TT A ^FHT TCJTT	TTTn?T\T T TCZ^HP
X wJLaJLj&xx	V JtSuN JLaJLo JL .
„Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., za četert leta 1 gl. 30 kr. Vtiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan poprej.
Tečaj XL.	V Ljubljani, 1. mal. travna 1887.	List 13.
Lepota in čednost.
(Govor v kat. družbi.)
(Dalje.)
Sploh velja omenjenim modrijanom ta nauk, da netelesne stvari „v lepoti, znamenitosti in vrednosti" presežejo vse druge; toda to je počutkom ne-pristopno, le um je zmožen to spoznati (se ve, da pri kristjanih še bolj vera.)
Prav bistroumno je pojasnil to resnico drugi modrijan, Sokrat. Sokrat je rekel nekemu prijatelju, da je vidil moža iz Abdere*), ki je bil veliko lepši mimo Alcibijada. Alcibiad (roj. 450 pr. Kr.) — je bil plemenitega rodu, bogat, zal, zgovoren, duhovit, hraber, sploh vse lastnosti je imel, ki so takrat kaj veljale, in kot mladeneč je bil Sokratov učenec; postal pa je razuzdan in Sokrat sam ga ni mogel spraviti čisto na pravo pot; le samo slavohlepnost ga je nekoliko berzdala, da se ni pogreznil v naj ostudniše razuzdanosti... Uni človek tedaj iz Abdere (po našem gorjanec), tega za-ničevanega mesta, je bil po Sokratovem cenjenji lepši od zalega Alcibiada. Prijatelj je silno stermel, kako je to mogoče, rekši: „in ta tujec je bil tako lep, da njemu ukljub si pozabil Klinijevega sina (Klinijeviča)", (namreč zalega Alcibijada)? In kaj mu je odgovoril modri Sokrat? Djal je: »Predragi moj, kako bi tam, kjer je naj viši modrost, ne bila tudi naj viši lepota?" (Plat Protag.) Ta mož bil je neki Theaetet, po zunanje neličen, pri-prosti pravijo ,gerd." Imel je zavihan nos in šterleče oči, oboje kakor Sokrat, „toda ne tako zelo kakor le-ta." Med pogovorom pa mu je Sokrat rekel: „Ti si zares lep, Theaetet, in kratko nikar ne gerd, kakor je Theodor o tebi govoril. Kajti kdor ve modro govoriti, ta je lep in dober.0 (Plat. Theaetčt.)
Iz tega je gotovo vsakemu dosti očitno, kaj so starodavni modrijani mislili o lepoti. To je Sokrat pokazal tudi djansko. ko je molil k maliku Pan-u (pastirskemu boženstvu) tako-le: „0 ti dobri Pan in vi drugi
*) Abdera je bilo mesto v Traciji, ki je slabo slovelo zarad zsguljenosti svojih prebivalcev. Nagajali so jim, da poslednjič so bile žabe in miši pregnale ondotne prebivalce. Vender je bilo to mesto domačija modrijanov Demokrita in Protagora.
vsi bogovi tega kraja, dodelite mi, da bo moja duša lepa..." —
Dozdaj sem popisoval, kako so že poganski modrijani imeli lepe misli o lepoti in čednosti; menda pa kdo ne bo mislil, da so bile med pogani sploh take misli, ali da so sploh taho živeli? Tega blezo ni treba pojas-novati, kako ostudno je bilo njih življenje, in lasje bi se ježili človeku, ako bi bral vse ostudnosti in goro-padnosti. ki so jih počenjali in to še v imenu svojih „bogov", malikov; nečistost je imela svoje altarje in boginje, pijanost ravno tako, celo tatovi so imeli svojega malika. Zato so bili tako razdraženi zoper kerščanstvo, ki iih je učilo čednega življenja in njih neusmiljenost je bila tolika, da so samo v pervih tristoletjih po Kristusu na milijone kristjanov poklali in pomorili. Sploh je poganstvo in nevestvo grozovito še dandanes. Še ne davno je Dahomejski kralj dal toliko svojih podložnih poklati, da je po prekopi dal napeljati prelivano kri in se je v čolnu po nji vozil, da sme reči: po človeški kervi sem se peljal! Vsakemu je tuai znano, koliko so po Kitajskem še te leta pogani kristjanov poklali in pomorili.
Pa naj bo tega dosti. Poglejmo pa še, kaj so kerščanski modrijani mislili o lepoti.
Kar sem poprej o Sokratu omenil, kakor piše Jungmann v svoji aesthetiki (str. 40 id.), to je citiral tudi kerščanski modrijan Klemen Aleksandrijsni in pristavil je opombo: »Kajti Sokrat je učil, da čednost je lepota duše, in nasproti, pregreha je ostud-nost duše." Klemenu Al. je bil to dokaz, da Gerki so veliko naukov svojega bogoslovja prisvojili si od Hebrejev in iz njihovih svetih bukev, kakor so tudi pogani marsiktere resnice ohranili iz izvirnega razo-denja, če prav dostikrat pokažene. Cenil je torej Klemen Aleks. te nauke za take, kterih naj se učijo tudi kerščanski filozofi. Ravno ta duh namreč, kakor v Sokratu, veje tudi v Salomonovih pregovorih, ki uči, kako »telesna ljubeznjivost naglo mine in kako nečimurna je lepota." In Salomon pa tudi začuden kliče: „O kaKO lep je čist rod v svojem sijanji!" Ako so že poganski modrijani tako spodbudljivo učili o dušni lepoti, se godi to pri kerščanskih še vse v veči meri. Zato pravi ravno ta modrijan: »Človek, ki hoče lep biti, naj olepšuje io, kar je naj lepšega v Človeku, svojo dušo, in st^i^pRj^ da bode lepši dan za dnevom."	, P-stik
o
Ženskemu spolu, ki mu je toliko do lepote, Alek-sandrijski modrijan ta nauk še bolj k sercu žene. „Ne z goljufljivimi slepili lažnjive umetnosti naj si mažejo obraze; učiti jib hočemo drugo, pametno umetnost, kako naj se zaljšajo. pravi ta modrijan. Naj viši lepota je notranja, kakor smo velikrat rekli; to namreč, ako sv. Duh dušo lepša in svojo svitlobo nad njo izlija: pravičnost, previdnost, stanovitnost (v dobrem), krotenje same sebe, ljubezen do vsega, kar je dobro, in k temu sramežljivost, naj ljubeznjivši barva, ki se je kdaj vidila." (Clem. Alex. Paedag. 3. c. 11.) V sercu tedaj naj nosijo svojo lepoto, z lepoto notranjega človeka naj se priporočajo. Zakaj le v duši ima sedež lepota, ali pa ostud-nost; zato je v resnici lep le človek, ki ga čednost zališa, in le taki ima resnično ceno in je hvale vreden.
