vrste rekreacije. Pobuda je hvalevredna ln želimo, da bd imela velik odziv med Ribničani in Ribničankami.
—r
Ta pa zna!
Ima osebni avtomobil. Vozi ga že dolgo. Ima tudi vozniški izpit in izkaznico šoferja B kategorije.
Do sem je vse prav.
Zahotelo se mu je zaslužka s tovornim avtomobilom, vendar bi moral imeti izpit za C kategorijo. Prijavil se je za izpit.
Do sem je vse prav.
Na izpitu je padel, ker je imel 13 napak v nalogi iz prometnih predpisov in znakov, kakor je ugotovila izpitna komisija za občini Ribnica in Kočevje.
Tudi do sem je vse prav.
Prav pa ni, da človek s takim šibkim znanjem prometnih predpisov še naprej vozi osebni avtomobil, čeprav ima izkaznico za šoferja B kategorije.
V Loškem potoku premalo kruha
V Loškem potoku in okolici primanjkuje kruha. Ljudje se sprašujejo, kdo je kriv: ali oni ali trgovina? Pravijo, da bi kruh lahko vozili iz Ljubljane, če ne gre drugače.
Slavje na Grmadi
Turistično društvo v Velikih Poljanah je 14. oktobra ob svoji desetletnici pogostilo na Grmadi požrtvovalne člane in članice. Ob tej priložnosti so reikili, da bi bilo potrebno vzdrževati cesto iz Ortneka na Vrh pod Grmado.
S kolesom iz Ribnice v Sodražico
7. oktobra so osnovna šola Ribnica, komisija za prometno varnost in postaja milice organizirali za šolarje kolesarje vožnjo pod strokovnim nadzorstvom iz Ribnice v Sodražico. Na vožnji, ki so jo tudi ocenjevali, so bili najboljši učenca Marko Oblak, Ivanka Andoljšek, Štefan Rus in Mirko Vautar. Poučne akcije se je udede-žilo 28 dečkov in 9 deklic. Vožnjo kolesarjvev je spremljal tudi predsednik AMD Ribnica Danilo Mohar.
Občina za načrte jam
Ribniški jamarski klub, ki dela tudi na območju občine Kočevje, je v teh dneh izdelal za občinsko skupščino Kočevje načrte »Mulcove jame« pri Rajndodu in črne ter Koblerske jame pri Koblerjih. Občinska skupščina bo načrte teh jam in še nekaterih drugih odkupila. Skupščina je namreč zainteresirana za načrte vseh zanimivih jam, saj namerava vsaj eno (ko bo imela na razpolago denar) usposobiti za turistične oglede.
Volitve, imenovanja
V iniciativni odbor za reorganizacijo zdravstvene službe v občinah Kočevje in Ribnica so imenovani:
iz občine Ribnica: Nada Blatnik, Stane Košir, Ljuba Mate, dr. Ciril Kumelj, dr. Božidar Voljč, dr. Bogomir Fegic in mr. ph. Valerija Vučkovič;
iz občine Kočevje: dr. Milan Cilenšek, dr. Marko Vizjak, dr. Mihael Petrovič, inž. Ciril štrumbelj, Anton Kovačič, Dominik Trobentar in mr. ph. Anica Lovšin-Podržaj.
Odbor se je že sestal in izvolil za predsednika dr. Mihaela Petroviča za njegovega namestnika Staneta Koširja, za tajnika pa je bil imenovan Emil Lorber iz Kočevja.
Iniciativni odbor je izvolil komisije za posamezna delovna področja, in sicer: komisijo za organizacijo zdravstvene in lekarniške službe ter sistematizacijo delovnih mest — predsednik dr. Mi-rain Cilenšek; komisijo za ekonomsko finančna vprašanja — predsednik Vinko Mate in komisijo za ustanovitveni akt in ostale interne predpise (statut, pravilniki itd.) — predsednik Emil Lorber.
Higienski aktivi v Sodražici
V tednu otroka je delo podmladka RK v osnovni šoli Sodražica precej zaživelo. V razredih smo izvolili higienske aktive, ki bodo skrbeli za red in snago, sobe pa bomo okrasili z lončnicami. Na konferenci podmladka (6. oktobra) je v. d. ravnateljice Zinka Benulič govorila o pomenu tedna otroka, nato pa smo izvolili v podmladku novo vodstvo. Tajnica novega odbora je prebrala delovni načrt. Predlagali smo, da bi v jeseni zbirali poljske pridelke in sadje za šolsko mlečno kuhinjo. V podmladek smo sprejeli učence prvega razreda.
ANDREJA ARKO
učenka 7. r Sodražica
£
REŠETO
Več sodelovanja z armado
V torek dopoldne so obiskali spomenike NOB v Črnomlju in okolicd predstavniki JLA, - družbeno-političnih organizacij in Sol. Pred spomenike so položili vence, ob tej priložnosti pa so goste iz JLA seznanili z novejšo zgodovino Bele krajine. Predstavniki organizacij, občinske skupščine in JLA so se dogovorili za tesnejše sodelovanje. Tako bo že v kratkem organiziranih več razgovorov, predavanj in kulturnih prireditev.
Lep sindikalni izlet
V nedeljo, 8. oktobra, je sindikalna podružnica službe družbenega knjigovodstva in komunalne banke Črnomelj organizirala izlet v Prelesje. Ugotovili so, da Poljanske doline ob Kolpi še ni oskrunila civilizacija. Udeleženci izleta so se vrnili z najlepšimi spomini na lepoto teh krajev.
K. W.
Dobličica ni smetišče!
Stara črnomaljska navada je, da meščani odpadke in smeti puščajo v bregu nad Dobličico, zato je tamkajšnje okolje vse prej kot podoba mesta.
Dobličico pa nekateri sploh smatrajo za najprimernejše odlagališče smeti, ne glede na to, kakšna je voda. V torek pred 14 dnevi smo videli tovornjak, ki se je ustavil na malem mostu. Imel je številko 306-71. Iz njega je izstopil človek, dvakrat oberoč zgrabil odpadni material in ga vrgel v vodo. Ne samo da je tako početje brezobzirno do stanovalcev Loke, je tudi v nasprotju z občinskim odlokom. Pa se je kršiteljem že kdaj skrivil las?
»Albanijo« nadzidavajo
Gostilna Miiller v Loki, znana pod imenom »Albanija«, je že dalj časa zaradi popravil zaprta- Lastnik se je odločil stavbo dvigniti za eno nadstropje, s čimer bo pridobil precej gostinskega prostora. Preureditvana dela lepo napredujejo, tako da bo gostilna spet odprta že v začetku novembra, ko bo mošt postal vino.
Kaj bo šele spomladi!
Cesta skozi Loko, ki pelje proti Adlešičem, je zaradi globokih jam že zdaj skoraj neprevozna. Občani vedo, da bi jo morali takoj popraviti, sicer spomladi na njej sploh ne bo več možen promet. Videti pa je, da so pristojni za vzdrževanje te ceste drugačnega mnenja, ker se zanjo sploh ne zmenijo...
BREZ DRUŽBENE POMOČI GASILCI NE MOREJO BITI USPEŠNI
Skoraj golih rok čakajo požara
Gradnja gasilskega doma se je v Črnomlju začela, toda s tem problemi gasilstva ne bodo rešeni — »Nimamo avtomobila in ne potrebne opreme, samo z dobro voljo pa ni mogoče gasiti« pravi tajnik občinske gasilske
zveze Gabro Lumbar
Na večjem travniku v bližini podjetja ZORA, kjer je bila nekdaj projektirana železniška proga, so začeli graditi črnomaljski gasilski dom. Občinski gasilski sklad je dobil 18 milijonov S din posojila pri zavarovalni skupnosti, okoli 10 milijonov S din na leto pa bodo zbrali s krajevnim samoprispevkom. To so sicer precejšnje vsote, vendar bo gradnja okoli 100 milijonov zato bodo stavbo gradili postopoma.
Predvideno je, da bo letos podjetje	BEGRAD	zgradilo
stavbo do	strehe, če	bo ugo-
dno vreme V načrtu, ki ga je že pred več leti izdelalo
. .	„	..	..	..	...	,	0. .   novomeško Projektivno pod-
Anica	iz	Damlja,	Manja,	Katica	m	Vinko s	Sinjega	. t- .	bila ^	drugih
Vrha,	Darinka	iz	Drage	in	njihove	mame so	pretekli	J [orov	predvidena	še dvo-
cetrtek takole izbirah v trgovini VELETEKSTIL v
Črnomlju (Foto: Ria Bač er)	-------------------------
ZGLEDEN PRIMER! ZGLEDEN PRIMER! ZGLEDEN PRIMER!
Razdelili za poldrugi milijon oblek!
Podjetje Veletekstil iz Ljubljane je te dni brezplačno razdelilo vsem šolarjem iz vasi Marindol ter s področja Sinjega vrha vsakemu za 14.000 Sdin oblačil - Prišli so v trgovino in izbirali!
Otroci, prav tako pa njihovi starši so Veletekstilu iskreno hvaležni za izdatno zimsko pomoč, saj šolarjem ne bo treba v najhujšem mrazu prezebati v šolskih klopeh.
rana za prireditve in stanovanje za hišnika, toda to dvoje bodo zaenkrat opustili. Zgrajene bodo le 4 garaže, 1 pisarna ter gasilski stolp.
Razmere gasilstva v občini se z gradnjo gasilskega doma izboljšujejo, še vedno pa bo ostalo odprto vprašanje opremljenosti gasilcev. Tajnik občinske gasilske zve-veljala ze Gabro Lumbar je o tem S din, povedal:
— Na področju črnomaljske občine deluje 32 prostovoljnih gasilskih društev, razen tega imajo gasilske čete na Rudniku, v podjetju ZO RA in v semiški Iskri. Najslabše stanje je v ZORI, kjer imajo zelo slabe preventivne naprave, prav tam pa je največja možnost, da izbruhne požar. Oprema naših gasilskih društev je povsod slaba: imamo 28 motornih brizgaln in 5 ročnih, najslabše pa je stanje v Črnomlju. Vso opremo in neraben gasilski avtomobil imamo strpano v neprimernem skladišču. Če gori, moramo najprej iz prostora spraviti avto, da lahko pridemo do opreme. Ta pa je tako pomanjkljiva, da bi prišlo do prave katastrofe, če bi na primer začelo goreti v kateri od stolpnic. Nimamo dovolj
lestev in ne skakalnega prta ter mnogo premalo vrvi, medtem ko naprav za gašenje vnetljivih snovi sploh nimamo. Črnomaljski gasilci so sicer požrtvovalni, imajo dobro voljo, toda s tem večjega požara ni mogoče gasi' ti. Res pa je tudi to, da imajo premalo vaj, zato niso dobro izvežbani. O navedenih težavah smo že neštetokrat razpravljali tako v okviru črnomaljskega gasilskega društva kot na občinski gasilski zvezi, toda stanje je še zmeraj enako. Ob dograditvi gasilskega doma bomo sicer mnogo na boljšem, kljub temu pa še dolgo ne bomo mogli govoriti o urejenih razmerah.
Vinica: sejmi dobro obiskani
Vsak prvi ponedeljek po !• in 15. v mesecu imajo na Vinici redne sejme, ki so vselej zelo dobro obiskani. Nakupovalci prihajajo z vseh strani, največ pa je med njimi zasebnih mesarjev z R®^ ke. Zadnje čase je na P1-0^ precej telet po 860 do 9®° Sdin kilogram, medtem k° so prašički poceni. Prodajajo jih po 500 do 540 Sdin kilogram žive teže.
Veselo presenečenje je za otroke iz najbolj oddaljenih in siromašnih krajev v črnomaljski občini pripravilo ljubljansko podjetje Veletekstil s svojo odločitvijo, da prispeva za poldrag milijon oblačil.
Novi direktor podjetja mr. ekon. Jože Pogačnik je dal za to dobrodelno akcijo pobudo, centralni delavski svet podjetja pa je predlog sprejel in dotočil, da bodo pomoči podjetja deležni otroci iz črnomaljske občine, kjer
ima Veletekstil tudi svojo trgovino.
šef prodajalne v Črnomlju Janko Vranešič se je nato s sodelovanjem občine dogovoril, da bodo pomagali otrokom iz Marindola in Sinjega
Na javni tribuni več kot 400 ljudi
sezname otrok, te pa so otroci že začeli prihajati po darila. Vsak je lahko izbral za 14.000 S din blaga, kar je pač hotel. Večina se je odločila za bunde in hlače, za jope, obleke in plašče ter toplo perilo.
Nima smisla z glavo skozi zid!
Kaj bo z opuščeno šolsko stavbo v Petrovi vasi, bo treba vendarle odločiti - Občina predlaga eno, vaščani drugo
vrha. Sole so v trgovino po- Pretekli teden so imeli v Črnomlju v gosteh predsednika republiške konfe* slale sezname otrok, te dni rence SZDL Janeza Vipotnika — Dopoldne je sodeloval pri ustanovitvi
sekcije za mednarodne odnose, popoldne se je pogovarjal s predstavniki občine, organizacij in večjih kolektivov, zvečer pa je vodil javno tribuno
v prosvetnem domu
sklenila podobne tribune organizirati še v nekaterih večjih krajevnih središčih.
V Žuničih gradijo trgovino
Krajevna skupnost AdleSi^ gradi skupno s kmetijsko z drago Črnomelj v žuničih cta.vVftn Irier bOStB trgO ..
Odkar so pred leti ukinili osnovno šolo v Petrovi vasi pri Črnomlju, je med delom vaščanov in občinsko skupščino Črnomelj nesoglasje. Stavba je občinska last, občina jo mora vzdrževati, in ker stoji neizkoriščena, so predlagali, naj bi stanovanje prodali najugodnejšemu po-
nudniku, veliko učilnico pa bi pustili krajevni organizaciji SZDL za sestanke in vaške prireditve. Z delom izku-
Dva pomembna dogodka so prejšnji ponedeljek zabeležili v Črnomlju:	dopoldne so
ustanovili pri občinski konferenci SZDL sekcijo za mednarodne odnose, zvečer pa so imeli zelo dobro obiskano javno tribuno.
Ob tej priložnosti so imeli v gosteh predsednika republiške konference SZDL Janeza Vipotnika, ki je podal uvodne misli pri ustanovitvi domače sekcije za mednarodne odnose, zatem pa je bil še na sestanku z
mednarodnih odnosih, katere se je udeležilo več kot 400 občanov iz mesta in okoliških vasi. Tudi tu je predsednik republiške konference SZDL obširno govoril o mednarodnih dogodkih, zlasti o krizi na Bližnjem vzhodu in stališčih Jugoslavije do tega vprašanja. Številni udeleženci so stavljali vprašanja, na katera so sproti dobili odgovore.
V nadaljevanju tribune je poslanec socialnozdravstve-
čjo stavbo, kjer bosta na in bife. Občani so z
sami okoli tri milijone samoprispevka, ostala
brali
Sdin
sred-
J0 Ull *	t\T\Xm
Ske prireditve, z aeiom izku- se na sesuuiKu z vodstvi ne|p z*>ora	dr. Albin stva pa bo prispevala
pička je občina celo priprav- vseh občinskih družbeno-poli- Pečaver Pojasnjeval osnutek ga. stavba, ki je že pod » r. y	... r fT .	 ,	-	.----.	nnv«o-a «»kon# n Mirftvshvp. jj0 50 najiepša v vasi m ^
ČRNOMALJSKI DROBIR
■ V ČRNOMLJU VEČKRAT ■manjka kruha, tako je bilo tudi v torek, 10. oktobra, ko so pekarno te ob 9. uri dopoldne zaprli. Ker se zgodi, da ob ponedeljkih prodajo tudi kakSno štruco od sobotne peke, kaie, da raonere v pekami niso urejene. Potro&nikl se zaradi tega prito-
bJo in telijo, da bi vodstvo odpravilo pomanjkljivosti.
