PEM-PPE Murska Sobota Zbornik 1975 - 2023 Murska Sobota, november 2023 Prehojena pot Posebne enote milice Uprave za notranje zadeve Murska Sobota 1975 – Posebne policijske enote Policijske uprave Murska Sobota 2023 Izdajatelj: Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje Glavni urednik: Drago Ribaš Odgovorni urednik: Milan Osterc Avtorji prispevkov in fotografij: 1. Alojz Flisar 2. Borut Kocet 3. Ciril Magdic 4. Denis Zupancic 5. Jurij Bertoncelj 6. dr. Tomaž Cas Jezikovni pregled: Jadranka Tavcar Oblak Graficni prelom in tisk: Videostudio SIGNAL d.o.o., Murska Sobota Naklada: 100 izvodov Cena: 10 € CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 351.74(497.4 Murska Sobota)(082) PREHOJENA pot Posebne enote milice Uprave za notranje zadeve Murska Sobota 1975 - Posebne policijske enote Policijske uprave Murska Sobota 2023 : [zbornik] / [avtorji prispevkov in fotografij Alojz Flisar ... [et al.] ; glavni urednik Drago Ribaš]. - Murska Sobota : Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje, 2023 ISBN 978-961-94995-7-3 COBISS.SI-ID 173579779 Kazalo Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Priprave na okroglo mizo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Zacetek okrogle mize................................... 10 Okrogla miza. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Alojz Flisar: Delovanje PEM UNZ MS v casu od ustanovitve leta 1975 pa do konca vojne za samostojno Slovenijo leta 1991 . . . . . . . . . . . . . . 28 Delovanje samostojnega Pomurskega voda PEM od septembra 1975 do septembra 1988. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Samostojni Pomurski vod. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 1. Kosovo aprila 1981. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 2. Angažiranje Pomurskega bataljona od leta 1989 do konca vojne 1991 . . 36 MANEVERSKA STRUKTURA NARODNE ZAŠCITE V POMURJU . . . . . . . . . . 41 NAJ NE BO POZABLJENO!. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 Alojz FLISAR, univ. dipl. iur, organizator MSNZ v milici, poveljnik 7. bataljona PEM RSNZ, samostojni inšpektor milice za mejne zadeve in tujce . . . . . . . 54 Aktivnosti JLA od novembra naprej.......................... 58 Denis Zupancic: PPE v zadnjem casu. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 Razprava. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 Milan Osterc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 Borut Kocet. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 Jurij Bertoncelj. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 Predavatelji. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 Seznam fotografij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 Zakljucek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 Uvod Spoštovani bralci, pred vami so zapisi prispevkov razpravljavcev okrogle mize z naslovom »Prehojena pot Posebne enote milice Uprave za notranje zadeve Murska Sobota 1975 – Posebne policijske enote Policijske uprave Murska Sobota 2023«, ki sestavljajo pricujoci zbornik. Gotovo se ob tem pojavi vprašanje, zakaj govoriti o Posebnih policijskih enotah, ki so tako ali tako stalno na slabem glasu, predvsem v medijih, ki jih predstavljajo le tedaj, ko uporabljajo silo proti ljudem, ki demonstrirajo. Res je, da pripadniki Posebnih enot policije (tudi policije, ki nadzoruje izgrede) uporabljajo silo, da vzpostavijo javni red in mir, ko je huje kršen. Pri tem so policisti bolj ali manj uspešni ter uporabljajo poleg fizicne sile tudi razlicne pripomocke, odvisno od obsega demonstracij in predpisov, ki se razlikujejo od države do države. Pa vendar je ustanovitev takšnih enot policije po svetu napredek. Pred tem je oblast v te namene uporabila vojsko, ki je proti demonstrantom redno uporabljala vse vrste orožja, ki ga je imela na voljo. Lahko bi zašli tudi v razpravo, kaj ima prednost v posamezni družbi - pravica do svobode govora ali varstvo javnega reda in mira ter posledicno varovanje premoženja ljudi. Tovrstno razmišljanje pa niti ni potrebno, ker namen okrogle mize ni bil odpirati razprave o clovekovih pravicah, ki je sicer pomembna, temvec smo želeli govoriti predvsem o razvoju te vrste policijske stroke. Izkušnje zadnjih 50 let so pokazale, da javne shode, strokovno jih imenujemo demonstracije, lažje obvladujemo, ce je policija (ali žandarmerija) ustrezno usposobljena, opremljena in animirana. Ko so organi reda dobro organizirani, se lažje ustrezno spopadajo s posameznimi skupinami med demonstranti, ki pridejo na kraj zgolj zato, da bi izzvali nasilje, unicevali premoženje in izzvali policijo, da uporabi hujša prisilna sredstva kot bi jih sicer. Slovenska milica je po sprejemu Zakona o notranjih zadevah leta 1967 in prenosu Organov za notranje zadeve, razen državne varnosti, v republiško pristojnost šla svojo pot in po nekaj letih je bila že opazna razlika v primerjavi z drugimi republikami v Jugoslaviji, ne le glede uniform in opreme, ampak tudi glede znanja in usposobljenosti milicnikov in starešin milice. Ta pot stroke v Organih za notranje zadeve na vseh podrocjih dela policije je bila tema naše okrogle mize. Predvsem pa sta se stroka in zavest pripadnosti pokazali v casu dogodkov malo pred, med in takoj po osamosvojitveni vojni 1991, ko ni bilo milicnika, ki bi pomišljal o svoji udeležbi v obrambi osamosvojitvenih procesov. Še bolj pomembno pa je bilo, da milicnikom ni bilo treba posebej vzbujati idej o domoljubju in zašciti nove države in naroda, ampak so že do takrat živeli z ljudmi in med njimi ter je šlo zgolj za spremembo vloge od varuha reda in mira v vlogo vojaka, ki je v milici do takrat nismo poznali. Na usposabljanjih je bila vedno poudarjena vloga milice v casu izrednih razmer ali vojne kot vloga organa, ki ostane z ljudmi in jim pomaga, ne pa, da se upira agresorju z orožjem. Ceprav milica ni bila nikoli usposobljena za takšno vlogo, so milicniki naloge opravili vecinoma odlicno. Še posebno vlogo pri tem pa so imele prav Posebne policijske enote oziroma Posebne enote milice, kot so se takrat imenovale. Po vojni je policija prevzemala ogromno novih nalog, ki jih ima policija v državi, ne le v republiki. S tem pa je narašcala potreba po novih znanjih, novih nacinih dela, mednarodnemu sodelovanju, pripravah na vstop v Evropsko unijo, uvedbo evra, vstop v schengenski prostor. Slovenska policija je našla odgovore na ta vprašanja, svoje delo je prilagodila novim razmeram in si tako pridobila ugled v Evropski uniji kot policija, ki je usposobljena in obvlada svoje delo in to je tisto, kar je bil namen okrogle mize, da potrdi ali ovrže in javnosti pokaže drugo stran medalje, da policija ne glede na stroko in pooblastila vedno poskuša opravljati svoje delo cim bolj transparentno in uporablja hujša pooblastila le v primerih, ko ne gre drugace. Verjamem, da so razpravljavci v svojih prispevkih to vlogo uspeli prikazati stvarno in z argumenti. Drago Ribaš Prvi poveljnik PEM s svojo enoto (Foto: Štefan Abraham). Moderna PPE (Foto: Štefan Abraham). Naj ne bo pozabljeno Priprave na okroglo mizo Vabilo Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje vas v sodelovanju s Policijsko upravo Murska Sobota vabi na okroglo mizo »PREHOJENA POT POSEBNE ENOTE MILICE UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE MURSKA SOBOTA 1975 – POSEBNE POLICIJSKE ENOTE POLICIJSKE UPRAVE MURSKA SOBOTA 2023«, ki bo v sredo 21. 6. 2023, ob 10.00, v sejni sobi Policijske postaje Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka št. 11 v Murski Soboti. PROGRAM OKROGLE MIZE 10.00 Uvod in predstavitev namena okrogle mize – Drago Ribaš Pozdravni nagovor - Damir Ivancic, mag. 10.15 - 10.45 Razlogi za ustanovitev bataljona/PEM – voda za posebne naloge v SR Sloveniji in njegovo delo do konca osamosvojitvene vojne 1991 - dr. Tomaž Cas 10.45 - 11.15 PEM UJV-UNZ Murska Sobota od ustanovitve do konca osamosvojitvene vojne 1991 - Alojz Flisar 11.15 - 11.30 Odmor 11.30 - 12.00 PPE UNZ – PU Murska Sobota po osamosvojitveni vojni 1991 - Ciril Magdic 12.00 - 12.30 PPE PU Murska Sobota danes - Denis Zupancic 12.30 Razprava in druženje Drago Ribaš Damir Ivancic, mag. Predsednik PVD Sever za Pomurje Direktor PU Murska Sobota Prosimo vas, da ste v sejni sobi do 9.45. Zaradi omejenega števila sedežev je udeležba na okrogli mizi mogoca le s predhodno prijavo. Prosimo vas, da vašo udeležbo potrdite na telefonsko št. 041 776 558 ali na elektronski naslov a.bracko@policija.si, najpozneje do 18. 6. 2023. Vsi aktivni policisti se okrogle mize udeležijo v slovesni uniformi. Pred zacetkom okrogle mize (Foto: Štefan Abraham). Posvet se je zacel s himno Republike Slovenije (Foto: Štefan Abraham). Obcinstvo na okrogli mizi (Foto: Štefan Abraham). Zacetek okrogle mize Moderator Drago Ribaš prvi z desne (Foto: Štefan Abraham). Drago Ribaš Spoštovane gospe in gospodje, policistke in policisti, veteranke in veterani, spoštovani gosti, pozdravljeni in dobrodošli na okrogli mizi z naslovom: Prehojena pot Posebne enote milice Uprave za notranje zadeve Murska Sobota 1975 - Posebna policijska enota Policijske uprave Murska Sobota 2023, ki jo organizirata Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje in Policijska uprava Murska Sobota. Namen današnje okrogle mize je govoriti o policijski stroki, ki se je v Sloveniji gradila dobrih 174 let od takrat, ko je habsburški cesar Franc Jožef I 8. 6. 1849 ustanovil cesarsko žandarmerijo kot pomoc upravnim organom pri izvajanju oblasti. To je bila pravzaprav vojska, ki se je usposabljala za policijske naloge in se z leti preobražala v policijo. 1 Mark Kren in drugi, Zgodovina Pomurske policije in orožništva, stran 15 Žandarmerija Kraljevine SHS2 oziroma Jugoslavije je prevzela žandarje monarhije, ki so priznavali novo oblast in želeli ostati v službi nove države, tako da se je stroka pocasi nadaljevala.3 Tudi ONZ4 v drugi Jugoslaviji so obdržali policiste in žandarje, ki se med vojno niso kompromitirali v sodelovanju s sovražnikom.5 Pot moderne slovenske policije pa se je zacrtala z Zakonom o notranjih zadevah leta 19676, ko so notranje zadeve prešle v republiško pristojnost in so se ONZ zaceli razlocevati po posameznih republikah, ne le po uniformi in opremi, ampak tudi v znanju in strokovnosti. Potem pa je junija 1972 v SFRJ7 vdrlo prek Slovenije 19 teroristov hrvaške emigracije tako imenovana Bugojanska skupina, ki je želela v BiH dvigniti revolucijo proti SFRJ, aktivnosti proti njej pa so imenovali akcija Raduša.8 Po analizi dela JLA9, TO10 in milice v BIH proti tej skupini je general štab JLA ocenil, da niti JLA niti TO in niti milica niso usposobljeni, da kljubujejo takemu sovražnemu delovanju. Zato je maršal Tito že julija 1972 izdal direktivo, da se v JLA, TO in milici ustanovijo in usposobijo enote za specialno delovanje. Slovenski Izvršni svet (danes vlada) in Republiški sekretariat za notranje zadeve sta se še istega leta odzvala tako, da so vsako leto poslali dva kadeta na študij v Beograd na Akademijo kopenske vojske. V okviru zašcitne enote milice so ustanovili vod za posebne naloge (katerega naslednica je danes Specialna enota policije) in specialni bataljon milice kot enoto na sklic, v katerega sestavu so lahko poleg aktivnih tudi rezervni milicniki in kadeti šole za milicnike kadete. Ta enota je bila lahko sklicana zaradi nalog s podrocja varovanja ustavnega reda ali vzdrževanja javnega reda in miru. To pa je tudi trenutek, ko se naša zgodba zacne. 