PoStnlna v gotovini platana. !■ Letnik XXXII. Številka 3. izhaja poljubno, najmanj Pa štirikrat na leto. Posamezne številke 2 Din 50 p *a inozemstvo 3 Din. J »JGZ“ združena gasilna društva dobivajo po en odtis „Gasilca“ brezplačno. Urednik JANKO HOJAN === v Ljubljani. ■ ... GASILEC Cene enkratnim oglasom, iiiiinniiiiiiiimmuimiunniniiiiiiin Cela stran 300 Din, '/2 strani 150 Din, ‘/4 strani 80 Din '/« strani 40 Din, '/ia strani 20 Din. GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“. V Ljubljani, dne 15. junija 1928. Naš voditelj in starosta FRAN BARLE Kogar Bog ljubi, tega tepe, pravi pregovor in edino v tem tolažilnem reku moremo danes iskati utehe tudi mi osiroteli slovenski gasilci, ko stojimo ob sveži gomili svojega voditelja in očeta ter iščemo sledi za njim, ki nas je tako nepričakovano zapustil sredi največjega gasilskega dela, sredi velikih načrtov in idej, ki jih je razgrnil pred nami. France 1 Ali je to mogoče?! — Ali je mogoče, da nas pustiš sredi neznane poti in nam izgineš pred očmi? — Ali je res mogoče, da si nas zapustil same in odšel po plačilo k prvemu in največjemu gasilcu ? — Ne moremo verjeti v življenje brez Tebe; Eotrti in žalostni smo, akor smo bili otožni na gasilskih prireditvah, kjer ni bilo Tebe, dokler nisi prišel Ti in razvedril naših mračnih čel. Pod Tvojim varstvom smo bili veseli, smo bili navdušeni, bili smo složni in edini ter delavoljni. Tvoj moški nastop, Tvoja odločna, a mila beseda, Tvoje usmiljeno, očetovsko srce, Tvoj res kremeniti značaj nas je z nevidljivo silo priklepal nase in nas vodil za seboj. Slepo smo Ti sledili, kajti vedeli smo in prepričani smo bili, da Tvoje oči gledajo mesto naših in da ne bomo nikdar in nikamor zašli, dokler nas boš vodil Ti, naš preizkušeni in nenadomestljivi voditelj in starosta. „Ni vedno najhva-ležnejša naloga služiti svojemu narodu“, si nam večkrat pripovedoval, „a naša dolžnost je, da mu služimo kot zvesti in vdani sinovi, kajti lepo je služiti domovini“. Teh svojih besed si se Ti tudi vedno držal. Žrtev na žrtev si doprinašal na oltar domovini, a hvaležnosti je bilo prav malol Pa Ti je tudi nisi želel, nisi je iskal, zakaj delo se je držalo dela in sproti zagrinjalo spomine nehvaležne preteklosti. „Ne morem med vas“, si nam javil za-* četkom maja, ko smo Te pričakovali v družbo, „postal sem turist z obvezano glavo“, si šegavo dodal svojemu poročilu. Bili smo žalostni tega poročila, a hudega nismo pričakovali, kakor si tudi Ti, naš nepozabni starosta, nisi mislil, da postaneš tak turist, da se povspneš že po treh tednih v nebo. . . Par dni za tem, ko smo ga pričakovali k pogovoru glede gasilske manifestacije na Florijanovo nedeljo, katere svečanosti je leto za letom vodil vedno on sam, pa nam pošlje kratko, a trpko sporočilo: »Sem v bol« nici.« Nemi smo obstali, vsi bi radi govorili, a naši jeziki so postali svinčeni. Brez besed smo se razšli, čutili in mislili pa smo isto: nevarno je, bliža se katastrofa! Nismo vedeli, kako in kaj, a vedeli smo, da naš tovariš starosta trpi in sicer grozno trpi, kajti sicer bi ne iskal zdravniške pomoči kot je ni nikdar preje, ko so ga na« padale razne vsakdanje bolezni. Zakaj, on je bil mož potrpljenja, mož junaškega zatajevanja in velikokrat se je v družbi dobrohotno muzal, dasiravno sta ga mo* rila največja žalost in trpljenje. Nikdar ni nikomur potožil svojega gorja in če ga je kdaj človek, ki je slulčajno zvedel za eno ali drugo njegovo bol, hotel prijateljsko tolažiti, je molče zamahnil z roko in za? sukal pogovor v druigo smer. Njegovo junaško zatajevanje in voljno prenašanje vseh križev in težav je bilo sicer v skladu tudi z vzvi« šeno gasilsko idejo, a 'bilo je preveliko, zahtevalo je njegovo življenje. Nad dve leti je že skoraj trpel na zahrbtni slad« korni bolezni, a rekel bi skoraj do svoje smrti sploh vedel ni, na čem pravzaprav boleha. Jasno je potem* takem, da se tudi pravočasno in pravilno zdraviti ni mogel, vsled česar se je ,,ta kočljiva bolezen v njem tako silovito razpasla in zavzela take mere, da je bila vsaka zdravniška pomoč skoraj popolnoma izključena. Na Florijanovo, torej na dan našega gasilskega za« vetnika je poslednjikrat sedel za svojo pisalno mizo, vzel polo papirja, namočil pero in zapisal:»—Oporoka. — Ko mi potečejo dnevi življenja ...« Ah, kako težko mu je moralo biti pri' srcu in kako silovito je moral trpeti, ta naš dobri oče, ko se je lotil tega zadnjega svojega dela!, Vse okrog njega ga je spo« minjalo in opozarjalo na delo, na življenje. Tu je ležala kopica spisov o ustanovitvi »Vatrogasnega Saveza kra« Ijevine SHS«, tam' spisi »Vseslovanskega gasilskega kongresa v Pragi«, ondi poročila o pripravah vseslo« vanskega gasilskega kongresa v Ljubljani, tam zopet priprave za prihodnjo izdajo »Gasilca«, za tehnični ga« silski tečaj, za seje in skupščino, za vaje, revizije, zlete itd. itd. — Polno načrtov polno dela in življenja, vse ga kliče in vabi, vse se pripravlja nanj in ga željno pričakuje, on pa se poslavlja in odhaja — za večno. Strašno bol je moralo občutiti Tvoje srce, dragi naš France, ko si skrivoma zaprl svojo delavno sobico in jo urnih korakov ubral zadnjikrat po ljubljanskih uli« cah proti bolnišnici. Zakaj, nisi poklical nas svojih si« nov, prijateljev in tovarišev, da bi te spremljali, da bi te nežno dvignili na svoja ramena, da bi Te čuvali in tolažili vsaj v teh urah Tvojega največjega trpljenja?! Komaj smo se dobro zavedli, kaj se je pravzaprav zgodilo s Teboj, že je kot strela z jasnega neba padla med nas novica: Barle je umrl. V sredo, dne 23. maja 1928 ob 6. uri popoldne si mirno in vdano zatisnil svoje blage oči. Iskal si zdravja in življenja, a našel si smrt. Zdravniška znanost te rii mogla več rešiti in po trikratni, trpljenja polni ope« raciji Ti je zastalo Tvoje dobro, zlato srce. Kakor v življenju, tako si se izkazal tudi v poslednjih trenutkih svojega bitja kot pravi apostol zatajevanja in trpljenja. Zadnje Tvoje besede so bile: »ne boli me«... in hip nato Te ni bilo več! Ah, naj bi Te vzeli za vzgled vsi oni tisoči in tisoči, ki neprestano oznanjajo: boli. boli, boli ! Naj bi se zgledovali nad' Tvojo učeniško skromnostjo in zati« šjem, vsi oni naši gasilci, ki vidijo in iščejo vedno in povsod le sebe, ki jim je toliko za zlate in srebrne na« ramke, ki tako silovito ljubijo prve gasilske vrste, ki tako neizrečeno hrepene po časteh in priznanju in ki tako željno gledajo na odlikovanja in diplome, a za resno in stvarno gasilsko delo jim ni mar! Poznal si jih Ti, ljubljeni naš starosta, pozmal si jih in dobro si vedel zanje in za njihove slaibosti, a obsojal jih nisi nikdar, temveč si jih ljubil in skušal s svojo prepričevalno besedo in s svojim dobrim zgledom pri« praviti na pravo pot, na pot premagovanja, na pot skromnosti in zatišja. »Gasilca ne moremo napraviti«, si nam večkrat razlagal, »gasilec mora biti rojen. Nikdar in nikomur škodovati, koristiti in pomagati pa vedno in vsakemu — to lepo lastnost, to plemenito nagnjenje mora imeti gasilsko sree že ob rojstvu, kajti priučiti se temu v poznejši življenski dolbi je težko, je polovično.