■ VCAS1II JE BILO TAKO, da
•o po plesih ali veselicah fantje spremljali dekleta domov, sedaj pa so to vlogo prevzela nekatera dekleta. Tako Je bilo na nedeljskem plesu v »Grčiji«, ko so nekatera dekleta kar trikrat spremljala fante domov in se spot > drugimi vrnile na ples. So hotele s tem uveljaviti svojo enakopravnost?
B STOPNICE PRI MOSTU v Loto v glavnem končane, delajo le še ograjo, nakar bo dostop
na spodnji most mnogo varnejši. Občani bodo to najbolj občutili v zimskem času, saj so bili ob poledicah vselej v nevarnosti. Sanjkanje bo z novimi stopnicami tod onemogočeno.
■ ZIDARSKA IN TESARSKA DELA so na strehi kulturnega doma v Črnomlju te končana. Ko bodo opravili svoje še kleparji, bo dolgoletni problem s popravili odpadel. Prihodnje leto bodo prekrili le Se del strehe, ki Je krit s cementno opeko.
■ KINO VSTOPNICE bodo od
dražje. Njih cena rasla na 400 Sdin zato, ker Je moral zavod za kultumo-prosvet-no dejavnost zamenjati ktnema-skopsko platno za predvajanje filmov, pot robna pa so še druga vzdrževalna dela. Ker bo na novem platnu predvajanje filmov boljše, se obiskovalci kina zaradi višje cene najbrž ne bodo preveč pritotovall.
novembra naprej za 100 Sdin bo od 300 na-
ljena lepo opremiti družbeni prostor, toda nekaterim vaščanom to ni dovolj: hočejo vso stavbo zase in pika! Ker menijo, da jim hoče občina narediti krivico, so pred kratkim pisali izvršnemu svetu.
Tisti, ki se prodaji stavbe upirajo, ne pomislijo, da vaška organizacija SZDL s celo hišo sploh nima kaj početi. Vprašanje je tudi, kdo bi stavbo vzdrževal. Morda Socialistična zveza? Ta nima toliko sredstev!
Verjetno gre pri vsej zade vi spet za trmo, s katero v Petrovi vasi že od nekdaj niso skregani. Ker pa so že začeli pisariti naokrog, bi bilo le pametno, če bi se čimprej sestali predstavniki vaških organizacij in občinske skupščine, da bi enkrat za vselej odločili, kaj bo z opuščeno šolo. Od stanja, kakršno Je zdaj, pa nima nihče nič.
KOVICE OTj
ČmomaJ^sfm komurut
MALI OGLAS,
Ki ga objavite * Dolenjskem listu 1- eanesljiv uspeh' Pre >ere ga 130 tisoč gospodinj, vdovcev, kmetovalcev dljskov uslužbenk tn vojakov doma tn po svetu! — Poskusi tal
tičnih organizacij, predstavniki občine in večjih podjetij. Razpravljali so o posameznih gospodarskih organizacijah, njihovih težavah in možnostih za nadaljnji razvoj. Tovariša Vipotnika so Črnomaljci seznanili z načinom financiranja javnih del v občini, pri katerem sodelujejo vsi občani, kar je zelo pohvalil.
Zvečer je bila v prosvetnem domu javna tribuna o
OBIŠČITE
KAVARNO RESTAVRACIJO IN KLETNO RESTAVRACIJO HOTELA
METROPOL
NOVO MESTO pri avtobusni postaji
novega zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov, kar je bila za udeležence tribune prav tako privlačna tema.
Ker so tokrat občani pokazali za mednarodna vprašanja tolikšno zanimanje, je občinska konferenca SZDL
meni veliko pridobitev
stilne do zdaj v
2tiničib
sploh ni bilo, trgovina P» poslovala z zelo skrornn biro v neki zasebni bisi-čani tamkajšnjih krajev Jo da bo trgovina ze odprta.
Skoz okno mečejo devize
V semišketn obrtnem ser-
rekla-
vah ni dobilo nobene^. ^ visu smo že pred dvema le- macije, pa vendar km ^jgju, toma začeli s poskusno pro- vedno raje segajo po ^^00» izvodnjo žetvenih naprav za čeprav Je uvožena italijanske kosilnice »Alpina«, naprava za 25.000 S a do-Napravo so preizkusili stro- ja od domače. Polovi kovnjaki Agrotehnike iz Ljubljane in so jo ocenili kot primernejšo za naše razmere od uvožene. Tudi kmetovalci, ki so semiški priklju ček že kupili, nimajo nobe nih prigovorov. Podjetje tu di pri 300 iadelanih napra-
mačih priključkov sm° dali na Dolenjskem, lahlloto
na	__
njihovo pomočjo * ^vrš*' požanjejo tudi večje ir' 10 ne. Njivo, na M«*1 JI J« 12 tanjic vso dop°,'fS ' »Alpina« požela v
FRANC DEi
Metrsko blago, posteljnino, konfekcijo preproge nudi na 8-mesečno brezobres odplačilo
UelcieUstil - ČRNOMEU
Juliju Kopiniču v slovo
Pred. dnevi je pokojnega Juleta Kopiniča iz Metlike spremilo na poslednji poti več kot tisoč ljudi, kar je dokaz, kako je njegova smrt prizadela številne znance, prijatelje in soborce v vsej Beli krajini.
V imenu mestne organizacije Zveze borcev se je pred domačo hišo od pokojnega poslovil Božidar Flajšman, ob odprtem grobu pa je o njegovih zaslugah in življenju obširno govoril še predsednik ObO ZZB Franc Jak-Ijevič.
Komaj 60 let star je Julij Kopinič omahnil v smrt za-radi zahrbtne in trdovratne bolezni, tako da ni mogel uživati zasluženega pokoja. Njegovi prijatelji in soborci se ga bodo vselej spominja? li kot enega najzvestejših sinov domovine, ki je začel že teta 1941 sodelovati z osvo-
bodilnim gibanjem. Bil je tudi odposlanec kočevskega zbora, kasneje sekretar mestnega odbora OF, leta 1944 pa je stopil v vrste aktivnih borcev NOV.
Po vojni je vsa leta sodeloval pri izgradnji domovine. Sprva je bil poverjenik za finance na bivšem OLO Črnomelj, nato tajnik metliške občine, končno pa je postal direktor žitnih silosov v Rosalnicah in Gradcu, kjer je služboval vse do upokojitve. Ves čas je sodeloval tudi v Zvezi komunistov in drugih organizacijah, posebno pa v občinskem odboru Zveze borcev.
Z izredno lepim pogrebom so se Metličani dostojno poslovili od enega najzaslužnejših občanov ter mu izkazali poslednjo čast, kakršno je zaradi svojega dela tudi zaslužil.
Stvar je resna, pravijo Metličani, ko ogledujejo veliko nastajajočo stavbo, kjer bo nova mesnica in samopostrežna trgovina. Gradnja lepo napreduje, vendar se ljudem zdi komaj verjetno, da bo odprta že prihodnji mesec. (Foto: Ria Bačer)
Sestanki zaradi davčnih odpisov
čeprav so posamezni oškodovanci takoj po julijski toči že prijavili škodo, bodo mo-
Bo Marija prva inženirka v KOMETU?
Marija Orlič je že iz gimnazijskih let pravzaprav Kojotova. Kakor se čudno sliši, je vendarle res. Zgodbo nenavadne mladosti je povedala sama:
— Starši so mi umrli, ko sem bila še v osemletki, nakar so za nas, 3 nedorasle sestre, poskrbeli kolektivi iz Metlike. Mene je vzelo pod-Mje KOMET, Anico tovarna BETI, Sonjo občinska skupščina, malega bratca pa so skrbniku Bračiki.
Po končani gimnaziji so me dali v višjo tehnično konfekcijsko šolo v Zagreb. Kolektiv Kometa mi je ves čas dajal štipendijo, kupova-so mi učila, obleko in sploh vse, kar sem potrebo-vala. Zelo lepo so skrbeli za-me, prav taiko za obe sestri v kolektivih, kjer so zanju Prevzeli skrb.
Letos sem šolanje končala. f6 od marca delam v pod-Mju. Sprva sem delala na Vseh strojih, da sem spozna-
v osnovno šolo, Anica pa še študira. Kar lepo se imamo. Mori me edinole misel na diplomo. Že zdavnaj bi jo lahko naredila, a sem odlašala. Do zime pa moram tudi to urediti...
Marija Orlič je zdaj edina strokovna moč v proizvodnji, ki se je redno šolala. Prihodnje leto pa bo KOMET dobil še nefkaj novih strokovnjakov, katerih šolanje plačuje.	R.
rali to storiti še enkrat na sestankih, ki jih bodo organizirali po vaseh. Prizadeti bodo morali s seboj prinesti posestne liste, nakar bo komisija sproti določala, komu in koliko občinskih dajatev lahko odpišejo.
2al postopka za odpisovanje davkov ni mogoče organizirati drugače, zato naj kmetovalci to z razumevanjem sprejmejo. Ob tem pa bi jih opozorili še na dejstvo, da ostanejo vse druge
S SOBOTNE SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE METLIKA
Davčna politika je dobila podporo
Odborniki obeh zborov metliške skupščine so razpravljali o stanju občinskega proračuna ob zaključku tričetrtletja ter podprli prizadevanja uprave za dohodke, da bi izterjala zaostanke - Sprejeli so tudi nekaj odlokov ter izglasovali listo predlaganih v svet medobčinskega zdravstvenega centra, ki je bila na prejšnji seji zavrnjena
Orličevi otroci sPet skupen dom.
imajo
la
proizvodni proces, zdaj
V odsotnosti predsednika občinske skupščine Petra Vujčiča je sejo vodil podpredsednik Slavo Prevaljšek. Najprej so o&bomike seznanili s stanjem občinskega proračuna ob zaključku tričetrtletja, ki izkazuje za 5,38 odst. manj dohodkov kot je bilo planirano. Na premajhen dotok sredstev je vplivalo več dejavnikov: prispevek iz delovnega razmerja je za 16 odst. manjši, ker večina delovnih organizacij ni zviševala osebnih dohodkov; prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti pa zaostaja za skoraj 23 odst. zaradi nerednega plačevanja, medtem ko nekatere druge vrste dohodkov občinskega proračuna izkazujejo celo več vplačil, kot so računali. Tak primer je pri prometnem davku od zasebnikov, ki je znatno narasel zaradi večjega števila avtoprevoznikov.
Ker ni bilo predvidenega dotoka sredstev v občinskem proračunu, tudi izdatkov ni-
lo ugotovljeno, da so pri financiranju nekatere potrošniške proračune bolj, druge manj prikrajšali, je bilo sklenjeno, naj uprava za dohodke prouči nesorazmerja In do konca leta nakazuje sredstva vsem z enakim odstotkom odtegljaja.
V nadaljevanju seje so sprejeli odlok o prepovedi gojenja črnega ribeza, prepovedali so pašo na steljnikih v katastrskih občinah Primo-stek in Podzemelj. Sledila so poročila o zaključnem računu davkov in prispevkov aa lansko leto ter poročila o poslovanju skladov, katere so odborniki soglasno potrdili.
Po informaciji o škodi, ki jo je prizadejala toča, in re-
ševanju več imovinskoprav-nih zadev je prišlo do zanimivega razpleta seje v zadnji točki dnevnega reda, ko je biilo na vrsti glasovanje o imenovanju sveta zdravstvenega centra Novo mesto. O tem so odborniki razpravljali že na julijski seji v Gradcu, toda tedaj liste niso izglasovali, ker o zadevi niso bili pravilno obveščeni. Ko pa jim je tokrat republiški poslanec dr. Albin Pečaver pojasnil, da so bili v zmoti, so mu brez zadržkov verjeli, tako da je nasprotnik liste dr. Evgen Bienemfeld ostal osamljen. Vsi drugi odborniki pa so glasovali za predlagani sestav medobčinskega zdravstvenega centra.
Izbira je le: črni ribez ali bor
Vse grmičevje črnega ribeza bodo morali na področju metliške občine iztrebiti
dajatve, ki niso v občinski pristojnosti, neizpremenjene.
Ocenjevalne komisije bodo obiskale kraje takole:
23. X. od 7. do 14. ure Sela pri Jugorju. Sestanek bo v stari šoli za vasi: Jugorje, Mačkovec, Božič vrh in Ške-mljevec.
23. X. od 7. do 14. ure na Lokvici v vaški hiši za vasi: Trnovec, Dolnja in Gornja Lokvica.
25. X. od 7. do 14. ure pri Brunskoletu na Hrastu za vasi: Hrast, Ravnace, Drage in Dole.
25. X. od 11. do 14. ure bodo delali na Suhorju in popisovali škodo za Gorenji in Dolenji Suhor. Komisija bo v gostilni Jelenič.
25. X. od 7. do 14. ure v Rosalnicah v gasilskem domu. Popisovali bodo škodo za Rosalnice, čurile in Radoviče.
27. X. bodo delale komisije v naslednjih krajih: v Dra-gomlji vasi v vaški hiši od 7. do 10. ure. V Bereči vasi v vaški hiši od 10. do 12. ure. V Bušinji vasi pri Tom cu od 12. do 14. ure; na Primostku pri Stanku Bajuku od 7. do 10. ure; v Gr mu pri Moleku od 10. do 12. ure; v Zemlju pri Berkopcu od 12. do 14. ure.
30. X. bo komisija v vaseh: na Otoku pri Križanu od 7. do 10. ure; v Geršičih pri Tinetu Matkoviču od 10.30 do 12. ure; v Dobravicah pri Antonu Panjanu od 12. do 14. ure; v Krivoglavicah v gasilskem domu od 14. ure dalje.
Škodo, nastalo v Metliki, Križevski vasi in Svržakih, bodo popisovali v pisarni metliške občine 30. X. od 7. do 14. ure.
3. XI. bodo komisije v vaseh, Božakovo od 7. do 14. ure, Grabrovec od 7. do 10. ure, Bojanja vas od 10. do 12. ure, Siam na vas od 12. do 14. ure. Tu bodo sestanki v vaških hišah.
Kam so šla sredstva cestnega sklada
Upravni odbor cestnega sklada metliške občine je lani na treh sejah opravil svoje delo. Ustanovljen je bil z namenom, da bi v zagotovili sredstva za redno vzdrževanje cest in potov IV. reda na področju celotne občine. V lanskem letu je imel sklad dobrih 483.000 N din dohodkov, ki so bili razdeljeni takole: 20.500 N din so dobile krajevne skupnosti za vzdrževanje potov II. reda; 50.000 N din je dobilo komunalno podjetje za vzdrževanje cest IV. reda; belokranjsko gradbeno podjetje Črnomelj in razni zasebniki so računala za dobavo materiala 10.500 N din, Cestno podjetje Novo mesto je dobilo za vzdrževanje cest III. reda skoro 234.000 N din, ostalo pa je šlo za bančne stroške, prispevek za Skopje in energetiko.
Gre za špekulacijo?
Je to prav, da nekateri Metličani, ki so dobili nacionalizirano zemljo ▼ uporabo zastonj, zdaj zemljišče prodajajo po mastnih cenah? To vprašanje je na seji občinske skupščine Metlika zastavil odbornik Jože Rajk. Take primere so nato obsodili še nekateri drugi odborniki ter predlagali, naj občinska skupščina sprejme odlok (kot so to baje storile nekatere druge občine), da bi bila špekulacija z zemljo onemogočena. Zadeve niso razglabljali, ker ni bila na dnevnem redu, verjetno pa jo bodo razčistili na prihodnji seji.
Škoda tudi septembra
hu-
Ker je 8. septembra da toča ponovno nekatere vasi na metliškem področju, prav tako pa vinograde v hrvaški občini Ozalj, ki so last metliških občanov, so bili ljudje zbegani in niso vedeli, kje naj škodo prijavijo. Prizadeti so dobili pojasnilo na zadnji seji občinske skupščine, kjer so jim povedali, da marajo škodo prijaviti v občini, kjer stalno stanujejo.