Sv. Gregorij Nazijančan hvali tako čednost nad svojo materjo in nad svojo sestro. O sestri Gorgoniji je rekel: „Ni ljubila lišpanja: biti brez lišpa, to je bila njena lepota." O sv. Noni, svoji materi, pa je djal: „Druge gospe 80 pooosne na svojo lepoto, naj je že delo natore ali umetnije. Ona pa je poznala le eno lepoto, lepoto duše, prizadevanje — v svojem sercu na vso moč ohraniti podobo Božjo, ali pa jo v novo poživiti; lepšati se z mazili in drugimi umetnijami, to je prepustila kome-dijantinam."	(Konec prih.)
Znamenita knjiga.
Konec prošlega leta je prišla na svitlo v Herderjevi zalogi v Freiburg-u ruska knjiga z naslovom: „Ishož-denije sv. Duha i vselenskoe pervosvjaščen-stvo, izdanie Sergšja Astaškova, tipografija Juliusa Klinkharda v Lajpcige. Ruska knjiga, ki razpravlja temeljna vprašanja, v kterih se loči raz-kolna cerkev od svoje matere — katoliške Cerkve, mora biti brez dvoma Slovanu — katoliku zanimiva. Kdo jo je spisal, kako — je rešil svojo nalogo, — taka in enaka vprašanja se vrivajo nehote človeku v glavo. Namesto odgovorov stoj tukaj predgovor izdajateljev:
„po smerti Moskovskega metropolita Makarija in vsled razmer, o kterib sebi ne prištevam pravice natančneje se izjaviti, dobil sem nekoliko rokopisov, ki so bili last ranjcega vladike, in med njimi ta-le spis: „0 ishožd. sv. Duha i vsel. pervosvj." (O izhajanji sv. Duha in splošnem pervosvečeništvu (primatu). Te listine hranil sem pri sebi nekoliko let; kar za svojega bivanja v Kijevu konec leta 1884 prav slučajno dobim v roke drugi izvod ravno tega rokopisa, — pa očividno že poznejše redakcije — h kteremu je bilo poleg drugih neznamenitih varijant priloženo kaaor za posvečenje pismo k neki najberž imenitni, a meni žalibog neznani duhovni osebi. Že dotle mi je večkr.t bilo v mislih soznaniti pravoslavno občinstvo z izdelkom, kteri sem imel hranjen in ki je v marsikterem obziru jako zanimiv, z izdelkom neimenovanega — kakor se sam imenuje — kontroversista. Prepričavši se pa, da je moj rokopis že brez mojega sodelovanja prestopil predale skrite zasebne lastnine, sprevidil sem, da ni le jako želeti, marveč celo koristno storiti ga še bolj pristopnega občni aritiki po tisku. Toda žalibog vkljub vseh mojih brig mi nepremagljivi zaderžki niso dopustili, da bi svojo namero spolnil doma na Ruskem. To je vzrok, ki me je prisilil proti volji oberniti se k sodelovanju tujih založnikov. Razumljivo je, da mora ruska knjiga, tiskana v tujem kraji zarad odsotnosti izdajateljeve in brez vsaker-Šnega naučnega in materijalnega nadzorstva gotovo imeti
mnogo pogreškov, pomot in tiskovnih napak.*) Pa kaj sem imel storiti. Moral sem se pokoriti potrebi. Menim, da mi bo dovoljeno vsled povedanega odkloniti od sebe vsakeršno odgovornost od te strani Edini moj namen je bil izzvati od teh, kterih dolžnost je to, temeljit in krepak odgovor na prederzno in žaljivo kritiko vsega našega cerkvenega pravoslavnega nauka."
Iz teh verstic je jasno, da je razprava spisana že pred nekaj leti, da je bila razširjena v nekterih izvodih kot rokopis na Ruskem in sicer pri znamenitih osebah ruskega duhovstva. Ker se v njej brezobzirno podira temelj razkolstva, je na vsak način treba odgovora. Iu ta odgovor priklicati, od koder si že bodi, je imel namen izdajatelj — brez dvoma pravoslavne vere —, ko je izdal ta rokopis. — O postanku njegovem nas poduči pismo spisano od pisatelja visoki duhovni osebi kot za posvetilo :
„Visoko častiti oče! Vi ste mi izrazili željo sozna-niti se z naukom zapadne cerkve o izhajanji sv. Duha. Rad bi jaz spolnil vašo prijazno prošnjo, če bi imel dovelj bogoslovne vednosti, da bi metodično razvil to
težavno vprašanje.---Toda jaz sem žalibog ne-
duhoven (lajik).44
V pismu se še opravičuje, da njegov izdelek ni popolen; da pa vendar upa, dotičnik ga bode blagohotno sprejel. Konečno pravi, da je pristavil pervemu nauku še nauk o primatu, da bi bil obzor dveh edinih razločkov med obema, nekdaj pravovernima sestrama, tem popolnejši. Za tem obravnava na 136 stranšh predmet, ki si ga je izbral, tedaj I. o izhajanji sv. Duha.
Gerki dvoje očitajo zapadni Cerkvi; 1) da veruje, sv. Duh izhaja od Sina, in 2) da je to v Konštantino-peljski svmbol vrinila, pridevši mu besedico — filioque, da si je Efeški zbor vsako spremembo symbola odločno obsodil.---
Do Focija tudi v gerški cerkvi ni nikdo nasprotoval nauku, da izhaja sv. Duh tudi od Sina, razen onih krivovercev, ktere je vzhodna cerkev sama zavergla, namreč priverženci Nestorijevi (proti kteremu je sv. Ciril Aieks. 12 anatematizmov postavil), monoteletje (gl. pismo papeža Martina I v tej zadevi), in ikonoklasti.
To je, kar se tiče pervega očitanja. O drugem je znano, da se je že leta 589 v toledski sinodi, ko so se Gotje od Arijanizma spreobernili h katoliški veri, in se je sploh v Hispaniji pa tudi drugod na zapadu pel simbol s pristavkom: filioque. — Ta običaj se je razširil kmalu po Franciji, Germaniji in konečno Italiji. Dotle so se tedaj rimski papeži deržali popclnoma pasivno. Pred Focijem se v Rimu samem filioque ni sprejel; to rimski Cerkvi očita še-le M. Cerularij; po vsem sodeč je pričel to navado papež Benedikt VIII na prošnjo cesarja Henrika. Za M. Cerularijem ponavlja tisto očitanje tudi Leo Akridanij in Nikita Pektorat. Gerška cerkev pa je v cerkv. zborih v Lijonu in Ferrari (bolje: v Florenci) sprejela symbol zapadne katoliške **) Cerkve in ž njim vred tudi dogmo, da izhaja sv. Duh od Očeta in Sina.