2 Srbov, Hrvatov, Slovencev 3 Kot pod 1, stran 26 do 28 4 Uradna kratica takrat: pomeni organi za notranje zadeve – danes se imenujejo policija 5 Kot pod 1, stran 142 6 Zakon o notranjih zadevah, Uradni list SRS št. 13/67 z dne 6. 4. 1967 7 Socialisticna federativna republika Jugoslavija 8 Drago Ribaš in drugi, Pomurje je gorelo modro, stran 33 9 Jugoslovanska ljudska armada 10 Teritorialna obramba – v SFRJ zaledna vojska Ceta milice leta 1973 v Tacnu (Arhiv RSNZ). Spoštovane, spoštovani preden nas predavatelji seznanijo s svojimi temami, bi prosil, da nas nagovori naš gostitelj, direktor PU Murska Sobota, mag. Damir Ivancic. Nagovor direktorja PU Murska Sobota, mag. Damirja Ivancica (Foto: Štefan Abraham). Mag. Damir Ivancic Spoštovani! Današnji dogodek ima vec pomenov, vsekakor pa potrjuje dobro sodelovanje med PVD Sever Pomurje in PU Murska Sobota. Okrogla miza se tudi ujema s praznikom slovenske policije, 27. junijem, kar ima še dodatno vrednost. PPE kot tudi njena predhodnica PEM imata bogato in spoštovanja vredno zgodovino. V kljucnih dogodkih sta svoje delo vedno opravili na visoki ravni, zato je prav, da trud, pogum in dosežke predstavimo tudi v tej luci. V zadovoljstvo mi je, da lahko na današnji okrogli mizi poleg gostov pozdravim tokratne predavatelje, ki so s svojo vlogo in prispevkom vsekakor dali velik pecat soustvarjanju in delovanju PEM in PPE. PPE ni enota za tako imenovane dnevne operativne naloge, ampak se tocno ve, kdaj se jo lahko sklice. Torej govorimo o sklicu praviloma za zahtevnejše naloge in uporabo zahtevnejše opreme. To pa pomeni, da govorimo o nekaj vec in drugace. Z izbranimi besedami in spoštovanjem lahko orišem PPE PU Murska Sobota, zato iskrena hvala za opravljeno delo in dosežene rezultate vsem sodelujocim. Verjamem, da bo okrogla miza odgovorila na veliko vecino vprašanj, na katera še nismo imeli odgovorov, da bomo še bolj podrobno spoznali razloge za ustanovitev in delovanje ter tudi, da bomo slišali kakšno anekdoto o delu in življenju milicnika PEM oziroma policista PPE. Na koncu, hvala za odziv in predstavitev predsedniku Zveze združenja Sever gospodu Tomažu Casu, upokojenemu policijskemu inšpektorju, gospodu Cirilu Magdicu, poveljniku PPE PU Murska Sobota, gospodu Denisu Zupancicu in upokojenemu policijskemu inšpektorju, gospodu Alojzu Flisarju. Iskrena hvala za vodenje današnje okrogle mize predsedniku PVD11 Sever za Pomurje, gospodu Dragu Ribašu. 11 Uradna kratica: policijsko veteransko društvo Predstavitev poteka okrogle mize Na naš poziv, da nam predstavijo tematiko enot za specialno delovanje Posebne enote milice in Posebne policijske enote, so se odzvali dr. Tomaž Cas in Alojz Flisar, ki bosta govorila o vlogi in delu PEM od ustanovitve do konca osamosvojitvene vojne, Ciril Magdic in Denis Zupancic, ki bosta govorila o razvoju PPE UNZ oziroma PU Murska Sobota po osamosvojitveni vojni do danes. Štefan Abraham, dolgoletni clan PEM in PPE, ki je skrbel za dokumentiranje PEM in PPE, pa je pripravil gradivo dela te enote v tem obdobju v obliki fotografskega kolaža, ki bo v ozadju spremljal besede posameznih predavateljev. Usposabljanje cete milice (Arhiv RSNZ). Poveljnik Flisar s svojo enoto (Foto: Štefan Abraham). Okrogla miza Dr. Tomaž Cas: Kratek pregled Posebnih enot slovenske milice do leta 1990 Zgodovina Posebnih enot in enot na sklic na ozemlju Slovenije sega v petdeseta leta (Celik, 2002). Posebna enota milice (PEM) je nastala kot »enota za izvršitev dolocenih nalog«, kot jo je opredelil Zakon o Organih za notranje zadeve iz leta 1956 (UL FLRJ, 30.396, 18. 7.1956), v katerem so bile v Jugoslaviji prvic po drugi svetovni vojni omenjene takšne enote milice (Cepic, 2010). Tako je lahko državni sekretar za notranje zadeve izdal Odlocbo o ustanovitvi Posebne enote ljudske milice za opravljanje dolocenih nalog (Celik, 2002). Kot zametek stalne posebne enote pa lahko štejemo leto 1959, ko so se zaceli usposabljati izkušenejši milicniki za izvajanje specificnih operativnih nalog (prav tam). Tako enoto je predvidel tudi prvi slovenski Zakon o notranjih zadevah iz leta 1967 (UL SRS, 13-99, 6. 4. 1967) in tudi vsi naslednji. Sledila so leta preoblikovanj posebne enote, ki je bila organizirana v razlicnih formacijah in poimenovanjih (bataljon, ceta, vod), vendar se je formacija Posebne enote milice (v nadaljevanju PEM) ves cas spreminjala, glede na potrebe in naloge, za katere je bila zadolžena (Lunežnik, v Cas, 2021). Po Zakonu o obrambi iz leta 1969 je bila milica v vojni uvršcena v okvir Teritorialne obrambe, vojaški obvezniki pa so bili lahko po Zakonu o vojaški obveznosti razvršceni v enote milice (Cepic, 2010). Za zagotovljeno pridobivanje rezervistov za enote milice je bil maja 1971 v slovenskem Sekretariatu za notranje zadeve oblikovan predlog, da bi lahko izbrani naborniki polovico vojaškega roka služili v enotah milice v Sloveniji. To možnost je Generalštab (GŠ) JLA odklonil (prav tam). Po letu 1971 se je Posebna policijska enota izoblikovala kot formacija takratne milice in enota na sklic, namenjena za izvajanje razlicnih zahtevnih nalog milice, od vzdrževanja in vzpostavljanja javnega reda do iskanja oboroženih posameznikov in skupin, ki bi ogrožale varnost države (Drole, 2016). Pred vec kot petdesetimi leti smo bili prica razmahu teroristicnih aktivnosti in teroristicnih dejanj ter njihove brutalnosti, ki ni bila usmerjena zgolj zoper nosilce oblasti, saj so najvecjo ceno placali nedolžni ljudje. To je vzbudilo odpor ljudi do tovrstnega uveljavljanja volje teroristov in takojšen odziv nosilcev oblasti v posameznih državah. Naj omenimo številne ugrabitve letal, zajetje in poboj dela izraelskega športnega moštva na olimpijskih igrah v Münchnu leta 1972, bombni napadi na diplomatsko – konzularna predstavništva nekaterih držav in drugo, kar je kazalo na to, da je terorizem nevarna in organizirana oblika delovanja posameznikov in skupin zoper družbeni sistem oziroma obstojeco razdelitvijo moci v družbi. Usposabljanje cete milice, Jasnica 1975 (Arhiv RSNZ). Tabor cete milice (Arhiv RSNZ). Tako so se kmalu po teroristicnih dejanjih zacele ustanavljati predvsem policijske in žandarske enote, izjemoma vojaške enote, z nalogo boja proti terorizmu, kot so nemški GSG9, italijanski NOCS, francoski RAID in GIGN ter druge enote za opravljanje nalog z visoko stopnjo tveganja. Zanimivo, v letu 1972 smo se vsi Jugoslovani v nekaj mesecih precepili zoper crne koze (Cas, 2022). Pustimo slednje, rojstvo prve posebne enote milice v Sloveniji, katere naloga je bila razreševanje najzahtevnejših varnostnih nalog, sega v leto 1972, ko je junija tega leta cez mejo iz Avstrije v Jugoslavijo vdrla diverzantsko – teroristicna skupina devetnajstih pripadnikov hrvaškega revolucionarnega bratstva, imenovana »Feniks« (Cas, 2010). Navedena skupina si je nabavila najmodernejše orožje, tudi z zastrupljenimi naboji, in je imela priprave nedalec od jugoslovanske meje v Avstriji. V Slovenijo je skupina vstopila v noci 21. junija 1972 na obmocju Postaje milice Radlje ob Dravi v bližini Mute oziroma Bistriškega jarka. Kasneje so na cesti Dravograd – Maribor na Karavaningu ustavili kamion, last podjetja Avtoprevoza iz Dravograda, odklopili prikolico, iz kamiona izložili zaboje s steklenicami mineralne vode Radenska in se odpeljali proti Mariboru ter nadaljevali pot pod goro oziroma planoto Radušo v Bosni in Hercegovini. Tam so voznika kamiona izpustili in mu narocili, da lahko o njihovem ravnanju in namenu obvesti milico šele takrat, ko se bo pripeljal nazaj v Slovenijo (Cas, 2022). Ko je prišlo obvestilo na Postajo milice Radlje ob Dravi, da so na našem obmocju mejo prestopili hrvaški teroristi, je komandir postaje milice mene in milicnika Borisa poslal, da greva preverit, ali gre za resnicno obvestilo ali ne. Tako sva s kolegom milicnikom tudi odšla na kraj, kjer naj bi bili teroristi. Tja sva se napotila s Tomosovima »petbrzincema« in starima nemškima avtomatoma iz druge svetovne vojne. Imela sva sreco, ker so teroristi - ustaši takrat že bili preko hrvaške meje. V Sloveniji se je zaradi vpada teroristicne skupine zacela akcija »Raduša«, v kateri je sodelovalo 1.500 milicnikov, vsi delavci službe državne varnosti, drugi delavci Organov za notranje zadeve in pripadniki drugih varnostnih struktur. Lahko recem, da smo bili cele dneve v službi in smo imeli izplacanih nadur vec kot je bila takrat placa milicnika (Dnevnik.si). Do prvega spopada diverzantske skupine z milico je prišlo pet dni kasneje v Bosni in Hercegovini na planoti Raduša, ko so na obmocje planote prihitele enote JLA, milice in Teritorialne obrambe, ki so potrebovale skoraj mesec dni, da so opravile z devetnajstimi teroristi. Usposabljanje PEM strelišce Mackovci leta 1981 (Foto: Štefan Araham). PEM na Kosovu leta1981 (Foto: Štefan Araham). Pri posredovanju je sodelovalo 8.000 pripadnikov tedanje milice, enot Jugoslovanske ljudske armade in Teritorialne obrambe. V akciji zajetja diverzantske skupine je bilo likvidiranih 15 teroristov, štirje pa so bili prijeti. Trije so bili obsojeni na smrtno kazen, ki je bila takoj izvršena, eden pa je bil mlajši polnoletnik in mu je bila izrecena kazen 20 let zapora. V akciji je izgubilo življenje 13 milicnikov in vojakov, veliko pa jih je bilo ranjenih. Takrat se je ugotovilo, da množicna mobilizacija Teritorialne obrambe in milice ni bila najsmotrnejši nacin za reševanje opisanega konflikta oziroma spopada s teroristi (Cas, 2022). Zaradi navedenega in delovanja navedene sovražne teroristicne skupine na planoti Raduša ter napovedi politicne emigracije, da se bo skupini devetnajstih teroristov prikljucilo še vec pristašev ter podatka, da bodo potovali cez ozemlje Slovenije, je predsednik Socialisticne federativne republike Jugoslavije maršal Tito 21. julija izdal direktivo za formiranje specialnih enot v vseh republikah in obeh avtonomnih pokrajinah za vodenje boja proti terorizmu. Obsegala je 13 tock in je na kratko opredelila naloge vseh dejavnikov v družbi, od milice do družbene samozašcite, pri zagotavljanju varnosti in odvracanju specialne vojne zoper našo državo. Najbolj pomembna je bila 4. tocka, v kateri je v prevodu pisalo: »V oboroženih silah SFRJ in v milici je treba takoj pripraviti ustrezne rešitve za oblikovanje posebnih enot, katerih opremljenost, izurjenost in gibljivost bo zagotavljala hitrost in optimalno ucinkovitost delovanja pri unicenju sovražnih oboroženih skupin in poskusov organiziranja gverilskega delovanja.« (prav tam). Vsi republiški in oba pokrajinska sekretariata za notranje zadeve so morali porocati, kako se izvaja maršalova direktiva. Zanimivi so bili naslednji ukrepi iz porocila z dne 12. 9. 