Suhorsko pošto popravljajo
2e nekaj časa popravljajo delavci metliškega komunalnega podjetja poStno stavbo na Suharju. Pleskarji so se lotili oken to vrat, krovci strehe, tako da čaka na popravilo le še stranišče. S tem bodo opravljena najnujnejša dela na poštni stavbi.
že teihnologinja-normirka, so mogli uresničevati po pla-^fcajajo pa me za vodjo pri- nu — zaostajajo kar za 9,51 jfr&ve dela. Tudi na delu so Prijazni z menoj, za kar jim res hvaležna. v naši hiši smo si spet dom. Odkar sva s se-Sonjo v službi, sva vze-uomov brata, ki hodi še
odst.
V razpravi, ki se je zatem razvila, so odborniki potrdili politiko občinske uprave za dohodke, ki se je najresneje zavzela za izterjevanje zaostankov. Ker pa je bi-
V zadnjih letih je bilo na področju metliške občine okoli 67 hektarov površin zasajenih z zelenim borom. Ta drevesna vrsta je najprimernejša za izčrpano in zakisano stelj-niško površino, zato je v skupinah ali posamič pri-
Suhorski gasilci dobili brizgalno
Pokrovitelja prireditve Niko Belopavlovič in Alojzij Šavorn
nedelj°, 15. oktobra, so suhorski gasilci nepo-dan. Program ob pre-- nove brizgalne Je bil ob 14. uri, zaradi ** ^^stl pa so ga pričeli
^ajprej so člani poklicne Čete iz Novega me-
ških gasilcev »pod pokrovi-	velo.
teljstvom dragih domačinov Niko Belopavlovič Je med Nika Belopavloviča in Alojzi-	drugim rekel: »Z veseljem
ja Savoma«, kot Je pisalo na	sem se odzival vabilu, ker vi-
vabilih za to slavnost.	dim, da so ljudje pripravlje-
Prodsednik gasilcev Leo-	ni v nesreči priskočiti na po-
pold Nemanič je dal ob tej	moč. Moja želja in želja nas
priložnosti kratek zgodovin-	vseh je, da bi bila motorka
 _  ski pregled gasilstva na Su-	vedno pripravljena, pa niko-
Pokazali nekaj vaj: reše- horju. Poudaril je, da je bi-	li uporabljena.«
* 1® ljudi iz goreče hiše, ga-	la gasilska dejavnost tam do	Po	predaji motorne briz-
toodi požarov itd. Nato so	zdaj v zatonu, ker niso imeli	gafaie	je bilo v prosvetnem
j^ali nov0 gasilsko brizgal-	brizgalne, in da bo gasilstvo	domu	pozno v noč veselo ra-
°P®Tativni* desetini suhor- z novo brizgalno spet zaži- Janje.	M.	P.
mešana vsem večjim nasadom. Letos pa se je na nasadu zelenega bora v Dobravicah že pojavila nevarna bolezen — mehurjasta rja. Ugotovljeno je, da se bolezen širi lahko samo tam, kjer raste v bližini črni ribez.
Gozdarska služba je zato predlagala, naj nasade črnega ribeza uničijo, da bi ohranili zeleni bor. O tem je razpravljal že svet za kmetijstvo, na zadnji seji pa so o tem govorili tudi odborniki metliške skupščine.
Ko so videli, da pravzaprav ni druge izbire: ali gojiti ribez ali imeti bor, so sklenili, da bodo raje žrtvovali nekaj posamičnih grmičev črnega ribeza, zasajenega v raznih krajih občine. Izglasovali so občinski odlok, po kar terem je gojenje črnega ribeza v bodoče prepovedano.
SPREHOD PO METLIKI
■ KANALIZACIJA NA VINOGRADNIŠKI cesti je zaključena. Z nadaljnjimi deli so začasno prenehali, ker je ekipa, ki bo cesto asfaltiraj«, zaposlena drugje. Vsekakor upajo, da bo konec tega meseca ta del ceste dobil asfaltno prevleko.
■ METLIŠKE STREHE, na katerih Je debela toča v juliju pobila opeko, Se vedno prekrivajo. Minuli teden so pričeli z bobrovcem prekrivati Se preostale dele strehe metllflkega gradu, na katerem je toča potolkla okoli 15.000 opek. V tistem neurju je v gradu toča po-bila tudi čez 200 okenskih Sip.
■ BELOKRANJSKI MUZEJ SE
je lotil zaključnih del na devinski nekropoli na met BorStu. Urejene bodo terase, na katerih bodo posamezni ilirski in rimski grobovi označeni s grobo klesanimi kamni. Na nekaterih kamnih bodo tudi vklesani značilni predmeti, najdeni v posameznih
grobovih. Ves Bor&tek bo preurejen v arheološki gaj.
■ NOVO ZVOČNO OMARICO so pretekli teden montirali v met. liškem kinu. Doslej Je bil pod platnom nameščen navaden zvočnik, z novo aparaturo pa bodo tonski efekti, tako v višinskih kot nižinskih legah, pri&ll vse bolj do izraza.
■ S TRGATVIJO SO zasebni vinogradniki letos končali že proti koncu septembra, v vinogradih metllSke kmetijske zadruge na VI-nomeru pa bo trgali te sredi preteklega tedna. Obirali so Sentto-vrenko, kraljevino In žametno čr-nlno. Grozdje predelujejo v vino v glavnem na Vinomeru, ker proizvodni trakt piri novi vinski kleti v Metliki te ni do kraja opremljen.
■ KOSTANJA LETOS NI veliko, čeprav je spomladi, ko so drevesa cvetela, lepo kazal. Na trgu ponujajo redke prodajalke Miter kostanja po 150 Sdin, pa ga takoj razprodajo.
meHIšktetirfednik
NOGOMET
Bela krajina uspešna
Nogometna predstavnika v II. republiški ligi sta preteklo nedeljp imela različno srečo. Belokranjci so gostili Nanos, ki je zapustil Črnomelj s pol ducata zadetkov v mreži. To je bila zmaga, kakršne v Črnomlju že dolgo niso videli. Z manj sreče pa so nastopili Novo-meščani v Litiji, kjer jih je mlada ekipa domačinov odpravila z osmimi zadetki. V prvem delu igre je bilo srečanje izenačeno. Povsem nerazumljivo pa je. da so gostje v drugem delu prejeli kar sedem zadetkov. Za takšen poraz je potrebno poiskati krivca! TAKSNI IN PODOBNI »USPEHI« NE MEČEJO SAMO SLABO LUC NA NOGOMETAŠE, AMPAK ŠKODUJEJO NOVOMEŠKEMU ŠPORTU KOT CELOTI. S posebno pozornostjo spremljamo rast mladih nogometašev v Kočevju. Kot kaže, jc začrtana pot pravilna. Krčani krepko vadijo in dosegajo pomembne zmage.
Beli krajina : Nanos 6:0
To nedeljo so prišli gledalca na stadionu v Loki na svoj račun. Po nekaj tekmah, ki so se konča, le samo z enim zadetkom, so videli šest lepih zadetkov razpoloženih domačih strelcev. S to tekmo so si nogometaši Bele krajine zelo popravili stanje, vendar so na lestvici kljub visoki zmagi padli s 7. na 8. mesto.
Strele za domačine so dali: Kopanja In J. Zunič po 2 ter Švajger in Frfolja po enega.
Latemer
Radeče : Senovo 3:2
V srečanju celjske nogometne podzveze je ekipa Senovega izgubila z nogometaši iz Radeč. Srečanje ni bilo na posebni višini in je prineslo grobo igro, ker so domači nogometaša hoteli po vsej sili zmagati. To jim je uspelo/po zaslugi dobrega Višnikarja, nedvomno pa tudi sodnika, ki svoji nalogi ni bil kos.
J. KODELJA
Brežice : Polzela 6:0
V nedeljo je bilo na programu 5. kolo celjske nogometne podzveze. Brežičani, ki so od koia do boljši, so se doma pomerili z ekipo Polzele in zmagali s 7:0.
Zadetke za domačo ekipo so do-segli: Djokič 3, Savov 2, Kandič in Kočič pa po enega. V nedeljo bo zasavski derbi, srečala se bosta Senovo in Brežice.	V.	P.
rejše tovariše z rezultatom 6:2.
Uspeh mladih ni slučajen. Pričeli so z rednimi treningi in se že pozna načrtno delo. Mladinci so pokazali precej živega in borbenega nogometa, kar obeta, da se bodo razvili v dobre nogometaše. Tekmi je prisostvovalo nad 200 gledalcev, ki so zadovoljni zapuščali stadion.	A.	A.
Bela krajina : Semič 3:1
V predtekmi prvenstvene tekme Bela krajina — Nanos so mladinci Bele krajine zasluženo premagali vrstnike iz Semiča s 3:1. Strelci za domače so bili: T. Weiss 2 in Glazer, za goste pa Jakša.
—LAN
Litija : Novo mesto 8:1
Na nedeljski tekmi v Litiji so domači dogometaši z lahkoto zmagali z visokim rezultatom in s tem dosegli najvišjo zmago v tekmovalni skupini. Novomeščani, ki so v prvem polčasu imeli neodločen rezultat, so v drugem delu igre popolnoma odpovedali in so vsi, razen Božoviča, krivci za katastrofo.
Nedvomno je poškodba treh najboljših in nenadni odhod dveh ključnih igralcev v JLA, močno okrnila ekipo, ki bi kljub vsemu morala pokazati večjo borbenost in požrtvovalnost. Brez komentarja: tako se ne Igra nogomet!
jm
Laško : Celulozar 1:5 novo mesto : Slovan 0:4
Nogometaši Celuloza rja so ponovno zabeležili pomembno zmago' v Laškem. Sodnik Jug iz Celja je slabo opravil svojo nalogo, saj je dovolil domačinom grobo igro, ki pa ni mogla preprečiti zmage gostujočega moštva.
Za Celulozarja so bili uspešni: Klajič 3, Babič 1 in Stojanovič 1.
v. n.
Rog : Zagorje 3:0
Mladinci Roga iz Kočevja so s zmago nad vrstniki v Zagorju napredovali v prvenstveni razpredelnici z devetoga na peto mesto. V vseh dosedanjih srečanjih so mladinci pokazali precejšnjo mero volje, reda in borbenosti, tako da Je to povsem nekaj drugega, kot smo pričakovali glede na staro prakso. Letošnja mladinska sestava je na pravi poti, zato jo je potrebno podpreti.	A. A.
Partizan Semič : Bela krajina 3:3
V prijateljski nogometni tekmi se je srečanje med semiškiml in črnomaljskimi nogometaši končalo neodločeno. Po zelo razburljivi in napeti igri je delitev Izkupička najbolj pravična. Gole za domače so dosegli: Babič, Jakša in Plut, za goste pa Švajger 2, in Welss 1.
D. Plut
ROG (mladinci) : ROG (člani) 6:2
V počastitev občinskega prazni, ka Je bila odigrana prijateljska nogometna tekma med člani in mladinci NK .Rog iz Kočevja. Mladinci so z borbeno in domiselno igro premagali svoje sta-
Mladinci so v nedeljski tekmi po enakovredni igri s Slovanom iz Ljubljane doživeli poraz, ki je rezultat slabe igre vratarja in netaktičnoga vodenja igre. jm
Celulozar : Vransko 3:0
Nogometaši Vranskega niso prišli v Krško, zato so srečanje izgubili s 3:0.	vn.
KEGLJANJE Andolškova tretja
Na minulem republiškem kegljaškem prvenstvu posameznic v Mariboru je bila uspešna Marija Andolškova iz Kočevja: na tekmo, vanju v disciplini 2 krat 100 lučajev je podrla 815 kegljev, kar je zadostovalo za uvrstitev na tretje mesto. Andolškova se je s tem dosežkom uvrstila na državno prvenstvo. Ta uspeh bo gotovo vplival na poživitev kegljaškega športa v Kočevju. Z Marijinim dosežkom bi se lahko postavljali celo boljši tekmovalci iz moških vrat.	A. A.
Bled : Kopitarna 902:729
Kegljača sindikalne podružnice Kopitarne iz Sevnioe so gostovah na Bledu in igrali z domačim kegljaškim klubom. Sevničani so srečanje izgubili. Kegljače je predvsem prevzelo novo igrišče na Bledu, ki je med najmodernejšimi v Jugoslaviji.
Za ekipo Kopitarne so nastopih: Blas, VVeiss, Požek, Mejak, Abram in Stopar.
Kje in kdo to nedeljo?
Nogometaši Novega mesta bodo imeli v gosteh ekipo iz Tolmina, Bela krajina pa se bo doma srečala z ljubljansko Ilirijo. Odbojkarji Novega mesta bodo imeli v gosteh predzadnje uvrščeno ekipo Triglava iz Kranja. — V drugi slovenski odbojkarski ligi si bodo odbojkarji Kočevja vpisali dve novi točki na račun Mebla iz Nove Gorice, ki je odstopilo od nadaljnjega tekmovanja. — Ribničani bodo gostovali v Ajdovščini, Brežičani pa bodo sprejeli Tržičane. — Dekleta Brežic bodo imela v gosteh ekipo iz Selc. — V srečanju ljubljanske conske rokometne lige bomo imeli naslednje tekme: Šentvid : Krmelj, Olimpija : Krško, Duplje : Novo mesto, Križe : Grosuplje.
ODBOJKA
Kočevci prijetno presenetili
To nedeljo so nas prijetno presenetili odbojkarji Kočevja, ki so v Kamniku premagali vodečo ekipo na prvenstveni razpredelnici. S to zmago so se odbojkarji Kočevja približali vodilni ekipi in kandidaturi za osvojitev prvega mesta. Z veseljem spremljamo dosežke te borbene ekipe, ki nas vsako nedeljo prijetno preseneti. Trebanjci so z veliko težavo premagali borbeno ekipo iz Bohinja. Novomeški odbojkarji so zamudili še predzadnjo priložnost, da vpišejo v svojo korist dve točki Ekipa Man bora jih je premagala v doka j nezanimivi igri, id ni mogla navdušiti gledalcev. Zadnje upanje je nedeljsko srečanje s odbojkarji Triglava iz Kranja, ki so ravno tako kot Novomeščani že na pragu druge slovenske odbojkarske lige.
njimi težavami premagali borbene Bohinjce z rezultatom 3:2. Srečanje, ki ga je spremljalo blizu 150 gledalcev, je prisotne navdušilo samo v zadnjem, petem setu.
S tem so se odbojkarji Trebnjega še trdneje zasidrali na tretjem mestu prvenstvene razpredelnice.
Kamnik : Kočevje 2:3
Odbojkarji iz Kočevja so preteklo nedeljo gostovali v Kamniku. Srečali so se z vodilno ekipo na razpredelnici in jo premagali s 3:2	(8:15,	10:15, 15:12,
Plavalci Celulozarja še v bazenu
V Krškem vsako popoldne trenirajo plavalci Celulozarja, saj Je vreme zelo ugodno in primemo za vadbo, Ce bo vreme še kaj časa lepo, bo vadba tekla do novembra. Tako pozen trening krških plavalcev se bo gotovo bogato Ob. restoval v prihodnjem letu.
v. n.
ATLETIKA
Slak 13,65 metra v troskoku
Na prvem letošnjem športnem dnevu, kii so ga imeli dijaki gimnazije in učiteljišča, so bili doseženi nekateri dobri rezultati.
Rezultati tekmovanja: Moški — 100 m:	Šlajkovec	11,5; 300 m:
Pelko 42,5; 1000 m: fcučar 3,00,0; Palica:	Štancer	2.60 m; Višina:
Slak 1,75 m. Daljina: Šlajkovec in Slak 6,40 m. Krogla: Možina 10,90 m. Kopje: Suhy 48.0 m. Troskok: Slak 13,65 m.