Na Ruskem je Theofan Prokopovič, vzgojen v kat. gerškem kolegiji v Rimu, a pozneje odpadnik in konečno
*) Teh je res precej, k pomena ne kalijo ; vsak si jih lahko sam popravi.
**) Pisatelj zagovarja rabo imena katol išk — (vse-lenskyj), ker to ime n&snanja le geografično svojstvo in da se po vsej pravici rabi, ker je zapadna cerkev po vsem svetu razšiijena in tudi le ona k temu sposobna. Imena, kakor si jih pridevajo druge vere: evangeljaka, apostoljska, pravoslavna, •veta i. t. d. so sumljiva in nasprotnik jih ne priznava.
nadškof Novgorodski, v svojem 1. 1772 izdanem spisu o izhajanji sv. Duha, vsa dotle razkosana očitanja zbral v zagovor gerško-ruske vere. Za njim pa Moskovska metropolita Filaret in Makarij. — Toliko iz zgodovine.
Dokaz sam: treba je dokazati: 1) sv. Duh res izhaja od Očeta in Sina; 2) Cerkev ima nepreklic-ljivo pravo v symbol postavljati versko resnico, če ima za to važne vzroke.
1.) Sv. pismo: Jan. XVI 13 i. d. Pisateljeva ekse-geza je tako logična, ]asna in prepričevavna, da mu ni mogoče ugovarjati. Svojo razlago podpira s sirskim prevodom, dokaj pred sporom prestavljenim: „On me proslavi, ker od Mojega bo vzel, — karkoli je Mojega očeta — Moje je; zato sem rekel iz mojega bo vzel.u Perziški prevod: „On je, ki Me proslavi, zato ker bo od Mojega vzel." Arabski: ?On me proslavi, ker bo vzel od tega, kar je Moje." Privaja tudi: Jan. XVI, 7. — Rim. VIII, 9, Gal. VI, 6. — Tradicija: Da je zapadna Cerkev vedno verovala, da izhaja sv. Duh tudi od Sina kot iz enega principa, ni dvoma. Verovala je pa tudi vzhodna. To priča pismo, ktero je pisal papež Hormizda cesarju Justinu 581, o njem povdarja, da je znano, da je »lastno sv. Duhu izhajati od Očeta in Sina." — Efeški zbor (431) je zavergel terditev Nestorijevo o sv. Duhu, ki pravi: „Mi ne priznavamo, da je Oo Sin, niti da od Sina dobiva bitnost. „Prav ta zbor sprejel je tudi 9. ana-tematizmo sv. Cirila, v kteri je izrečeno, da je sv. Duh od Sina in da bistveno njemu pripada. — Sveti očetje: Latinski: sv. Hilarij (de Trin. lib. II. 4. lib. VIII. 20; lib. II. 26) in še mnogo druzih, ktere naš avtor le po imenu našteva.
Gerški: sv. Atanazij, sv. Bazilij Vel., sv. Jan- Kri-zostom, sv. Epifanij, Didim Aleks. in drugi.
Po nerazrušljivi logiki pride konečno do sledečih sklepov.
1.)	Zapadna Cerkev je vedno verovala dogmo, da izhaja sv. Duh od Očeta in Sina kot od enega principa.
2.)	Vzhodna cerkev, kteri je bila ta vera popolnoma znana, je vedno ostala ž njo v občestvu in ni le nikdar in z ničemur zoper to protestovala. marveč nasprotno je v več cerkvenih zborih prav to vero izpovedala in jo svečano poterdila s tem, da je sprejela poslanico sv. Cirila k Nestoriju.
3.1 Prav ta nauk se izraža tudi pri sv. očetih obeh cerkva brez razločka.
4.) Najstarejši krivoverei zanesljivo, dasi nerado-voljno, spričujejo o nepretergani veri kat. Cerkve in o nepravovernosti novega nauka, ki ga je vvedlo še-le v 9. stoletji Focijevo laži-dokazovanje.
Mogoče je tedaj le eno izmed tega dvojega:
Ali je vsa Cerkev vsaj za nekaj stoletij izgubila resnico vere; ali pa je verska resnica v 9. stoletji od Focija iznajdena, rekše. dogma o izhajanji sv. Duha nova, nesoglasna 8 pravovernostjo. —
(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. 25. sušca. Patronsko opravilo pri Mariji D. pred Mostom se je letos obhajalo prav veselo in slovesno. Vzrok temu bila je že cerkev sama, ki je bila tako zalo okinčana, snažna in obilno razsvitljena, da bi se bilo opolnoči skor tako videlo kakor pri belem dnevu. Veliki oltar je bil ves v lučih, in po cerkvi svetili so zraven toliko druzih luči trije novi svetil-njaki, ne le s premnogimi svečami, ampak tudi s opan-
ljivim zlatim 8ijanjem; prelepo delo so g. Tratnika, t prijetnem kusu. Lepša tudi cerkev prelepa nova pre-graja iz belega in sivkastega marmorja, pa čisto nov pisani tlak pred velikim oltarjem, kteremu se ob straneh prav lično podaste karmezinaati in zlato - obrobljeni ogrinjali. Res gre posebna čast prečast. P. župniku in njegovi duhovniji, ki tako marljivo skerbe za lepoto svoje cerkve.
Ob 9 je bila prostorna cerkev že tako napolnjena, da se ni vse terlo, kakor se navadno o tacih prilikah govori, temveč da so verniki — glava pri glavi — bili tako naterpani, da se skoro nihče ni ganiti mogel; vendar je bilo vse tako tiho in mirno, da bi pričujoč nevidec lahko bil mislil, da nikogar ni v cerkvi. In to pri tem, da je bilo še deževno vreme. V tem trenutku pridejo premilostni knez in škof dr. Misija, ki so bili prostovoljno obljubili, da so voljni letos s slovesno veliko mašo obhajati ondotno patronsko opravilo. Obdajali so jih trije gg. kanoniki, 2 bogoslovska gospoda in dostojno število gg. bogoslovcev kot azistencija; pri pregraji pa je z duhovniško obleko ob levici in s svečo v desnici ponižno čakal mladeneč, kteremu je bila v delež ena glavnih nalog tega dneva, namieč častni redovnik Ante Alač, Dalmatinec, ki tukaj študira, in so mu o tej lepi priliki milostni višji pastir podelili pervega treh poslednjih redov, namreč subdijakonstvo. Litanije vsih svetnikov, ki se o taki priliki molijo, so na koru predpevali, pred oltarjem pa so škof z azistencijo od-pevali. Vemimo se pa nazaj v versto.