1972, ki ga je pripravil Republiški sekretariat za notranje zadeve Slovenije, in sicer: • da je Izvršni svet namenil dodatna sredstva za oborožitev in opremo specialnega bataljona milice in dodatnega helikopterja, • da je treba med kadeti poiskati kandidate in jih napotiti v vojaško akademijo kopenske vojske in • da je treba povecati število pripadnikov vojaške policije v Sloveniji, jih ustrezno izuriti, po odsluženju vojaškega roka pa razporediti v slovensko rezervno milico. Pohod PEM (Foto: Štefan Araham). Postavljanje tabora PEM na terenu (Foto: Štefan Araham). Na podlagi direktive maršala se je že 24. julija 1972 v kraju Ugar pri Ribnici, kjer je bil center za usposabljanje milicnikov, sestala posebej izbrana skupina 41 milicnikov, ki se je usposabljala do 1. septembra 1972 in se je 29. avgusta udeležila zakljucne vaje Uprave javne varnosti Maribor na Kozjaku, imenovane »Akcija GAJ«, kjer se je preverila njihova usposobljenost, ki je bila ocenjena kot zelo dobra (Dnevnik.si.). Po uspešnem zakljucku usposabljanja je republiški sekretar za notranje zadeve izdal odlocbo o ustanovitvi specialne enote, ki je štela 41 delovnih mest. Dne 27. decembra 1972 pa je bila z odlocbo republiškega sekretarja za notranje zadeve ustanovljena ceta milice kot stalna enota za protiteroristicno delovanje. Fizicno se je ta enota prvic sestala in zacela delovati 1. marca leta 1973. Zato je Specialna enota policije letos prav 1. marca na Brdu uradno praznovala 50. obletnico svojega delovanja. Specialna enota policije je z razlicnimi organizacijskimi oblikami zadržala svoje temeljno poslanstvo, zaradi katerega je bila ustanovljena, v okviru Uprave milice Republiškega sekretariata za notranje zadeve do leta 1990, ko je bila ustanovljena in organizirana kot Specialna enota milice, ki je bila neposredno odgovorna republiškemu sekretarju za notranje zadeve (Cas, 2022). Prvi poveljnik te enote je bil pokojni Vinko Beznik. Dovolite mi, da vas ob tej priložnosti seznanim, da bo 27. 6. 2023 ob Dnevu policije na proslavi v Portorožu sporoceno, da se bo Vadbeni center Gotenica v prihodnje imenoval: Vadbeni center Vinka Beznika Gotenica in 28. 6. 2023 bomo v Gotenici odkrili plošco o novem poimenovanju Vadbenega centra Vinka Beznika Gotenica. K obema dogodkoma ste vabljeni tudi policisti in policijski vojni veterani iz vašega obmocja (Cas, 2023). Posnetek iz filma o usposabljanju PEM – vpad v objekt (Foto: Štefan Araham). Pogovor s poveljnikom PEM UNZ Murska Sobota (Foto: Štefan Araham). Dne 2. novembra 1972 je bil ustanovljen tudi Specialni bataljon milice, ki je štel 586 pripadnikov milice, katere pripadnik sem bil tudi sam. In takrat je vodstvo Republiškega sekretariata za notranje zadeve Specialni bataljon milice med drugim opisalo: »… je eksteritorialen in sestavljen tako, da bi s posameznimi manjšimi enotami (vodi) lahko v primeru potrebe opravljal razne policijske naloge lokalnega ali širšega karakterja ali pa deloval kot celota«. To je bila tudi predhodnica Posebne enote milice, ki je bila razlicno reorganizirana, od leta 1988 pa je imela sistemiziranih 1.391 delovnih mest aktivnih in rezervnih milicnikov (Lunežnik, v Cas, 2021; Cas, 2010). Enota je imela pravno podlago v Zakonu o notranjih zadevah iz leta 1980, ki je dolocal: »Ce je treba zaradi varovanja ustavne ureditve ali vzdrževanja javnega reda in miru, lahko republiški sekretar sestavi iz pooblašcenih uradnih oseb ONZ (Organov za notranje zadeve), ucencev izobraževalnega centra in oseb v rezervnem sestavu Posebno enoto milice za izvršitev dolocene uradne naloge in v ta namen odredi koncentracijo tehnicnih sredstev in opreme, ki je v uporabi teh organov in enot.« Posebna enota milice je v tem casu doživela tudi precej vsebinskih sprememb. Spominjam se nadzora, ki sva ga skupaj z namestnikom poveljnika slovenske milice opravila na vaji Posebne enote milice na obmocju sedanje Policijske uprave Kranj, ki je pokazala dolocene pomanjkljivosti. Posebna enota milice je leta 1989 pod mojim vodstvom sodelovala v »Akciji Sever«, ko je bil preprecen napovedan »miting resnice«. Ista Posebna enota milice je kasneje sodelovala v pripravah in v vojni za samostojno Slovenijo. In vecina takratnih pripadnikov Posebne enote milice so danes policijski vojni veterani združeni v Zvezi policijskih veteranskih društev Sever (Cas, 2022). izr. prof. dr. Tomaž Cas, predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever Murska Sobota, 21. 6. 2023 LITERATURA Cas, T. (2023). Vadbeni center Vinka Beznika Gotenica. Dnevnikov Objektiv, 8. 7. 2023 Cas, T. (2021). 30. obletnica akcije Sever in 25 let delovanja Združenja Sever. Ljubljana: Defensor, 336 str. Cas, T. (2010). Vloga in dejavnosti slovenske milice med osamosvojitvenimi procesi Republike Slovenije in akcijo »Sever«. Varstvoslovje: Revija za teorijo in prakso varstvoslovja. [Tiskana izd.]., letn. 12, št. 1, str. 26-44. Pohod PEM do mesta vaje (Foto: Štefan Araham). PEM – vaja vstop v objekt (Foto: Štefan Araham). CAS, T. (2022). Zgodilo se je pred petdesetimi leti. Dnevnikov objektiv. [Spletna izd.]. 6. 8.   Celik, P. (2002). Posebne policijske enote. Cepic, Z. (2010). Jugoslovanska vojska in slovenska milica v vrtincu politike ob koncu osemdesetih let: Cepic, Zdenko et al. (2010). Prikrita modra mreža. Organi za notranje zadeve Republike Slovenije v projektu AISNZ leta 1990. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, Zveza policijskih veteranskih društev Sever. Drole, V. (2016). 25 let napredka na vseh podrocjih dela, V: V 25 letih do sodobne in po evropskih merilih oblikovane policijske organizacije, Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, Policija. Lunežnik, B. (2021). Posebna enota milice v akciji Sever. V Cas, 30. obletnica akcije Sever in 25 let delovanja Združenja Sever. Ljubljana: Defensor, 336 str. https://www.dnevnik.si/1042994337/objektiv-nova/komentarji/zgodilo-se-je-pred-petdesetimi-leti. UL FLRJ, 30-396, 18. 7.1956. O enoti za izvršitev dolocenih nalog govori 63. clen UL SRS, 13-99, 6. 4. 1967. O enoti za izvršitev dolocenih nalog govorita clena 16 in 17. Usposabljanje PEM (Foto: Štefan Araham). Posvet starešin PEM (Foto: Štefan Araham). Alojz Flisar: Delovanje PEM UNZ MS v casu od ustanovitve leta 1975 pa do konca vojne za samostojno Slovenijo leta 1991 PEM je v tem casu poveljeval sam. inšp. Alojz Flisar. Uvod Posebna enota milice (PEM) je bila med pripadniki milice žargonsko imenovana »udarna pest milice«. Enota ni nastala cez noc, podobne enote so obstajale že prej. Prilagojene so bile casu in razmeram, v katerih so delovale. Tudi v Jugoslaviji oziroma Sloveniji je bilo tako. Slovenija je po vojni ustanovila vec oblik delovanja. Najbolj se je uveljavil sistem varovanja v okviru bataljona, ki je nastal leta 1968 in je deloval do ustanovitve PEM leta 1975. V bataljon so bili leta 1968 prvic vkljuceni rezervni milicniki, po Zakonu o obrambi in varnosti je bila ustanovljena Teritorialna obramba (koncept podružabljanja obrambe in varnosti). Varnostne razmere so se spreminjale, vse vec je bilo groženj politicne emigracije, da bodo zanetili vstajo v Jugoslaviji. Tako je poleti 1972 v bližini Dravograda iz Avstrije vpadla v SFRJ teroristicna skupina 19 mož, ki je bila dobro oborožena in izurjena. Ustavili so tovorno vozilo s priklopnikom, voznika so zvezali in odklopili priklopnik ter se odpeljali v notranjost Socialisticne Federativne Republike Jugoslavije (v nadaljevanju SFRJ). Tovorno vozilo je bilo last Avtoremonta iz Gornja Radgone in je prevažalo mineralno vodo Radensko. Ko je voznik zadevo prijavil milici, mu sprva niso verjeli, dokler niso dobili obvestila iz BiH12, da so našli zapušceno tovorno .. vozilo na višavju Raduše. Tako je nastala akcija RADUŠA13. Sprožena je bila akcija, ki jo je vodila JLA, aktivnosti iskanja pa so se izvajale po vsej SFRJ. Akcija se je koncala v BiH, ubitih je bilo 18 pripadnikov teroristicne skupine. JLA in milica sta imeli veliko žrtev. Zaradi junaštva posameznikov na naši strani pa je bilo še vec žrtev, saj so jih teroristi pricakali v zasedi z orožjem z dušilci in jih pobili. 12 Bosna in Hercegovina 13 Ime varnostne operacije Jugoslovanske ljudske armade – JLA, Teritorialne obrambe – TO in milice za prijetje teh teroristov Postroj PEM pred vodstvom UNZ Murska Sobota (Foto: Štefan Araham). Porocilo poveljnika PEM nacelniku UNZ (Foto: Štefan Araham). Po temeljiti analizi in velikem razocaranju predsednika SFRJ maršala Josipa Broza - Tita je bila sprejeta politicna odlocitev za ustanovitev proti­teroristicnih enot v milici. Tako so bile po vsej Jugoslaviji ustanovljene specialne enote milice za boj proti terorizmu, ki delujejo še danes. Slovenija je 8. 9. 1975 ustanovila na vseh UNZ Posebne enote milice. Na RSNZ14 pa je bil že leta 1973 ustanovljen v okviru Zašcitne enote milice Vod za posebne naloge – danes Specialna enota. Na UNZ MS pa je bil ustanovljen samostojni vod PEM. Enote PEM že od ustanovitve delujejo na sklic na obmocju lastne UNZ15 in na obmocju celotne Slovenije, odvisno od odlocitve Republiškega sekretarja za notranje zadeve16. Prvic tudi v sestavi enot delujejo rezervni milicniki z enakimi pooblastili kot aktivni. Razmerje sestave je bilo pet aktivnih milicnikov in štirje rezervni milicniki. Uniforma in oprema ter oborožitev je enaka, prav tako pooblastila. Aktivni pripadniki so opravljali redne naloge v enotah milice, ob sklicu enote oziroma mobilizaciji pa so prenehali z rednimi oblikami dela in najhitreje prešli na izvajanje nalog v PEM. Enote so bile izurjene in opremljene za izvajanje najtežjih nalog v vseh pogojih. Delovale so prvenstveno v dveh formacijah: I. formacija : - vzdrževanje in vzpostavljanje JRM17, ko je ta huje kršen, II. formacija : - varstvo ustavne ureditve, - varstvo življenj ljudi in njihovega premoženja, - boj zoper hudodelske združbe, oborožene skupine ali posameznike. Aktiviranje enote je odredil republiški sekretar za NZ ali predstojnik UNZ s soglasjem ministra v primerih, ko se z rednimi oblikami dela milice ni dalo ali se ni moglo izvršiti nalog milice in je šlo za veliko ogroženost. Za izvedbo nalog so imeli na voljo ustrezna sredstva, opremo in oborožitev. 14 Republiški sekretariat za notranje zadeve, danes Ministrstvo za notranje zadeve 15 Uprava za notranje zadeve, pred njo Uprava javne varnosti 16 Notranje zadeve 17 Javni red in mir Zborni postopki PEM (Foto: Štefan Araham). Preskus plinskega agregata (Foto: Štefan Araham). Delovanje samostojnega Pomurskega voda PEM od septembra 1975 do septembra 1988 Samostojni Pomurski vod Število: I. in II. formacija: - skupaj pripadnikov - sestava 4 oddelki - poveljstvo 45 36 (4x9) 9 Oprema in postopki - uniforma zimska – cevlji visoki - gojzarice I. formacija: prisilna sredstva - JRM: - fizicna sila in usmerjevalne ograje - gumijevka in lesena palica - zborni postopki: kordoni, lestvice, verige, brane, klini - postroji za razbijanje množice - plinske rocne in izstrelne bombe - plinski generator - plinske puške in pištole 38 mm, Šermuli - plinske šok bombe in vodni top - oklepna vozila – pomoc Voda za posebne naloge zašcitna sredstva: - intervencijske celade, plinske maske, plasticni šciti, varovalne ograje II. formacija dts oborožitev: - pištole, brzostrelke, puškomitraljezi, snajperske (ostrostrelske) puške - polavtomatske puške, rocne bombe, rocni metalci min, tromblonske trenutne in kumulativne mine zašcitna oprema: - neprebojne celade, plinske maske, neprebojni jopici Zborni postopki PEM – usposabljanje (Foto: Štefan Araham). Prvi poveljnik PEM Mlinaric, takratni poveljnik PEM Flisar in njegov pomocnik Miklic (Foto: Štefan Araham). V navedenem obdobju kriticnih varnostnih razmer ni bilo in so bila izvajana urjenja po obeh formacijah. Nekoliko vec urjenj je bilo s piljenjem postopkov po JRM in uporabljalo se je vec plinskih sredstev iz uvoza, zacele so se tihe priprave na dan »D«18. V ta namen so bile že pripravljene in zapecatene kuverte z Uredbami z zakonsko mocjo, da bi državno vodstvo in JLA lahko izvajali oblast mimo parlamenta. V tem casu od leta 1975 do 1980 je bil Pomurski vod na republiški ravni angažiran dvakrat. Februarja 1979 nam je bilo zaupano varovanje poslovitve na pogrebu Edvarda Kardelja v Ljubljani. Varovali smo žalni plato pred skupšcino in grobnico narodnih herojev z najvišjim politicnim vodstvom SFRJ in diplomatskim zborom veleposlanikov v SFRJ. Ob smrti predsednika SFRJ tovariša Josipa Broza – Tita, dne 4. 