« Tako si nam govoril in nas navduševal za vse, kar je lepega, kar je idealnega na svetu. Tvoje srce je bilo res pravo gasilsko srce, ki Ti ga je dala Tvoja ljubeča, res prava slovenska mati, sicer ne bi mogel zaiti in ne bi mogel vztrajati v napornem gasilskem boju s tako mirnostjo in žilavostjo do svojega zadnjega vzdiha. Ni kmalu organizacije, ki bi zahtevala toliko ne« sebičnega dela, požrtvovalnosti, napora in samozata« jevanja, kakor gasilska, in težko bi našli poklic, v ka« terem mora biti človek vedno tako pripravljen na naj« težje žrtve, zvezane često s smrtno nevarnostjo, kakor je to pri gasilcih. Noč in dan morajo bdeti ti čuvarji nad premoženjem in življenjem svojih bližnjih, ob ne« vihtah, v najhujlšem mrazu, poleti in pozimi, vedno, kadar jih kliče dolžnost in zavest težke odgovornosti, morajo odložiti svoja privatna opravila in posvetiti vse sile delu za bližnjega, da rešijo njega in njegovo pre« moženje preteče nevarnosti. Kdo bi vstopil, kdo 'bi se posvetil in kdo bi vztrajal v tej težki, a idealno lepi organizaciji do svojega zadnjega Vzdiha, ako ne bi imel čistega srca, prepojenega z vzvišeno in nesebično ljubeznijo do trpečega 'bližnjika. In tako srce si imel tudi Ti, naš dragi starosta! Rodil se je naš učenik in voditelj dne 20. novembra 1864. leta v Cerkljah pri Kranju. Po končanih študijah in večletni vojaški službi je vstopil 1. januarja 1894. I. v službo pri mestni občini ljubljanski, kjer je služboval do predlanskega leta, ko je po končanih službenih letih stopil kot ravnatelj mestnega vojaškega urada v sta« len pokoj. Že v zgodnji mladosti se 'je zanimal za gasilstvo, ki je bilo pri nas šele v razvoju, in ko je delala ta važna in prepotrebna ustanova po Sloveniji prve korake, je bil naš starosta Barle med prvimi, ki so ji posvetili vse sile. Kot mestni uradnik je imel obilo posla z gasilstvom, ki je kmalu izčrpalo ves njegov prosti čas. Da bi bil v neposrednem stiku z našim ga* silstvom in mu tako pomagal do izpopolnitve, je prosil za sprejem pri ljubljanskem gasilnem društvu, ki je seveda z veseljem ustreglo njegovi želji in mu 1. 1899. poverilo vodstvo društvene blagajne, katero je kljub svoji ostali vsestranski gasilski zaposlenosti vestno in točno upravljal do 1. 1921. Kmalu je postal duša vsega takratnega gasilskega življenja, vse se je zbiralo okrog njega, vse je izhajalo od njega. Bil je gasilec z dušo in telom, bil pa je tudi zaveden Slovenec. Njemu se ima« mo zahvaliti, da se je slovensko gasilstvo ločilo od nemške zveze ter pristopilo k Vseslovanski gasilski zvezi, kjer je naš nepozabni tovariš starosta deloval Teot odbornik do svoje smrti. Slovensko gasilstvo je šele on prerodil in navdal s pravim gasilskim duhom, zakaj časi, je večkrat dejal* ko so se snovala po okrajih gasilna društrva z namenom, da so člani s svitlimi čeladami in drugo hlišeečo na* vlako delali parade po vaseh in mestih, prirejali pod** oknice in izvabljali sodčke piva dostojanstvenikom, so minuli. Namen gasilstva je visoko vzvišen nan take ma* lenkosti in smešnosti. Na mesto parad je stopila na* rodna zavest, ljubezen do naroda in svojega bližnjega, plemenitost srca in sočustvo si trpečim. Kdor danes podcenjuje gasilstvo ali ga motri iz zgoraj navedenega smešnega stališča, podpisuje sebi ubožno izpričevalo. • • Organizacija gasilstva ni*nič manj potrebna kakor so potrebne druge strokovne organizacije. — Tako nas je učil, tako nas je vzgajal in pridobival za vzvišeno ga* sifeko delo. Naš gasilski cilj je, koristiti svojemu na* rodu, iskati vez in stik' med vsem gasilstvom in pa is* kati vez, ki nas veže k vsemu narodu. Neprestano nam je govoril: poglejmo in vprašajmo se, ali so pričetki našega gasilskega dela temeljito zasnovani, ali je vse, n čemer, s čemer in na čemer vršimo svoje vaje in delo dobro urejeno, če ne bi morebiti vendarle to ali ono rtioglo biti drugače in 'boljše kakor je. Naše gasilsko geslo bodi: »Večno gibanje in neprestano delovanje,« ali če hočete tudi: »Večna nezadovoljnost.« Zadovolj* nost vodi v nedelavnost, nedelavnost v nazadovanje, nazadovanje v razpad. Ab, koliko sile občudovanja vrednega idealizma je tičalo v našem nepozabnem Francetu! Slovensko gasilstvo mora postati vreden drug brat* ski češki organizaciji, postati mora zavedna, discipli* nirana armada samaritanov, nosilcev tolažbe, miru in sprave. Na tem je delal naš starosta od prvega početka, pa do svoje prerane smrti. Bil je poveljnik armade, je zapisal njegov prijatelj, poveljnik armade prosto* Voljčev, tihih junakov, dobrotnikov ljudstva, reševal* cev iiz groze plamenov in drugih katastrof. Bil je voj* skovodja človekoljubja, 'najlplemenitejše požrtvoval* nosti, najčistejšega altruizma. — In res je bil naš ljub* Ijeni voditelj tak! — Kdo bi opisal velikanske žrtve, ki jih je v teku svojega življenja doprinesel na oltar Vzvišene gasilske ideje?! Koliko prostega časa, koliko pečerov in noči je žrtvoval nesebičnemu delu za obstoj m razvoj slovenskega gasilstva! Bil je središče vsega gasilskega delovanja. Bil je starosta, župni in društveni pačelnik, poveljnik, blagajnik, tajnik, vežbalec in kon* cno tudi navaden, preprost, delaven gasilec. Z eno be* sedo: vse bi mu radi poverili, povsod bi ga radi imeli! ‘P on ni godrnjal, ni se pritoževal. Vedel je, da so za to in ono delo izvoljeni drugi, da nosijo drugi tovariši ,temu delu odgovarjajoče funkcije in časti, a nikdar se ni spodtaknil nad tem, temveč je molče izvrševal tudi njihovo delo, dasiravno bi jih kot voditelj lahko Pozval k izvršitvi prostovoljno prevzetega dela. Niko* P^ur ni hotel biti nadležen, od' nikogar ni zahteval, da 'Pn priskoči na pomoč, pač pa je vsikdar in vsakomur j'adostno ponudil svojo roko v pomoč. Koliko truda ln dela je imel z našo gasilsko organizacijo! Celotna gasilska preosnova, preorijentacija in z njo nov vež* Dovnik, novi predpisi, nova pravila, nova organizacija! Ustanavljati društva, organizirati jih v gasilske župe, ^Pojiti jih v gasilsko zvezo, poučevati, pisati, navdu* sevati, miriti itd. itd., to je delo, ki ga zmore res le UoVek, čigar srce je prepojeno s čiso in nesebično lju* beznijo jo svojetra trpečega sobrata, do svoje mile domovine. In tako srce si imel Ti, naš nepozabni uče* Pik J Zato pa so Ti radi sledili razdvojeni slovenski gasilci, ko si jih po strahotni svetovni vojni pozval k skupnemu gasilskemu delu. Združil si vse obstoječe ^veze in zvezice ter ustanovil močno in krepko ».Tu* goslovansko gasilsko zvezo Ljubljana«, katero si hotel Scasoma razširiti preko celega slovanskega Balkana. Ni Ti bilo usoieno dočakati tega veličastnega tre* PPtka, ki bi kronal Tvojo zamisel. Težko nam bo sedaj \pesti *° 0,Sro™° delo brez Tebe, dragi naš starosta! ga med nami, ki bi Ti bil vreden naslednik, ki bi bil v stanu izvesti to veliko, a potrebno delo! Tvoja nepričakovana smrt je presenetila tudi ostale ,ugoslovanske gasilske organizacije, ki so z nami vred J'Oale, da nas že letos združiš v »Vatrogasni Savez kra* Jevine SHS«, pozneje pa v pravi »Jugoslovenski Vatrn* ^asnj Savez«. Presenečeni pa šobili tudi Tvoji gasilski ,°Xariši Čehi. Poljaki. Rusi, Francozi. Belgijci in vsi rugi, ki so Te poznali in so se nadejali, da se snideš . Timi prihodnji mesec v Pragi na vseslovanskem ga* Riškem kongresu, za katerega si se še sam prijavil to* -adevnemu zletnemu odboru v Pragi, j Kako visoko ie bilo cenjeno Tvoje požrtvovalno 'p. P; so pričala nešteta odlikovanja im priznanja, ki so ■g? bila podeljena v teku Tvojega nesebičnega delovanja. 11 si Častni član neštetih gasilskih in drugih organi* zacij, odlikovale so Te občinske in državne oblasti, odlikoval Te je sam vladar, a vse to Te ni spravilo z ravnotežja, niti za las se nisi spremenil, moško in krepko si stopal dalje kot pravi vzor*gasilec, ki se brez plače, brez priznanji in odlikovanj žrtvuje vsikdar iz čiste, nesebične ljubezni delu, ki mu ga nalaga vzvišena gasilska ideja, katere se je prostovoljno oprijel in se je krepko drži, dokler mu ne odpovedo življenske moči. Tak si bil Ti, a kje je še kdo?! Koliko si se trudil, koliko si pisal in učil o plemenitem delu ljubezni do. bližnjega! Poleg vsega drugega ogromnega gasilskega dela si vendar našel še vedno toliko časa, da si sam izdajal in urejeval naše prepotrebno strokovno glasilo »Gasilca«. Leto za letom si nam; pisal in nas učil. Ko* liko lepega, koliko idealnega in plemenitega, koliko zanimivega in poučnega si nam podal v »Gasilcu«! Ko* liko nedelj in praznikov, koliko dni in večerov pa si žrtvoval 'pouku, predavanjem, nadzorovanju in še naj* različnejšim drugim gasilskim' težnjam in potrebam! * Zato pa tudi ni bilo skoraj slovenskega gasilca, ki bi Te ne poznal, ki bi Te ne ljubil in spoštoval. Ni bilo skoraj'v Sloveniji vojaka mogočne gasilske armade, da bi otožno ne vzdihnil, ko je zaznal za nepričakovano smrt svojega vrlega vojskovodja, svojega ljubljenega tovariša staroste. To je pokazal tudi veličastni pogreb, ki ga je pri* redila gasilska armada svojemu zaslužnemu vojsko* vodji. V ranih jutranjih