Pred sv. mašo, ko so bili škof z azistencijo na sedežih pred altarjem, so prečastitljivi P. provincijal Evstahij Ozimek kot govornik za to svečanost stopili na lečo in so s prelepo pridigo razveselili in prijetno ginili poslušavce. Omenili so, kako silno veselo za vesoljni svet je bilo svoje dni pozdravljenje ange-ljevo: „Češena Marija, milosti polna, blagoslovljena si med ženami" itd., kako vesel je še dandanes za nas ta pozdrav, koliko veselejši danes za nas, ko zadeva pre-blaženo patrono te cerkve; pa kako povišuje to veselje še pričujočnost premilostnega gospoda kneza škofa, katera čast se še nikoli ni zgodila tej cerkvi, da bi bili vikši pastir sami tukaj patronsko opravilo s pontifikalno sv. mašo obhajali; in veselje tudi zato, ker bode en redovnik sv. Frančiška o tej priliki prejel subdijakonat, pervo izmed treh velikih mašniških posvečevanj. Hoče pa se pridigar pomuditi pri patroni te cerkve in pri premišljevanji njenega življenja, zlasti v tem oziru, kako naj posnemamo Marijo. To je bil glavni obseg i o pojasno-vali so živo med drugim veliko nasprotje med Marijnim in med življenjem sedanjega sveta. Priporočevali so poslednjič veliki pomočnici preblazega milgsp. škofa, red sv. Frančiška in vse pričujoče poslušavce.
Odveč bi bilo spominjati znano lepo in ginljivo petje na koru in naj boljši red v vsem opravilu.
Premilostni gospod višji pastir so tudi s tim razveselili in počastili samostan in frančiškansko faro, da so ostali pri kosilu v samostanu, h kteremu so priljudni preč. P. gvardijan povabili tudi azistencija z nekterimi drugimi gospodi. Prečastiti P. provincijal so v priserčni zdravici zahvalo naznanili gospodu knezu škofu, kteri so pa hvalo in zahvalo zavernili na tako zaslužni red sv. Frančiška in njegove ljubljanske verle ude. Bog živi prečast. P. provincijala in vso redovno družino!
Iz Ljubljane. (Obletnica Vincencijeve družbe). — (Konec.) Za predsednikom perve konference je prav pri-serčno spregovoril predsednik druge konference sv. Jakoba, preč. gosp. župnik Janez Rozman. Tudi pri naši konferenci nismo križem deržali rok, storili smo, kar smo mogli; kajti mi smo revčiki. Delavnih udov je bilo
do 16. Nabrali smo pri dobrotnikih 929 gld.; pri sejah, katere so bile vsaki torek, smo sami zložili 172 gld.; tedaj Miio imeli prihodkov nekako 1100 gld. Res ni toliko, kakor pri pervi konferenci, ali pri nas. kakor je znano, je doma revščina ali vsaj nepremožnost. S temi soldi smo pa storili, kar smo mogli. Podpirali smo čez 110 — uekaj rodovin. nekaj po8ameznih oseb. Upamo, da smo revnim težave vendar nekoliko polajšali, ker izdali smo n. pr. le za moko 424 gld., blizo toliko za kavo i. t. d. Konečno opominjam, da si prizadevamo revežem lajšati tudi dušne težave, katere so marsikje večje kakor teleane. Delavni udje Vincencijeve družbe namreč revežem ne prinašajo pomoči samo v telesnih potrebah, ampak več še v dušnih. Ne obnemagajmo zavoljo velikih težavnosti, neprijetnosti in nehvaležnosti, ker plačilo bo v nebesih, kajti: kar ste komu najmanjših storili, ste meni storili. Zahvaljevaje se vsim dobrotnikom in opominjevaje k verni stanovitnosti sklene govornik priserčni svoj premislik.
Omenimo naj tudi spremembo med delavnimi udi te konference, da častiti g. Janez Kobilica, bivši duhovni pomočnik v Ternovem, se je kot župnik v drugi kraj preselil, pristopila sta pa k tej konferenci verlo delavna uda: č. g. upok. župnik Leopold Gestrin in umirovlj. c. kr. okrajni tajnik g. Jožef Pihlar; pa č. g. Ternovski kapi. A. Kalan.
Na to je poročal č. g. dr. Lampe kot vodja v Ma-rijanišči o tej napravi in o sirotišnici družbe sv. Vin-cenca. Popisoval je stanje hiše, naznanil število sprejetih otrok, namreč 115 dečkov, ki so vedno v zavodu, in 9 takih, ki so notri samo po dnevu, popisoval je napredek te hiše na tri strani: a) vednostno, b) nravno ali v obnašanji, in c) v pobožnosti. V vseh treh ozirih je napredek dober. Spričevala, ki so zlasti zadnji dve Četertletji bila nenavaano dobra in so zelo razveselila hišnega vcdja, so o tem veduostnem napredku naj boljša priča. — Še bolj hvale vreden je napredek v obnašanji. Učitelji sami pohvalijo radi otroke iz Marijanišča, ker se v šoli obnašajo lepo in so mirni. Zunaj šole hodijo spodobno z doma in domu in se ne brigajo za druge fantaline. ki jih mnogokrat zmerjajo ali včasih še nadlegajo. — Pobožnost se kaže v njihovem veselji za molitev, službo božjo in za prejemanje ss. zakramentov. Otroci namreč radi iz lastnega nagiba prejemajo pogostokrat — seveda v domači kapeli — ss. zakramente. — Govornik omenja tudi, kako so se otroci vadili malih ročnih del ter so pridno napravljali rožne vence in tudi lahko vsakemu postrežejo s tem blagom, kdor bi želel imeti ličen molek in kaj spomina na Marijanišče. Knjige za domačo rabo se doma vežejo, ker je oskerbel vse potrebno orodje za vezanje. Tako se otroci privajajo delu. — Nazadnje izreka Bogu in vsem dobrotnikom serčno zahvalo.
Glavni predsednik milgsp. prošt Jarc sklene potem zborovanie, kazaje na mnogovplivno in raznostransko delovanje Vincencijeve družbe ter priporoča to družbo dobrotnikom in prosi za Božji blagoslov.