5. 1980, pa smo varovali drugo cono na železniški postaji v Ljubljani, kjer je bila zadnja poslovitev pred odhodom modrega vlaka s posmrtnimi ostanki Tita. Po Titovi smrti, ko se je politicni vrh Beograda in vrh JLA vzdržal kakršnihkoli dejanj, so se zacela pregrevanja politicnih razmer na Kosovu. 1. Kosovo aprila 1981 Na Kosovu je prišlo do kriznih razmer, izbil je irendentizem19, ki je zacel razžirati bratstvo med pokrajino Kosovo in Republiko Srbijo, predvsem znotraj Srbije. Na Kosovu je prišlo do razglasitve izrednih razmer. Državni vrh je v razreševanje krize vkljucil vse republike, ki so morale miriti medsebojne spore in na Kosovo pošiljat svoje milicnike. Slovenija je pri umirjanju zadev sodelovala s pripadniki PEM v »Zveznem bataljonu za specialno dejstvo«20. V isti bataljon je bila vkljucena tudi srbska specialna enota, delovali pa smo v oklepno-mehanizirani enoti. Iz UNZ MS pa je bil vkljucen samostojni inšpektor Alojz Flisar kot poveljnik slovenskega kontingenta milice na Kosovu in še trije pripadniki PEM. Poveljnik zveznega bataljona za specialno dejstvo je bil Slovenec Kosi, ki je užival visoko avtoriteto. Slovenci smo delovali predvsem preventivno in z demonstracijo sile v pregretih predelih Prištine. 18 Mišljena osamosvojitev Republike Slovenije 19 Izraz, ki ga je uradna politika SFRJ uporabljala za oznacitev teženj kosovskih Albancev po samostojni republiki in kasneje državi 20 Tako se je enota imenovala Vaja PEM leta 1988, delovanje v vseh vremenskih razmerah (Foto: Štefan Araham). Poveljniški šotor Flisarja na Kosovu (Foto: Štefan Araham). Posveti in nacrtovanje dela so bili dnevno ob 13. uri s poveljniki vseh republik na Pokrajinskem sekretariatu za NZ. Poveljniki Bataljona za specialno dejstvo pa smo imeli locene posvete in nacrtovanja dela vsak dan ob 21. uri. Izvajali smo naloge, za katere smo se dogovorili v štabu Bataljona za specialno dejstvo. Pripadniki PEM iz vseh slovenskih UNZ smo delovali na Kosovu do meseca februarja 1990. Na Kosovu smo se v devetih letih izmenjali vsi pripadniki posebnih enot. Pridobili smo si bogate izkušnje in spoznali razmišljanje srbske politike v procesu osamosvajanja Republike Slovenije. Zanimiva pri tem je vloga polkovnika Strika, ki je leta 1972 na Raduši uspešno zakljucil boje s teroristi, leta 1981 pa je poveljeval odredu združenih enot milice Jugoslavije na Kosovu. 1. 2. Angažiranje Pomurskega bataljona od leta 1989 do konca vojne 1991 Cas osamosvojitvenih procesov s tajnimi pripravami slovenskih obrambno­varnostnih sil a. »Akcija Sever 1989« V letu 1989 so se varnostne razmere v Jugoslaviji zacele še bolj zaostrovati. Zaostrovanje srbske politike do vecinskega albanskega prebivalstva februarja 1989 je postalo vse bolj odkrito. Družbenopoliticne organizacije, društva in slovenska javnost so v podporo Albancem v tej pokrajini v Cankarjevem domu dne 20. 2. 1989 sklicali zborovanje. Srbsko in crnogorsko vodstvo je v obeh republikah prirejalo mitinge21, ki so imeli za posledico rušenje aktualne oblasti in njihovo nadomešcanje z novimi velikosrbskimi kadri. Svoje delovanje so hoteli razširiti tudi v Slovenijo, zato so najavili tak shod tudi v Ljubljani za 25. 3. 1989, vendar ga niso izvedli. Napovedani shod je dobil šifro akcija »SEVER«. Pricevanja, podrobnosti in dokumenti so objavljeni v knjigi »Akcija Sever«. 21 Miting je ime za javni shod ali demonstracije, ki je ustaljen v Srbiji in Crni Gori. Slovenski milicniki med demonstracijami na Kosovu (Foto: Štefan Araham). Pripadnik PEM varuje zgradbo, kjer je bil nastanjen slovenski kontingent na Kosovu (Foto: Štefan Araham). Opomba: Po mnenju vecine Slovencev je bil to najvecji zgodovinski dogodek v Sloveniji in prvi korak na poti k osamosvojitvi. Slovenija je odlocno rekla »NE« in prvic v zgodovini vzpostavila popoln nadzor nad svojim ozemljem, zaprla je tudi republiško mejo s Hrvaško. Prvic v zgodovini je sklicala vse enote PEM v Republiki Sloveniji in Vod za posebne naloge, ki so bile sposobne ohraniti in obraniti nedotakljivost Slovenije. Edina oborožena sila, ki jo je takrat imela Republika Slovenija, so bile enote PEM, milica in ostali organi za NZ. b. Projekt procesov osamosvajanja 1990 - 1991 Manevrska struktura narodne zašcite Pomurja (MSNZ), v milici poimenovana prikrita modra mreža MSNZ je bil skupni tajni projekt nastajanja slovenskih oboroženih sil, TO in slovenske milice. Nastal je kot reakcija razoroževanja TO s strani Jugoslovanske ljudske armade. Delovati je zacel po izdaji odredbe o obvezni hrambi orožja v vojašnicah JLA, kjer je bilo vecinoma to orožje že shranjeno. O uporabi in izvzetju pa je odlocal poveljnik vojašnice. Zaradi ogroženosti izvedbe demokraticnih procesov je bilo demokraticno izvoljeno vodstvo Slovenije prisiljeno k organiziranju lastne bojne sile (vojske). Za posedovanje in uporabo orožja državnih organov je našel rešitev obrambni minister Janez Janša v Zakonu o splošni ljudski obrambi in družbeni samozašciti v poglavju Narodna zašcita, ki je spadala v pristojnost UNZ oziroma milice. Minister Bavcar je dne 29. 8. 1990 izdal ukaz o ustanovitvi MSNZ in izdal odlocbo republiškemu nacelniku Narodne zašcite Tonetu Krkovicu. V RSNZ – milici pa je izdal enaki odlocbi Vinku Bezniku in Jožetu Kolencu. MSNZ se je dne 4. 10. 1990 preimenovala v Teritorialno obrambo – uradno v Slovensko vojsko. Vec v knjigi Prikrita modra mreža in priloga 1. c. Angažiranje posebne enote milice v casu od 4. 10. 1990 do konca vojne Po prehodu MSNZ dne 4. 10. 1990 v Teritorialno obrambo oziroma imenovanje slovenskega oziroma republiškega štaba TO je vrh JLA v Beogradu zajela panika in je že 5. 10. 1990 zasedel štab TO. UNZ Murska Sobota je dne 7. 10. 1990 opravil še zadnje kadrovske zamenjave aktivnih in rezervnih milicnikov in to ni bila »cistka«. Za enoto PEM UNZ Murska Sobota se je odredila 24­urna pripravljenost na domu. Povecali so tudi vse ukrepe za varovanje osamosvojitvenih procesov, iz dneva v dan so PEM odrejali nove naloge in bojno pripravljenost z vso opremo doma in v službi. Slovenski milicniki na Kosovu (Foto: Štefan Araham). Organizatorji Manevrske strukture narodne zašcite leta 1991 (milica UNZ Murska Sobota), v prvi vrsti stojijo z leve Ludvik Cvernjek, Ludvik Bokan in Stanislav Sakovic, v drugi vrsti pa Ciril Magdic, Alojz Flisar in Franc Slokan, 15. 3. 2009, Križevci pri Ljutomeru (Fotografija je iz arhiva Cirila Magdica, foto: Štefan Abraham). S strani JLA se je pojavljalo vse vec zastraševanj in groženj, tudi s smrtjo. Zato je bila 7. ceta PEM UNZ MS na terenu v vozilih pripravljena za interveniranje in tudi oborožene spopade. Bolj ko se je bližal dan razglasitve samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, vec je bilo takih situacij. Zasedba Vadbenega ucnega centra Pekre 23. 5. 1991 in aretacija polkovnika Miloševica je bila vojna napoved JLA na Slovenijo, poti nazaj ni bilo. Pri obrambi demonstrantov tega dogodka je sodeloval tudi en vod PEM UNZ MS. Po pekrskih dogodkih so vse strukture slovenskih obrambnih sil (Milica in TO) dvignile bojno pripravljenost in urjenje do najvišje stopnje. Strukture obrambe so prešle na urjenje za delovanje v vojni. Kolenc Jože, pomocnik poveljnika Posebnih enot milice Republike Slovenije, je pozval vse poveljnike PEM, da iz »golobov« naredijo »orle« ter napovedal, da bodo žrtve na obeh straneh. Takoj po pekrskih dogodkih je republiško vodstvo milice sklicalo sestanek poveljnikov vseh enot PEM Slovenije in sprejelo nacrt, in sicer usmeritve za nadaljnje urjenje - to je prehod na bojno urjenje PEM na terenu na tajnih lokacijah. Dne 28. 5. 1991 je pomurska enota PEM odšla na bojno urjenje, ki je od tega dne potekalo 24 ur v vseh pogojih, z vsemi ukrepi samozašcite in varovanja, hkrati so izvajali intervencije in nudili pomoc enotam milice. Enoto smo razdelili na tri dele, ki so izvajali urjenje 8 ur, bili v pripravljenosti za intervencije 8 ur in bili na pocitku 8 ur in to na lokaciji enote. Cilj urjenja je bil dvigniti psihofizicno stanje na najvišjo stopnjo ter strategijo bojevanja v vseh okolišcinah. Urjenje enote PEM UNZ Murska Sobota na sejmišcu v Gornji Radgoni junija 1991 (Fotografija je iz arhiva Alojza Flisarja, foto: Štefan Abraham). Analiza in priprava pred vajo PEM UNZ Murska Sobota na sejmišcu v Gornji Radgoni junija leta 1991 (Fotografija je iz arhiva Alojza Flisarja, foto: Štefan Abraham). Ob razglasitvi državnosti 25. 6. 1991 so bile vse enote na najvišji stopnji pripravljenosti pri zagotavljanju varnosti. Dne 26. 5. 1991 smo varovali zamenjavo vseh državnih simbolov na vseh MP v Pomurju. JLA pa je že obkoljevala MP in grozila z orožjem. In 27. 6. 1991 smo odšli v vojno za Slovenijo, iz katere smo se vrnili kot zmagovalci. Vec podrobnosti glej v knjigi Pomurje je gorelo modro in v prilogi 2. Priloga 1 MANEVERSKA STRUKTURA NARODNE ZAŠCITE V POMURJU Procesi demokratizacije vzhodne Evrope so se mocno odražali tudi v Sloveniji. Zlasti hiter je bil razvoj po letu 1987. Slovencem je bilo dovolj sobivanja v skupni državi, ki do Slovenije ni bila pravicna. Zacel se je proces demokratizacije in proces prehoda v samostojnost. Zvezna jugoslovanska oblast in Jugoslovanska narodna armija sta ta proces ves cas skušali zatreti in v Sloveniji vpeljati izredno stanje ter nato Slovence s silo podrediti s pomocjo JLA. Vendar se v Sloveniji procesov demokratizacije ni dalo vec zatreti. Dokazi za to so bili tudi preprecen poskus mitinga resnice v Ljubljani s strani Srbov iz Kosova 1989, izdaja ukaza o razorožitvi TO 15. 5. 1990, zasedba RŠTO oktobra 1990 in drugi konflikti, ki so izkazovali sovražnosti do Slovenije. Zaradi ogroženosti izvedbe demokraticnih procesov je bilo demokraticno izvoljeno vodstvo Slovenija prisiljeno k organiziranju lastne bojne sile (vojske). V tistem casu je imelo na voljo oboroženo in usposobljeno milico, ki se je že leta 1989 izkazala v konkretnih aktivnostih, v katerih se je pokazalo, da je pripravljena in sposobna za vsako ceno z orožjem zašciti slovenski narod in procese osamosvajanja. Slovenska milica je bila torej ustrezno organizirana, opremljena in izurjena. Udarno moc milice so predstavljale Posebne enote milice in Specialna enota. Te enote so bile dobro oborožene, izurjene in opremljene za boj proti terorizmu in druge oborožene spopade ter oblike ogrožanja. Usposobljene so bile tudi za usklajeno delovanje po celotni Sloveniji. Opremljene so bile z opremo, primerno za dalj casa trajajoce delovanje na terenu, z lastnim neodvisnim sistemom zvez in ostalo opremo, tudi s prilagojeno oskrbo. V okviru milice so bile tudi formirane Vojne enote milice. Bile so ustrezno organizirane, opremljene in izurjene. Obmocje delovanja jim je bilo vezano na obmocja Uprav za notranje zadeve s poudarkom na obmocja postaj milice. Dvig Slovenske zastave na mednarodnem mejnem prehodu Gornja Radgona (Foto: Štefan Araham). Milicniki PEM v Gornji Radgoni pred spopadi (Foto: Štefan Araham). Po oceni slovenskega politicnega vodstva je bilo treba organizirati tudi lastno obrambno vojaško silo v najvecji strogi tajnosti. In takrat se je rodil projekt Manevrske strukture narodne zašcite (nadaljevanju MSNZ) za Slovenijo, v katerem sta pozneje skupaj bojno silo nelocljivo predstavljala slovenska Teritorialna obramba in milica. Republiški sekretar Sekretariata za obrambo Republike Slovenije Janez Janša in republiški sekretar Sekretariata za notranje zadeve Republike Slovenije Igor Bavcar sta našla rešitev v Zakonu o SLO22 in DS23, ki je omogocal zakonsko delovanje v okviru Narodne zašcite. Igor Bavcar je 29. 