urah na binkoštno soboto dne 26. maja 1928 se je vrnil naš ljubljeni voditelj in učenik v Mestni dom, med Svoje drage tovariše gasilce, toda vrnil se je tih in nem ..., vrnil se je mrtev v hišo, ka* tero je tako neizrečeno ljubil, v kateri je prebil nad polovico svojega plodonosnega življenja. Tiha svečanost in globoka tuga je zavladala v vsej okolici Mestnega doma, ko so sprejeli zvesti stražarji svojega mrtvega vojskovodjo ter ga dvignili na s cvet* jem in venci okrašen mrtvaški oder, katerega so čuvali krepki ljubljanski gasilci. Ogromne množice ljudstva so prihajale in kropile mrtvega junaka ter mu s tem izkazovale zadnjo čast, ki jo je v toliki' meri zaslužil. Prihajali so domačini in tujci, prijatelji, znanci in tovariši, preproste slovenske mamice in očetje, delavci, pa tudi najvišji oblastni do* stojanstveniki in funkcijonarji. Vse te nepregledne množice so se spoštljivo klanjale spominu moža, ki je vse svoje življenje delal za blagor trpečega ljudstva. Ko pa so popoldne ob pol štirih dvignili našega priljubljenega voditelja njegovi zvesti tovariši župni načelniki in člani zveznega starešinstva, da ga ponesejo v mrtvaški voz, ni ostalo suho nobeno oko te ogromne ljudske množice, ki se je zbrala na prostranem trgu pred Mestnim domom, da prisostvuje pogrebnim sve* čanostim. Zbor za zborom naših strumnih gasilcev, do 2000 po številu, je obdajal pokojnikovo krsto, 24 društvenih praporov se je sklanjalo nad njo ter čez trideset krasnih vencev in šopkov svežega spomladanskega cvetja je zasulo krsto našega nepozabnega očeta. Po duhovniškem' opravilu pred Mestnim domom so zbrani pevci zapeli ganljivo in pomembno žalostinko »Vigred«, na kar je stopil pred pokojnikovo krsto njegov dolgoletni prijatelj in drug podstarosta JGZ in načelnik ljubljanskih gasilcev tov. Jošip Turk ter se je s sledečimi besedami poslovil od našega' nepo* zabnega voditelja: Ljubljeni tovariš Barle! Leto dni je tega, kar smo v Žalcu za binkoštne praznike pod Tvojim vodstvom odkrili spominsko ploščo pokojnemu tovarišu dr. Bergmannu, ki smo ga ravno tako ob binkoštnih praznikih pred dvema le* torna položili k večnemu počitku. Tretje binkoštne praznike obhajamo od tedaj in k temi pa smo se sešli danes, da spremimo k večnemu počitku Tebe, naš dragi, nepozabljeni tovariš Barle. Nihče izmed nas ni pričakoval, da nas ob tretji obletnici zapustiš tudi Ti, najmanj pa sem tega priča* koval jaz, ki sem ibil trdno uverjen, da me pokoplješ Ti, moj' ljubljeni prijatelj France. Usoda pa je hotela drugače. — Mrtev ležiš pred nami, pripravljen iza odhod k večnemu počitku. Pred Teboj, ob Tvoji krsti pa stojimo osiroteli Tvoji učenci, Tvoji sinovi, Tvoji tovariši in prijatelji. S Teboj smo izgubili svojega najboljšega učitelja in voditelja, svojega skifonega očeta, svojega zvestega in milega tovariša. Težak, — najtežji udarec je to za nas, ki smo Ti bili vdani iz vsega srca. Nikdar ne bo zaceljena rana, ki jo je Tvoja nenadna smrt zadala gasilski organizaciji. Poslavljamo se od Tebe, dragi naš tovariš starosta, zahvaljujemo se Ti za Tvoje ogromno gasilsko delo, zahvaljujemo se Ti za Tvojo 'bratsko ljubezen in pomoč 10. v Gasilsko župo Ptujsko: Majšperg, p. oijska gora in Spuhlja. p. Ptui; ri 11- v G a s i 1 s k o ž u p o Slovenjgraško: Tu-sKa vas-Golavabuka, p. Slovenjgradec. ^Prostovoljnemu gasilnemu društvu: Očeslavci- anJG-lvanjševci se odobri spremembo imena v: »Oče-(lr 'lc''Ivanjci«. Istotakoi se pritrdi spremembi imena gas. Štv • a' Virmaše v ime: »Virtmaše-Sv. Duh«. Prvo dru-ciic?.Je V Gasilski župl Gomfcradgonski, drugo pa v Ga-ski župi škofjeloški. Prošnjo peterih gasilnih društev Gasilske župe Ribs niške: Cetež, Dobrepolje, Kompolje, Struge in Zdenska vas — za ustanovitev nove Gasilske župe Dobrepoljske se odkloni. 4. Gasilski zlet v Prago. Na našo prošnjo je železniško ministrstvo v Beogradu s svojim odlokom z dne 24. maja 1928, Br. 8240/28, dovolilo vsem udeležencem1 slovanskega gasilskega kongresa v Pragi polovično železniško vožnjo v času od 1. do 15. julija t. 1. proti potrdilu zletnega odbora, da so se kongresa resnično udeležili. Vozna karta z mokrim žigom, kupljena na odhodni postaji, velja tudi za nazaj, zato naj jo vsakdo dobro shrani. V zadnjem »Gasilcu« smo podrobneje popisali zletni program, zato priporočamo udeležencem, da ponovno preberejo omenjene vrstice in se točno ravnajo po njih. V kratkem nam pošlje zletni odbor legitimacije, ki jih takoj razpošljeno prijavljencem. Za zlet so se prijavili sledeči tovariši: I. podstarosta Jernej Vengust (Gelje), II. podstarosta Josip Turk (Ljubljana), blagajnik Fran Pristovšek (Ljubljana) in prised-oika Ivan Rakoše (Straža) ter Ljudevit Musek (Sv. Vid pri Ptuju) — vsi navedeni so člani starešinstva JGZ; poleg njih so prijavljeni za zlet še: iz Ljubljane: Fran Medic, Karel Štrukelj, Ivan Breskvar z ženo, Karel Blatnik, Milko Hojan, Fran Mežek, Herman Zupan z ženo, Ferdinand Vrabec, ivan Furlan in Ivan Vrbinc; dalje; Zdravko Mikuž iz Brezovice pri Ljubljani, Ivan Rus iz Bleda, Karel Medved iz Radeč pri Zidanem mostu, Rihard Fngelsberger iz Krškega, Anton čop iz Jesenic in Alojzij Pšeničnik iz Pobrežja pri Mariboru. Odhod naše delegacije bo iz Ljubljane v sreido, dne 4. julija t. 1. z opoldanskim brzovlakom (12*08). Skušali bomo doseči poseben železniški voz, v katerem se popeljemo prav do Prage. Iz Prage bomo bržkone odpotovali v nedeljo, dne 8. julija t. 1. tako, da pridemo v ponedeljek zjutraj v Linz, kjer si ogledamo Rosenbauerjevo tovarno, nato pa se odpeljemo domov. 5. Naročiteiv knjige »Prva pomoč«. S tehničnega gasilskega tečaja nam je preostalo še nekaj velepoučnih dr. Rusovih knjižic »Prva pomoč«, katero bi moral poznati in imeti vsak gasilec, vsaj pa vsako gasilno društvo, ako hoče res uspešno pomagati v prvih hipih nesreče. Knjige, ki stanejo v knjigarni 32 Din izvod, smo razpečavali na tečaju po 25 Din ter jih po isti ceni, prištevši poštnino 1‘50 Din, razpošljemo tudi novim naročnikom, dokler jih imamo seveda še v zalogi. Segajte po poučnih knjigah, katerih našim gasilnim društvom tako zelo primanjkuje! 6. Nagrobni spomenik f starostu Barletu. Naša tovariška dolžnost nam veleva, da ne pozabimo svojega najboljšega tovariša blagopokojnega starosta Barleta. Skromen nagrobni spomenik je najmanj, kar moremo in tudi moramo napraviti svojemu nepozabnemu učeniku. Tovariši, zganite se in zbirajte med seboj prispevke za Barletov nagrobni spomenik! Vsak, še tako malenkosten dar. nam bo prav prišel. Na našo prošnjo je g. Herman Zupan, Ljubljana, G a j e v a u 1. 2 založil razglednice s pokojnikovo sliko po I Din kos in lične koleke istotako s pokojnikovo sliko po 50 para kos, katere naj bi naročilo vsako gasilno društvo in jih razpečavalo v svojem okraju. Zdaj je čas, tovariši, da se oddolžimo spominu svojega velikega blagopokojnika, zato ne sme biti slovenskega gasilca, ki bi ne žrtvoval vsaj enega dinarja, pa zato dobil lepo gasilsko* sliko svojega umrlega voditelja. Naročite takoj potrebno števila razglednic in kolekov ter razpečujte jih sedaj, ko je med slovenskim ljudstvom še svež spomin na tragično smrt tov. Barleta. 6 ._____________________________a a š i i 7. Častni član JGZ t Karel Vozab. Moravska zemska jednota hasičska v Brnu nam je sporočila žalostno vest, da ji je dne 11. aprila 1928 umrl starosta Karel Vozab. Blagopokojnik je bil znan tudi v naših gasilskih vrstah ter je bil častni član, JGZ. Bil je navdušen gasilec, odkrit prijatelj in tovariš ter: neumoren delavec pri razvoju slovanskega gasilstva. Naj v miru počiva! 