2enske: 100 m: Martinčič 14,6; 600 m: Janežič 1.53,2. Višina: Jereb 1.30 m. Daljina: Bajc 4.30 m. Krogla: Zagorc 8.40 m. Met žogice: Zagorc 50,0 m.
Pri moških je bal najuspešnejši tekmovalec Zdravko Slak, pri dekletih pa Meta Zagorc. Tekme so vodili in sodili profesorji.
JAP
Četveroboj v Trbovljah
Na tradicionalnem atletskem če-bveroboju najboljšJb atletov Dolenjske, Gorenjske, Zasavja in Primorske, ki bo to nedeljo v Trbovljah, bodo Dolenjsko zastopali naslednji tekmovalci iz Novega mesta, Kočevja in Črnomlja:
Potrt, Slak, Vovk, Vidmar, Šlajkovec, Kovačič, Pelko, Zemljič, Černelč, Pezdirc, Zorko, Smodej, Suhy, Velkavrh, Virant, Močnik, Bratkovič, Janežič, Hude, Humer, Savom, Gazvoda, Lukšič, Jurečič, Bajc in Zagorc (Novo mesto), Hočevar, Ha!as, Sega in Šercer (Kočevje) ter Tisu in Križan (Črnomelj).
Vrsta atletov iz Dolenjske, ki tekmujejo za druge klube, ne sme nastopiti, zato bo reprezentanca Dolenjske močno okrnjena.
J. G.
Smolič dvignil 310 kilogramov
V organizaciji težkoaUetskega kluba v Prevojah je bilo odprto mladinsko prvenstvo Slovenije t
dviganju uteži. TVD Partizan iz Kočevja je poslal na tekmovanje mladinca Smoliča, ki redno trenira. Po tehtanju so ga uvrstili v lahkotežko kategorijo, kjer je zmagal v olimpijskem triatlonu in dvignil v treh dvigih 310 kilogramov. S tem Je postal prvak te kategorije.	A.	A.
SAH
Komelj zmagovalec
Pred kratkim se je končal turnir brezkategomikov, na katerem je sodelovalo štirinajst šahlstov. Četrto kategorijo je osvojila prva polovica uvrščenih šahi sto v. Zmagal je Komelj, sledijo pa Pucelj, Poredoš, Reba, Bajuk, Mihalič, Rožanc itd.
Na brzotumirju za mesec oktober je zmagal mojstrski kandidat šunjdč pred Penkom. Na tum rju, ki se ga je udeležilo štirinajst šahist ov, je bil vrstni red takle: 1. šunjič, 2. Penko, 3. Avsec, 4. Nagelj, 5. Škerlj, 6. Adamič, 7. Iste. nič, 8. Horvatič, 9. Picek, 10. Ščap, 11. Milič, 12. Vene, 13. La. mut, in 14. Snetič.	j.	p.
Brežičani zmagali
Te dni je bilo končano hitropotezno prvenstvo tekmovalne skupnosti Zasavje, v katerem sodeluje tudi ekipa šahovskega kluba iz Brežic. Za Brežice so igrali: Ilin-čič, Šetinc, Recer, Valenčak, dr. Trsi6 in Brzakovič. Premagali so šahiste Trbovelj in Krškega z rezultatom 4.2 Najuspešnejša sta bila Reoer in Valenčak.
Od 28. novembra do 4. decembra bo v Cateških Toplicah ekipno prvenstvo SFRJ s sodelovanjem osmih šahovskih ekip.
Šahovski klub Brežice pa bo T drugi polovici februarja organizator posamičnega šahovskega šam-pionata Jugoslavije. Nastopilo bo 45 najboljših jugoslovanskih šahi. sto v, ki bodo po švicarskem sistemu odigrali 15 kol. V. P.
Najprej množičnost nato kvaliteta!
Odgovarja predsednik občinske zveze sa telesno kulturo Sevnica Lado Kozamernik. Iz njegovih odgovorov je sklepati, da je v sevniški občini precejšnje zanimanje za telesa« vzgojo. Da bi pa ta dejansko dobila tisto mesto, kot ji gre, je potrebno napraviti še veliko. Prav gotovo pa so trenutno prvo vprašanje kadri, športni objekti in finančna sredstva. Posebej M podčrtali pravilno orientacijo telesno vzgojnih delavcev, ki je v tem, da se mladini nudi osnovna telesna vzgoja.
Občinska zveza za telesno kulturo Sevnica ima na svojem območju sedem’ društev in klubov. V teh je vključenih blizu 800 članov. Med njimi sta tudi društvi Partizan Sevnica in Boštanj. medtem ko je dejavnost v Loki zamrla, ker nimajo vodstva. Poleg tega so zelo delavni tudi v Krmelju. Pogrešamo pa dejavnost v Tržišču in na Studencu.
O kvaliteti športa ne moremo veliko govoriti, ker nimamo kadrov, ki bi mladino popeljali do večjih športnih dosežkov. Vadbo imajo v rokali dobri in marljivi mladinci. Zato za kakšne večje dosežke še ninarao možnosti n*ti fi-nančidh sredstev. Kljub vsemu pa le tekmujemo v nekaterih ligah. Posebno prizadevni so rokometaši. Nogometaši so sicer zapust’li tekmovanje, za njimi pa prihaja mlajša zdrava generacija, ki redno dela in se bo prihodnje leto vključila v
tekmovanje. Tako je namreč v Sevnici.
V Boštanju, kjer dela vaško društvo z dolgoletno tradio’jo, je žal premalo članstva, da bi se čutila večja razgibanost, šport je zaplaval v rekreativne vode.
V Krmelju jc največ slišati o rokometaših. Aktivni pa so tudi kegljači. Prav gotovo so tam dani dobri pogoji za razvoj še kakšne športne zvrsti.
Tis«, Id delamo na področju telesne vzgoje, želimo, da M dobili ustrezne kadre, ki bi strokovno delali z mladino. Le na ta način si obetamo Se večjo razgibanost. V nasprotnem primeru bodo naši napori brez večje vrednosti. Kajti brez kadrov in določenih finančnih sredstev ne pomaga vsa dobra volja ljudi, Id jim ni vseeno, kako se mladina zabava.
Iz občinskega proračuna smo prejeli ca tekoče leto 4.510 N din, ki so namenjeni za te-
lesno vzgojno in športno dejavnost. Sredstva, Id smo jih prejeli od športne stave, pa so šla *a popravilo domov in športnih objektov. Vsa dotaci-Ja ni dovolj, da pokrijemo te-
kočo dejavnost, zato si belimo glave, kako priti do sredstev, da bi šli nekoliko v širino. V sami Sevnici je možna nekakšna kooperacija s kinoodsekom. Težje pa je v drugih društvih, Id take možnosti nimajo. To vprašanje je najtežje. Občinska zveza ga po svojih močeh rejiu-je. Ce pa bi morali računati še na profesionalne telesno vzgo j -ne delavce, ki jih pri nas nimamo, bi bila vsaka dejavnost paralizirana.
V Sevnici nimamo prioritetne lestvice športnih panog. Takšni lestvici se zavestno izmikamo. Sredstva dajemo na osnovi dejavnosti in potreb.
Vsekakor so možnosti za nagel razvoj telesne kulture v občini. Potrebna bi bila določena stalna finančna sredstva, na katera bi računali. Kako naj razgibamo dejavnost, ko pa imamo na voljo 10.000 Ndi-n ar je v. Ta sredstva ne pokrivajo niti naših minimalnih potreb, zato pa je temu primerna tudi dejavnost. Športni razvoj in dejavnost je torej v tesni odvisnosti od kadrov, objektov in denarja. Kdor ima to troje, ta Ima tudi športno dejavnost. Mi v glavnen* imamo mladino in peščico telesno vzgojnih delavcev, vse ostal* pa nam manjka.
15:13,	15:10). Takšnega razpleta
dogodkov niso pričakovali niti največji optimisti. Skratka, ekipa Kočevja je presenetila in tako napovedale ostro borbo za osvojitev prvega mesta. S tem so se akcije igralcev iz Kočevja znatno dvignile in Je pričakovati, da bodo zdaj še bolj zavihali rokave.
Srečanje je dobro vodil Jože Bulc iz Ljubljane.	A. A.
Trebnje : Bohinj 3:2
V nedeljskem odbojkarskem srečanju so Trebanjci s precejš-
Novo
mesto
1:3
Maribor
Nedeljsko odbojkarsko srečanje na Loki Je prineslo ponovno razočaranje številnim navijačem. Domači odbojkarji so zaigrali dobro samo v drugem setu, ko so zmagali. Drugače pa se je ponovila stara praksa:	ko odpove
kondicija, se pričnejo prepiri na igrišču, ki koristijo samo nasprotnikom.
V domači ekipi je nekoliko več kot ostali pokazal samo Janko Goleš.	jap
ROKOMET
Zamujena priložnost
Vse tri rokometne ekipe, ki igrajo v republiški rokometni ligi, so to nedeljo ostale praznih rok. Rokometaši Brežic, ki so gostovali pri lanskem zveznem ligašu Rudarju v Trbovljah, so se srčno borili in izgubili z najmanjšo možno razliko. Takšen poraz velja toliko kot zmaga. Ribničani so zamudili ugodno priliko, da se odlepijo od neprijetnega repa. Zadnji z razpredelnice, velenjski Rudar, je napravil nemogoče: premagal je domačine in jih spravil v še bolj kočljiv položaj. Dekleta Brežic so gostovale v Piranu pri istoimenski ekipi. Zaigrale so dobro in doživele minimalen poraz, ki je plod prednosti domačega igrišča.
V Ljubljanski conski ligi so Novomeščani klonili pred solidno ekipo iz Kranja.
Rudar Trbovlje : Brežice 18:17
Odlična brežiška rokom eitaša Bosina in Šetinc sta popolnoma razbila nekoliko okrnjeno domačo obrambo. Gostje so bili ves čas v vodstvu, razen v zadnjem delu drugega polčasa, ko so domači spremenili poraz v minimalno zmago. Brežičani so vložili protest, ker je za Rudarja igral neregistrirani Sotler.
Za Brežice 30 igrali:	Brglez,
Rovan, Šetinc 5, Kukoviča, Avsec, Bosina 7, Jurešič 1, Novak I., Svažič l, Pavlič 3 in Novak II.
V. P.
Novo mesto : Kranj 16:20
V nedeljo sta se na rokometnem igrišču v Novem mestu srečali ekipi Novega mesta in Kranja. Domači rokometaši so v prvem delu igre igrali brez volje, tako da so jim Kranjčani v nekaj minutah dali več zadetkov, ki jdh niso mogli nadoknaditi. V drugem delu tekme se stanje ni bistveno spremenilo. Gostje so bili boljši in sa zasluženo zmagali.
Za Novo mesto so n::stop:ll: Perko, Globokar 1, Jaklič 3, Jon. čič, Bele, Šetina 2, Lozar 8, Gantar Z in Cvelbar.	J.	P.
Krmelj : Križe 13:11
V prvenstveni rokometni tekmi U3L so domači igralci s tesnim
rezultatom premagali ekipo iz Križ. Igra je bila sicer živahna, toda polna grobosti, pri čemer so gostje prednjačili. Na tekmi je prišlo do Incidenta in izključitve dveh igralcev do konca igre.
Pri domačih so se odlikovali Kos, Zaman in Papež, pri gostih pa Perne.	B.	D.
Piran : Brežice 8:6
Brežičanke so pretežni del tekme vodile in šele po zaslugi najboljše Pirančanke Radinove klonile. Pri Brežičankah sta boljši od ostalih bili Kolarjeva in Mo-lanova. Za Brežice so igrale: Bo-žičn'k, Bužančič, Molan 3, Mišič 1, Lah, Kolar Z in Zorko.
V. P.
Ribnica : Rudar (Vele-nje) 18:19
Domači rokometaši so zasluženo izgubili prvenstveno srečanj« z zadnje uvrščeno ekipo Rudarja iz Velenja Po uspešnem nastopu v Ormožu so domači navijači pričakovali zanesljivo zmago nad gosti. Tokrat so Ribničani izpustili iz rok dve važni točki, ki jim bodo verjetno manjkali pri končnem seštevku. Ce bodo hoteli ostati v ligi, bo potrebno krepko zasukati rokave.
Za Ribnico so igrali: Kersnič I, Kersnič II 3, Ponikvar 5, Mikulin 1, Joras Z, Bavdek 3, Češarek, in Radič 4.
ZAKLJUČEK DRŽAVNEGA PRVENSTVA
Babič prvi tudi doma
Na zaključni dirki državnega prvenstva v speedwayu, ki je bila minulo nedeljo na Stadionu Matije Gubca v Krškem, je zmagal domačin Franc Babič, drugi je bil Drago Regvart, tretji Valent Medved. Babič je tako že četrtič osvojil naslov državnega prvaka v speedwayu, kar do zdaj ni uspelo še nobenemu tekmovalcu.
Po prvih štirih vožnjah se je v nedeljo na krškem stadionu videlo, da se bodo za najvišja mesta tudi tokrat potegovali Ivan in Valent Medved, Drago Regvart, Drago Perko in Franc Babič.
V deveti dirki bi skoraj prišlo do težke nesreče. Ko je Perko hotel prehiteti Valenta Medveda, ga Je zadel v motor, tako da ga je z motorjem vred vrglo čez nasip. Medveda je vrglo na nasip, njegov motor pa se Je odbil na sredo steze. Vlado Kukovec, ki Je voeU zadnji, se ni mogel izogniti Med-vodovemu motorju in se Je z vso hitrostjo zaletel vanj. Na srečo se nobeden od tekmovalcev ni huje poškodoval Kukovec in Medved
sta dirkala še v naslednjih dirkah, Perko pa je odstopil.
Gledalci so posebno težko pričakovali 20. dirko, v kateri sta pomerila lanski državni prvak Drago Regvart in domačin Franc Babič. Slodnji Je pokazal, da na domačem dirkališču nima tekmeca, saj Je pripeljal skozi cilj kih 20 metrov pred Regvartom.
Vrstni red zadnje dirke:	*•
Franc Babič 15 točk, 2. Dra#> Regvart 14, 3. Valent Medved J« 4. Ivan Medved 11, 5. Oršlč 10> 6. Stankovič 10, 7. Pintarič 8, Veiksl 7, 9. Ivan Molan itd.
Naslov državnega prvaka * speedwayu je za leto 1967 osvoji* Franc Babič; drugi Je Regvart. tretji Valent Medved.	”•	Y'
KRI. KI REŠUJE ŽIVLJENJA
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Ivan Barbo, član kolektiva Novoteks, Novo mesto; Avgust Sivak, član kolektiva splošno bolnioe Novo mesto; Krance Saje, Metod Tisovcc, Aloj* Pirnar, Jože Makovec, Franc Avbar in Marija Debeljak, člani kolektiva Novolofl, Straža, Pavla Jorda, članica kolektiva UNZ Novo mesto; Franc Verčtk, Julijan Zoran in Makija Mandelj, učenci poklicne Sole Novo mesto; Alojz Gorjanc in Janez Golob, člana kolektiva poklicno šolo Novo mesto; Anton Pevec, član kolektiva INIS, Novo mesto; Ivan Draglnc, član kolektiva Pionir, Novo mesto, Betka Plazn:k, Niko Padevski, Katica Turk ln Amalija Hočevar, člani kolektiva Podjetja aa stanovanjsko izgradnjo in urejanje naselij Novo mesto; Albin® Bizjak, članica kolektiva Preskrba, prekopa.
minutu«
»D A N A«
TOVARNA RASTLINSKIH SPECIALITET
IN DESTILACIJA
MIRNA NA DOLENJSKEM
razglaša
prosta delovna mesta
9 DELAVCEV
za delo pri transportu in v polnilnici pijač
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
moški odslužen vojaški rok,
ženske pa dopolnjenih 18 let starosti
Ponudbe pošljite splošnemu sektorju podjetja v 15 dneh po objavi.