Naj k temu poročilu še nekaj opomnim.
Znano je, da se po naši deželi že snujejo od milg. knezoškofa toplo priporočene bratovščine Svete Družine — družbe treznosti. Ne le, da se bodo družine in posamezni ljudje, kateri stopijo k tej bratovščini, obvarovali za dušo in telo pogubnega pijančevanja, ampak tudi marsikteri sold, pač da, goldinar, se bode prihranil za potrebne reči. Ali bi ne bilo veliko zasluženje pri Bogu. ako bi bratje in sestre bratovščine Svete Družine nekoliko po zmerno8ti prihranjenega za uboge darovali. Kako lep j bi bilo to, ako bi se tam, kjer bodo bratovščine Svete Družine, tudi v8tanovile družbe sv. Vincen-
cija, in bi se kaj po zmernosti prihranjenega darovalo tej z odpustki bogato obdarovani družbi. Kako veliko bi bilo pomagano s tem revežem; vsi domači reveži bi se lahko oskerbeli in ne bilo bi jim potreba po svetu laziti. Pa kako lepi izgledi se tudi dajo, ko delavni udje. pa tudi pošteni reveži Vincencijeve družbe, možje in mladenči raznih stanov o glavnih praznikih te družbe skupno pristopijo k svetemu Obhajilu.
Pomislite in prevdarite to, ter naj se na vso moč prizadeva, da bodejo Vincencijeve družbe tekmovale z bratovščino Svete Družine — z družbo treznosti.
P.....
Iz Ljubljane. Katoliškadružbaje napovedano tombolo napravila četerto nedeljo v postu v prid Marijanišča, za orgije, katere bodo gotove majnika meseca. Dober namen jih je mnogo privabil k tej tomboli in se je tudi dobro obnesla.
Govor kot vvod v tombolo je imel gosp. Jožef Pihlar, in sicer: o zakladih. S prav mikavnimi pripo-vestmi in prilikami ie bil govor zabeljen, ter je pojasnil, da vsi, naj jih doleti kaki dobitek, ali ne, bodo deležni zaklada, to je, zasluženja za dobro delo, ki bo teknilo v korist Marijanišču, in ta zaklad je več vreden, kakor vai dobitki te tombole.
V	sredo je imel navadni večerni govor g. katehet Anton Keržič. Jako mični, prav živo naslikani prigodki iz življenja nepokvarjenih otrok je bil obseg. S tim so bili večerni govori za zdaj sklenjeni. O gorkem času se zopet prično svete maše za družnike na Rožniku.
Iz Ljubljane 28. marca. (Velikonočno obhajilo). Da vsak pošten katoličan pošteno opravi svojo velikonočno dolžnost, je niravno io se razume samo ob sebi, ker brez tega vernik prelomi cerkveno zapoved in loči se od udov sv. Cerkve. A ravno zato je pa tudi prejemanje sv. zakramentov ob slehernem času, zlasti pa o veliki noči, nekakšno merilo kerščanskega življenja. Po deželi je to razvidniše po oddanih velikonočnih listkih: po mestih pa v tem oziru pregled ni lahko mogoč. Torai moramo le bolj po tem soditi, koga sami vidimo pri mizi Gospodovi. In, hvala Bogu, marsikaj tolažilnega se tu vidi, kar je pravemu človekoljubu in domoljubu v prijetno zadostenje za žalost, ki mu jo provzročujejo mnogi prizori cerkvi nasprotnega gibanja in delovanja.
Tako veselje smo čutili pretekli teden, 19. in 25. marca. V praznik sv. Jožefa videli smo lepo število rokodelskih pomočnikov iz katoliške družbe pri skupnem sv. obhajilu; v praznik Marijinega oznanjenja pa še več dečkov, rokodelskih učencev, iz ravno te bvalne družbe. Oboje opravilo se je veršilo v Uršulinski cerkvi ob jako lepem petju in orglanji gospej uršulink. — Ko bi katoliška družba rokodelskih pomočnikov nič druzega ne storila, je že to jako veliko, ker tako lepo napeljuje možko mladino, da v dejanji kaže katoliško prepričanje.
V	praznik Marijinega oznanjenja so imeli rokodelski učenci zvečer v Knežjem dvoru še posebno slovesnost, pri kteri so kaj spretno pokazali, kaj so se naučili v preteklem družbinem letu. Prav veselje jih je bilo poslušati, ko so tako gladko in radostno peli celo versto domačih pesem, pa tako serčno deklamovali, in nekteri prav dolge sostavke dopovedovali brez spotik-ljeja. Iz serca smo jim privošili darila, ki so jih ob koncu veselo sprejemali iz roke č. gospo Horakove. Zbralo 8e je k tej slovesnosti tudi več odličnih dobrotnikov in podpornikov, ki so slednjič še pri tomboli poskusili srečo, ne toliko sob:, kakor družbi na korist. Iskreno priporočamo to verio družbo vsim dobrim sercem radodarnih domoljubov; kajti ravno zdaj, ko si
družba svoj dom gradi, potrebuje najbolj dobrih sere pa radodarnih rok.
Iz Ljubljane. (O dobri vodi in čistem zraku.) Skerbni naši očetje in učenjaki že delj časa preiskujejo, kako bi mesto dobilo bolj čiste in zdrave vode, kakoršna je potrebna za zdravje in življenje. Učenjaki imajo lepe govore o bistri vodi, umni možje preiskujejo vodnjake, v kterih je velikrat dovolj nesnage in raznih škodljivih gliv. Zato skušajo, kako in od kod bi se dalo napeljati boljši vode.
To so vse hvale vredna početja, blaga skerb za prebivalce, ki jim bodo iz serca hvaležni, in gospodje si bodo postavili lep spominek.
Pri toliki skerbi za čistost in snago, za zdravje in telo človeško potrebno je pa tudi ne manj skerbi za imenitniše opravilo, za nravnost in dušno zdravje. Da ne govorim odveč o plesu in premnogem šumu, kar je spotikljivo o postnem času, teče tudi po nekterih časnikih in knjigah škodljiva in kužljiva pataka, ktera kuži zlasti mlado prebivalstvo, mrači mu in serce pači s strupom, ki ga podaja v mični podobi in posodi, češ, da s takim početjem še slovstvo pospešuje in množi omiko med narodom!