8. Gasilske potrebščine. Gasilno društvo Vič-Glince ima naprodaj popolnoma nov voz za moštvo. Voz je na peresih tet ima 16 sedežev. Cena nizka. Interesenti naj se obrnejo direktno na društvo. Gasilno društvo Konjice proda emo dvokolno, ročno brizgalnico znamke G. A. Jauck, Leipzig Patent, katera je v najboljšem stanju. Cena po dogovoru in direktno z društvom. Herman Zupan, Ljubljana, Gajeva ulica 2 ima naprodaj eno štirikolno in eno dvokolno dobro ohranjeno brizgalnico. Cena nizka in po dogovoru z njim. Zlet JGZ v Ljutomer. Na skupščini: JGZ dne 17. julija 1927 je bilo sklenjeno, da se vršita leta 1928. dva pokrajinska zleta, katerih naj bi se udeležilo slovensko gasilstvo v čim veličastnejšem številu. En zlet naj bi se vršil k Sv. Juriju ob Ščavnici, drug zlet pa na Vrhniko. Za zlet k Sv. Juriju ob Ščavnici smo povabili članstvo v zadnjem »Gasilcu«, danes pa moramo žal to vabilo preklicati, kajti napovedani zlet k Sv. Juriju ob Ščavnici se radi tragične smrti načelnika gasilske župe Šentjurske tov. Jakoba Nemca ne bo vršil, pač pa se bo mesto tega zleta vršil na isti dan, to je na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. junija 1928 zlet JGZ v Liutomler, kar bodo gotovo naši gasilci pozdravili s tem večjim veseljem. Ljutomer je važno središče krasnih slovenskih goric in prostranega Murskega polja, kjer živi zavedno slovensko ljudstvo, ki je Leta in leta vztrajno in krepko* odbijalo nemško vsiljivost. Zlet v Ljutomer: naj bo veličastna manifestacija slovenske gasilske organizacije, ki ve in zna ceniti pravo gasilsko delo. ter neomajano vztrajinost. Podroben program zleta je razposlalo gasilno društvo v Ljutomeru in mi te ponovno vabimo, tovariše in prjatelje gasilstva, da pridejo v čim večjem številu v Ljutomer. Zvezni pokrajinski zlet na Vrhniko. Pokrajinski zlet na Vrhniko se na predlog vrhniškega gasilnega društva vrši dne 12. avgusta t. 1. o priliki petdesetletnice tega društva. Natančnejši spored se pozneje razpošlje zveznim gasilnim društvom. Tovariši gasilci, pripravite se že sedaj na ta zlet. Naša udeležba naj bo velika in častna, da pokažemo Vrhniki, da je velika in impozantna naša gasilska organizacija. Vrhnika je lep kraj, ima krasno okolico in je , zanimiv zlasti za one, ki še niso videli izvirkov Ljubljanice. Kakor znano izvira pri šentpetru potok »Pivka« ki se pri Postojni izgubi pod zemljo, prihaja kot »Unec« pri Planini na dan, teče do Garčarevca pri Logatcu, se izgubi pod zemljo in prihaja v neposredni bližini Vrhnike zopet na dan kot »Ljubljanica«. Na Vrhniki je tekla tud! zibelka našega znamenitega pisatelja Ivana Cankarja; tam stoji od: njega tolikokrat opisana sveta Trojica, s katere se 'gledalcu nudi krasna panorama. Zavedajoč se pomembnega dne bodo vrhniški občani in gasilna društva včlanjena v gasilski župi Vrhniški svoje goste gotovo najsrčneje sprejeli. LEO. Tehnični gasilski tečaj. V soboto, dne 2. junija in v nedeljo, dne 3. junija t. 1: se je vršil v Ljubljani v Mestnem domu tehnični gasilski tečaj, ki je bil v zrnislu sklepa skupščne JGZ z dne 17. julija 1927 obvezen za vse v JGZ združene gasilske župe. Vsaka gasilska župa je bila dolžna poslati na tečaj vsaj enega svojega 'odposlanca in ta je bil obvezen udeleženiec, kateremu je krila stroške blagajna JGZ iz tozadevne podpore, ki jo jie izposlovala od velikega župana ljubljanske in mariborske oblasti. Tečaja so se, razen par neizogibnih izjem, udeležile gasilske župe ne le po enem, temveč po dveh, treh in tudi večih odposlancih. Nekatere gasilske župe so poslale na tečaj zastopnike vseh svojih gasilnih društev, kar je vse--kako lepo spričevalo zanje. Tečaj se je izvršil v najlepšem redu in točno po programu, ki je bil objavljen v zadnjem »Gasilcu«. Otvo-ril in vodil ga je prvi podstarosta Jernej Vengust kot namestnik umrlega starosta Barleta. Ovoritvi, kakor tudi predavanjem so poleg predsednika tehničnega odseka tov. podstarosta Josipa Turka, ki je pozdravil navzoče v imenu tehničnega odseka in v imenu mestne občine, ljubljanske, prisostvovali vsi člani Zveznega starešinstva. Takoj po otvoritvi tečaja je podnačelnik »Gasilske župe Ljubljanske« in. privatni uradnik tov. Milko Hojafl z oddelkom ljubljanskih prostovoljnih gasilcev pokazal in* obrazložil v dveurnem predavanju proste in redovne vaje, ki jih popisuje naš gasilski vežbovnik. Bodril je navzoče podeželske vaditelje, da se z vrnemo, oprimejo gojitve prostih in redovnih vaj, s katerimi pridobivajo gasilci na prepotrebni gibčnosti in pa disciplini. Naše gasilstvo naj bi tudi na tej poti sledilo bratom Čehom ter Sie po njihovem1 vzgledu urilo v prostih vajah s sekiricami, bakljami, lestvami itd., zlasti pa naj bi gojilo redovne vaje, da se ne osmeši pri svojih javnih nastopih, kjer se največkrat pokaže, da člani niti pravilno korakati ne znajo, kaj šele, da bi znali prehajati v eno ali drugo redovno tvorbo. Po pouku o prostih in redovnih vajah je tov. zvezni blagajnik in šolski upravitelj Frani Pristovšek jasno in razumljivo obrazložil ustroj in delovanje gasilske briz-galnice. Za njim pa je načelnik »Gasilske župe Žalske« in stavbenik tov. Konrad Gologranc predaval o konservi-ranju in rabi cevi in: konopcev, o stavbah in o gasilskih 'ogledih. Njegovo temeljito predavanje, zlasti o. stavbah in gasilskih ogledih je bilo jako zanimivo in poučno in poslušalci so mu sledili z največjo, pazljivostjo. Njegovemu predavanju pa je sledil veliezanimlv zdravniški pouk o prvi pomoči in pa transportu bolnikov-Predaval je zdravstveni šef v pok. g. dr. Otmar Krajc, ki je v dveurnem času prav temeljito obrazložil in praktično pokazal, kako morajo v slučaju nesreče gasilci nastopat’ in ravnati, da pomagajo in rešijo ponesrečence. Priporočal je dr. Rusovo knjigo »Prva pomoč«, katera naj bi gasilce podrobneje seznanila z delom, ki ga morajo iz-vršiti v slučaju nesreče. Za njegovo poljudno znanstven0 predavanje so ga navzoči poslušalci nagradili z dolgotrajnim ploskanjem in prisrčno zahvalo. S tem so bila sobotna predavanja končana. V nedeljo zjutraj ob 8. uri pa je začel zopet s predavanji zvezn| prisednik in šolski upravitelj tov. Ljudevit Musek, ki ie poslušalcem temeljito in stvarno popisal društveno življenje, ustroj in administracijo gasilnih društev, ter P°' žival mavzoče voditelje podeželskih gasilnih društev, da nemudoma upeljejo v svoja društva vsaj najpotrebnejša poslovne knjige, brez katerih ne smie biti nobeno društvo. Za njim je predaval prvi podstarosta in poštni kontrolor tov. Jernej Vengust, ki je v živi besedi predoč'1 poslušalcem gasilske dolžnosti, zlasti pa dolžnosti gasilskih funkcionarjev, dalje je govoril o gasilski disciplin1; poslovnem redu, taktiki in še o polno drugih stvareh, k1 so za gasilce velievažnega pomena. Z njegovim predavanjem je bil teoretični del tečaja končan in pričele so se vaje z brizgalnicami in lestvam*- Vaje je vodil zvezni tajnik in načelnik mestnega vojaškega urada tov. Janko Hojan. Nastopilo, je tako ljubljansko Prostovoljno, kakor tudi poklicno gasilstvo, poleg tega Pa še gasilno društvo Kozarje- P o d s m r te k a s svojo na ročni in motorni pogon kombinirano Smekalovo Prizgalnico, gasilno društvo ljubljanske tobačne t o v a r n e s svojo navadno četvenokolno vozno, brizgalnico, gasilno društvo Moste pri Ljubljani z dvokoino motorno brizgalnico ter gasilno društvo B i - 2 0 v i k s snemalno motorno brizgalnico. Ljubljanski gasilci so pokazali navadn'o snemalno, dalje pa tudi parno in avtomotorino brizgalnico. Udeleženci tečaja so imeli tako priliko spoznati razne vrste brizgalnic, poleg tega Pa so čuli eno in drugo o brizgalnicah, kar bodo lahko s Pridom uporabili doma pri svojih društvih. Istočasno se, Jim je obrazložilo in praktično pokazalo najpotrebnejše gasilske signale na rog in piščalko. Za temi vajami so ljubljanski gasilci pokazali še razno drugo gasilsko orodje in pripravo, kot n. pr. drčo, skakalni prt. krinke proti dimu in raznim plinom, rešilne Pasove itd. Udeleženci so videli razne vrste lestev, kot 'aztezalno lestev, dalje stikalno, strešno, kljukaso in kolčno tudi mehanično Magirusovo lestev, po kateri so Plezali ljubljanski gasilci. Tečaj so zaključile plezalne vaje s kljukastimi lestvami, katere so prav dobro izvajali ljubljanski prostovoljni gasilci. V splošnem je tečaj prav dobro izpadel in potrudili s,° se tako posamezni predavatelji kakor: tudi nastopajoče jfloštvo s svojimi poveljniki, da so nudili udeležencem, kar so največ mogli; le žal, da se nekateri udeleženci tega fso zavedali in so uhajali ter zamujali predavanja kot bi ‘a ne bila namenjena njim. S tem so pisali sami sebi jako s*romašno spričevalo ter z vsako svojo kretnjo, vedno znova dokazovali, da jim je točnost, vestnost in disci-wina povsem nekaj tujega in neznanega. Hvala pa vsem onim tovarišem, ki so prišli res s Pravim namenom na tečaj ter pazljivo in z vnemo sledili Posameznim predavanjem! Njihovo je gasilsko polje, zato Pogumno naprej! Koncem predavanj so se dali udeleženci tečaja z ?veznim starešinstvom slikati. Slike, ki so prav povoljno jzpadle, se lahko naroče pri g. Hermanu Zupanu. Ljublana, Gajeva ulica štev. 2. Slike so v velikosti 30 X 40 igr stanejo ä 65 Din komad. Društvene in župne vesti. A. Društvene, tv ri£as^n0 društvo v Gornji Radgoni si je nabavilo pri vrdki Rosenbauer v Linzu novo motorno brizgalnico, atera bo dne 8. julija t. 1. blagoslovljena. Obenem bo 1 • poslovljen tudi avtomobil. Popoldne se vrši velika judska tombola na prostem z obilnimi in dragocenim: arili. Udeležite se je! GasHno društvo v Rimskih Toplicah slavi dne 5. av-UiiH 1 1928 tvoritev novega gasilnega doma z večjo tp i 0' Prireditvijo ter prosi tov. gasilna društva, da se avnosti obilo udeleže. Okoliška društva so napro- !