— Najlepša dota! Nauči! sem ga varčevati in ceniti denar! Že zdaj ima hranilnik pri
DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI
v Novem mestu
*
Hranilnik za vašega otroka lahko dobite vsak čas tudi pri vseh poslovnih enotah Dolenjske banke in hranilnice, ki so
v KRŠKEM, METLIKI in TREBNJEM
Hranilno knjižico lahko dobite tudi pri vseh poštah v občinah Novo mesto, Krško, Metlika in Trebnje!
NAJNOVEJŠE!
DBH v Novem mestu obrestuje hranilne vloge od 1. avg. 1967 dalje po zvišani obrestni meri:
- navadne po
N
- vezane do
6,50%
8%
Nagelj za vsakega Slovenca
Tople grede na Čatežu se spreminjajo v velik cvetličnjak. Tv utno zasajajo 100 tisoč sadik nageljčkov. Polovico so jih vzgojili sami, 50 tisoč pa so jih za posvežitev uvozili iz tujine. Z zasaditvijo dodatne hale se bo prihodnje leto povečal pridelek na milijon cvetov. Ta številka ni pretirana, ker so že letos na manjši površini vzgojili 500 tisoč cvetov. Za leto 1969 pa imajo v načrtu za vsakega Slovenca in Slovenko po en nagelj.
DANA je dobila Oskarja
Generalni sekretar Zvezne gospodarske zbornice Risto Bejalski je 13. oktobra podelil 30 »Oskarjev« za embalažo. 23 »Oskarjev« je bilo podeljenih slovenskim podjetjem, 6 podjetjem iz SR Hrvatske in 1 podjetju iz SR Srbije. Za zelo lično in praktično steklenico pijače »Her-melika« je prejela oskarja tudi destilacija DANA iz Mirne.
Novost na sejmu »Moda v svetu«
Na VIII. mednarodnem sejmu »Moda v svetu«, ki bo odprt od 14. do 22. oktobra v Beogradu, razstavlja svoje izdelke 273 jugoslovanskih in 147 najbolj znanih tujih podjetij iz 18 držav. Zanimivo je, da so tuja podjetja letos prvič razstavila pri nas obutev, konfekcijo in nekatere druge izdelke. Na mednarodnih modnih večerih prikazujejo poleg domačih tudi tuje modele, med drugim iz Poljske, češkoslovaške, Madžarske in Francije. V dvorani s 1000 sedeži nastopajo tudi znani pevci zabavne glasbe, med njimi Majda Sepe in Lado Leskovar iz Ljubljani^:
EMO
1
m
i
CELJE
IZDELUJE IN DOBAVLJA:
PEČ NA OLJE EMO-5
ima moderno obliko in je izredno ekonomična. Grajena je po principu ogrevanja zraka, ki brezšumno kroži po prostoru in zagotavlja higieno v ogrevanih prostorih ter ugodno počutje. Zakurilni čas je izredno kratek in daje 5.500 kcal/h, izkoristek peči pa je 85-odst. Dvoletna garancija potrjuje kvalitetno izdelavo in funkcionalnost peči.
Peč je primerna za ogrevanje stanovanjskih prostorov, gostinskih, prodajnih in poslovnih prostorov.
KOTLE EMO K (KOMBINIRANE - na olje in premog)
Prednosti kotlov so: enostavna montaža, kurimo jih z ligniti od 2.600 kcal/kg ali z oljem. Stopnja izkoriščanja premoga je 75 odst. in olja 85 odst.
Kotel EMO K izdelujemo v treh velikostih:
	35 K	55 K	81 K
Premog kcal/h	35.000	55.000	81.000
Olje kcal/h	45.000	65.000	95.000
Potrošnja olja	5,3	7,6	11,0
ZAHTEVAJTE TEHNIČNO DOKUMENTACIJO IN PROSPEKTE TOVARNE EMO, CELJE!
T RIKON
trikotaža in konfekcija KOČEVJE
nudi
vse vrste in modele moških hlač in suknjičev, damskih kril, posteljno perilo in pletenine.
Naše geslo: SODOBNI ELEGANCA - ŠPORT
MODELI -
Poslovno sodelovanje veletrgovine
MERCATOR
in perutninarstva
»KRAS« - Pivka,
vam odslej omogoča sveže piščance po 9 Ndin KILOGRAM v prodajalnah
mercator
Kuharske bukvice
KROMPIRJEV PIRE
Na koščke razrezan krompir olupljen skuhaj v slani vodi in odcedi. Nato ga pretlači skozi sito in mu primešaj nekaj žlic mleka ali kisle smetane. Tako pripravljen krompir je primeren zlasti za otroke in bolnike.
KROMPIRJEVO
TESTO
Skuhaj nekaj krompirjev, vroče olupi in jih z valjarjem na deski raztlači. Ko se ohladi, prideni eno jajce, nekaj žlic bele moke, soli in zgneti srednje mehko testo. Takšno testo uporabljaš potem za cmoke, štruklje, hlebčke itd.
KROMPIRJEV
GOLAŽ
Razbeli v kozici mast in daj vanjo precej drobno zrezane čebule. Posodo pokrij,
da se čebula spoti. Potem prideni surovega, na koščke zrezanega krompirja, sladke paprike in soli. Treba je tudi malo zalivati z vodo, da se ne prismodi. Ko je golaž že skoraj skuhan, prideni še žličico paradižnikove mezge.
Ob bridki izgubi naše ljube mame
Antonije Levstik
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam bili v veliko pomoč v teh težkih dneh. Zahvaljujemo se tudi zdravniku zdravstvenega doma Loški potok za skrb v njeni bolezni, vsem darovalcem cvetja in vsem tistim, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoči:
sinova Rudi, France z družino, Olga z Miro, Mimica in Ivanka z družinama.
Loški potok, 13. oktobra 1967.
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
NEŽKE KURALT
IZ VOLAVC
se iskren/' zahvaljujemo Slavku in Stanku Hočevar z Gradišča, vaščanom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, vsem, ki so nam izrazih sožalje in ji darovali cvetje in vence. Lepa hvala kolektivoma KREMEN in IMV iz Novega mesta. Posebno se še zahvaljujemo duhovnikom iz Šentjerneja in iz Bele cerkve za lepe poslovilne besede.
Žalujoči: otroci, sestre, brat in drugo sorodstvo
Založba Mladinska knjiga
Starši*
ali poznate barvna revija Pionir ?
REVIJA PIONIR JE ODLIČNO DOPOLNILO UČNEMU NACRTU NA OSNOVNI SOLI!
Po prvi številki revije PIONIR so ugotovili pedagoški svetovalci, razredniki četrtih in petih razredov, predmetni učitelji in profesorji slovenščine, zgodovine, zemljepisa, spoznavanja narave in družbe, biologije, temljev socialistične morale, glasbenega in tehničnega pouka, fizike in telesne vzgoje
— da se objavljeni prispevki v reviji PIONIR tesno navezujejo na učni načrt skoraj vseh predmetnih področij osnovne šole od četrtega do osmega razreda,
— da so objavljeni prispevki dragoceno dopolnilno branje, ki ga uporabljajo pri pouku za izhodišče, ponazoritev ali dopolnitev obravnavanih učnih tem.
Barvne fotografije in ilustracije v reviji PIONIR odlično ponazarjajo in poživljajo pouk. Že zaradi bogate opreme je vredno biti naročnik naše edine in prve barvne poljudnoznanstvene in literarne revije za srednje in višje razrede osnovne šole.
Tudi v drugi številki revije PIONIR sodelujejo priznani avtorji. Ob naslovih Ojdhovih prispevkov navajamo tudi možnost povezave s podrobnimi učnimi načrti od četrtega do osmega razreda.
| Pol stoletja oktobrske revolucije — prof. dr. Metod Mikuž
(Spoznavanje družbe, zgodovina, temelji socialistične morale od 4. do 8. razreda)
■ Zgradba zemlje — inž. Sonja Tovornik (Zemljepis od 6. do 8. razreda)
■ Literarna podoba Bohinja — prof. Miljeva Tomc-Jekovec
■ Bohinj — prof. Eta Kunaver
(Oboje pri poznavanju družbe v 4. in 5. razredu in slov. jezik od 4. do
8.	razreda)
■ Giannj Rodari: Napačno pripovedovanje pravljic Zgodovina sveta — prevedla prof. Martina Šircelj (Slovenščina od 4. do 8. razreda)
| Raziskovanje Afrike — prof. France Lovrenčak (Zgodovina in zemljepis v vseh razredih)
■ Junak ni hotel v vojno — Matija Dermastia
(Telesna vzgoja, temelji soc. morale in slovenščina od 4. do 8. razreda)
| Sodobno letalstvo — prof. S. L.
(Tehnični pouk in fizika)
■ Pihala — prof. P. L.
(Glasbeni pouk)
■ Plovba po Jadranu v starih časih — dr. Ignacij Voje (Spoznavanje družbe in zgodovina v vseh razredih)
■ Množične akcije v Ljubljani — prof. Matija Žgajnar (Spoznavanje družbe v 4. in 5. razredu in zgodovina v 8. razredu)
■ Naša soseda Venera — prof. Pavel Kunaver (Zemljepis v 6. razredu)
■ Pes. moj zvesti prijatelj — nagrajeni spis bralca (Slovenski jezik v vseh razredih)
■ Pionirjeva pošta. Mihec Pihec in jezikovni kotiček (Slovenski jezik od 4. do 8. razreda)
■ Nagradni kviz — Igor Longyka
(Primer* nalog objektivnega tipa z vseh predmetnih področij)
Starši, revija PIONIR naj bo stalna spremljevalka vašega šolarja!
Ob zaključku šolskega leta bodo imeli naročniki vezan letnik revije PIONIR, ki bo najbogatejša in najcenejša knjiga, saj je letna naročnina le 11,70 Ndon. Naročnino lahko poravnajo učencd najkasneje do zaključka šolskega leta pri šolskih poverjenikih Mladinske knjige.
OB BARVNI REVIJI PIONIR BO POUK PESTREJŠI IN BOGATEJŠI!
Na revijo PIONIR se lahko naročijo tudi vsi, ki so že zapustili osnovno šolo. Naročila pošljite neposredno na prodajni oddelek založbe Mladinska knjiga, Ljubljana, Titova 3.
Avto-moto društvo SEVNICA
proda
osebni avto FIAT 1100
V NEVOZNEM STANJU, LETNIK 1960.
Avto-moto društvo Sevnica
razpisuje prosto delovno mesto
ADMINISTRATORJA
Pogoji za sprejem so dokončana ekonomska ali trgovska šola.
Nastop dela takoj.
Kmetijska zadruga »Krka«, Novo mesto
prodaja VEČJE ŠTEVILO
5-6 MESECEV STARIH JARČK IN PETELINOV
čistih pasem: Leghom, New Hampshire (Nju-hempšir), White Rock (Vajtrok) za proizvodnjo konzumnih ali valilnih jajc.
Prodajamo vsak ponedeljek, sredo in soboto od
7.	do 17. ure na obratu Zalog pri Novem mestu (pri Opekami).
Cena od 2.800 do 3.000 Sdin za kos.
APNENIK
»PEČOVNIK«, Celje
proizvaja
apno v kosih, hidrirano apno hi gramoz vseh granulacij
po ugodnih cenah.
PODJETJE ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO IN UREJANJE NASELIJ, Novo mesto
razpisuje na podlagi 24. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Ur. 1. SFRJ št. 35/65)
JAVNO
DRAŽBO
za prodajo stanovanjske pritlične hiše v Mokrem polju št. 5 a, za izklicno ceno 20.200,00 Ndin.
Javna dražba bo v sredo, 25. oktobra 1967, ob 9. uri na kraju samem. Pred pričetkom dražbe je treba položiti varščino v znesku 1.000,00 Ndin.
Vse druge informacije dobe interesenti na sedežu podjetja v Novem mestu, Prešernov, trg 8.
Za sodoben okus...
Izključni proizvajalec v Jugoslaviji
Destilacija »DANA« MIRNA na Dol.
Ne pozabite
od 1. januarja 1967 dalje sprejemajo in izplačujejo VSE POŠTE V SLOVENIJI hranilne vloge na hranilne knjižice DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE NOVO MESTO!
labod
NOVO MESTO
NOVOTEHNA
NOVO MESTO
POTROŠNIŠKO POSOJILO
BREZ POROKOV IN BREZ OBRESTI
na 6 mesecev dobite za vse izdelke tovarne GORENJE, Velenje:
□ štedilnike na trda goriva
□ električne, plinske in kombinirane štedilnike
□ dodatne peči
□ kvalitetne pralne stroje ZANUSSI, tip 272 in S 52,
lahko takoj nabavite v vseh prodajalnah NOVOTEHNE v Novem mestu, Trebnjem, Krškem in Metliki.
Kredite odobravamo vsem zaposlenim in kmetovalcem neposredno v prodajalnah.
POTROŠNIKI, NE ZAMUDITE EDINSTVENE PRILOŽNOSTI!
Prava odločitev in po zelo ugodnih kreditnih pogojih je samo v izdelkih GORENJE in v prodajalnah NOVOTEHNE!
OBVESTILO
Mesno prehrambeno podjetje Novo mesto
Potrošnike obveščamo, da smo uvedli nov delovni čas za vse poslovalnice v Novem mestu.
Nov delovni čas velja za vse delavnike, začne pa se v sredo, 18.10.1967.
Poslovalnica Trdinova cesta
od 6.30 do 12. ure in od 13.30 do 16. ure.
Poslovalnica na Tržnici
)d 6.30 do 14.30.
Poslovalnica na Glavnem trgu
od 6.30 do 11. ure in od 14.30 do 18. ure.
Poslovalnica v Bršlinu
od 6.30 do 12. ure in od 14. ure do 16.30.
Ob nedeljah smo uvedli dežurstva, in sicer:
Oktobra: Glavni trg od 7. do 10. ure. Novembra: Trdinova cesta od 7. do 10. ure. Decembra: Tržnica od 7. do 10. ure.
Poslovalnica v Bršlinu je odprta vsako nedeljo, in sicer od 6. ure do 9.30.
MESNO PREHRAMBENO PODJETJE NOVO MESTO
Mesno prehrambeno podjetje Novo mesto
sprejme v delovno razmerje
USLUŽBENCA (USLUŽBENKO)
ki mora obvladati materialno in finančno knjigovodstvo.
Pogoji: srednja strokovna izobrazba — finančna smer, obvladati mora strojepisje; obvezna praksa. Nastop službe takoj, poizkusna doba 4 mesece; stanovanja ni. — Plača po pravilniku podjetja.
Ponudbe: MPP Novo mesto, do 26. oktobra 1967.
Najkvalitetnejše moške in otroške srajce v modernih desenih in krojih!
ŠOFERJI, POZOR!
Združenje šoferjev in avtomehanikov PODRUŽNICA NOVO MESTO razpisuj e
TEČAJ
za pridobitev strokovnega poklica v prometni stroki
Pogoji: popolna osemletka ali njej enakovredna šola in najmanj dveletni staž v prometni stroki kategorije C.
Vpisovanje v tečaj bo v nedeljo, 22. oktobra, ob 10. uri v dvorani gasilskega doma y Novem mestu.
ZŠAM NOVO MESTO
Trupelce je priplavalo po Krki
V nedeljo, 15. oktobra, so otroci popoldne zagledali v Krki pri Mršeči vasi otroško truplo. Takoj so obvestili pristojne organe. Do zdaj so Ugotovili, da gre za truplo teden dni stare deklice in da je bilo v vodi kakjSen dan. Katera mati je vrgla v vodo svojega otroka, še ni znano, kakor tudi še ne vedo, kje je bilo trupelce vrženo v Krko. Domnevajo le, da se je to moglo zgoditi v okolici Novega mesta.