8. 1990 izdal ukaz o ustanovitvi MSNZ in izdal odlocbe republiškemu nacelniku Narodne zašcite Tonetu Krkovicu in pokrajinskim nacelnikom Teritorialne obrambe. V milici je imenoval Vinka Beznika, poveljnika Specialne enote, ter Jožeta Kolenca, vodjo oddelka za Posebne enote milice, Vojne enote milice in obrambno nacrtovanje RSNZ. Skupna naloga jim je bila, da organizirajo in vzpostavijo delovanje MSNZ in uskladijo nacrte za skupno delovanje sil za obrambo domovine. MSNZ je v delovanju združevala v obeh strukturah skupaj preko 22.000 pripadnikov. 22 Splošni ljudski obrambi 23 Družbeni samozašciti V Pomurju je ustanavljanje - organiziranje delovanja MSNZ potekalo usklajeno od konca avgusta do 4. oktobra 1990, in sicer: Milicniki PEM noc pred spopadom v Gornji Radgoni (Foto: Štefan Araham). Zamenjava državne oznacbe na mednarodnem mejnem prehodu Kuzma (Foto: Štefan Araham). V avgustu 1990 je Kolenc Jože iz RSNZ klical domov Alojza Flisarja, med vrsticami mu je predstavil situacijo in povedal razlog in vzroke ter mu dolocil rok odlocitve o sodelovanju v projektu. Alojz Flisar, kot zaveden Slovenec, se je odlocil za sodelovanje v projektu. Tudi pred tem je aktivno sodeloval kot izvajalec nalog po akciji »SEVER-89«, kjer je bila slovenska milica na prvi tovrstni preizkušnji izredno uspešna. Dne 6. 9. 1990 ponoci je bil v Slovenskih Konjicah »tajni sestanek« med Jožetom Kolencem, Tonetom Krkovicem, Mihom Butara, Alojzom Flisarjem iz UNZ Murska Sobota, Bojanom Lunežnikom iz UNZ Maribor, Ivanom Smodišem iz PŠTO24 Murska Sobota in Marjano Fekonja iz PSTO Maribor. Opravljena je bila predstavitev varnostno obrambnega stanja in sprejet je bil dogovor o skupnih ciljih in nalogah. Aktivnosti milice v Pomurju so stekle na dvostopenjsko organizirano strukturo delovanja: 1. Na ravni Uprave za notranje zadeve Murska Sobota: • organizator in koordinator Alojz Flisar, poveljnik PEM in samostojni inšpektor milice za mejne zadeve in tujce • namestnik Ciril Magdic, inšpektor za PEM, VEM25 in obrambne nacrte • pomocnik Ludvik Cvernjek, skladišcnik orožja in opreme 2. Na ravni postaj milice: kot organizatorji • Obcina Gornja Radgona: Stanko Sakovic, komandir PM26 Gornja Radgona • Obcina Murska Sobota: Ladislav Vegi, komandir PM Murska Sobota • Obcina Ljutomer: Franc Slokan, komandir PM Ljutomer • Obcina Lendava: Ludvik Bokan, komandir PM Lendava V izvajanje konkretnih nalog so bili vkljuceni pomocniki komandirjev in vodje varnostnih okolišev, kateri pa naceloma niso bili seznanjeni, da opravljajo posamezne naloge na podrocju delovanja MSNZ. Za skupno izvajanje nalog se je dogovarjalo na dnevnih in tedenskih koordinacijah. Potekale so med organizatorji MSNZ iz pomurskega obmocja, najvec koordinacijam je prisostvoval nacelnik OŠ27 TO Murska Sobota, Janez Bohar. 24 Pokrajinski štab Teritorialne obrambe 25 Vojne enote milice 26 Postaja milice 27 Obcinski štab Pocitek milicnikov PEM med aktivnostmi (Foto: Štefan Araham). Razrušena Gornja Radgona in poškodovano službeno vozilo PEM (Foto: Štefan Araham). Na obcinski ravni so neposredno sodelovali organizatorji MSNZ OŠTO in organizatorji - komandirji PM. Koordinacija, sodelovanje in medsebojna pomoc je zajemala: Izvajanje nalog hrambe in varovanja oborožitvene opreme enot MSNZ (Orožje so v glavnem bojni sotovariši MSNZ izvzeli28 podnevi, skladišceno pa je bilo v strogi tajnosti ponoci, zaradi varnosti pa je bilo veckrat treba izvesti manever zavajanja, pogosto pa je bilo zacasno shranjeno pri zaupnikih in delavcih MSNZ v njihovih stanovanjih in kleteh). Za primer poskusa nasilnega odvzema orožja s strani pripadnikov Jugo­slovanske ljudske armade iz tajnih skladišc je bil izdelan poseben nacrt obrambe, v katerem so imeli pripadniki Posebne enote milice posebne naloge, za njihovo izvedbo pa o imeli orožje na svojih domovih. Pridobivanje in izmenjava obvešcevalnih informacij in podatkov o enotah, kadrovskih postavitvah, organizaciji, postavitvah, opremi in namerah ter nacrtih pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade ter njihovem zadrževanju, gibanju in usposabljanjih na ravni Pomurja in na ravni obcin ter o izdelavi skupnih nacrtov delovanja (Nacrti, ocene in ukrepi so se v pisni obliki izdelovali samo v nujnih primerih, zato je dokumentarnega gradiva v milici zelo malo in še to je bilo ob napadu JLA 1991 uniceno ali izgubljeno. Dokumentiranje je bilo tudi v lastne beležke organizatorjev, ki pa žal niso dostopne), kadrovski pripravi in usposabljanjih. Kronologija nekaterih aktivnosti MSNZ • Dne 3. septembra 1990 je bil sestanek poveljnikov bataljonov PEM iz vse Slovenije na RSNZ, kjer so bile sprejete usmeritve za aktivnosti in nadaljnje usposabljanje oziroma urjenje enot PEM. • Dne 14. septembra 1990 je bil nocni sestanek organizatorjev obeh struktur MSNZ iz vse Slovenije na IS29 RS s politicnim vodstvom države. • Septembra in tudi kasneje (milica že od novembra 1989) je potekala vzpostavitev mreže za spremljanje aktivnosti posameznikov iz vrst JLA, carine. 28 Ta izraz se uporablja za ilegalno odnašanje orožja iz vojašnice ali stražnic JLA, kjer je imela to orožje shranjeno in pod nadzorom JLA 29 Izvršnem svetu danes vladi Vrnitev PEM na mednarodni mejni prehod Gornja Radgona 3. 7.1991 (Foto: Štefan Araham). PEM se vraca proti mejnemu prehodu v Gornji Radgoni 3. 7. 1991 (Foto: Štefan Araham). • in drugih, ki so podpirali miting resnice in iskali somišljenike za udeležbo na mitingu (zlasti clani ZK30 gibanje za Jugoslavijo). • Zbiranje varnostno pomembnih in zanimivih podatkov in pridobivanje informatorjev iz vrst starešin JLA. • Dne 25. septembra 1990 je bilo usklajevanje nacrtov delovanja 7. bataljona PEM oziroma Pomurskega bataljona z VEM31 enotami v Pomurju in informiranje MSNZ TO o naših silah in o pripravljenosti enote PEM. • V tem casu pa so profesionalni pripadniki, zlasti iz OŠTO Murska Sobota in Lendava, na razlicne nacine, tudi rizicne zvijace, iz svojega skladišca izvzemali in izvažali svoje orožje, ki smo ga ponoci skupaj deponirali v tajnih skladišcih. • Podobno se je dogajalo v Gornji Radgoni, kjer pa je bilo orožje TO shranjeno v objektu obmejne stražnice. Od tam so orožje izvažali med prvimi in ga shranili na PM Gornja Radgona. Tudi v Ljutomeru in Lendavi se je del orožja za intervencijske enote hranil in varoval na postajah milice. • V Murski Soboti se je orožje in strelivo v dolocenem številu hranilo in varovalo tudi v zaklonišcu Uprave za notranje zadeve. Tu se je v organizaciji Alojza Flisarja in Ludvika Cvernjeka v podzemnem rovu zaklonišca hranilo in varovalo minsko eksplozivna sredstva za vec OŠTO Pomurja v strogi tajnosti in s tehnicnim varovanjem. Tako je bilo v zgradbi UNZ hranjenega preko 120 kosov orožja in 37.000 nabojev ter preko 2.600 kosov razlicnih minsko-eksplozivnih sredstev, še vecje pa je bilo število avtomatskih pušk in streliva na postajah milice in v razlicnih tajnih skladišcih na terenu. • Konec septembra je potekalo spremljanje transportov na mejne stražnice in skladišca KMO Murska Sobota. V istem obdobju so organi (KOS)32 intenzivno delali na odkrivanju organizatorjev MSNZ. Na sreco neuspešno, ker so sledili zaradi informacij napacnim osebam. Dne 4. 10. 1990 preide MSNZ v Teritorialno obrambo Republike Slovenije, milica pa nadaljuje z aktivnostmi nespremenjeno, tokrat s TO vse do konca vojne, torej z istimi ljudmi na istem obmocju, vendar samo s slovensko TO. 30 Zveze komunistov 31 Vojne enote milice 32 Kontra obaveštajna služba – protiobvešcevalna služba JLA Premor med boji v Gornji Radgoni (Foto: Štefan Araham). Pogled na Gornjo Radgono z blokiranega mejnega prehoda. Milicniki so: poveljnik PEM Flisar, komandir PMM Gornja Radgona Žinko, poveljnik Cete PEM Pohovnikar in pomocnik poveljnika PEM Horvat (Fotografija je iz arhiva Alojza Flisarja, foto: Štefan Abraham). Tveganje v tistem casu je bilo veliko, razlogov za upor in dosego ciljev pa še vec. Tudi poguma nam v milici ni zmanjkalo, kajti vedeli smo, da za nami stoji slovenski narod, kar smo v ONZ33 oziroma milici obcutili že ob izvajanju akcije Sever 1989. Reverz orožja, ki ga je prinesel Alojz Flisar iz skladišca JLA (Kopija je iz arhiva Alojza Flisarja). 33 Organi za notranje zadeve - tako se je imenovala policija do leta 1998 NAJ NE BO POZABLJENO! Vsi v Organih za notranje zadeve, še zlasti milicniki, smo izvajali aktivnosti varovanja ukrepov osamosvajanja in obrambnih priprav, vendar tega razen nosilcev MSNZ nismo vedeli - delali smo po usmeritvah. Pripadniki milice smo imeli pooblastila, oborožitev, zveze, vozni park, dobro organiziranost, strokovno znanje in visoko stopnjo pripravljenosti na izvedbo nalog, ne glede na nevarnost in posledice. To se je pokazalo tudi pozneje v junaštvih v vojni za samostojno Slovenijo. Angažiranje PEM na mednarodnem mejnem prehodu Gederovci med izkrcanjem desanta vojakov JLA iz helikopterjev (Fotografija je iz filma TV Slovenija). Naloge zašcite izvedbe demokraticnih procesov in osamosvojitve Slovenije smo uspešno opravili. Ob koncu se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih in hudih casih stali ob strani, prav posebej pa vsem pripadnikom MSNZ in pripadnikom Teritorialne obrambe, s katerimi smo z ramo ob rami opravili tudi najhujše in najzahtevnejše vojne naloge. Hvala vam. Položaj PEM na mednarodnem mejnem prehodu Gederovci (Fotografija je iz filma TV Slovenija). Reverz orožja, ki ga je prinesel Alojz Flisar iz skladišca JLA (Kopija iz arhiva Alojza Flisarja). PEM UNZ Murska Sobota je dobila priznanje za vlogo v osamosvojitveni vojni v Gornji Radgoni (Kopija priznanja iz arhiva Alojza Flisarja). Alojz FLISAR, univ. dipl. iur, organizator MSNZ v milici, poveljnik 7. bataljona PEM RSNZ, samostojni inšpektor milice za mejne zadeve in tujce Priloga 2 Osamosvajanje Republike Slovenije Pregled aktivnost!: 1. Akcija Sever, 1. 12. 1989, v milici prvi ukrep - preprecitev mitinga resnice. Milica je spremljala aktivnosti zveznih organov, JLA in pristašev srbskega režima v Sloveniji. 2. Dne 17. 5. 1990 razoroževanje slovenske TO. Edina oborožena sila v SLO ostane milica. 3. Od 17. 5. 1990 do 2. 6. 1990 Krkovic, Beznik ter Bavcar in Janša zavarujejo še ne odvzeto orožje ter zavarujejo še zaprto obmocje Gotenice. Dne 2. 6. 1990 Beznik in Gorše34 s policijskimi specialci ponoci ob 1.00 zavzamejo v bliskoviti akciji zaprto obmocje Gotenice, ki ga nato milica v celoti zavaruje. Gre za veliko strateško obmocje z veliko orožja in druge opreme. 4. Junija in avgusta 1990 Beznik, Krkovic, Janša in Bavcar išcejo možnost ustanovitve slovenskih oboroženih sil zaradi zašcite procesov demo-kratizacije v Sloveniji in ogrožanje Slovenije od JLA in zveznih oblasti. 5. Dne 5. 6. 1990 Zašcitna enota35 RSNZ premesti orožje in opremo iz Gotenice v Primože. 6. Od 21. 6. 1990 do 23. 7. 1990 Janša, Bavcar, Beznik in Krkovic najdejo zakonito podlago za ustanovitev oboroženih sil v Sloveniji. Medtem pa milica opravlja tudi obrambne naloge. Uporabi se PEM, ki je organizirana, usposobljena in dobro oborožena ter lojalna Sloveniji, kar je dokazala že v letu 1989 v akciji »Sever«. Ta je štela 1.400 pripadnikov in je bila udarna pest milice. 7. Dne 23. 8. 