■> *e^a ^ne 'ne Prirejajo večjih prireditev. Svn- no ^tyo v Proslavi dne 5. avgusta 1928 ojo štiridesetletnico. Litija že od nekdaj prednjači s bij* -m gasilskim razumevanjem, zato naj se ji zlasti PoWa gasilna društva oddolže ter v čim večjem številu n*te na njeno jubilejno proslavo. , G^ilno društvo Brdo pri Lukovici je praznovalo v k s i dne 13, maja t ^ SV0J0 40-letnico. Ob tej priliki ijevTSk,1,Poglavar v Kamniku g- dr. Ogrin razdelil krajih f k Pdukovanja zaslužnim gasilskim jubilantom, ki so silsk v ale mo^ne gasilske čete skoraj vseh društev Ga-Hoh zVpe Kamniške. Zvezo je zastopal tajnik tov. Janko «ačpi •, je P°,eg g- sreskega poglavarja ter župnega °dlikr! tov' Antona Cererja častital tako društvu kot Sasil^ancem ter bodril navz°če gasilce k nadaljnjemu kor mu delovanju. Prireditev je tako v moralnem ka- uPamo tudi v gmotnem oziru dobro izpadla. Gasilno društvo v Obrež)'«, ki je bilo ustanovljeno leta 1926., je 'obdržalo v nedeljo, dne 22. aprila t. 1. svojo II. redno skupščino, na kateri je izbralo nov odbor, in sicer: načelnik tov. Pangerčič Ivan, poveljnik Stiene Alfred, poveljnikov namestnik Povh Franc, odborniki: Komočar Ivan, Pangerčič Franc, Štefanič Andrej in Semenič Jurij. Dne 1. aprila t. 1. je pripeljalo društvo svojo novo motorno brizgalnico in se je isti dan v prisotnosti zastopnika tvrdke K. Rosenbauer, Linz, gospoda Javorja iz Zagreba ter, gasilskih strokovnjakov iz Zagreba in Samo-bora in vielike množice domačega ljudstva vršila preizkušnja iste ter se je pokazalo, da brizgalna, katera je bila v pogonu neprenehoma 4 ure in v jakosti 12 konjskih sil, popolnoma odgovarja našim razmeram, tembolj, ker je brizgalnica prenosljiva in z njo lahko, pridemo v poštev tudi v hribih, kamor ročne brizgalnice vsled njene teže ni mogoče spraviti. Novi odbor si je nadel nalogo zgraditi najprej1 stoip za sušenje oevi, gasilni dom: pa šele v teku 1—2 let, ko izplača dolg za brizgalnico in pride zopet do. kake gotovine. Gasilno društvo Stari trg ori Ložu praznuje na praznik dne 29. junija t. I. svojo 40-letnico, združeno z zletom »Gasilske župe Cerkniške«. Vse prijatelje gasilstva vabi k temu častnemu jubileju in gasilski manifestaciji tako društveni kot župni odbor. B. Župne. Gasilska župa Krka je na svoji redni skupščini dne 29. aprila 1928 izvolila svojim načelnikom tov. Frana Rebolja ml. iz Krke, podnačelnikom tov. Antona Škufca iz Krke in tajnikom1 Antona Zupanca iz Krke. Gasilska župa Ribniška je imela dne 6. maja 1928 svojo redno letno skupščino ter. izvolila za načelnika tov. Ignacija Merherja iz Dolenje vasi (Prigorice) pri Ribnici, za podnačelnika tov. Miloša Kavčiča iz Dobrepolj, za tajnika tov. Konrada Erhovnica iz Ribnice, za blagajnika pa tov. Franca Kluna iz Prigorice. Gasilska župa Krfževska je na*svoji redni letni skupščini izvolila za načelnika tov. Josipa Džubana, za podnačelnika tov. Franca Štefaneca, za tajnika tov. Rudolfa Števančeca in za blagajnika tov. Karla Vezierja. Gasilska župa Posavska je imela dne 28. maja t. 1. svojo redno letno skupščino v Sevnici ob Savi ter si je izvolila za načelnika tov. Riharda Engelsbergerja iz Krškega, za podnačelnika tov. Mihaela Kovačiča iz Dobove, za tajnika tov. Ivana Kolešnika iz Krškega in za blagajnika tov. Franca Vaniča iz Krškega. Gasilska župa Ljubljanska je imela dne 10. junija 1928 svojo izredno skupščino v svrho izvolitve novega načelnika po pokojnem tov. Barletu. Za načelnika je bil izvoljen sedanji podmačelnik tov. Fran Zupan iz Most pri Ljubljani, za podnačelnika pa tov. Milko Hojan iz Ljubljane. Tajnik tov. Zdravko Mikuž iz Brezovice pri Ljubljani kakor tudi ostali člani starešinstva in odbora so ostali neizpremenjeni. Gasilska župa Slovenjgraška je imela dne 20. maja t. 1. svojo redno letno skupščino s sledečim dnevnim .redom in sledečim potekom : 1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnje redne skupščine. 2. Poročilo a) načelnika, b) tajnika, c) blagajnika. 3. Poročilo pregledovalcev računov. ,, 4. Poročilo načelnikov obeh okrožij. 5. Sprejem^ prost, gasilnega društva Turiška vas-Golova buka. 6. Volitev delegatov (dveh) na skupščino JGZ. 7. Slučajnosti. Ker se je vršila odborova predseja, je ob 11'40 uri tov. načelnik Leopold1 Kopač otvoril zborovanje .overovil legitimacije delegatov ter pozdravil vse navzoče tovariše delegate. Ker jie bilo navzočih 8 članov odbora in zastopanih 12 društev po 24 delegatih, se konstatira sklepčnost. Neopravičeno je izostalo prost. gas. društvo Pod- O A SIL E C 8 Skorje, katero tudi lansko 'leto ni poslalo svojega delegata na skupščino. Nato. preide takoj k prvi točki dnevnega reda. Ad. 1. Tov. tajnik prečita zapisnik zadnje skupščine, kateri se brez debate enoglasno odobri. Ad. 2. Tovariš načelnik poroča: Od lanskega leta se je župa z ustanovitvijo prost. gas. društva Turiška vas-Golava 'buka povečala za 1 društvo, tako da je sedaj včlanjenih 13 društev z 481 rednimi člani. Skupno z župnim1 tajnikom tov. Cajnkom sva nadzorovala v mesecih aprilu in maju vsa društva. Pri revizijah se je ugotovilo, da se je delovanje in stanje do preteklega leta pri večini društev izboljšalo. 1. Upravno delovanje» je sedaj pri vseh društvih po-voljno, pri nekaterih celo prav vzorno. Vsa društva vodijo tudi predpisane knjige v lepem redu. Kakor lansko leto moram tudi letos opozoriti par društev na to, da se denar izkazan blagajniški knjigi ne srne uporabljati v druge namene, kot za nabavo gasilskih potrebščin. 2. Tehnično delovanje se je sicer pri večini društev od lanskega leta izboljšalo, vendar pa še vedno ni tako, kot bi moralo biti. Rednih vaj, ki so- prvi pogoj za dobro in uspešno delovanje, se vrši še vedno premalo. Vsa; vsakih 14 dni bi se morale vršiti gasilske vaje, tako bi bila dana prilika, da se vsi gasilci dobro izvežbajo. 3. Večini društev še vedno- primanjkuje prepotrebnih cevi. Naloga istih je sedaj, da delajo z vso močjo na to, da si nabavijo v najkrajšem času pri reviziji nasvetovano množino cevi. Za tem pa naj pride delovna obleka. 4. Brizgalne, katerih je skupno 19, med temi tri motorne in 1 avtomobilna, so vse v dobrem stanju. Istotako so' tudi gasilni domi, razun par izjem, v redu. 5. Okrožni vaji sta se vršili v tem poslovnem letu v Šoštanju in Slovenjgradcu. Obe sta izpadli, razen par malenkostnih hib, prav zadovoljno. Ob priliki okrožne vaje v Slovenjgradcu se je vršil tudi tu župni zlet, katerega se je udeležilo, nad 200 članov v kroju. 6. Podpore iz 2% gas. sklada so bila deležna (razun društva Turiška vas, ki je pa prepozno pristopilo) vsa včlanjega društva, in «sicer po 600 Din, župa sama pa je prejela 900 Din. 7. Za izredno podporo pa se je 'odposlalo iz naše župe na zvezo 12 prošenj. O teh se bo sklepalo na zvezni skupščini, ki se vrši meseca junija v Ljubljani. 8. Ronštatirati moram z zadovoljstvom, da so nekatere občine, ki v splošnem skrbe prav po mačehovsko za gasilna društva, v tekočem letu votirala prav znatne zneske za gasilstvo. 