Kdo je utopljenec iz Kolpe?
11. oktobra so našli v Kolpi pri Vinici truplo moškega, starega 60 do 65 let. Kdo je Utopljenec, še ni znano. Ko so ga potegnili iz vode, je truplo že razpadalo, zato tudi opis ni najbolj popoln. Utopljenec je bil plešast z vencem sivih las, visok približno 175 om, rjavih oči in s pomanjkljivimi zobmi. Oblečen je bil v rdečejo-rjavo karirasto srajco s kratkimi rokavi. Ugotovili so, da je bil v vodi tri do štiri tedne.
Mopedist v osebni avto
9. oktobra popoldne se Je Iz Trebnjega proti Staremu trgu peljal z osebnim avtomobilom Stane čeme iz Pekla pri Trebnjem. Ko je zavrl, se mu je v zadnji del vozila zaletel mopedist Franc 2onta iz Prelesja pri Litiji, ker je vozil v prekratki razdalji za osebnim avtom, škodo so ocenili na 800 Nata.
Prva pomoč dvajsetim šolarjem
V Stari vasi se je v torek, 10. oktobra, pripetila prometna nesreča - V šolski avtobus se je zaletel tovornjak - Na srečo ni bilo hujših poškodb -Otroci so izgubili nekaj zob in dobili več manjših prask
Ko so se otroci iz Dolenje vasi 10. oktobra zjutraj peljali v šolo z avtobusom, jim je v Stari vasi nenadoma pridrvel nasproti tovornjak iz krške smeri. Z veliko hitrostjo se je zaletel naravnost v šolski avtobus. Samo prisebnosti voznika šolskega avtobusa se imajo otroci zahvaliti, da ni prišlo do hujše nesreče. Avtobus je namreč na hitro ustavil in se umaknil k steni na levi strani cestišča. Tovornjak je bil last domačina iz Zdol.
V avtobusu se je tedaj peljalo 40 šolarjev. Po trčenju so dvajsetim nudili prvo
Učenka Irena Cerjakova je sedela na tretjem sedežu spredaj. Pri trčenju je padla pod sedež. Ko je zlezla iz avtobusa, je šla peš v šolo, vendar je -bila zelo prestrašena. Ravnatelj jo je zapeljal v ambulanto in nato se je vrnila domov. Mnogi otroci so tisti dan prijokali v šolo. Niso si še opomogli
Avto trčil pešca
od strahu. Nekateri so po' nesreči bežali domov ali k sorodnikom. Ljudje v Stari vasi so bili zelo pozorni. Takoj so prinesli vodo, obveze in lestev, da so otroci lahko zlezli iz avtobusa.
6. oktobra ob 6.30 se je pripeljal z avtobusom v Goričo vas Slobodan Petrovič iz Kočevja. Izza avtobusa je stekel čez cesto, takrat pa se je zaletel vanj osebni avto, ki ga je vozil Drago Ilc iz Kočev-. -T	v,,«	ja- Osebni avto je peljal pešca na
pomoč. Na, srcco ni Dilo xiuj- pokrovu motorja še 22 metrov
ših poškodb. Marija Zupančičeva, učenka 8. razreda z Libne, se spominja, da so v trenutku vsi popadali po tleh. Pri tem se je udarila v roko.
Silva Pleterski s Starega grada je pripovedovala, da so otroci po nesreči glasno klicali: »Odprite vrata!« Iz avtobusa so nato poskakali skoz okna in razbitino na sprednjem steklu. Videla je veliko krvi, ki je tekla otrokom iz nosa, ust in manjših prask po telesu.
daleč, nato pa je padel v obcestni jarek. Hudo poškodovanega Petroviča so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Na avtomobilu je bilo za 1500 Ndin škode.
Z mopedom v avto
Martin Lesjak z Rake se je 23. septembra popoldne peljal iz Krškega proti Dmovemu. V naselju Beli breg je zavrl in ustavil, ker sta šli po cesti vzporedno dve ženski, naproti pa je pripeljal avto. Za njim je pripeljal mopedist Prane Jelen iz Krškega ta se zaletel v avtomobil. Pri tem se je poškodoval po obrazu in rokah. Na vozilih je škode za okrog 1000 Ndin Mopedistu so odvzeli kri.
ALI BOMO ZMANJŠALI NEPOTREBNO TOŽBARJENJE?
Predlagajo povečanje sodnih taks
V pravdnem in izvršilnem postopku bodo takse za 30 do 60 odst. večje
naredi s pomočjo povečanja narjev. Skratka, takse v prav-sodnih taks. Zvišanje taks dnem in izvršnem postopku
bi pripeljalo tudi do tega, da bi bile povprečno za 30 do bi se sodišča otresla del, ki 60 odst. večje v primerjavi z
Ge danes državljan povabi ženo v kino ali pa prijatelja ua kozarček likerja, ga to več stane, kakor če prične zaseb-110 tožbo in pri tem dvigne noge ves sodni aparat.
Upravni spor ga stane le 700 din, in še te plača le tedaj, če tožbo izgubi. Morda prav zaradi tega govorimo, da smo
Jugoslovani tisti, ki se na	v odnosih med gospodarski-
vsem svetu največ tožarijo.	mi organizacijami; ne bi pri-	prejšnje	leto.	Vendar	pa	je
Vzrok temu je morda ta, da	čenjali gospodarskih sporov,	računati,	da	bo	povišanje	sesedanji zakon o sodnih tak-	če ne bi bilo tehtnih vzro-
sah ni bil spremenjen že se-	kov. Neka gospodarska orga-
jim jih ni treba opravljati, marveč bi se posvetila kvalitetnejšemu izvrševanju svojih pravnih nalog.
S povečanjem taks bi pri-
današnjimi.
Učinek povečanja sodnih taks bi znašal nekaj nad 15 milijard S dinarjev, a le pod pogojem, da bi dotok pred-
šli tudi do večjega reda metov, za katere se plača taksa. bil enako močan kakor
dnih taks zmanjšalo število nepotrebnega tožbarjenja po
dem let in ker je višina nekaterih taks skoraj majhna.
nizacija ne izplačuje svojih sodiščih.
Kar se tiče poslancev, je treba povedati, da so opozori-
A v to sredi ceste
Nemalokrat si šoferji dovoljujejo marsikaj, česar ne bi smeli početi, njihovo početje pa je, milo rečeno, lahkomiselno in predrzno. Včasih pa gre kdo le predaleč v svoji lahkomiselnosti.
Tako tudi lastnik VW LJ—198—15, ki je v torek, 12. okt. zvečer, pustil vozilo sredi ceste na ovinku pred mostom v Prigorici pri Ribnici. Pripeljal sem iz Dolenje vasi čez most in sredi ceste zagledal parkirne luči avtomobila, ki je stal sredi ceste v ovinku. Da sem šel lahko naprej, sem moral zape. Ijati s ceste deloma na dvorišče hiše, pred katero je stal. Ura je bila 20.10. Ko sem se ob 20.30 vračal iz Ribnice, je avto stal še vedno sredi ceste, voznik pa je verjetno v sosednji hiši brezskrbno klepetal-
Približno pol ure je zvečer stal avtomobil v ovinku ceste, vozniku pa verjetno niti na misel ni prišlo, da grobo krši vse prometne predpise, da ravna lahkomiselno, nesramno; zaradi njegove malomarnosti bi prišlo do nesreče, če bi kdo le malo hitreje pripeljal izza ovinka.
Pa se še čudimo številnim nesrečam!
Je voznik VW U—198-15 spregledal prostrano dvorišče pred hišo, pred katero je ustavil? Ali pa si je enostavno prilastil občinsko cesto?
(fg)
smešno	denarnih obveznosti	do dru
ge, ker se ji spričo nizkih -------------------------------------------------      ...	,
Zvezni	svet	za	pravosodje	taks bolj splača ta	sredstva	ii	na	nesprejemljivost	pred- V nlblllCl je gorelo
je nedavno	predlagal zveznim	dati v obtok, dokler	traja so-	loga	za	povečanje	taks	v	lo-
spremenijo	dni spor.
V kazenskem postopku v zasebni tožbi in v	prvosto-
Poslancem, naj ^ dopolnijo temeljni zakon 0 sodnih taksah. V skup-
ščinskih odborih pa so že penjski rešitvi znaša veljav-
čitvenih pravdah, ki bi po novem naraste na 25 000 S dinarjev. Prav tako so opozorili avtorje predloga, naj
Pričeli o tem razpravljati.
na taksa 600 S dinarjev, po preučijo učinek predlagane-
Spremembe naj omogočijo novem predlogu pa bi taksa ga zakona s socialnega stali-Popolno ali vsaj delno valo- znašala 5000 S dinarjev. Za šča kakor tudi s stališča go-rizacijo sodnijskega dela, ka- overovljen j e podpisa ali pre- spodarskih koristi in življenj-kor se je to zgodilo na dru- pisa bi namesto dosedanjih ske ravni državljanov.
Bih področjih. To se lahko 150 S din zahtevali 700 S di-	S.	T.
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5,15, ®-00, 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19-30 in 22.00. Pisan glasbeni spo-re<3 od 4.30 do 8.00.
PETEK, 20. OKTOBRA:	8.08
“k^tJena matineja. 9.40 Iz glasbenih Sol. 11.00 Poročila — Turistič-napotki za tuje goste. 12.10 Igra JJolončelist Ciril Škerjanc. 12.30 JjJhfitijski nasveU — Dr. Jože Ma-Kako prezimujejo škodljive J*8elke. 12.40 Valčki ta polke iz krajev. 13.30 Priporočajo .. . 14.35 Naši poslušalci 6e-ftttajo in pozdravljajo. 15.45 Kulturni globus. 17.05 Koncert po že-*jah poslušalcev. 18.15 Zvočni razhodi po zabavni glasbi. 19.00 Lah-5° noč, otroci! 20.00 Glasbeni r^ktaii. 21.15 Oddaja o morju ta ^ttorščakih.
SOBOTA, 21. OKTOBRA: 8.08 ^asbena matineja. 9.25 Jugoslo-•anski majhni ansambli igrajo. H 00 Poročila — Turistični napot-5* za tuje goste. 11.15 Kar po do-12.30 Kmetdjsld nasveti — Milan Rovan: Uredba o dolo-c*>močij za zeleni bor ta ri-13.30 Priporočajo vam... i?-20 Glasbeni intormezzo. 17.05 V^emo v kino. 17.35 Igramo beat! ,U j0 s knjižnega trga. 20.30 Zagona radijska igra — Jacques — Jean Forest: Korpo rala ®4i smola. 22.10 Oddaja za na-86 laeOJence.
.Nedelja, n. oktobra: s.oo 00 1.00 Dobro Jutro! 8.0S Radijska
igra za otroke — Leopold Suhadol-čan: »Pikapolonček«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo ta pozdravljajo
— I. 10.00 še pomnite, tovariši. .. France Klopčič: Slovenci med oktobrsko revolucijo v Rusiji. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 12.10 Naši poslušalci čestitajo ta pozdravljajo — n. 13.40 Nedeljska reportaža. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.30 Radijska igra — Nikolaj Mihalevski: Napad na poštno kočijo. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.15 Serenadnd večer.
PONEDELJEK, 23. OKTOBRA:
8.08 Glasbena matineja. 9.10 Iz jugoslovanskih studiov.. 9.45 Mladinski pevski festival 1967. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tu je goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Anton Lasič: Kakšnih rejcev, dobaviteljev mleka, si želijo mlekarne. 12.40 Slovenske narodne. 13.10 Obvestila ta zabavna glasba. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ta pozdravljajo. 15.20 Glasbeni tater-mezzo. 17.05 Operni koncert slavnih solistov. 18.15 »Signali«. 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana gostuje v Celovcu.
TOREK, 24. OKTOBRA:	8,08
Operna matineja. 9.25 Kar po domače. 10.15 Pri vas doma. H.00 Poročila — Turistični napotki za tuje poste. 13 30 Kmetijski nasveti
— inž MUnn Novak: Izpopolnitev
poljedelske mehanizacije. 12.40 Igrajo domači pihalni orkestri.
13.30 Priporočajo vam . .. 14.25 Lahka glasba skandinavskih dežel. 15.40 V torek na svidenje! 17.05 Igra Simfonični orkester RTV — Ljubljana. 18.45 Narava ta človek. 19.15 Glaa>ene razglednice. 20.00 Skupni program JRT — studio. 22.10 Nočni mozaik zabavnih zvokov.
SREDA, 25. OKTOBRA:	8.08
Glasbena matineja. 9.10 Kaleidoskop zabavnih zvokov. 9.45 Glasbena pravljica. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste.
12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Tone Simončič: živinorejski odbori pri kmetijskih zadrugah. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ta pozdravU ajo. 15.45 NaS podlistek — B. Kreft: Pri Leninu. 17.05 Mladina sebi ta vam. 18.40 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Igra vam orkester Mantovani.
ČETRTEK, 26. OKTOBRA: 8.06 Operna matineja. 9.25 Pesmi iz Dalmacije. 11.00 Poročila —1 Turi-stičnl napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — V. Benedičič: Apimondia ta naše čebelarske organizacije. 12.40 Igra godba na pihala Florida. 13.30 Priporočajo vam ...	14.05	Predvajamo prvič
...	15.20 Zabavni tatermezzo.
16.00 Vsak dan za vas. 18.00 Poročila — Aktualnosti doma in v svetu. 18.45 Jezikovni pogovori.
KR'
NE
Tovornjak je trčil v avtobus, poln otrok
10. oktobra zjutraj se je pripetila huda prometna nesreča na Starovaški cesti v Krškem. Voznik avtobusa Jože Požun s Senovega je peljal iz smeri Brežic v Krško poln avtobus šoloobveznih otrok. Pred blagim desnim ovinkom je opazil, da vozi naproti bolj po sredini ceste voznik tovornega avtomobila Vlado Zaj-berl Iz Gorice pri Krškem. Zato je z avtobusom zapeljal na skrajno desno stran cestišča ta se naslonil na kamnito škarpo. V tem trenutku je tovorni avtomobil že trčil v levo stran avtobusa s tako silo, da sta se vozili zagozdili. S težavo so iz kabine potegnili hudo ranjer.ega voznika tovornjaka ta ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Otroci v avtobusu so dobili lažje poškodbe, šestnajstim so nudili zdravniško pomoč. Zaradi splošnega preplaha so se otroci razbežali na svoje domove in iskali prvo pomoč. Huje Je bila poškodovana še potnica Marija Lapuh.
Neprimerna hitrost na ovinku
Alempije Markovič iz Ljubljane se je 2. oktobra popoldne peljal z osebnim avtomobilom iz smeri Zamedkega proti Kostanjevici. Na nepreglednem desnem ovinku je pripeljal naproti z osebnim avto-
mobilom Adolf Obu iz Kostanjevice. Zaradi neprimerne hitrosti obeh voznikov ta nepregledne ceste sta trčila. Na avtomobil oh Je za okrog 3000 Ndinarjev škode.
S tovornjakom 20 metrov po jarku
5. oktobra nekaj čez polnoč je iz smeri Brežic proti Bizeljskemu peljal avtoous Franc Cvelbar iz Brežic. V Stari vasi je pripeljal naproti tovornjak Alojz Dimič iz Globokega, ki se je pri srečavanju umaknil preveč v desno, tako da je zapeljal v jarek ta po 20 metrih zadel ob steber ograje. Na tovornjaku je za okrog 5.000 Ndinarjev škode.
Z avtomobilom v železen drog ob cesti
3. oktobra pomoči se je pripetila prometna nesreča na Ulici 21. maja v Brežicah. Proti Zakotu se je peljal z osebnim avtomobilom Franc Žalik iz Trbovelj. Ko je hotel zaviti na levo v Murnovo ulico, mu zaradi neprimerne hitrosti ni uspelo, ampak je peljal več kot 10 metrov naprej po levi strani ta se zaletel v drog javne razsvetljave. Pri nesreči se je lažje poškodovala po glavi voznikova žena; odpeljali so jo v brežiško bolnišnico. Na avtomobilu je škode za okrog 2.000 Ndinarjev. Vozniku so vzeli kri za preiskavo.