1990 Bavcar, Janša, Beznik in Krkovic izdelajo in sprejmejo Organizacijsko kadrovsko shemo za Narodno zašcito. Milica je že organizirana, za oboroženo strukturo pa to izdela Krkovic. V milici je za nosilca MSNZ imenovan Kolenc, in sicer za enote PEM in VEM. Na novo je ustanovljena Specialna enota RSNZ, kateri poveljuje Beznik. 8. Republiški sekretar za notranje zadeve izda odlocbo o ustanovitvi MSNZ. 9. Zacetek avgusta v nedeljo dopoldne me domov poklice kot poveljnika 7. bataljona PEM stari sodelavec Kolenc in mi v šifrah razloži razlog za sodelovanje ter mi da rok za premislek. Brez razmisleka zadevo sprejmem. 10. Dne 3. 9. 1990 je bil sestanek poveljnikov PEM na RSNZ kot organizatorjev MSNZ in koordinatorjev med UNZ in TO. 11. Dne 8. 9. 1990 je bil prvi tajni sestanek ponoci v Slovenskih Konjicah z Republiškim poveljstvom MSNZ oziroma nacelnikom MSNZ Krkovicem, Kolencem, Butaro ter Fekonjo iz Maribora, Smodišem iz Murske Sobote iz vrst TO in Lunežnikom iz Maribora ter Flisarjem iz milice v Murski Soboti. Dogovorjeni so bili cilji, nacini dela in aktivnosti. Sodelovanje se izvaja v strogi tajnosti. 12. Avgust 1990 - TO in upravni organi za obrambo dajo MSNZ milice v varovanje prvo orožje in strelivo. 34 Vodji Specialne enote milice 35 Enota za varovanje pomembnih politikov in objektov, v kateri je do takrat deloval tudi Vod za posebne naloge, pozneje Specialna enota milice. Posvet branilcev iz milice (PEM) in TO pred stražnico Hodoš (Fotografija neznanega avtorja je iz arhiva Cirila Magdica). Milicnik PEM v Gornji Radgoni v polni bojni opremi (Foto: Štefan Abraham). 13. Dne 14. 9. 1990 - Zgodovinskega pomena: Tajni sestanek na vladi Republike Slovenije ponoci v najstrožji tajnosti in pod posebnimi varnostnimi ukrepi. Prisotni predsednik predsedstva Kucan, predsednik vlade Peterle, ministra Bavcar RSNZ in Janša RSLO, Slapar in vsi nacelniki oziroma organizatorji MSNZ iz celotne Slovenije iz vrst milice in TO. Politicno vodstvo in ministra sta prenesla informacijo, da so dozoreli pogoji, da Slovenija dobi svojo legalno oboroženo vojsko in da preide iz tajne MSNZ v novo Slovensko TO. 14. Dne 15. 9. 1990 – Razoroži se PEM UNZ MS in še nekaj enot PEM. Odvzamejo protioklepno orožje, rocne bombe in vecje število tromblonskih min z obrazložitvijo, da milica tega ne bo rabila, TO pa teh sredstev nima. 15. Dne 25. 9. 1990 poteka usklajevanje nacrtov delovanja med TO in enotami UNZ - PEM in VEM na ravni Vzhodnoštajerske pokrajine. 16. Dne 4. 10. 1990 - MSNZ preide v novo TO republike Slovenije z novim vodstvom. Hkrati se odstavita poveljnik in nacelnik Republiškega štaba TO, ki sta bila podrejena JLA. 17. Dne 5. 10. 1990 JLA zasede novi republiški štab TO in zadeve med JLA in Slovenijo se mocno zaostrijo. Srecanje poveljnika in namestnika poveljnika PEM z avstrijskimi varnostnimi organi na mostu cez reko Muro v Gornji Radgoni (Foto: Štefan Abraham). Ženske v Veliki Polani so pogostile enoto PEM UNZ Murska Sobota, ki je bila takoj po spopadih napotena na varovanje državne meje z Republiko Hrvaško (Fotografija je iz arhiva Alojza Flisarja, foto: Štefan Abraham). Potem TO poveca delo na vseh podrocjih organizacije oboroževanja in izobraževanja kadrov. ONZ nadaljuje z ustaljenimi oblikami dela. Naloge izvaja v izmenah po tretjinah po 12 ur, in sicer 12 ur dela, 12 ur pripravljenosti in 12 ur pocitka. Naloge opravljajo z najvišjo stopnjo previdnosti, postopki so varovani. Dne 21. 12. 1990, dan pred dnevom JLA, JLA nacrtuje nasilen odvzem evidenc vojaških nabornikov pri obcinskih organih za LO36 v Sloveniji. Evidence so bile že shranjene na PM37, ki jih je varovala, TO pa je fiktivno varovala upravni organ za obrambo. PEM je na vseh štirih PM okrepila enote in se pripravila za morebiten konflikt oziroma spopad z JLA. JLA je od groženj odstopila. Aktivnosti JLA od novembra naprej Že pred plebiscitom je JLA zacela krepiti število granicarjev na karavlah38. Število granicarjev se je dvignilo nad povprecje, od 24 na 28 pripadnikov, od 40 do 55 v vsaki karavli (stražnici). Popolnjevali so jih v glavnem z vojaki srbske narodnosti. Med starešinami so izvedli razslojevanje po zaupnosti in pripadnosti. Najbolj se je zaupalo castnikom in podcastnikom, ki so bili clani ZKJ - gibanje za Jugoslavijo39. 36 Ljudsko obrambo – tako so se imenovali 37 Postaja milice – uradna kratica 38 Slovenski izraz je stražnica, na terenu se je vec uporabljalo srbsko besedo karavla. 39 Zvezno vodstvo je ustanovilo novo stranko iz bivše Komunisticne partije Jugoslavije. Ti so prevzeli kljucne položaje, ne glede na sposobnost. V Pomurju jih je bilo pet. Obmejne karavle so zaceli oboroževati z netrzajnimi topovi, protioklepnimi raketometi, plinskimi sredstvi in MES40. Nekatere stražnice pa so okrepili s porocniki in kapetani41. Alojz Flisar Razdelitev PEM UNZ Murska Sobota, ko so 26. 6. 1991 krenili na bojne naloge: I. vod v Gederovce, II. vod v Gornjo Radgono in III. vod na Kuzmo. I vod se je napotil nato iz Gederovec v Hodoš, III vod na ljutomersko obmocje (Kopija dokumenta iz arhiva Alojza Flisarja). 40 Minsko eksplozivna sredstva - kratica je splošna v stroki. 41 Stražnice so obicajno vodili podoficirji s cini vodnik, starejši vodnik. Ciril Magdic: Posebna policijska enota Uprave za notranje zadeve (policijske uprave) Murska Sobota po letu 1991 Slovenska osamosvojitvena vojna je bila vojna, s katero je Republika Slovenija dosegla neodvisnost, suverenost in samostojnost. V pripravah in v bojih je odigrala kljucno vlogo Slovenska milica (policija), v njeni sestavi pa so sodelovali milicniki (pooblašcene uradne osebe), rezervni milicniki in civilne osebe, zaposlene v milici. Prav posebno mesto in vlogo pri osamosvojitvenih bojih pa je odigrala Posebna enota milice (PEM). Predstavljala je udarno moc milice, razporejena pa je bila v izvajanje bojnih nalog na mesta, kjer se je pricakovalo najvec aktivnosti in napadov takratnega agresorja na našo državo. Po ocenah politike in vodstva milice ter upoštevanju dogovarjanj z varnostnimi organi sosednje Hrvaške ni bilo za pricakovati, da bodo enote JLA delovale na ozemlje mlade Republike Slovenije iz njihovega ozemlja. Temu primerno so se nacrtovale tudi aktivnosti milice v Pomurju. Žal, pozneje se je pokazalo, da temu ni bilo tako. Vojna se je koncala, pripadniki Teritorialne obrambe so se umaknili v vojašnice in na izvajanje drugih svojih novih nalog. Milica pa je z osamosvojitvijo pridobila povsem novo obvezo, in sicer varovanje državne meje. Varovanje državne meje je pomenila poseben, tako organizacijski kot kadrovski izziv. Posebnih težav pri vzpostavitvi meje z Republikama Avstrijo in Madžarsko ni bilo (mejni prehodi s postajami mejne milice, zeleno in modro mejo pa postaje milice z oddelki). Meja s Hrvaško, ki je bila takrat tudi v vojni in z obmocja katere so prihajali tako begunci kot tudi druge osebe, pa je pomenila poseben zahteven varnostni zalogaj. Pri tem pa se je izkazala Posebna enota milice, ki je prevzela varovanje tako zelene in modre meje z Republiko Hrvaško - kot varovanje in tudi kontrolo prehajanja preko zacasnih mejnih prehodov. Uprava za notranje zadeve Murska Sobota je imela v svoji sestavi Inšpektorat milice, Oddelek za zatiranje kriminalitete in Oddelek skupnih služb ter Postaje milice Murska Sobota z OM42 Cankova, Rogašovci in Gornji Petrovci, PM Lendava z OM Dobrovnik, PM Gornja Radgona z OM Videm in Radenci ter PM Ljutomer, pa Postajo prometne milice Murska Sobota in Postaje mejne milice Gornja Radgona, Gederovci, Kuzma, Hodoš in Dolga vas. 42 Oddelek milice PPE PU Murska Sobota pred postrojem 1992, malo sprostitve (Foto: Štefan Abraham). PPE PU Murska Sobota pred postrojem in pregledom leta 1994 (Foto: Štefan Abraham). V tistih tudi varnostno zahtevnih in negotovih casih je bila izredno dobrodošla pomoc Posebne enote milice. Ta se sicer sklice za opravljanje nalog, ko postaje milice na podlagi ocen ne morejo same zagotoviti oziroma vzpostaviti reda ali delovati, ko gre za vecje kršitve javnega reda, razlicne preiskave, varovanje pomembnih vecjih prireditev, aretacije storilcev hujših kaznivih dejanj, iskanje pogrešanih ljudi ter ob naravnih in drugih nesrecah. Za uspešno izvajanje zahtevanih nalog, zaradi katerih je sklicana, se mora stalno uriti in usposabljati. To se je izvajalo tako na obmocju Pomurja, Gotenice in Tacna z opremo, ki se je stalno posodabljala in dopolnjevala, odvisno od ocene in pa morebitnih predvidevanj, za kar bi jo lahko v prihodnje uporabljali. PPE je tako izvedla veliko nalog od zagotavljanja varnosti – varovanja razlicnih športnih prireditev na nogometnih stadionih v Murski Soboti, Lendavi, Beltincih, Mariboru in Celju, na smucišcih Pohorja, izvajali so varnostne naloge ob streljanju v romskem naselju Pušca, ob varovanju državne meje in akcijo združenih posebnih policijskih enot na terenu Murišce na Hotizi, naloge pri varovanju državne meje v Murski šumi, akcije iskanja pogrešanih oseb v Pomurju, tudi prijetij nevarnih storilcev KD v Lendavskih goricah, Litiji, varovanje prireditev ob visokih državniških obiskih v Ljubljani in na Bledu, ob nemirih v Ljubljani (varovanje ruskega in ameriškega veleposlaništva), opravljanje nalog ob begunski krizi 2015, sodelovanje pri zahtevnih hišnih preiskavah v romskih naseljih in še bi lahko naštevali. Organizacijsko, kadrovsko in materialno tehnicno se je prilagajala že vnaprej pricakovanim varnostnim potrebam. Po odhodu zadnjega vojaka JLA 26. oktobra 1991 je bila opravljena manjša reorganizacija in preimenovanje v Posebno enoto policije Ministrstva za notranje zadeve in kasneje v Posebno policijsko enoto (PPE), sestavljeno po formaciji I in II. Leta 1995 se je PPE prikljucil še sestav III, v katerega so bili vkljuceni policisti Gorske policijske enote (ki je bila kot Gorska enota milice ustanovljena leta 1991).  Takšna organizacija je ostala do leta 2000, ko se je z novo odlocbo o ustanovitvi PPE na novo formiral sestav I, II in III ter se je oblikovalo delo po skupinah in oddelkih PPE po posameznih policijskih upravah. PPE PU Murska Sobota pred postrojem leta 1994 (Foto: Štefan Abraham). PPE Murska Sobota na varovanju nogometne tekme leta 1994 - vse imamo pod kontrolo (Foto: Štefan Abraham). Sprememba ustanovitvene odlocbe PPE je leta 2008 enoti dodala še sestav IV – Enoto policijskih specialnosti, v kateri so bili policisti vozniki specialnih vozil. Sprememba odlocbe o ustanovitvi leta 2011 je bila opravljena zaradi združevanja policijskih uprav; posledicno se je iz enajstih PPE PU formiralo osem PPE PU in poenotilo število policistov v sestavu I in II. Veljavna odlocba o ustanovitvi iz leta 2013 pa je podrobneje uredila pogoje za vstop in izstop iz enote ter oblikovala PPE sestav IV v dva oddelka, in sicer v oddelek policistov voznikov specialnih vozil ter v oddelek ostrostrelcev.  