O mraku pa sem ter tje šviga polno smertno strupenih veš in umazanih netopirjev, ki so č e r n madež za belo (?) mesto! Ali ni to kuga za sicer bistri narod? Drugi skrunijo dni Gospodove z očitnim prodajanjem ob nedeljah in praznikih. Tu je res polno luž in kalne vode, polno nezdravega zraka po mestu. Učenjaki, očetje, zdravniki iu sploh možje, ki imate besedo, skerbite za čisto vodo in dobri zrak; postni ple8ači po svitlih hišah: „Hic Rhodus, hic salta!"
—a.—
Iz Toplic. Dne 22. stošca 1.1. umeri je v tukajšni župnijski hiši starosta duhovnih pomočnikov škofije Ljubljanske, vpokojeni zlatomašnik Čast. gospod Janez Cfmbas.
Rojen v Kamniku na Gorenjskem 1.1805, je posvečen bil mašnik leta 1829; služil je na mnogih župnijah, ter od leta 1861 do 1884 v Toplicah; tedaj vsega skupaj — dolgih 55 let.
Živel je ranjki gospod vselej skromno in priprosto, potreboval za se kaj malo. S prihranjenim premoženjem postavil si je po svoji smerti časten spominek, ter ga je volil večinoma cerkvi in blagim, dobrodejnim namenom. R. I. P.
Pod križem.
O grešnik! glej na Golgato, Na križu Božji Sin britko Za te umira — kervaveč, Do smerti dušo ti ljubeč.
Ljubeč — nad vse, Zveličar tvoj Končuje tek življenja svoj; Ljubeča Mati tam stoji, — Solzi se, ker nje Sin terpi.
Terpi, — v Njo milo se ozre Ji meč britkost serce prodre, Ljubezen mater na žari — Molči, — ter s Sinom se darf.
Dari se Mati, Božji Sin: Neskončne res ljubezni čin!
Da rešen bo vesoljni svet, Da ti, o grešnik, boš otčt!
Otet boš, ako zdaj skesan, Objokaš svoj nesrečni stan; In grešna pota zapustiš, Mariji, Jezusu slediš.
Ak Jezusu slediš pod križ, Dan se On — da ti živiš; Solzan objemi križ — oltar. Daruj serce Mu v spravni dar.
Radodav.
Razgled po svetu.
Vse se obrača v Rim, pa ne h kralju Humbertu, ampak k sv. Očetu Leonu XIII. Hote ali nehote priznavajo, da je Leon XIII res „lumen in coelo", s vitla luč na sedanjem obnebji. Ravnokar je prosil Bismark pomoči, da bi mogel svoj septenat doseči, to je, privoljenje deržavnega zbora za pomnoženo oboroževanje na 7 let. Poprej je Leon XIII premodro posredoval Prusu in Španiji zastran Karolinških otokov, da se je mir dosegel. Da molčimo o velikih vspehih sv. Očeta v Kini, v Japonu, ravnokar v Černi gori itd., bodi omenjeno, da tudi Rumunija si prizadeva postaviti polnomočnika pri sv. Očetu (kar nekteri sicer taje, nam se pa verjetno zdi, ako pomislimo, kako prijazeu je bil rumunski kralj pokojnemu škofu Pavli-u). Sploh prisija na Jugu zedi-njanje razkolnikov z materjo Cerkvijo z večo živostjo na dnevni red. Govore še celo o veliki Rusiji, da želi v bolj prijazue razmčre stopiti s sv. Očetom. O sultanu je znano, kako se postrežljivega kaže papežu; ravno une dni so pisali časniki o častnih redovih, ki se nasproti dele velikašem na obojni strani.
Veselo upanje daje tudi to, da poslednji čas se je v prid zedinjevanja obeh cerkev jelo obravnavati tudi v očitnih shodih. Tako je bilo ravnokar v Rimu v akademiji katoliške vere s posredovanjem kardinala Mazella. Enako v sobani zemljeznanske družbe v Parizu s posredovanjem duhovna Pierlinga, ki je ruskega naroda.
Ako hočemo odkritoserčni biti, moramo priznati, da Slomšekova bratovščina ss. Cirila in Metoda je začela sad roditi in prizadevanje Leona XIII v tem oziru utegne še lepih vspehov doživeti.
Morebiti nobenkrat pa se ni tako očitno spolno-valo kakor sedaj: da „Bog zamore tudi iz kamnov Abrahamu otrok obuditi." Kako se obnašajo veljaki katoliških in kako nekatoliških do papeža? Kako tri-noško je obnašanje tako imenovane mlade Italije do papeža, ki je vender njih rojak iu oče. Kako nehvaležno in nesramno preganja katol. Cerkev framasonska francoska vlada! Kako liberalno osorno je časnikarstvo tudi v Avstriji in kako merzel za sv. vero, velik del vradniškega, šolskega, tergovskega osebstva po katoliški Avstriji, po Ogerskem itd.! To se godi med tem, ko se po mnogih deželah razkolniki, Krivoverci in celo kruti Turčin priljudno bližajo sv. Očetu vsega kerščanstva! Kaj čaka tacih merzlekarjev, tudi še očitnih sovražnikov, med kterimi so mnogi pravi Iš-Karjoti!... „Otroci kraljestva bodo ven pahnjeni v zunanje teme: ondi bo jok in škripanje z zobmi!''
Prusko. V nemškem deržavnem zboru se prav očitno kaže, koliko liberalizem in protestanštvo privoši katoliški Cerkvi: podobna je tičarju, ki ima vjetega golobiča na dveh konopcih, in Če mu z enim koncem
malo prijenja, ga pa z drugim zopet nazaj potegne. Središče v deržavnem zboru je hude nasprotnike močno tezalo, da morajo v sovražnih majnikovih postavah nekoliko prijenjevati; res bolj videzno prijenjujejo, toda pri vsem odjeojanji se na to pritiska, da naj bi se za plačilo središoja stranica razdjala. Česa pa se je potem nadjati? To Bismark ve. Toliko je gotovo, da okoliščine, bolje reči, previdnost Božja Prusake sili, saj polagoma odjenjevati od narbolj osornega tlačenja sv. Cerkve.