9. O internem' delovanju župe bo obširneje poročal tovariš tajnik. Tovariši! Spomlad je tu in s spomladjo prične in klije novo življenje, ter delovanje tudi v gasilskih društvih. To delovanje pa bo rodilo lepe uspehe le tedaj, ako- bo družilo člane medsebojno tekmovanje, kdo bo več napravil za povzdigo in korist svojega društva ter svojega bližnjega. Kdor ne zna obvladati samega sebe, ta ni prav; gasilec. Kako žalostno je, da nekatera društva ne morejo priti iz medsebojnih prepirov. Skušajmo torej obvladati samega sebe in bodimo složni, kajti gasilna društva so in morajo biti društva medsebojne ljubezni in bratske sloge. Na pomoč!... Ker se k načelnikovemu poročilu ni nihče oglasil se isto enogla.sno odobri. Tov. tajnik poroča, da šteje župa danes 13 društev in 481 rednih, 348 podpornih, 64 ustanovnih in 19 častnli članov. Vsa društva imajo svoje gasilske dorne, nekatera celo prav čedne in moderno urejene. Društvo Stari trg pa bo- letos najbrž tudi dom gradilo. Brizgalne imamo: 1 avtomobilno, 3 motorne in 15 na ročni pogon, katere so vse v brezhibnem stanu. Povsod, razen društev v Šoštanju in Družmirju, je opaziti, da primanjkuje delavnih krojev in cevi. Kakor je razvidno- iz blagajniških knjig so vsa društva aktivna, le društvo Stari trg je še zadolženo. Zelo lep kapital pa je investiran v gasilski opremi. Redni občni zbori so. se vršili razen Podgorja povsod. Skupnih sej je bilo 78 in 96 vaj. Požarov smo imeli 19, katerih so se po večini udeležila vsa društva z uspešnim gašenjem. O delovanju župnega vodstva pa Vam poročam sledeče: V, tem poslovnem letu se je vršil en občni zbor in ena odborova seja. Seje so izostale vsled tega, ker ni bilo gradiva, nobenih predlogov. Nadzorovalo se je vseh 13 društev in ustanovilo 1 prost. gas. društvo v Turiški vasi-Golava buka. Pri enem društvu se je rešil spor in dosegla mirna poravnava. Tovariš načelnik se je udeležil okrožne vaje v Šoštanju in v Slovenjgradcu pa celo starešinstvo. Izredne podpore so dobila društva Stari trg, Mislinje, Št. Janž in Družmirje. Odlikovani so bili na predlog župe: dr. Lichteneger, zdravnik, Litovšek 'in Toter z zlato in Schwarz ter Zelič s srebrno kolajno, vsi člani prost. gas. društva v Šoštanju. Predlagalo se je JGZ za podelitev podpore onemoglim gasilcem in vdovam: 2 iz Šoštanja, 4 iz Slovenjgradcu, 1 Mislinje, 2 Družmirja, 1 Šmartno in 1 iz Velenja. Dopisov smo prejeli 36 in rešili in odposlali 58. Proslave 55-letnice obstoja prost. gas. društva Slovenjgra-dec se je udeležilo 202 člana v kroju. Z željo, da vsa društva v pravem gasilskem duhu zvesto nadaljujejo svojo samaritansko, delo, končam moje poročilo z lepim geslom v nesreči vedno »Na pomoč!« Ker se tudi k tajnikovemu poročilu nihče ne oglasi, se isto enoglasno odobri. Blagajnik tovariš Ferk poroča o stanju prejemkov in izdatkov: Prejel je za župo 8383'20 Dim. Izdal je za župo 5619‘90 Din. Današnje stanje blagajne 2763'30 Din, kateri znesek je naložen v denarnem zavodu. Ad 3. Pregledovalci računov Bajt in Krpač izjavita, da sta vse račune pregledala in našla v najlepšem redu ter predlagata blagajniku in celokupnemu vodstvu abso-lutorij, kar se enoglasno sprejme in odobri. Ad 4. Tovariš Volk kot načelnik šaleškega okrožja poroča, da se je vršila 4. avgusta 1927 okrožna seja teij da je okrožno blagajno razdelil med posamezna društva, ostanek po 190 Din pa se bo porabil za nabavo potrebnih tiskovin in knjig. Dne 24. julija 1927 se je vršila okrožna orodna vaja, katera je potekla primerno. Priporoča društvom več previdnosti pri nastopu požara, posebno pa se naj pazi, da se kaj rabljivcga orodja ne pozabi doma. Okrožne vaje se je udeležilo iz Šoštanja mesto 46, Šoštanj tovarna 22, Družmirje 28 in Velenje 19. Tovariš Cajmko kot načelnik mislinskega okrožja pove, da je v tem poslovnem letu imelo mislinjsko okrožje 1 sejo in I okrožno, vajo. Okrožne vaje se je udeležilo 18.3 članov, in sicer ■ Slovenjgradec 34, Mislinje 28, Podgorje 16, Šmartno 22, Legen 29, Stari trg 28, Pameče 20 in Št. Janž 16 izvršujočih članov' z 9 brizgalnami. Propozicija je bila sledeča: Pet minut pred 2. uro začelo v Dvoršakovem mlinu goreti. Ogenj se je momentane). razširil na celo Dvoršakovo poslopje in Kacovo žago. Vsled močnega južnega vetra se vnamejo Triler-jevi hlevi in lesena šupa g. Saveca, obstoja nevarnost razširjenja ognja na sosednja poslopja Savečova im Tri' lerjevc hiše. Ob 2T8 se veter spremeni ter preide v mečen vihar ter nosi utrinke cd severa ma tovarno meril-vsled česar se zadaj pri žagi vname okoli ležeča žagovina- Vseli osem. društev je rešilo svoje naloge primerno-kar nam daje dokaz, da se društva bolj1 zavedajo svoJe dolžnosti. Račun okrožne blagajne je sledeči: Prejemkov ie bilo 1473’50 Din. Izdatkov je bilo 428"81 Dim. Ostanek blagajne 1044‘60 Din pa je naložen v Okraj' ni hranilnici ped, knjižico štev. 24.788, kateri znesek P® sc bode porabil za tehnično naobrazbo v okrožju. O eveU' tuelni razdelitvi tega zneska bo sklepala -okrožna skuP' ščina. , K pwočilu obeh okrožnih načelnikov se oglasi tov. ßajt kot pregledovalec' računov ter predlaga, da se z ozirom na to, da je našel vse račune v redu, poročilo in računi obeh okrožij vzame v vednost in odobri. Enoglasno sprejeto. Nato se oglasi tov. podnačelnik župe Volk, ter graja nastope pri okrožni vaji s kričanjem. Tov. načelnik opo* zarja društva, da se morajo v bodoče vsi vodje društev Pri vsaki vaji najprvo na pogorišču oglasiti pri okrožnem ali vrhovnem poveljniku. Isto velja tudi pri požaru. Ad 5. Prošnja prost; gas. društva Turiška vas-Goiava kuka za sprejem v župo se odobri. Ad 6. Tov. načelnik predlaga, da se zvezne skupščne razen njega udeležita še dva delegata, in sicer oba okrožna načelnika. Enoglasno odobreno. Ad 7. Pri slučajnostih prečita župni načelnik prošnjo Prost. gas. društva Stari' trg, katera se glasi, da se naj dovoli pobiranje prispevkov po. mestu Slovenjgradec. fupni odbor je že sklenil, da se to ne more dovoliti, ktv Je Proti določilom zveze, pač pa se odstopi prost. gas. društvu v odobrenje. Sklep odbora vzame skupščina na znanje in ga odobri. Prečita se tudi prošnja gas. društva Stari trg, naj bi se ob priliki blagoslovitve motorne brizgalne dne 1. julija 1928 vršil v Starem trgu župni 'zlet. Tov. načelnik pove, da je tudi društvo v Velenju zaprosilo, naj bi se vršil ob priliki 30-letnice obstoja dotič-nega društva in blagoslovitve, motorne brizgalne, tudi tja ^upni zlet. Nato se oglasi delegat iz Velenja, tovariš Tajn^ sek in prosi, naj bi se ta njihov predlog upošteval, ker v velenju še ni bilo kake večje gasilske slavnosti. Tov. načelnik predlaga naj se vršita izleta obeh okro- vi v Stari trg dne 1. julija 1928, v Velenju pa 10. avgusta 1., kar se enoglasno odobri. Dne 2. in 3. junija se vrši v Ljubljani tehnični gasilski tečaj. Tov. načelnik predlaga naj bi skupščina osamosvo-Jlja sklep odbora, ki se glasi, da naj se udeleže tega tehničnega tečaja razen načelnika še po en deiegat iz vsakega '°krožja. Stroške vožnje plača župa. Okrožja naj predla-£äjc udeležence. Ta predlog se je enoglasno sprejel. s Tov. Miloš Volk prosi, naj bi že sedaj župna skupina odobrila njihovo prošnjo, da naj bi se prihodnje leto času proslave 50-letnice obstoja prost. gas. društva v Šoštanju vršil tja župni zlet, kar se enoglasno odobri. Tov. Volk st. pravi, da je dr. Mayer kot zastopnik' neke steklarne v Zagrebu za strte steklenice zarubil P°dporo, ki jo je mestna občina v Šoštanju votirala za Prispevke k nabavi potrebnega gas. orodja. Dr. Mayerju članu gerentskega sosveta mestne občine Šoštanj je P'1 znan spis sodnije in sreskega poglavarja, s katerim se 1)(jtrjuje, da prost. gas. društvo Šoštanj nima zarubljivega Premoženja, in ker ;e vkljub temu izvršil rubež na podporo, Je današnja skupščina to njegovo postopanje z ogorče- ttstroj in življenje gasilnih društev. (Predavanje tov. Ljudevita Museka na teh. gas. tečaju v Ljulbljani dne 3. junija 1928.) Tovariši! Dana mi je naloga, da Vam govorim o ;n°vi, ki je dokaj suhoparna