Leta 2020 je bila novelirana Odlocba o ustanovitvi PPE. Bistvene novosti so bile na podrocju organiziranosti enote, izjem pri aktiviranju enote, sprememb pri vstopu v PPE in pri prenehanju oziroma izstopu iz enote. Posebna policijska enota je enota na sklic. Ukaz za delovanje enote izda generalni direktor policije ali direktor posamezne policijske uprave. Da se enota sklice v popolnosti je treba nekaj manj kot šestdeset minut. Hitrejši del enote je na položajih lahko tudi v pol ure. Poleg standardne opreme policisti Posebnih policijskih enot razpolagajo še z dodatno opremo. Ce varujejo nogometno tekmo, je clan enote opremljen s posebno opremo za varovanje oziroma vzpostavljanje javnega reda. Nedvomno pa uspeh enote zagotavljajo policistke in policisti, razporejeni v enoto. Pripadniki Posebne policijske enote so zaposleni v razlicnih organizacijskih enotah policije, kjer – bodisi uniformirani bodisi neuniformirani – opravljajo svoje redne naloge. Za delo v PPE so sklicani takrat, ko varnostne razmere zahtevajo usklajeno delovanje vecjega števila posebej opremljenih in usposobljenih policistov, ki pa morajo: • biti psihofizicno sposobni za opravljanje zahtevnih operativnih nalog • imajo opravljen izredni zdravstveni pregled • imajo opravljeno osnovno usposabljanje • morajo imeti smisel in obcutek za delo v skupinah Prednost pri imenovanju v PPE imajo kandidati, ki izpolnjujejo vse predpisane pogoje in dokažejo svoje predhodno znanje borilnih vešcin, prakticnega postopka, strelstva in policijskih pooblastil. V primeru vecjega števila kandidatov se lahko izvede izbirni preizkus. Takticna vaja PPE PU Murska Sobota leta 2004 (Foto: Štefan Abraham). Takticna vaja PPE PU Murska Sobota leta 2004 (Foto: Štefan Abraham). Z vstopom v PPE policist prevzame poleg dolocenih posebnih pravic tudi dolžnosti, med katerimi je obvezno izvajanje nalog in usposabljanj v PPE najmanj pet let od prvega imenovanja. Prenehanje dela v PPE ni možno, ce bi to neposredno vplivalo na operativnost enote. Policist PPE, ki po tem casu ne želi vec izvajati nalog v okviru te enote, mora na poveljstvo nasloviti prošnjo s kratko obrazložitvijo o prenehanju s tovrstnim delom. Poveljstvo v roku enega leta obravnava njegovo prošnjo in jo upošteva pri pripravi nove letne odlocbe o imenovanju policistov PPE. Za ucinkovito izvajanje nalog Posebne policijske enote je nujno usposabljanje, izpopolnjevanje in urjenje njenih pripadnikov. Policisti PPE tako poleg osnovnega usposabljanja za delo v enoti redno obnavljajo znanje in urijo posamezne postopke, se udeležijo letnega preizkusa usposobljenosti in skupne takticne vaje. PPE se praviloma aktivira za izvajanje policijskih nalog pri: • vzdrževanju in vzpostavljanju javnega reda in mira na javnih zbiranjih ter ob drugih napovedanih ali nenapovedanih dogodkih (športne prireditve, demonstracije, protestni shodi …), • hujših nasilnih kaznivih dejanjih, • izvedbi varnostnih akcij ali poostrenih nadzorih s podrocja vzdrževanja javnega reda, varovanja državne meje in podrocja kaznivih dejanj, • naravnih, ekoloških in drugih nesrec (potresi, poplave, obsežnejše prometne, železniške, letalske in druge nesrece, izlitje nevarnih snovi, pojav radioaktivnega sevanja …), • drugih aktivnostih (obsežnejše iskalne akcije, blokade obmocja, asistence, hišne preiskave …). Postroj PPE po zakljuceni takticni vaji leta 2004 (Foto: Štefan Abraham). Zbor PPE v Gotenici (Foto: Štefan Abraham). Za ucinkovito izvajanje nalog Posebne policijske enote je usposabljanje, izpopolnjevanje in urjenje njenih pripadnikov nujno. Policisti PPE tako poleg osnovnega usposabljanja za delo v enoti redno obnavljajo znanje in urijo posamezne postopke, se udeležijo letnega preizkusa usposobljenosti in skupne takticne vaje. Policisti se usposabljajo tudi na drugih podrocjih, potrebnih za izvajanje policijskih nalog: topografija, uporaba GPS naprav, uporaba plinskih sredstev, uporaba sredstev za pasivizacijo, delo s helikopterjem, vožnja terenskih vozil, nudenje prve pomoci, zašcita pred ognjem ipd.  Pripravljenost in usposobljenost policistov PPE se spremlja tekoce, posebej pa se ocenjuje vsako leto na podlagi vec elementov, ki bi lahko kakorkoli vplivali na delo in usposobljenost enote. Moje delo v milici – policiji je bilo vecinoma prepleteno z opravljanjem vseh nalog Posebne policijske enote. Ponosen sem na svoje delo in prispevek, prav posebej pa sem ponosen na delo, ki sem ga posvetil Posebni policijski enoti Murska Sobota. Ciril Magdic Pogovor z navijaci (Fotografija iz arhiva Cirila Magdica, foto: Štefan Abraham). Ciril Magdic je tretji zgoraj na sredini – 16.10. 2012 (Foto: Štefan Abraham). https://www.mladina.si/142656/konec-specialne-vojne: PPE na Hotizi september 2006. Denis Zupancic: PPE v zadnjem casu Uvodoma je poveljnik PPE PU Murska Sobota Denis Zupancic pozdravil vse prisotne in se zahvalil za povabilo na današnje srecanje. Svoj prispevek je zacel, kako se je enota PEM preimenovala v enoto PPE. Namrec mlajši pripadniki niso poznali kratice PEM, vendar se je ta kratica pri starejših clanih obdržala še danes. S tem je želel poudariti, da je enota PPE »prehodila« dolgih 50 let. Poudaril je, da se je z leti družba, v kateri živimo, spremenila. Mislil je predvsem navade, vrednote, življenjski stil, tehnološko poplavo in varnost kot vrednoto. Zato so naloge PPE postajale vse zahtevnejše, vpliv civilne družbe in neformalni nadzor pa se je krepil in se krepi še danes. V nadaljevanju je predstavil delo enote PPE v zadnjih 20 letih. Poudaril je varovanje nogometnih tekem in drugih športnih prireditev. PPE PU Murska Sobota je ena izmed redkih enot, ki je varovala nogometne tekme po sestavu II v I, II in III Slovenske nogometne lige. Takrat se je posameznikom to zdelo nenavadno, vendar so varnostne razmere tako zahtevale. Nudila je pomoc sosednji Policijski upravi Maribor ter tudi ostalim policijskih upravam. Opisal je varovanja na nogometnih tekmah Lige prvakov, Lige Evropa in Konferencne lige UEFA43 na domacem stadionu v Murski Soboti. Ne samo na nogometnih igrišcih tudi na drugih športnih prireditvah je enota pustila svoj pecat. Eden izmed vecjih je bil EUROBASKET44 2013. Enota je naloge izvajala tudi na državni meji ter v begunskem valu. Kot prva je bila v letu 2015 poslana na PMP Dobova, kamor se je pripeljal prvi vlak z migranti. Tisti dan so nekateri policisti delali vec kot 25 ur. Begunska kriza je za celo enoto predstavljala velik izziv. Ugotovili so dolocene organizacijske pomanjkljivosti, ki so bile kasneje odpravljene. S tem je enota naredila korak naprej. 43 Evropska nogometna zveza 44 Evropsko prvenstvo v košarki https://www.rtvslo.si/slovenija/video-foto-obsedno-stanje-v-mariboru-ranjeni­policisti-aretirani-protestniki/296698: PPE v Mariboru 26.11. 2012. https://old.delo.si/novice/slovenija/na-obrezju-davi-le-nekaj-prebeznikov-v-rigoncah­priblizno-150.html: Begunska kriza 2015 v Sloveniji, begunci v Gornji Radgoni. Poleg navedenih nalog so se izvajale še druge naloge ob zahtevnejših asistencah, iskalnih akcijah, obsežnih hišnih preiskavah, raznih varovanjih VIP45 na srecanjih visokih tujih predstavnikov ter državnih proslavah. Posebej je poudaril varovanja na protestnih shodih. Zacelo se je leta 2012 na ulicah mesta Maribora, kjer smo prvic uporabili plinska sredstva, kasneje pa tudi v Ljubljani. V letih 2020 in 2021 so se protesti v Ljubljani zelo okrepili, zato je bila enota tedensko prisotna. Najtežje delo je bilo opravljeno dne 5. 10. 2021, o cemer še danes govori javnost in ostale inštitucije. Zaradi omenjenih protestov je enota doživela dolocene postopkovne spremembe pri varovanju JRM in se ponovno prilagodila z namenom, da naslednjic spet uspešno izvede svoje naloge. Z leti se je program usposabljanja spreminjal in prilagajal glede na izvedene naloge na terenu. Gotenica je kot stalnica usposabljanj ostala naše prizorišce, da se v treh dneh pokaže, cesa je enota sposobna. Posebej je bilo poudarjeno usposabljanje leta 2008 v Nemciji blizu Berlina, ki so se ga udeležili posamezni clani enote. Na usposabljanju so sodelovale skoraj vse evropske policije. Naša enota je bila ocenjena z odlicno oceno, kar je bila dobra popotnica za nadaljevanje uspešnega dela. Vsa leta se je zašcitna oprema dopolnjevala in izboljševala. Danes je pripadnik PPE nadpovprecno opremljen in je za njegovo varnost dobro poskrbljeno, kar nam lahko zavidajo tudi najboljše policije v Evropi. Ce se ozremo po slovenskem in širše po evropskem prostoru, lahko vidimo, da nas cakajo številni zahtevni izzivi (strelske situacije, nasilni protesti, krepitev desnicarskih organizacij, teroristicne aktivnosti, sedaj lahko dodam tudi vojno, ki vihra dobrih 1000 km oddaljena od nas). Kadrovanje v enoti ostaja ena izmed poglavitnih nalog, ce želimo, da bo vloga PPE ostala enaka kot do sedaj. Ob zakljucku se je zahvalil direktorju policijske uprave za njegovo celovito podporo in razumevanje, da je enota na terenu potrebna za varovanje življenja in premoženja ljudi ter ožjim sodelavcem v poveljstvu PPE, s katerimi so vsa leta skupnega delovanja pokazali veliko požrtvovalnost, pripadnost in razumevanje, da je danes enota zgledna in uspešna. Denis Zupancic 45 Srecanja pomembnih predstavnikov tujih držav s slovenskimi voditelji https://siol.net/novice/slovenija/v-ljubljani-so-se-na-shodu-zbrali-nasprotniki­omejevanja-epidemije-562499, Protesti v Ljubljani 29. 9. 2021 (Foto: Bojan Puhek). Razprava Odpiram razpravo o vseh temah, ki so osvetlile pot razvoja in dela PEM v Sloveniji in Pomurju in PPE do danes. Srebrna nit naših predavateljev in vsebin njihovih predavanj nas je vodila skozi 51 let dolgo zgodovino delovanja, usposabljanja enot za specialno delovanje, PEM in PPE, kot pot stroke, enot, ki so se kalile v vajah na republiški in državni ravni, z izjemnimi izkušnjami na Kosovu in akciji Sever, da so lahko postali udarna pest slovenskih Organov za notranje zadeve med osamosvojitveno vojno in izjemno usposobljeni del policije za vzdrževanje JRM, ko je ta huje kršen in za druge zahtevne naloge. Upam, da bomo na koncu zmogli v naslednjih mesecih to gradivo zbrati in ga pripraviti kot zbornik o razvoju tega dela policije. Hvala kolegom iz Policijskega veteranskega društva Sever za Pomurje in kolegom iz PU Murska Sobota. Hvala predavateljem, da so bili pripravljeni svoje znanje deliti z nami. Cestitka policistkam in policistom ob dnevu policije in vsem nam ob dnevu državnosti. Postroj PEM UNZ Murska Sobota, PPE PU Murska Sobota, 15. 10. 