K razmeram med Prnsije in Rimom. Naslednje pojasnilo je dobro vediti. Bismark je v enem poslednjih govorov zopet mahal po središnji stranki in njenem vodniku \Yiudthorstu. V pervem delu svojega govora je zagovarjal to. kar se katoličanom dovoljuje in uterguje majnikovim postavam; tukaj je Bismark povedal marsi-ktero zares prav moško. Tako n. pr. je v odgovoru do ukoščenega kulturoborca prof. Beselerja rekel, ako se protestanški plat-zvona bije (ker se namreč katoličanom kaj dovoli), se on ne more na to ozirati; na žolčne ljudi, ktere kerč prime, ako zagledajo obleko kacega (katol.) reda, on ne more gledati. Marsiktere določke msjnikovih postav je tako šibal, da bi jih "VVindthorst ne bil mogel bolje. Rekel je, kaj je mar deržavi, če je kat. duhoven ostreje ali mečje strahovan od svojega višjega: „mož je postal duhoven; on je vedil, kaj ga čaka." Izobraževanje mladih klerikov na univerzi, kar se je prej zahtevalo, mu še ni poroštvo za prijazne misli duhovstva do deržave. Do naznanjevanja nekih službenih oddaj tudi ne derži dosti itd. „Kolner Volks-zeitungM k temu kliče: Kako škoda vender. da Bismark ni bil že pred 15 leti tacih določnih misel! Koliko razdraženja, rLzporov in nesreče bi si Nemčija bila prihranila! Bismark tedaj pravi: da hoče mir. in to v prid edinosti in vterjenja deržave, celo še v prid pruske razmere do Avstrije (kako neki??); on hoče in hoče storiti mir z Rimom in papežem.
V	drugem delu svojega govora pa tudi pove, česa pričakuje od tega sklenitvenega mira za nemške notranje zadeve, namreč: odprav Ije nje središča (ter močne katoliške stranke). Znano je pa, da sv. Oče so sicer iz višjih ozirov željo izrekli, naj bi središče za tako imenovani septenat glasovalo, ne pa da bi se središ*° razrešilo. Bismarka pa le tišči središče v zvezi z na-prednjaki, Velfi, Poljci io Francozi. Kaj pa da, to je moč, pred ktero ima tudi Bismark „respekt." Bismark
▼	nadaljnem govoru hvali papeža, se ve v nasprotji z Windthorstom, kteri — češ da — je v boju s papežem, in upa, da v tej zvezi bode središče zginilo, pa tudi kulturna borba se usušila kakor povodenj po nalivu. Pravi kar naravnost: „Ako sta papež in kralj od svoje strani edina zastran pogojev za mir, kakor sta že res
▼	glavni reči; potem mislim, smemo mirno gledati nasproti kakim bojem, kar nam jih pripravljata g. Windt-horst in središče ..
V	kakošnih pritežnostih so sv. Oče v tako čudnih okoliščinah na Pruskem, si je lahko misliti. In če bi Bismark o sv. Očetu tudi potlej tako lepo in prijazno govoril, ko bi središče bilo razgnano — tega ne vemo. „Kolnische Volkszeitung" si o prihodnosti noče glave beliti; pravi pa te-le znamenite besede: Pruski katoličani. kakor menimo, bodo rekli, da brez središčne stranke (centruma) bi ne bili nikoli prišli do tega, kakor so zdaj; tavno tako pa bodo tudi morali pomniti, da od-pravljenje še ostalih napak, ki v resnici niso male, zamorejo doseči le s pomočjo središča, in poslednjič, da nadaljni obstoj središča je naj varniše poroštvo zoper povernitev v tiste razmere, kterih zboljšanje je zahtevalo tako hudih prehudih bojev. Pa tudi brez ozira na cerkveno-politiške okoliščine ima središče tudi oziroma
na d r u ž b i n s k o-p o 1 i t i š k o prašanje tako težko nalogo v prihodojosti, da na razrešenje .Centruma" dokončno in nikakor misliti ni. — Sploh pa je v teh zadevah še marsikaj mračnega.
Bistroumni Bismark. celo kot protestant, se je v velikoletnem boju zoper Cerkev prepričal, da brez miru s Cerkvijo Prusija in Nemčija ne more srečna biti — ne more srečna biti, akoravno je naj veča večina prebivalstva protestanška in morebiti le kaka tretjina katoličanov. Kaj tedaj se ima iz tega učiti Avstrija, v kteri se zgubijo drugoverstva pri nezmerni večini katoličanov?
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Splošnji namen za mesec april.
(Od papeža Leona XIII odločen in blagoslovljen.)
Zlata maša sv. Očeta.
Vsegamogočni, trojediui Bog je v naših dneh poklical na prestol sv. Petra moža, ki je napolnjen z duhom prave modrosti iu obdarjen z vsemi onimi last-nostimi, kterih je namestniku Kristusovemu na zemlji potreba, da je terpečemu človeštvu — temu človeštvu, ki je tako napredovalo v vedah in iznajdbah ali tako nazadovalo v kerščanskem življenji — prava luč, vodnik v burnih valovih našega časa, sodnik med prepirljivimi narodi. —
Ali niso vse deržave razdvojene — najstarodav-nejše katoliške deržave? In ali se ne kažejo pri ljudeh povsod največja nasprotja v mišljenji in v življenji? In ta prepad je vedno večji! Veliko se jih sicer še terdno derži svoje stare vere — edino pravo vodilo je njim nauk Kristusov, drugi pa bi radi utajili, da je človek od Boga in da je pri Bogu zopet njegova prava domovina. — Ti iščejo si sreče povsod drugod, le tam ne, kjer bi jo morali iskati. Taki ljudje govore v visokih besedah o tistih preveselih časih, ko bodo vsi učeni, vsi probujeni, omikani — tudi reveži v zadnji koči: le napredek njim je vzor vsega blagostanja, če bi pa besede t<)h blebetavih človekoljubov deli na rešeto, bi takoj videli, da zastopniki tacih nazorov še sami ne vedo, kaj prav za prav hočejo, ta pojim novošegne kulture je celo njim samim nejasen. In vse to ni druzega, kakor sad prenapete domišljije. Pa ta domišljija utegne biti nevarna. Povsod, kjer skušajo vresničevati ta nova načela, se kažejo žalostni nasledki: človeška družba se razdira, nered narašča, ljudje bolehajo na duši in bolehajo na telesu, nesrečni obupavajo in kerščansko življenje izmira.
Ali v sredi tega vertivnega vodovja in vetrovja nam serce upasti ne sme, upasti ne more, vsaj kermilo ladije katoliške Cerkve vodi vešča, terdna roka našega sv. Očeta Leona XIII. To nas navdaja z veseljem, to nas napolnuje z zaupanjem za prihodnost, to nas opominja, da se v iskreni molitvi zahvalim Sinu Božjemu, Bogu, ki nikdar ue zapusti svoje neveste.
Mogočen vladar je Leon XIII; — podložnikov svojih šteje na milijone in milijone, on je glava — po volji Božji in po previdnosti Božji v zgodovini cele rimskokatoliške Cerkve. Ali niti na svojem prestolu ni varen pred sovražniki; celo tamkaj ga zasleduje tropa preku-cuhov, celo v svojem mestu — večnem mestu mora gledati, kako mu sovražna vlada jemlje pravico za pravico, kako se veseli ropar ugrabljenega plena, ugrabljene papežke dežele, ktera je bila stoletja in stoletja papežka lastnina.
