Dobri sveti. 6. (Kaj naj Čitamo ?) Kužno in zdravo berilo. Nekteri poprašujejo, od kod to, da Ijudje zdaj nič več tako dolgo ne žive, kakor so nekdaj, in da niso nič več tako krepki in čversti, kakor so bili »njega dni"?' Drugi jim odgovarjajo, da zdaj vse drugačne jedi pa vse drugače kuhajo in zavživajo, kakor so jih nekdaj; da v obče nekdaj niso bili vešči in vajeni tolike strastnosti, kakor zdaj; da je zato mnogo sedanjih ljudi tako slabotnih, tako šibkih in bledih. Ko bi pa mene kdo vprašal, zakaj so čedalje bolj strastni in nenravni, bi jim ogovoril: „Vidiš, dragi tovariš, to pride od tod, ker njihova duša vživa zdaj drugačne hrane — spridene, okužene, strupene. Po deželi, sploh pri neolikanih, se morilni strup vliva v zdrava in še nedolžna serca po blatnera lijaku, ki se zove Bkvantanje in pohujšanje;" po mestih in tergih, sploh pri tako zvanih olikancih, pa se kaj rad pridruži prejšnjemu lijaku še sinradni kanal, imenovaa ,,kužno berilo." 0 pisarija, o tiskarija, koliko si že hudega provzročila na svetu. Skoraj bi rekel da ne slave, arupak prekletstva je vreden, kteri te je pervi znašel in razširjal uied ljudi! Vendar tako obsojenje bi bilo enostransko. Pisarska in tiskarska umetnost je saraa na sebi dobra, blagodarna umetnost, — le edino to je gorje za človeštvo, da pride tolikrat v umazane in sleparske roke. Primerjati se da v mnogih ozirih ognju in vodi. Kakor hoče vedeti pregovor, da ^ogenj in voda dobro služita, pa slabo gospodarita", po enaki pravici smemo terditi, da sploh pisanje in tiskanje je jako koristna reč, če ima pravega gospodarja, nadzornika, če pa nima zanesljivega gospo- beseda in en hudoben stavek, ker dobi povsod že pripravljeno, hudemu nagnjeno voljo. Ena zlobna misel, en stavek, ki si ga nekdaj bral, ti lahko v sercu pusti globoke brazde, ti omrači sv. vere svitlo luč, ti lahko zbudf hu>!e strasti. Pozneje se vojskuješ, a kdo ti je porok, da boš zmiraj zmagoval, da v nesrečni uri ne pride padec pervi pa ne zadnji! Po tacih in enacih premislikih menim, da pride vsakdo k spOznanju in prepričanju, da je pri odgoji dan danes, ko je ves svet s knjigami in knjižurami preplavljen, naj važniša reč in naj veča zasluga, odverniti mladino od slabega berila in slabo berilo od mladine. Vsi odgojilni faktorji: učitelji, voditelji, inspektorji, profesorji, bibliotekarji, starši, gospodinje, namestni varuhi, duhovšeina, vlada itd. vsi naj bi se združili vnekosvetoligo,v brambo zopar kužno berilo 1 Najpred si zbirajmo sami le dobrih knjig in te naj nam bodo zveste tovaišice! življenje naše je prekratko, da bi mogli vse prečitati, kar je pisanega! Lo nekaj nam je moč povžiti, drugo moramo — hočemo ali nočemo — druzim prepustiti. Zatorej preskočimo pleve, in rabimo le pšenice jekleno zerno! Še bolj zbirčnim nam je biti v tem, kar naj dajemo mladini. Naša slovenska literatura je mala, in vendar je zamladino prevelikal Razprava, kakor jo je bil spisal neki g. profesor o starorimskih nesnažnostih itd. — v rokah nežne mladine! Kaj pa mislite! Po kakšnem blatu pa še le gazijo oni mladenči in dekleta, ki kar od kraja bero, kar je v tujih jezikih spisanega! In kdo jim brani?! Prav vnebo vpijoč greh pa se nain zdi, če celo šolske knjige niso korektne. Tako se je n. pr. že pred več časom govorilo o neki šolski knjigi, *) kterabi imela biti »zgodovina odgojiteljstva", pa je le lažnjiva hvalilka protestantizma in požrešna hijena za vse, ker po katoliškem dišil Taka krivična »polemika" ni za šolo, da bi se verstoma na pamet učila, ampak le za kak tendencijozni roman, kakor jih baje donaša antikatoliška nGartenlaube"! Consules, consules, o o! Hočemo tedaj, da bo mladina imela in ohranila zdravo serce med zdravimi pljučami — nzdravo dušo v zdravetn telesu", in da bo kdaj sebi in domovini v korist in veselje: trudirao se na vso moč vsak po svoje, da se inladini odmaknejo slabi spisi in da po drugi strani dobiva le dobro, tečno in zdravo hrano, zlasti, da se po tujščini ne zamori vsa katoliška zavest! Stric. *) Bohm, GeschicMe der Padagogik. 16*