2019 v CVSP na Petanjcih (Vir: PU Murska Sobota). Milan Osterc Podpredsednik Policijskega veteranskega društva SEVER za Pomurje je predstavil svojo prehojeno pot v PEM UNZ Murska Sobota. Kot mlad milicnik je bil v sestavu PEM razporejen leta 1979 kot tudi nekateri drugi mladi milicniki in njegovi sošolci iz kadetske šole za milicnike v Tacnu. Svojo pot je opisal kot pot ucenja, usposabljanja, sprejemanja novih znanj iz policijske in vojaške taktike. Ves cas je pri svojem delu upošteval profesionalnost in zakonitost delovanja PEM, ki je bila aktivirana tudi za primere zavarovanj ob razlicnih obiskih tujih državnikov v Socialisticni republiki Sloveniji. Pri vajah PEM je bil vedno eden od pripadnikov vpadne skupine pri preiskavi objektov. Kot dober strelec je bil leta 1983 izbran za policijskega ostrostrelca in njegova pot je bila usmerjena v usposabljanja in treninge za delovanje v kriticnih situacijah, ko je potrebna uporaba takšnega nacina delovanja in varovanja družbene ureditve. V sklopu družbeno politicnih sprememb v Jugoslaviji in seveda s tem tudi v Sloveniji kot tudi vedno mocnejših pritiskov za demokratizacijo politicnega sistema so se zacele spremembe tudi v delovanju PEM. Od leta 1988 je bil velik poudarek na usposabljanju ostrostrelcev, saj je bil v tem casu vsaj 10-krat na dodatnih usposabljanjih v trenažnem centru Jasnica in še kje. V letu 1991 ni deloval kot pripadnik PEM, ker je maja 1991 prevzel vodenje Oddelka milice Dobrovnik in na ta nacin dal svoj prispevek k osamosvojitveni vojni 1991. Borut Kocet Vodja Sektorja uniformirane policije Policijske uprave Murska Sobota Borut Kocet je pozdravil vse prisotne in pohvalil tovrstne aktivnosti policije in Združenja Sever oziroma Policijske uprave Murska Sobota in Policijsko veteranskega društva za Pomurje. S takšnimi aktivnostmi se zagotovo spodbuja ozavešcenost o pomembnosti obstoja takšne enote. S tovrstnimi prireditvami se zaposleni pa tudi drugi seznanjajo o aktivnostih in o vlogi Posebne policijske enote v preteklosti in danes. Povedal je, da je Slovenija ena izmed redkih držav EU, ki tovrstno enoto (PPE) še vedno obcasno aktivira, se pravi na „sklic“, v razlicnih oblikah celotna enota, oddelki, skupine, obcasno pa tudi posamezni policisti (reševanja v gorah). Za razliko od Slovenije ima vecina drugih držav v EU tovrstne policijske enote ustanovljene kot stalne organizacijske enote. Ker je bil prisoten tudi predstavnik policije na državni ravni, poveljnik PPE GPU gospod Jurij Bertoncelj, ga je pozval, da poda mnenje vodstva policije o morebitni ustanovitvi PPE GPU kot stalne organizacijske enote oziroma predstavi konkretne aktivnosti, ce se v tej smeri izvajajo. Jurij Bertoncelj Jurij Bertoncelj, poveljnik PPE GPU, je vse prisotne pozdravil v imenu poveljstva PPE GPU in vodstva Uprave uniformirane policije, kamor je poveljstvo PPE GPU tudi umešceno. Na kratko je predstavil trenutno organiziranost in zasedenost enote tako na ravni GPU kot tudi po posameznih PU. Predstavil je namen delovanja PPE, da ne gre za profesionalno enoto, temvec za enoto, ki se aktivira za obcasno opravljanje praviloma zahtevnejših nalog policije, ko je za izvedbo naloge potrebno usklajeno delovanje vecjega števila policistov. Drugace povedano, gre za policiste, ki redno opravljalo svoje naloge v maticnih enotah, kjer so zaposleni, in se jih po potrebi aktivira kot policiste PPE. V preteklosti sta PU MB in PU LJ poizkusno, za doloceno obdobje (enega meseca), izvedli aktiviranje dela svojih enot, ki so naloge opravljali na nacin, kot bi se reklo „profesionalno“. Po zakljucku obdobja so bile izdelane analize, ki so pokazale vec pomanjkljivosti kot prednosti, v zadnjem obdobju pa je to še bolj bremenjeno s kadrovskimi težavami. Trenutno ni pobude o morebitni stalni ustanovitvi PPE GPU kot stalni OE. V nadaljevanju je prisotne seznanil s kljucnimi nalogami, ki jih ta enota izvaja v zadnjih petnajstih letih. Omenil je tudi vec vrst usposabljanja, ki so ciljno usmerjena in tudi doloceno specificna. Enota se je v zadnjem obdobju udeleževala tudi raznovrstnih mednarodnih usposabljanj v tujini. Policisti PPE so zelo dobro opremljeni, tako z zašcitno opremo kot tudi osebno in kolektivno. Na koncu je pripomnil, da gre za najštevilcnejšo enoto v slovenski policiji, da so bili do sedaj policisti te enote uspešni in ucinkoviti pri izvedbi vseh zahtevnih nalog. Predavatelji Dr. Tomaž Cas, univ. dipl. pravnik, magister kazenskopravnih znanosti, doktor obramboslovja, izredni profesor za varnostni sistem na Evropski pravni fakulteti, Fakulteti za evropske in državne študije in Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani, bil je pomocnik nacelnika slovenske policije, dekan višje in visoke šole za notranje zadeve, clan senata Univerze v Ljubljani, državni podsekretar na Ministrstvu za notranje zadeve, nazadnje zaposlen kot državni sekretar na Ministrstvu za obrambo, strokovni vodja zasebne šole za varnostno izobraževanje. Sedaj je že tretji mandat predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever. Alojz Flisar je dolgoletni poveljnik, univ. dipl. iur., poveljnik samostojnega voda PEM RSNZ od leta 1976 do leta 1988, poveljnik 7. cete PEM RSNZ od leta 1988 do konca vojne, poveljnik 7. bataljona PEM RSNZ od leta 1988 do koca vojne 1991, organizator Manevrske strukture narodne zašcite (v nadaljevanju MSNZ) v milici in koordinator z MSNZ TO, samostojni inšpektor milice in vodja Sektorja za mejne zadeve in tujce na UNZ MS. Ciril Magdic, roj. 17. 7. 1960 v Branoslavcih, stanuje v Cezanjevci, Ljutomer, se je po koncani srednji šoli v Tacnu 1979 zaposlil kot milicnik na obmocju Uprave za notranje zadeve. Opravljal je razlicna dela v policiji, od leta 1988 dalje pa kot inšpektor v Inšpekto­ratu milice, službi direktorja, komandir Policijske postaje za izravnalne ukrepe, Policijske postaje Gornja Radgona. Opravljal je najzahtevnejša dela s podrocja izobraževanja, usposabljanja, varnosti ter obrambnega nacrtovanja. Med drugim je poskrbel za izdelavo varnostnega in obrambnega nacrta policije. Z njim je uredil nacrten, postopen in organiziran prehod delovanja milice iz mirnodobnega v vojno delovanje Uprave za notranje zadeve Murska Sobota in enot milice (policije) Pomurja. Nacrtovanje je nadgradil z uskladitvijo vojnega delovanja s takrat »mlado slovensko vojsko« in civilnimi strukturami Pomurja, kar je imelo za posledico enotno in ucinkovito vojno delovanje in koncno zmago združenih sil Slovenije. Po vojni je vrsto let opravljal zahtevne naloge poveljnika Posebne policijske enote, skrbel za usposabljanje na obmocju Pomurja, Gotenice, Tacna, opremo in ustrezno pripravljenost za izvedbo najzahtevnejših nalog, z njo pa je izvedel vrsto operativno – varnostno najpomembnejših zahtevnih nalog od vodenja varovanja športnih prireditev na stadionih v Murski Soboti, Lendavi, Beltincih, Mariboru in Celju, operativno vodil akcijo združenih posebnih policijskih enot na terenu Murišce na Hotizi, nalog pri varovanju državne meje v Murski šumi, akcije iskanja pogrešanih oseb v Pomurju, tudi prijetij nevarnih storilcev KD v Lendavskih goricah, Litiji, varovanj prireditev v Ljubljani in na Bledu, skupaj je bil njen poveljnik vec kot deset let. Zaradi izjemnih zaslug tako pri delu v policiji, Posebni policijski enoti in pri uveljavljanju in obrambi samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije, ki jih je dosegel z delom pri nastajanju mlade slovenske države in kasneje pri njeni izgradnji, je prejel odlikovanje HRABRO DEJANJE, znak organizatorja MSNZ, najvišje odlikovanje Policije - Zlati šcit in v Policijsko veteranskem društvu SEVER – plaketo, podelili pa so mu tudi naziv Castni predsednik, upokojil se je leta 2012. Denis Zupancic je v policiji zaposlen od leta 1993, na PU MS je zacel službovati leta 1998, od leta je 1999 je clan PPE in v letu 2011 je prevzel funkcijo poveljnika PPE PU MS, ki jo opravlja še danes. Štefan Abraham je zacel svojo kariero 30. 5. 1975 kot milicnik pripravnik na Postaji milice (v nadaljevanju PM) Ljubljana Bežigrad, leta 1979 je bil premešcen na PM Murska Sobota, kot milicnik, vodja patrulje, pomocnik vodje varnostnega okoliša (v nadaljevanju VVO), nato VVO, nato je sledila prevzgojna premestitev za dve leti na Postajo mejne policije (v nadaljevanju PMP) Dolga vas, nato pa se je vrnil na PP Murska Sobota, zadnja tri leta je bil zacasno premešcen v sektor uniformirane policije (v nadaljevanju SUP) PU  -  preventiva, bil je pripadnik Posebne enote milice (v nadaljevanju PEM) – Posebne policijske enote, v nadaljevanju PPE) 32 let, zacasno je tudi sodeloval s Specialno enoto in Letalsko enoto policije – opazovalec je bil kar 17 let. Seznam fotografij Poveljniki PEM – PPE Edvard Mlinaric, poveljnik PEM UNZ Alojz Flisar, poveljnik PEM UNZ Murska Sobota 1974 - 1976 Murska Sobota 1976 -1991 Franc Slokan, poveljnik PPE UNZ Roman Zver, poveljnik PPE UNZ Murska Sobota 1991 - 1992 Murska Sobota 1992 - 1995 Ciril Magdic, poveljnik PPE -PU Miroslav Zelko, poveljnik PPE PU Murska Sobota 1995 -1999 Murska Sobota 1999 - 2001 Ciril Magdic, poveljnik PPE - PU Branimir Šijanec, poveljnik PPE PU Murska Sobota 2001 - 2007 Murska Sobota 2007 - 2011 Denis Zupancic, poveljnik PPE PU Murska Sobota od leta 2011 do danes Zakljucek Spoštovani bralci, pred vami je kratko zapisana in s fotografijami ponazorjena pot, ki jo je prehodila PEM UJV/UNZ Murska Sobota in PPE PU Murska Sobota. Gre za enoto s tradicijo in ugledom, ki so si ga pripadniki pridobili s trdim delom na usposabljanjih in dokazom stroke, ko je šlo zares. Enota se je kalila skoraj deset let v izmenah na Kosovu, od leta 1981 do februarja 1990, kjer so spoznali dobre in slabe strani policijskega posredovanja v primeru hujših kršitev javnega reda in miru. Še posebej, ker so delovali v okolju, ki ni bilo naklonjeno milicnikom iz drugih republik. Izkušnje iz tega obdobja pa so pripomogle, da se je enota posebej izkazala v casu priprav na osamosvojitveno vojno in v sami osamosvojitveni vojni, kjer so bili pest pomurske policije. Ker policija ni vojska, je takoj po vojni PPE zacela opravljati mirnodobne naloge iz delovnega podrocja policije, predvsem pa varovanje nove državne meje z Republiko Hrvaško. Z novo opremo, novimi postopki in predvsem novimi izzivi se je enota soocala po vojni vse do današnjih dni. Zato je verjetno prav, da se ta pot tudi zapiše. Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje je društvo, v katerem so vclanjeni milicniki in policisti veterani osamosvojitvene vojne 1991 v Sloveniji, njihovi družinski clani in vsi, ki sprejemajo namen delovanja društva in cilje delovanja. Ena najpomembnejših nalog društva je ohranjanje spomina na dogodke pred, med in takoj po osamosvojitveni vojni v Sloveniji 1991. Zato je tudi predlagala Policijski upravi Murska Sobota, da bi v pocastitev prehojeni poti PEM UNZ Murska Sobota – PPE PU Murska Sobota izvedli okroglo mizo in o njeni vsebini pripravili pricujoci zbornik. Zato naj se zahvalim PU Murska Sobota za razumevanje in pomoc pri izvedbi okrogle mize, kolegom iz PVD Sever za Pomurje za pomoc pri pripravi okrogle mize in zbornika in Zvezi policijskih veteranskih društev Sever za pomoc pri izvedbi okrogle mize. Upamo, da to ni zadnji poskus zapisa delovanja policije na obmocju Pomurja, ker je še vec dogodkov in enot vrednih proucitve in zapisa. Še posebej, ker se nismo spušcali v proucevanje obsežnega gradiva o taktiki, metodiki in strategiji dela PEM - PPE, ocenam dela, nacrtom akcij inpd, ker je marsikatero gradivo še danes oznaceno s stopnjo tajnosti. Drago Ribaš PPE v casu Romana Zvera (Foto: Štefan Abraham). PPE v casu Cirila Magdica (Foto: Štefan Abraham). PPE v casu Miroslava Zelka (Foto: Štefan Abraham). Postroj enote pred vajo (Fotografija je iz arhiva Cirila Magdica, foto: Štefan Abraham). Tudi konjenica je sodelovala s PPE (Fotografija je iz arhiva Cirila Magdica, foto: Štefan Abraham). Razgreti navijaci v spremstvu PPE (Fotografija je iz arhiva Cirila Magdica, foto: Štefan Abraham). PPE varuje nogometno tekmo v fazaneriji (Fotografija je iz arhiva Cirila Magdica, foto: Štefan Abraham). Posvet med ukrepanjem (Fotografija je iz arhiva Cirila Magdica, foto: Štefan Abraham). PPE deluje ne glede na vremenske razmere (Fotografija iz arhiva Cirila Magdica, foto: Štefan Abraham). Priznanja so zaslužena (Fotografija iz arhiva Cirila Magdica, foto: Štefan Abraham). Vodstvo PPE in vodja oddelka za JRM SUP PU Murska Sobota (Fotografija iz arhiva Cirila Magdica, foto: Štefan Abraham). Policisti PPE PU Murska Sobota v polni opremi za vzdrževanje JRM v Gotenici (Fotografija iz arhiva Cirila Magdica, foto: Štefan Abraham). Tudi današnji vodja SUP PU Murska Sobota Borut Kocet je bil med njimi (Fotografija iz arhiva Cirila Magdica, foto: Štefan Abraham). Usposabljanje PPE PU Murska Sobota o delu s helikopterjem v Gotenici (Fotografija iz arhiva Cirila Magdica, foto: Štefan Abraham). Usposabljanje 6. 4. 2004 v Murski šumi PPE PU Murska Sobota (Fotografija iz arhiva Cirila Magdica, foto: Štefan Abraham).