TELEVIZIJSKI
SPORED
15. oktobra je ob 10.30 izbruhnil požar v stanovanju Alojza Gregoriča, ki stanuje nad delavnicami »Žičnice« v Ribnici. Požar je nastal zar radi slabo izpeljanih dimnih cevi. Skoda še ni ocenjena, ker lastnika stanovanja ni bilo doma. Požar so pogasili ribniški gasilci.
19.00 T^hkn noč, otroci! 19.25 Pet minut za EP. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi ta napevov. 21.40 Glasbeni nokturno.
RADIO BREŽICE
PETEK, 20. OKTOBRA: 18.00— 19.30 — Obvestila — Nove plošče RTB — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami, vmes — humoristična priloga: Tovariš, to ne zadeva tebe!
SOBOTA, 21. OKTOBRA: 17.00
— direkten prenos protestnega zborovanja iz velike dvorane Prosvetnega doma v Brežicah.
NEDELJA, 22. OKTOBRA: 11.00
— Poročila — Majda Habimc: Srednjeročni plan razvoja občine Brežice do leta 1970 (trgovina, turizem ta gostinstvo, obrt) — Ta teden v Delavski enotnosti — Po 50 letih se velike oktobrske revolucije spominja udeleženec Ivan Klun iz Bušeče vasi — Za naše kmetovalce- Alojz Pirc — S strokovne ekskurzije v Avstriji. — Dve melodiji -v različnih izvedbah — Nedeljska reportaža: Ob 20-letnld Tovarne pohffetva v Brežicah — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci — Obvestila, reklame ta spored kinematografov. 12.45 — Občani čestitajo ta pozdravljajo.
TOREK, 24. OKTOBRA: 18.00-
19.00 — Ob dnevu Organizacije Združenih narodov — Nove plošče Jugotona — Tedenski športni pregled. 19.00—19.30 — Glasbena oddaja: Pojo vam slovenske pevke zabavnih melodij.
NEDELJA, 22. OKTOBRA
9.25 POROČILA (Ljubljana)
9.30 Z ANDREJEM BLUMAUER-JEM — odd. narodno-zab. glasbe (Ljubljana)
10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Zagreb)
10.45 ODDAJA ZA OTROKE (Beograd)
11.30 FILM ZA OTROKE (Ljub-
) ljana
12.00 NEDELJSKA KONFERENCA (Zagreb)
NEDELJSKO POPOLDNE
19.10 DOLGO, VROČE POLETJE
— serijski film (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.45 CIK CAK (Ljubljana)
20.50 ZABAVNO-GLASBENA ODDAJA (Zagreb)
21.50 PORTRETI IN SREČANJA (Zagreb)
22.05 TV DNEVNIK NOGOMETNO SREČANJE ŠPANIJA : CSSR (Ljubljana)
PONEDELJEK, 23. OKTOBRA
9.40 TV V ŠOLI — ponovitev ob
14.50 (Zagreb)
10.40 RUŠČINA — ponovitev ob 15 50 (Zagreb)
11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd)
11.40 TV V ŠOLI (Ljubljana)
16.10 ANGLEŠČINA (Beograd)
16.55 POROČILA (Zagreb)
17.00 MALI SVET — oddaja za otroke (Zagreb)
17.25 RISANKE (Beograd)
17.40 KJE JE, KAJ JE — oddaja za otroke (Beograd)
17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.15 POJDAM U RUTE — Lepe pesmi so prepev&ll (Ljubljana)
18.45 KUHARSKI NASVETI — PEHTRAN (Ljubljana)
19.15 TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED (Beograd)
19.40 ZAPOSLOVANJE — aktualna tema (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 CIK CAK (Ljubljana)
20.40 John Mortimer: OPOLDANSKI POČITEK — TV drama (Zagreb)
21.30 ANSAMBEL MUSIČA NOVA (Zagreb)
22.00 TV DNEVNIK (Beograd)
TOREK, 24. OKTOBRA
9.40 TV V ŠOLI — ponovitev ob
14.50 (Zagreb)
10.40 ANGLEŠČINA . — ponovitev ob 15.50 (Zagreb)
11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE — ponovitev ob 15.10 (Beograd)
18.15 FILM ZA OTROKE (Ljubljana)
18.25 TORKOV VEČER (Ljubljana'
18.40 SVET NA ZASLONU — zu-nanje-politična oddaja (Ljubljana)
19.20 TV OBZORNIK (Ljubljana)
19.50 CIK CAK (Ljubljana)
20.00 Budimpešta: PRENOS KONCERTA OB DNEVU OZN (Intervizlja)
21.45 MIR, HUMANOST IN PRIJATELJSTVO MED NARODI
— ofc koncu razstave v Slovenj Gradcu (Ljubljana)
22.10 ZADNJA POROČILA (Ljubljana)
SREDA, 25. OKTOBRA
17.00 POROČILA (Zagreb)
17.05 LUTKOVNA SERIJA (Zagreb)
17.25 POPOTOVANJE PO AZUI — poljudnoznanstveni film (Ljubljana)
17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.15 ZDRUŽENJE RADOVEDNEŽEV (Zagreb)
19.00 REPORTAŽA (Zagreb)
19.30 MOZAIK KRATKEGA FILMA (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 CIK CAK (Ljubljana)
20.40 Maksim Gorki: NA DNU — I. del TV igre (Ljubljana)
21.45 SRCE — MEDNARODNO SODELOVANJE (Ljubljana)
22.45 PREDOLIMPIJSKA TEKMO-VANJA V MEHIKI (Zagreb)
ČETRTEK, 26. OKTOBRA
9.40 TV V ŠOLI — ponovitev ob
14.50 (Zagreb)
10.35 ANGLEŠČINA — ponovitev ob 15.45 (Zagreb)
11.00 ANGLEŠČINA (Beograd)
16.10 TV V SOLI (Ljubljana)
17.05 POROČILA (Ljubljana)
17.10 Mark Twata:	VELIKA	PU-
STOLOVŠČINA TOMA SAW-YERJA — I. (Ljubljana)
17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.15 PO SLEDEH NAPREDKA (Ljubljana)
18.35 PO IZBIRI — glasbena oddaja (Zagreb)
19.00 DEŽURNA ULICA — humo-„. ristlčna oddaja (Beograd)
19.40 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 AKTUALNI RAZGOVORI (Beograd)
21.10 TV DRAMA — Maksim Gorki: NA DNU — H. del (Ljubljana)
22.15 TV DNEVNIK (Beograd)
PETEK, 27. OKTOBRA
9.40 TV V SOLI — ponovitev ob
14.50 (Zagreb)
U.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE — ponovitev ob 16.10 (Beograd)
17.25 POROČILA (Beograd)
17.30 ODDAJA ZA OTROKE — Sarajevo (Skopje)
17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.15 GLASBENI MAGAZIN (Ljub-ljana)
19.05 NA SEDMI STEZI — športna oddaja (Ljubljana)
19.35 CIK CAK (Ljubljana)
19.40 DOMISELNOST IN SNOBIZEM — Človek in kultura (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 CIK CAK (Ljubljana)
20.40 TRINAJSTORICA — sovjetski celovečerni film (Ljubljana)
22.30 POPEVKA SEZONE — za-bavno-glas. oddaja studia Sarajevo (Zagreb)
22.50 PREDOLIMPIJSKA TEKMOVANJA V MEHIKI (Zagreb)
SOBOTA, 28. OKTOBRA
9.40 TV V SOLI — ponovitev ob
14.50 (Zagreb)
17.40 VSAKO SOBOTO — pregled TV sporeda (Ljubljana)
17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.15 ODDAJA ZA OTROKE (Beograd)
19.15 SPREHOD SKOZI ČAS (Lju-bljana)
19.40 CIK CAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 CIK CAK (Ljubljana)
20.40 HUMORISTIČNA ODDAJA — (Beograd)
21.40 NEKAJ NOVEGA, NEKAJ STAREGA (Zagreb)
21.55 PRVI DAN — ZADNJI DAN — ser. film (Ljubljana)
22.45 ZADNJA POROČILA (Ljub-tjauO
23.05 PREDOLIMPIJSKA TEKMOVANJA V MEHIKI (Zagreb)
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
. «> ' ■
tedensK6ledar
Petek, 20. oktobra — Irena Sobota, 21. oktchra — Urška Nedelja, 22. oktobra — Zorislar Fonedeljek, 23. oktobra — Severin Torek, 24. oktobra — Rafael Sreda, 25. oktobra — Darijan Četrtek, 26. oktobra — Lucijan
wmm
Ob nepričakovani, prerani smrti dragega moža, očeta in starega
JOŽETA REŽKA
is Bojanje vasi se najlepše zahvaljujemo *a skrb osebju (x>lnišnice v Novem mestu in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, ter vsem, ki so nam pismeno ali ustno izrekli sožalje. Hvala Tonetu Rajku za poslovilne besede v imenu sosedov pred rojstno hišo pokojnika. Enako hvala pevskemu zboru z Radoviče, župniku farne cerkve, prostovoljni gasilski četi z Radoviče ter govorniku PGD Radoviča tov. Janžekoviču pri odprtem grobu pokojnika. Iskrena hvala Jani Hojtovi za požrtvovalno
pomoč ter drugim sosedom, ki so nam stali ob strani v težkem trenutku.
Žalujoči števini
Ob nenadni in bridki izgubi nnžppa dobrega očeta in starega očeta
IVANA CEKLANA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in vence, kot tudi sosedom, ki so nam v težkih tre-nutkih priskočil na pomoč. Prav lepa hvala krajevnim organizacijam ZB Artiče, Zdole in Sromlje tar govorniku ob odprtem grobu za poslovilne besede.
2alujoči: hčerke z možmi in drugo sorodstvo
Občinska skupščina Metlika razglaša, da tov. Marija Guštin is Drašič št. 10 prepoveduje vsak prevoz, pašo ali hojo po njenem posestvu, ne glede na to, kje se zemljišče nahaja in s čim je zasejano. Prepoved velja za vaščane vasi Dražiči, kakor tudi za ostale kmetovalce, ki bodo delali škodo. Kršilci, ki te prepovedi ne «x>do upoštevali, bodo predani sodišču v nadaljnji postopek.
Dr. Janezu Janžekoviču ob specializaciji na oddelku za otroške bolezni iskrene čestitke. Prijatelji.
Ljubima hčerkama Tinai in Stanki Žitnik s Trške gore 29 pri Novem mestu ob 17. obletnici srečnega rojstva želijo vse najlepše in najbolje mama, oče, sestrica in vsi drugi.
itfOB/ESTILA I
Perilo opere, oblačila očisti — Pralnica in kemična čistilnica, Novo mesto, Germova 5.
Henčkov trio gostuje v nedeljo, 22. oktobra, v gostilni Romana Zorka v Družinski vasi. Dobra postrežba, domača jedila. Vljudno vabljeni!
SLUŽBO IŠČE
MLAJŠE DEKLE za pomoč v gospodinjstvu in za varstvo dveh majhnih otrok v Ljubljani iščem. Nastop službe novembra. Ponuci>e pod »Dobra plača«.
ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA sprejme takoj gospodinjsko pomočnico. Subotič, Trg revolucije 9/H. Koper.
GOSPODINJSKO pomočnico nujno potrebujemo za tričlansko družino. Inž. Prelec, Kovačičeva 38, Koper.
TAKOJ SPREJMEM pekovskega pomočnika (kvalificiranega) ln vajenoa z dokončano osemletko. Pekama Slivnik, Brežice.
KMEČKO, zdravo in pridno dekle vzamem takoj v službo za po-moč v gospodinjstvu in manjšem gostinstvu. Stanovanje in hrana ter plača po dogovoru. Ema Krdlička-Laznik, Kamnik, Mekinje, Cankarjeva 45.
ugodno prodam ali zamenjam za fička. Marjan Manček, Šentvid 33, Planina, Sevnica.
POCENI PRODAM moped in štedilnik na drva. Karlovška 17, Novo mesto.
UGODNO PRODAM osebni avto DKW 1000 S v odličnem stanju z novimi uvoženimi gumami, z dvema kompletnima sneženkama in še raznimi rezervnimi deli. Naslov v upravi lista.
PRODAM
SLUŽBO DOBI
GREM GOSPODINJIT ali pazit otroke na dom. 2abja vas 26, Novo mesto.
STANOVANJA
OPREMLJENO SOBO oddam enemu ali dvema dekletoma. Naslov v upravi lista (1548/87).
VZAMEM na stanovanje in vso oskrbo upokojenca. Ponudbe na upravo lista (1567/67) .
V DOL. STRA2I pri Novem mestu ugodno prodam enostanovanjsko skoraj novo hišo zaradi selitve. Naslov v upravi lista.
PRODAM HISO z vrtom (gradbena parcela), primerno za obrtnika. Snoj, Ježa 16, Cmuče-Ljub-ljana, Bežigrad.
ISCEM STANOVANJE ▼ Novem mestu ali bližnji okolici ali vzamem v najem majhno hišico. Šinkovec, Kidričeva 67, Kranj.
PRODAM HISO z vinsko kletjo v dobrem stanju, gozdom, vinogradom in vrtom. Antonija Zaman, Hom 27, Šentrupert.
PRODAM 4 ha posestva z gospodarskim poslopjem. V hiši elektrika. Vprašajte pri Tonetu Tomažinu, Goreljce 10, p. Radeče, Zidani most.
PRODAM enostanovanjsko hišo v Srednjem Globodolu, št. 4, Mirna poč. Sončna loga. — Ogled vsak dan na kraju samem.
ZAMENJAM gradbeno parcelo v Novem mestu za hišo ali parcclo od Dolenjskih Toplic do Novega mesta. Naslov v upravi lista (1552/67).
OPREMLJENO SOBO oddam dve ma os'(>ama proti plačilu za eno leto vnaprej. Naslov upravi lista (1576/67).
PRODAM HISO z zazidljivo parcelo, primemo za obrtnika. Trdinova 16, Novo mesto.
UGODNO PRODAM enostanovanjsko novo hišo, 3 km od Novega mesta. Naslov v upravi lista (1578/67).
MOTORNA VOZILA
PRODAM moped T 12. Franc Nagelj, Bučna vas 17, Novo mesto.
FIAT 1100 D, novolakiran, svetlo moder, z belo streho, v odličnem stanju, prodam. Albin Kočmrlj, Loški potok, tel. St. 12.
AVTO TAM — Pionir, reetervne gunoa, osi, glava ln drugo —
UGODNO PRODAM nov električni radiator. Vinko Uhan, Novo mesto, Cesta herojev 7.
UGODNO PRODAM 1 par konj, gumi voz in 120-basno klavirsko harmoniko. Ogled vsak dan. Got-na vas 46, Novo mesto.
PRODAM kombiniran otroški voziček m košek. Mlakar, Gubčeva 11, Krško.
ENOFAZNI ELEKTROMOTOR 220 V — 2 KM, nov, s stikalom in enoletno garancijo prodam. Cena 80.000 Sdin. Babnik, Ljubljana, Vodnikova 84.
PRODAM večjo količino prvovrstnega semenskega krompirja cvetnika in igorja po zelo ugodni ceni. Oglasite se pri Jožetu Pokornu, p. 2abnica 16, Gorenjsko.
PRODAM opuščen vinograd in gozd v Vin jem vrhu (Ježeve). Justina Pungerčič, Škocjan 36.
PRODAM trodelno okno z roleto. Alojz Keglovič, Paderšičeva 8, Novo mesto.
Brežice: 20. in 21. 10. ameriški film »Angeli s sajastimi obrazi«. 22. in 23. 10. ameriški film »Karavana hrabrih«. 24. in 25. 10. nemški film »Skrivnostna grobnica«.