in Vam ne morem' med sto vplesti nobenih kratlkočasnic. Je pa to tudi snov, p kateri sem trdo uverjen, da Vam je vsem znana. Iz ,ega vzroka Vas prosim, da ne smatrate moj referat kaj novega. Iz velike večine ste vsi društveni ali npni funkcijonarji in je Vaša dolžnost, da poučite Priliki nadzorovanj članstvo posameznih društev (j1 Pa pomagate ustanavljati nova društva. Moje pre* 11ay.anje ima namen Vam pokazati kako in na kakšen šeCln ¥. vPeljali članstvo v društveno delo in na kak* . n način bodete poučili članstvo o ustrojstvu gasilnih Urustev. dandanes govoriti o pomenu gasilnih društev se yidi odveč, kajti vsak kmet in prebivalec najbolj korske vasi zna ceniti naše delo. Če bi le to tudi znala Sa vlada. In naše delo bodi, da že enkrat bratom iz njem vzela na znanje in sklenila resolucijo1, katera se Je prečitala in se odpošlje mestni občini v Šoštanju. Ker ni bilo več nobenega predloga, zaključi tov. načelnik ob T45 uri skupščino. Raznoterosti. Dopisuje v »Gasilca«! Naša gasilska organizacija je velika in močna. Ni skoraj kraja, kjer bi ne bilo gasilnega društva in z njim vred več ali manj zanimivega gasilskega življenja. Tovariši, peresa v roke in poročajte svetu, kaj se godi pri vas! Vaša poročila naj bodo kratka in stvarna ter zgolj gasilska! Utrnite svojo gasilsko zgodovino pozabljivosti! Dobrovoljn» vatrogasnio društvo v Osijeku nas ponovno naproša, da opozorimo tudi slovensko gasilstvo na njegovo veliko proslavo, ki se vrši ob priliki njegove 55J letnice dne 28. in 29. junija t. 1. Natančen spored slavlja je društvo samo razposlalo tudi našim gasilnim društvom. Kdor le utegne, naj pohiti med brate Hrvate manifestirat jugostovensko gasilsko vzajemnost! Gasilske razglednice, ü. Herman Zupan, Ljubljana, Gajeva ulica štev. 2, je po želji JGZ založil poleg potrebnih gasilskih poslovnih knjig tudi razne vrste gasilskih razglednic za šaljivo pošto itd. Opozarjamo zlasti na barvane razglednice s predpisanim gasilskim krojem — delavnim in paradnim — katere razglednice bo založnik prodajal v korist fonda za Barletov spomenik po 1 Din kos. Tovariši, segajte po gasilskih razglednicah, ker s tem nehote prispevate za nagrobni spomenik, svojemu nepozabnemu starosti. Slike udeležencev teh. gas. tečaja dobite lahko v poljubni množini in velikosti pri g. Hermanu Zupanu, Ljubljana, Gajeva ulica štev. 2. Varanje zveze in župe. V nekem kraju je v svoji oka-jenosti padel pri požaru s strehe član gasilnega društva ter se pri tem poškodoval. Mož je prišel na gorišče v civilni obleki, pred gasilnim društvom, in omamljen po alkoholu je baje delal bravure, kakor da bi se hotel ponesrečiti. Razsoden poveljnik gasilnega društva bi ga bil odstranil z gorišča. Cez leto dlni po nezgodi pa je omenjeni možakar po svojem gasilnem društvu prosil za podporo iz 1 % gasilskega sklada pri velikem županu. Zupa in zveza sta upoštevajoč priporočilo gasilnega društva priporočila prosilca velikemu županu, četudi je bila vložena prošnja po preteku celega leta. Oblast je jela poizvedovati o poškodbi, kakor v vsakem takem slučaju, in dognala je, da se je prosilec res ponesrečil, toda v pijanosti, in da je na čudnem glasu, zlasti kar se tiče požarov. Gasilno društvo je moralo pri vložitvi prošnje vedeti za vse to in je prevaralo župo in zvezo, da sta se osmešili pri oblasti s svojim priporočilom. Prosilec in društvo ne moreta ostati brez graje. Prošnja je bila seveda odbita. juga odpremo oči in da uvidijo tudi oni važnost naših organizacij. Jaz mislim, da ima naša država od' nas vsaj toliko koristi kot od planinskih društev, katerim je dovolila brezpogojno polovično vožnjo — nam pa jo dosledno odreka. Pa saj ne zavidamo nobenega za to pravico. Upajmo, da tudi za nas pride čas, ko bode prostovoljen gasilec povsod in na vsakem mestu upo* števan in priznan. Naša društva niso politična, mi ne podpiramo no* bene politične stranke — vse to mora ostati na strani, spori med pripadniki raznih političnih smeri, izklju* čevanje manjšin itd. mora ostati na strani, zakaj ga* silstvo je skupna zadeva vsega naroda, naš namen je koristiti in pomagati vsem 'brez izjeme ibrez ozira na njegovo politično prepričanje. Gasilstvo je in mora ostati nad strankami in služi vsemu narodu. Politično prepričanje je stvar vsakega posameznika. Vsakdo ima svoje lastno prepričanje in ga lahko prizna ob ugodni priliki odkrito in možato — seveda nikdar pa v gasilskih vrstah. Naše načelo je: Bodi nam Vsakdo med nami dobrodošel, spoštovan in cenjen, kdor nas hoče podpirati v našem težavnem poklicu. Preidimo k posameznim točkam našega društve* nega delovanja. Kdo vodi društvo? § 6. naših pravil nam pravi, da upravlja društvo 1. občni zbor, ki se vrši redno vsako leto v prvih pomladanskih mesecih po potrebi pa tudi izvaredni; če to izahteva ena tretjina rednih članov in se mora vse redne člane vsaj 8 dni pred ziborova* njem z naznanitvijo dnevnega reda povabiti k občnemu zboru. 2. Načelstvo ali društveni odbor, ki sestoji iz na* čelnika, poveljnika, poveljnikovega namestnika, štirih odbornikov in dveh odbornikovih namestnikov. Kdo zamore postati član gasilnega društva? Redni član društva more postati vsakdo, ki je neomadeže* vanega vedenja, krepkega zdravja in je izpolnil 18. leto, ni pa prekoračil 50 leto ter biva v območju društva. Imamo pa še ustanovne in podporne člane. Dolžnosti članstva. Dolžnost vsakega rednega člana je, da obljubi pri vstopu v društvo svojemu društvenemu načelniku na roko, da .se hoče ravnati po društvenih pravilih in določilih in da se hoče vedno in pri vsaki priliki vesti tako, da ne bode trpelo društvo na svojem ugledu. Nadalje je dolžnost vsakega člana, da bode vnet, vesten, točen in vztrajen v gasilski Službi. Pravice č 1 a n s t v.a . Redni člani imajo pravico udeleževati se vseh dru* štvenih prireditev, govoriti na njih, staviti predloge, voliti in voljeni biti. Vsakemu umrlemu gasilcu preskrbi odbor po mož* nosti vsaj častno spremstvo. (Dalje prihodnjič.) Vendar pa požarov gotovo ne boš omejil, še manj pa pogasil, ako nimaš v resnici dobrih svetovno-znanih čeških Smekalovih cevi katere ima za celo državo v zalogi edino tajnik I. Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani, knjigovez Herman Župan LJUBLJANA, Gajeva ulica 2. Samo pri njem dobite tudi vse po JGZ predpisane poslovne knjige in tiskovine, čepice, pasove, sekirice ter sploh vse potrebščine, ki jih potrebujejo gasilna društva. Nakup In prodaja rabljenih brizgalen in oprave. Pišite takoj po cenik. Dobro in solidno blago. Najnl2je cene. 'T J - ™, S lH - ■C ‘V & & Samodelujoči gasilni aparat >GUWY< h sA Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: TELOREKLAM, družba Ljubljana, Resljeva c. 13. Telefon »rajmajo. Z P. Z. št. 20-74. SIEGEL & DRUG D. Z O. Z. TKALNICA PLATNENEGA IN BOMBAŽNEGA BLAGA Nudi izborno blago za delavni gas. kroj. LJUBLJANA Dunajska cesta št. 31. SVITAVY WIEN (Č. S. R.) pečate, pečatne etikete ter vsa v graversko stroko spadajoča dela izvršuje po zmernih cenah graverski zavod SITAR & SVETEK, UUBUANA, | Sv. Petra cesta 13 — Kongresni trg 4. m ■ ■—■■■■■ i Pri zavarovanju predmetov proti požaru in pri živi jenskem zavarovanju, zavarovanju otroške dote in pogrebnih stroškov vpošte vajte edino-le yZAJEMNO TAVAROVALNICO S Ljubljana, dunajska cesta st. 17, j ki Vam nudi najugodnejše pogoj „SAVA“ Opče osiguravajuče dioničarsko društvo u Zagrebu ustanovljena od jugoslov. denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Zagreb; Hrvatska eskomptna banka, Zagreb; Srpska banka d. d. Zagreb; Jadranska banka d. d. Beograd; Zemaljska banka d. d. Beograd; Zemalj. banka za Bosnu i Herceg., Sarajevo; je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja občne zavarovalnice Assicurazlonl Generali v Trstu. Generalno zastopstvo za Slovenijo v Ljobljaol Sv. Petra testa 2. Posluje v vseh zavarovalnih strokah. Pozor, gasilna društva! Posluje po celi Jugoslaviji. - Ustanovljena leta 1913. Delniška glavnica znaša 3,000.000'— Din v zlatu „JUGOSLAVIJA“, splošna zavarovalna družba v Beogradu. Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani. Sklepa: 1. požarna zavarovanja, 2. življenska zavarovanja, 3. nezgodna in jamstvena zavarovanja, 4. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma, 5. transportna zavarovanja, 6. zavarovanja proti škodam vsled razbitju stekla. Najveöji tu delujoči zavod. - Družba je prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice“ in od zavarovalnih družb „Feniks“ (požarni oddelek) in „Franko-Hongroise“ ves njih kup-či.isUi obstoj v naši državi. - Najnižje tarife. Takojšnja izplačila škod. Glasom naredbe ministrstva za vojsko in mornan co nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe „JUGOSLAVIJE“ ženitvene kavcije za častnike. Telefon 571. — Pisarna: Dunajska cesta 15. — Telefon 571. ŠTAMPI LIJE, Imam vedno v zalogi gasilske čepice, naramke, kakor vse druge potrebščine za gasilce. Vse po najnižji ceni. Se priporoča FILIP BIZJAK, krznar in izdelovatelj čepic. LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 6. UČITELJSKA TISKARNA registrovana zadruga z omejeno zavezo V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA 6, priporoča svojo bogato zalogo vseh najnovejših TISKOVIN za učiteljstvo, šolska vodstva in šolske svete, kakor tudi za županstva in druge urade. Preskrbuje tudi šolske potrebščine in učila od najboljših tvrdk. LJUBLJANA Kongresni trg št. 7 krznarstvo in največja izdelovalnica v Jugoslaviji. «1 4MB Vsa gasilna društva si usojam vljudno opozoriti na svojo veliko zalogo ČEPIC IN NARAMNIC ZA GASILCE b9disi za sarže ali moštvo in prosim, da v slučajo potrebe nikakor ne prezrete moje tvrdke, ker je to v Vašem lastnem interesu. Največja isbera 1 Najnižje cene! Vse čepice se izdelujejo tudi po narpčilu za najnižjo ceno. Z odličnim spoštovanjem Eliglj Eber. A. KASSIG LJUBLJANA, ŽIDOVSKA UL. USTANOVLJENO 1880. Izdelovanje čepic, ZALOGA krojnih potrebščin Priporoča vse krojne potrebščine za gasilce (po najnovejših predpisih JGZ ) kakor: Čepice, gumbe, piSčalke, naramke, znake za bluse in žepiče, rdeče blago, vrvice za pISIalke, trobke in rogove, fi« pove slste itd. Naramki vseh vrst lattnega Izdelka, fino izdelani in trpeSr.l. Podjetje Je nanovo moderno urejeno in poveiano. ——— CENIK ZASTONJ 1 ———— Normalna Dvokolna brizgalnica, podvojeno brizgajoča 180 - 200 2/min. Vozna brizgalnica s patent, strojem, na peresih z dvema curkoma, močen pritisk vode. Vozna brentna točna brizgalnica, jednostavno brizgajoča. spojka Dvokolna brizgalnica, pripravna za gospodarske in tovarniške zavode. Snemalna brizgalnica z dvema curkoma, v treh velikostih: od 200 — 355 2/mln. Gobčnik. . ...................i:1v •"< «•(■ -5=5 J **) ..................................... 11 mn Ročnik. Vsakovrstno gasilsko orodje pri najsolidnejšl garantirani Izpeljavi kakor: normalne Hetzove spojke, Rothove spojke, Knaustove spojke, ročnike in gobčnike najrazličnejših velikosti. Dobavljamo najsolidneje izvrSitve ter garantiramo za najboljšo H Postrežba točna. izdelavo. Cene zmerne. |P USTANOVLJENO 1767. n——nn STROJNE TOVARNE m LIVARNE d. d. Centrala: LJUBLJANA, Dunajska cesta 35. . . Kovinski obrat: LJUBLJANA, Zvonarska ulica 5. Telefon št. 142 in 230.____Brzojavi: STIL._______________Telefon št. 9._ Priporočajo svoje najmodernejše, na podlagi večletnih preizkušenj izvršene brizgalnice vseh vrst, kakor: VOZlie četverokolne in dvokolne; snemalne četve-rokolne in dvokolne; prenosne jednostavno in podvojeao brizgajoče. Berglaste brizgalnice z in brez vetrnika ter vse ostalo gasilsko orodje in potrebščine. L. MIKUŠ Ljubljana mestni TRG ŠTEV. 15. DEŽNIKI na malo. NA VELIKO. USTANOVLJENO 1839. D 7H J, FP Gasilna društva! Preden kupite, oglejte si garantirano prvovrstne in nepropustne gasilske cevi po najnižji ceni pri tvrdki IVAN ADAMIČ, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 31. — Telefon 2441. — Maribor, Vetrinjska ulica štev. 20. — Telefon 454. tt O N O a ■s O N O w E Tvrdka ANT. KRISPER Ljubljana, Mestni trg ih 21 PIIIVIIVIIRillDIIHIIII priporoča cenj. občinstvu svojo bogato zalogo čevljev NAJBOLJŠE kakovosti po znatno znižanih cenah. ._. k^, k-j TELEFON Št. 16 USTANOV. L. 1889. POŠT. ČEK. 10.533. MESI MIH Ulil (GRADSKA ŠTEDION1CA) LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA. j Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov dinarjev ali 1200 milijonov kron. Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana 2 vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi' *ega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke 1 Največ v naši hranilnici, ker je 1 denar tu popolnoma varen^ Prva zaloga gasilnega orodja ■ FRAN SAMSA, ZAGREB, Mažuranidev trg štev. 18. Ima v zalogi vsakovrstne cevi: konopne, gumijeve črpalne; dalje sekirice, pasove, gasilske znake, na-ramke, spojke, ročnike, trobke, piščalke, svetiljke, vrvice, čepice, čelade, blago za obleke; izdelovanje obleke iz drila in paradnega sukna; lestve: kljukaste, raztezalne in mehanične; brizgalnice: dvokolne, ročne, četverokolne, bencinmotorne, avtobrizgalnice in „Express“ aparate po tovarniški ceni. — Blago je prvovrstno iz prvih svetovnih tovarn in zajamčeno. Cene primerne, daje tudi na obroke. Priporoča se najtopleje FRAN SAMSA, nasledn. VILMA SAMSA ZAGREB, Mažuranidev trg 18. wIBNSdot Avtolestve, avtobrizgalnice, avtovozovi za vodo in polivanje, dvokolne in četverokolne motorne brizgalnice, dvokolne in četverokolne ročne brizgal-nice, dvokolne, trikolne in četverokolne patentirane lestve. Gasilska oprema vseh vrst na svetovnem glasu radi izvrstne izdelave in najmodernejše konstrukcije. V Jugoslaviji poleg drugih dobavitelji: Beogradu, Bitolju (Monastir), Belovaru, Kočevju, Kostajnici, Novemu Sadu, Ptuju, Sisku, Somboru, Splitu, Sušaku, Užicam, Vinkovcem, Vuko- varu, Zagrebu. ra G. m. b. H. Ulm a/D (Deutschland). Zastopnik: Alfred Hübscher Zagreb, Račkega ulica 3/1. Br-iFir-ii-ii-m-ir-ir-i_ Q Več kot 1000-«I Rosenbauerievih le sirom vsega Fran Košir v Celju, glavni zastopnik in zaloga za Slovenijo. Tovarna gasilnega orodja Konrad Rosenbauer Linz ob Donavi. I Trgovina in skladišče vseh gasilskih potrebiiln in orodja Stlepan Javor Zagreb, Pejačevičev trg, Rokova 2 S sr «a o Tl 2 o < 10 e *• a E o trn a 10 > ra A O O Imam stalno v zalogi najboljše sesalne, konopljene in gumirane cevi vsake velikosti in moči, spojke in vijake, čelade usnjate, pločevinaste, medene in poni-klane, čepice, blago za slavnostne kroje in cvilh za delovne obleke, pasove, torbe, sekirice in vse potrebščine za gasilna društva po predpisih Jugoslov. Gasilske Zveze. Za blago jamčim, da je prvorazredno, cene in postrežba solidna, neod-govarjajoče se zamenja ali se vrne denar. / Največja zaloga te vrste v državi. «msHi Ustanovljeno leta 1820 *jS Specijalna tovarna brizgalnic, sesalk, lestev, cevi in oprave }Psi ^ za gasilce, ekstinkterjev, avtomobilnih in motornih brizgalnic ^ GASILSKI ZAVODI preje R. A. SMEKAL Čechy pri Prosteiovu na Moravskem podružnica Maribor Tattenbachova 14 priporoča svoje prvovrstno najmodernejše gasilsko orodje Avtomobllni tren s priklopno motorno brizgalnlco Lahka, dvokolna motorna brlzgalnica z 16/18 HP motorjem, dobava vode 800 1 v minuti, pritisk do 12 atm. Cene solidne Mehanična aukaina lestva, Za vse stroje se jamči! Ustanovljeno leta 1820, Družba strojnih tovarn n m Dunji (Wien) druiba z o. z. Naslov: Union, Wien IX./2, Postamt 71, Postfach 17. POZOR! POZOR! Naše motorne, pa če so nosne, dvokolne, četverokolne ali pa avtomo- bilne brizgalnice, imajo patentirane samosesalne krožne črpalke. Nekaj najpopolnejšega, kar pozna današnje gasilstvo. Popolnoma zanesljivo delovanje. Brez posebne oskrbe, kakor je to pri izdelkih s posebno zračno črpalko. Naše dvokolne in četverokolne ročne brizgalnice so ravnotako najmodernejše sestave in razširjene so po celem svetu. Na zahtevo rade volie postrežemo s ponudbami. Dobavljamo tudi gasilske lestve, gasilske cevi, gasilsko opravo, kakor tudi gasilčevo opremo. Založil odbor .Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana*. — Tiskala Učiteljska tiskarna v Ljubljani, predstavnik Francč Štrukelj-