Črnomelj: 20. in 22. 10. ameriški barvni film »Cmi tulipan«. 24. in 25. IOl francoski film »Ljubezenska kletka«.
Kočevje — »Jadran«: 20. do 22. 10. italijanski barvni film »Iščem ženo v Ameriki«. 22. do 24. 10. jugoslovanski film »Zaklad Arteka«.
25. in 26. 10. ameriški film »Sence zahoda«.
Kostanjevica:	22.	10. ameriški
barvni film »Hatari«. 25. 10. ameriški film »Vesela ameriška parada«.
Metlika: 20. in 22. 10. italijanski 'sarvni film »Kapetan vetra« in ameriški film »Begunec iz Alka-traza«. 25. in 26. 10. češki film »Dva mušketirja«.
Mokronog: 31. in 22. 10. ameriški barvni film »Upornik brez razloga«.
Novo mesto — »Krka«: 20. do 23	10. ameriški barvni film »V
senci revolverja«. 24. in 25. 10. ameriški film »Junaki aviacije«.
26. 10. madžarski film »Svetloba izza zavese«.
Ribnica: 21. in 22. 10. poljski barvni fiim »Prikazni iz Saragoze«. 25. in 26. 10. ameriški barvni film »Prepovedane strasti«.
Sevnica: 21. in 22. 10. ameriški film »Ameriška vesela parada«. 25. 10. nemški film »Skrivnost Orienta« — II. del.
Sodražica: 21. in 22. 10. italijanski barvni film »Rodoški velikan«.
Šentjernej: 21. in 22. 10. meksi-kanski barvni film »Pesem za karabinko«.
Trebnje: 21. in 22. 10. ameriški svetovno znani film »Ana Kareni na«.
Potujoči kino Novo mesto
Zavod za kulturno dejavnost Novo mesto bo predvajal itali-jajiski CS film »Železni kapetan« v naslednjih krajih:
20. 10. na Uršnih selih ob 19. uri
21. 10 v Mimi peči ob 19. uri
22. 10. v Brusnicah ob 16. uri
22. 10. na Malem Slatniku ob 19.
uri
23. 10 na Dvoru ob 19. uri
PORODNIŠNICE^^
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Katica Starešinič iz Zilj — Jurija; Marija Možina iz Velike Loke — Marjana, Alojzija Gregorič iz Loke
— Marjanco, Marija Murgelj iz Srednjega Gričevja — Vinka, Amalija Zinger iz Pristavice — Bojana, Štefka Režek iz Goljeka
— Dunjo, Jožica štular iz Gornjega Gradišča — Jožeta, Bariča Tončič iz Pilatovcev — Mileno, Anica Topolovec iz Vrhovcev — Jožeta, Frančiška Pečjak iz Plešivice — Toneta, Jožica Pajk z Dvora — Suzano, Milka Jalovec iz Kremena — Mileno, Štefka Novak iz Dolenje vasi — Homana, Rozalija Gašperšič iz Dolenje Straže — Tatjano, Ljudmila Rep-še iz Šentjanža — Stanislava, Zofija Kirn iz Mokronoga — Blaža, Marija Novak iz Gabrja — Igorja, Milka Pavlin iz Dolnjih Kamene — Darinko, Angela Rad-minič iz Gornjih Jesenic — deklico, Jožica Sladič z Laz — deklico, Jožefa Butala iz Doblič — deklico, Anica Kozjan Iz Radovičev — dečka in Jožefa Rems iz Črnomlja — dečka.
KUPIM
KUPIM dve grac’i>eni parceli t Novem mestu ali okolici. Janto-lek, Paderšičeva 37, Novo mesto.
RAZNO
ODDAM GARAŽO na Mestnih njivah čez zimo. Informacije: Strojan, blok 12.
POROČNE PRSTANE po najnovejši modi ln vsa zlatarska dela opravlja zlatar, Gosposka 5, Ljubljana (poleg univerze).
ALI NE DELUJEJO želodec, jetra, žolč, črevesje? Uredite jih z rogaško DONAT vodo! V zalogi j® ima trgovsko podjetje STANDARD (MERKATOR) in trgovsko podjetje HMELJNIK v Novem mestu
V NEDELJO sem izgubil ključe od motorja od Novega mesta do vasi Kruševca. Poštenega najditelja prosim, da jih vrne na naslov:	Anton	Pakar, Košttalova
37, Novo mesto.
SUPERAVTOMATICNI
PRALNI STROJI
vseh znamk in
KMETIJSKI
STROJI
40.000 Sdin zmanjšana carina za pralne stroje!
VSE [NFORMACIJE POBITE:
NOVO MESTO: BRAČKO, Ragovska 7: St. telefona IHJ8-21—659 SEVNICA: IOTER,
Heroja Maroka 4
PEROTTI-EXPORT
S. FRANCESCO 41. TRST
KR«
NE
Otrok skočil pred avto Prekucljaji pri Poljanah
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Martina Škrbec iz Dečnih sel — Darka, Dušica Glavan iz Radne — Karmen, Irena Rupert iz Brežic — deklico, Ana Pet ruša iz Rozge — Dragico, Marija Kraljič iz Brdovač-kega Križa — Sinišo, Sonja Matjašič iz Brežic — Petra, Ankica Bogovič iz Kraljevca — Djurdjo, Antonija Velicki iz Brežic — Vladko, Anneliese Zobarič iz Pri lip — Rosvito, Angela Račič iz Skopic — deklico.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili m iskali pomoči v brežiški bolnišnici:
Nikola Tursan, delavec iz Br-dovačkega Križa, je padel s hleva in dobil notranje poškc>dbe; Albert Felicijan, upokojenec iz šmarčnega, je padel s kolesom in si poškodoval hrbtenico; Kristina Lapuh, gospodinja iz Dolenje vasi, si je pri prometni nesreči poškodovala glavo, desno podleht, prsni koš in levo pod-kolenico: Zvonko Babič, delavec iz Lučelnice, je puiel z mopedom in sl poškodoval levo roko; Fian-ca Kunsta, sina kmeta iz Orešja, je nekdo obstrelil po levi nogi.
ena
M
SPREJEMA IN ODDAJA VAŠE ŽELJE
CENIK: vsak oglas do deset besed — 9 Ndin, vsaka nadaljnja beseda — 1 N din. Za naslov v upravi lista: pribitek 1 Ndim Za oglase s po-nudbo na upravo lista pod ge-slom: pnbitek 3 Ndin Redni zasebni naročniki Dolenjskega lista imajo pri vseh malih oglasih, zahvalah, osmrtnicah, čestitkah, preklicih in podobnih objavah 20 odstotkov popusta. Objava vsakega malega oglasa mora biti plačana vnaprej osebno v upravi lista ali s poštno po. ložndoo na nartov:	DOLENJ-
SKI UST, Novo mesto, ali s gotovino, priloženo ▼ pismu.
V ust* zaloge
so mrtev kapital v skladiščih. Pot do likvidnosti v gospodarstvu je v tem, da sprostite zamrznjeni kapital, ki je v zalogah. Razprodajte zaloge - pomagajte si s krediti, ki jih boste dobili na ta način!
Obvestite javnost in kupce, koliko odstotkov popusta ste namenili za blago iz zalog! Pri tem vam lahko uspešno pomaga DOLENJSKI LIST: vsak teden ga prebere nad 130.000 ljudi med Ljubljano in Zagrebom ter med Kolpo in Savo. Vsak četrtek: 28.500 DOLENJSKIH LISTOV, glasnikov o razprodaji vaših zalog!
14. oktobra ob 13. uri je na Roški cesti v Kočevju avto podrl otroka: 5-letnl A. K. je skočdl izza voza in stekel preko ceste, takrat pa Je nasproti pripeljal * osebnim avtomobilom Otmar Der-žek iz Zeljn. Otrok se Je hudo poškodoval.
Avto 50 m globoko
14. oktobra ob 17.30 se je s ceste na Travno goro nad Novo Štifto zvrnil 50 m globoko po plazu osebni avto Antona Knavsa iz Goriče vasi. Na avtomobilu je za 8000 Ndin škode. Nihče ni bil resneje poškodovan.
Prikolica s kolesi navzgor
Hujša prometna nesreča se je pripetila 16. oktobra Božu Babiču, vozniku tovornjaka beograjskega avtomobilskega podjetja. Pri Jezeru je zapeljal na bankino in zdrsnil po nasipu, da se je prikolica prevrnila in obstala s kolesi navzgor. Škode je bilo «a 10.000 Ndin.
Dva zavirala, tretji trčil
15. oktobra zvečer sta drug za drugim vodila osebna avtomobila po avtomobilski cesti Ljubljančan Anton Jaklič in Vinko Narendja iz Velikovca (Avstrija). Jaklič je pri Trebnjem dohitel fička m zavrl, ker je zaviral tudi voznik fička. Narendja pa ni utegnil zavreti svojega vozila, zato je trčil v Jakličev avto. škodo so ocenili na 2000 Ndin.
»Škoda« s šestimi potniki v potoku
Ljubljančan Anton Jurič je 14. oktobra vozil osebni avto »škoda« po avtomobilski cesti iz Ljubljane v Zagreb. Za njim se je v osebnem avtomobilu nemške registracije peljal Boško Djekič z Reke. Pri Hrastju sta voznika dohitela tovornjak. Jurič je tovornjak prehitevah takrat, ko je njega prehiteval Djekič. Ko se je Jurič poskusil umakniti za tovornjak, ga je zaneslo na levo stran ceste, kjer se je avto od-i3il od useka in zdrsnil v potok Igmac, kjer je obtičal, prevrnjen na streho. V Juričevem avtu se je poškodovalo pet oseb; brez poškodb je ostal le dojenček, star štiri mesece, škodo so oce nili na 10.000 Ndin
Na travniku se je prevrnil
13. oktobra okoli 22. ure se Je Franc škoda iz Gor. Prekope peljal z osebnim avtomobilom opel-olimpia iz Šentjerneja proti Kostanjevici. Ker je vozil vinjen, je na ravni cesti nenadoma zavil na levo in zdrsnil na travnik, kjer je avto obstal s kolesi navzgor. Voznik je bil ranjen po rokah, nogah in giavi. škodo so ocenili na 5000 Ndin.
Pri umikanju zade’ smernik
10. oktobra dopoldne je Zagrebčan Svetozar Božič vozil osebni avto po avtomobilski cesti proti Ljubljani. Pri Obrežju ga je z osebnim avtomobilom dohitel Milan Terzin iz Slavonskega Broda. Terzin je Božiča prehitel, nato pa naglo zavil na desno, ker se mu Je bližal tovornjak. Božič je zavrl in se umaknil Terzinu na bankino, tam pa Je zadel smernik, škode je bilo za 500 Ndin.
Kolesar pred avtomobilom
Rok Motore se je 11. oktobra popoldne peljal z osebnim avtomobilom po Savski ulici v Sevnici proti Lončarjevemu dolu. Nenadoma je pripeljal z dvorišča na cesto kolesar Niko Globovšek, ki ni pogledal, Če je cesta prosta. Voznik avtomobila ga je zadel in zbil 5 metrov po cesti, kjer Je obležal. Poškodoval se je po glavi in so mu nudili zdravniško pomoč v zdravstvenem domu. Na voeilih je za okrog 550 ND škode.
8. oktobra zvečer se je pripetila težja prometna nesreča n* avtomobilski cesti pri Poljanah. Alojz Petje iz Laverce se Je * osebnim avtomobilom vračal domov iz Zagreba. Pri Poljanah je prehitel tovornjak, nato pa izgubil oblast nad krmilom, se večkrat prekucnil, naposled pa j« vozilo obstalo prevrnjeno na streho. Sopotnik Jože Dragman U Vižmarij je bil lažje ranjen. Škodo so ocenili na 3000 Ndin.
Mopedista vrglo na avto
Karel Stopar iz Dol. Sušic se je 10. oktobra pripeljal v Dolenjske Toplice z mopedom. Ker je vozil precej hitro, ga je na ovinku zaneslo na sredino ceste. Naproti je je z osebnim avtom pripeljal Franc Colarič iz Novega mesta. Voznika sta zavirala, kljub temu pa sta vozili trčili. Mopedista je vrglo na avto, nato pa je padel na tla in si poškodoval ramo. škode je bilo za 1000 N dinarjev
Nezavestnega sopotnika je pustil na cesti
Mopedist Ivan Zobarič iz Brežic se je 11. oktobra vozil s sopotnikom Francem Hvaletom H šentlenarta skozi Mali vrh pri Globokem. Ker je bil pijan, se je prevrnil. Pri tem se je sopotnik hudo poškodoval. Mopedist je nezavestnega pustil na cesti, kjer ga je našel voznik rešilnega avtomobila, in pobegnil.
Podrl kolesarja in zlezel v posteljo
11. oktobra zvečer se je po Ljubljanski oesti proti Bršlinu. peljal kolesaz Destan Gašič. Za njim se je z osebnim avtom pripeljal Ludvik Murgelj iz Bučne vasi. Ko je kolesar opazil, da vozi osebni avto za njim po jarku, se je umaknil na sredino ceste. Tedaj je tudi Murgelj zavil na sredino ceste, podrl kolesarja in ga rimi 8 m pred seboj, nato pa se je ustavil. Gašič si je pri nesreči izpahnil rebro in si odrgnil roke. Avtomobilist se je odpeljal domov in zlezel v posteljo.
Mopedista na tleh
Ivan Juratovec iz Malega vrha se je 15. oktobra zvečer peljal z mopedom po cesti proti Cun-drovcu vzporedno s kolesarko Marijo Lapuh iz Volčjega. Za obema se je pripeljal mopedist Karel Zorko iz Zg. Obreža, ki j* pri prehitevanju zadel prvega mopedista, da sta padla. Na mopedih je za okroe 100 ND škode
Deklica je pritekla izza avtomobila
Mopedist Jože Penca Iz Ržišč-. se je 13. oktobra opoldne peljal iz Kočevja proti Kostanjevici. Na koncu vasi mu je pripeljal naproti osebni avtomobil, izza katerega je nenadoma pritekla 7-letna Martina Grubar iz Kočevja. Mopedist Jo je zadel s komolcem leve roke, da je padla po cesti. Pri tem si je zlomila levo nogo pod kolenom in so jo odpeljali v novomeško bolnišnico. Tudi mopedist Je padel, vendar se ni poškodoval. Na mopedu je 28 okrog 500 ND škode
Pešec v bolnišnici, tovornjak v jarku
6. oktobra zvečer je iz Čateža proti Brežicam voeil tovorni avtomobil Ludvik Volčanšek iz Brežine. Približno 400 metrov pred g°" stilno »GRIČ« Je dohitel pešca J8: neza Vodopivca, ki je šel po desni strani ceste 1 m od ref na. Ko 8* je nameraval prehiteti, Je pešec stopil bolj proti sredini ceste« tako da ga je tovornjak podrl. N®* to je tovornjak zavil močno v levo in zapeljal s prednjim levim ko*" som v jarek ter obstal naslonj®" na škarpo. Hudo poškodovane^ pešca so odpeljali v brežiško b®*" nišnico. Na tovornjaku Je za okj* 500 Ndin škode. Ker je voenik zal znake vinjenosti, so mu vzeli lori za preiskavo.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR:	Tone GoSni*
(glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš J* kopec, Marjan Legan, Jože Primc, Jožica Teppey Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon
IZHAJA: vsak četrtek — Posamezna številka W par (70 starih din) — Letna naročnina za 1967: 24,50 novih dinarjev (2450 starih din); plačljiva Je vnaprej — Za inozemstvo 37,50 novih dinarjev (3750 starih din) oz. * ameriške dolarje — Tekoči račun prt podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 - Poštni predal 33 - Telefon 21-Z*'
— Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračam
— Tiska: Časopisno podjetje »Delo« v Ljubljani.