Kristjani po katoliškem svetu so vedno na glas klicali zoper tako v nebo vpijočo krivico, — pokazali ao s tem, da njim je serce polno ljubezni do sv. Očeta in da jih tudi v sili nočejo zapustiti. Akoravno pa se je ta vez med papežsm in verniki vsled sovražnih napadov skoraj še bolj nategnila, akoravno papeštvo v svoji moči ni omajano, — temuč glede svoje duševne, moralne veljave krepkeje nego kedaj prej; vendar ne amemo nikdar privoliti, da sovražnik mirno sedi na krivičnem svojem posestvu. Krivica obveljati ne sme
—	tega se moramo opominjati vsikdar in zato kličimo, branimo se, ob vsaki priložnosti povejmo nasprotnikom v obraz: To je naše — in ne vaše!
Taka priložnost bo zopet letošnja leto, ko bomo obhajali zlato mašo papeževo. Zadnji dan zadnjega mesca 1. 1887 bo namreč poteklo 50 let, odkar je Gospod poklical v svoj vinograd na delo mladega delavca, rekoč: „Pojdi za menoj !u — poklical v duhovski stan pobožnega — Joahima Pecci-ja — sedanjega Leona XIII. Petdeset let je že, odkar so imeli sv. Oče svojo novo mašo
—	in spomin tega dogodka bomo sedaj praznovali.
Zlata maša — koliko veselja je to za vsaeega župnika na deželi in za vsako faro, ki ima zlatomašnika med seboj! Kako mora še le biti veselje, ko obhaja zlato mašo poglavar cele katoliške Cerkve! Kakor odpro otroci ob godu svojega očeta svoja hvaležna serca, tako odprimo mi svoja serca ljubljenemu Leonu XIII, ki je oče tolikanj velike rodovi ne.	(Konec naal.)
Posebni nameni molitvenega apostoljstva za mesec april.
1.	Mati B. sedem žalosti. Na ta in vsak drug dan v mescu za vse došle in še ne objavljene prošnje; za ohranjenje miru.
2.	S. FranSišk Pavljanski. Za povernitev redovnikov na Nemško; hudo bolni; spomladanske setve.
;3. Cvetna nedelja. S. Rihard. Za dokončanje kulturne borbe; več pobožnih učencev; duhovne vaje po semeniščih.
4. S. Izidor. »Duhovni in komunikanti"; za od-pravljenje žganjepivstva med kmetovalci in delavci; poškodovan duhoven.
5 S. Vincencij Fererij. Pridigarji; več brezbožnih, razposajenih otrok in njihovi užaljeni stariši; pogorelci.
6.	S. Sikst I, papež. Da bi spomin Kristusovega terpljenja vredno obhajal; za nastavljenje katoliških vradov v prav važnih službah; samostanske in zasebne šole.
7.	Veliki četertek. S. Herman Jos. Duhovstvo; mu-leniki po Sibiriji, Kitaji in Afriki.
8.	Veliki petek. S. Albert. Za odrešenje onih 800 mil. poganov, ki še niso spoznali prave vere, po spravni smerti Kristusovi; reveži v hudi nadlogi.
9.	Včlika sobota. S. Valtrudis. Za spreobernenje judov, krivovercev in razkolnikov. novodobnih poganov in prostozidarjev; za pomoč za vestno spolnovanje stanovskih dolžnosti.
10.	Včlika noč. Za terdno, živo vero v naše prihodnje vstajenje; več knežjih in grofovskih rodbin; važne zadeve dušnih oskerbnikov.
11.	Veliki ponedeljek. S. Leon 1\ papež. Sv. Oče; redovniški generali; spreobernjenci; hudo skušani.
12.	S. Cenon. Redovniške družbe, ki so v posebni zvezi z molitvenim apostoljstvom; za vstanovljenje nekega katoliškega društva; medsebojna prizanesljivost za več oseb.
13.	S. Hermenegilda. Da bi se višji stanovi navzeli pravega kerščanskega duha; za stanovitnost in serčnost zagovornikom pravice.
14.	S. Justin. Duhovska, učiteljska in deška semenišča; več zanemarjenih fara brez duhovnov; na duhu bolni.
15.	S. Viktorin. Da bi spoznali ljudje, kako neumno je, odlašati na smertni postelji sprejem svete popotnice; važna zidanja.
16.	S. Jožef Benedikt Labre. Za ojačenje Vincen-cijskih društev; več sirotišnic in otroških varovalnic.
17.	S. Rudolf. Hiša habsburška; ki prejmejo pervič sv. obhajilo; več pazljivosti pri kerščanski vzgoji.
18.	S. Apolonij. Za poboljšanje gmotnega stanja med tretjim stanom; za razširjanje dobrih čaaopisov in knjig.
19.	S. Ema. Za odvernjenje mešanih zakonov; za var8tvo drazih sorodnikov v tuji deželi; umerli stariši, bratje in sestre in sorodniki; neka velika reva.
(Konec nasl.)
II. Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Že velikrat ponovljena prošnja nekoga v velikih dušnih in telesnih stiskah bivajočega terpina, da bi se ga mili Bog usmilil na priprošnje Marije in sv. Jožefa, v kteri namen prosi tudi gorečih zdihljejev in spominov pri ss. mašah. — Nekteri neusmiljeni pisatelji, da bi se jim začel smiliti slovenski narod, kterega sami saboj v časno in večno pogubo tirajo. — Mladeneč na napčni poti za spreobernjenje, dokler še ni vse zamujeno. — V nogah hudo bolna za pomoč. — V gerlu bolna oseba serčno priporočena.
Zahvale.
Moja hči je bila prav nevarno zbolela za vročinsko boleznijo. Priporočevali pa smo jo Naši lj. Gospej in sv. Jožefu, ter obljubili po »Danici" zahvalo razglasiti, ako se uslišanje doseže, kar se je res zgodilo; torej naj priserčniši zahvala Bogu, N. lj. in sv. Jožefu za toliko dobroto!	A. K.
Listek za raznoterosti.
V Marijanišču se v nedeljo — jutro o l/al prično 3dnevne eksercicije Vincencijeve družbe, in sicer v slovenskem jeziku, in sklenile se bodo v srecfo dopoldne s skupnim sv. Obhajilom. Vsak dan ziutraj o '/s? jo premišljevanje in sv. maša; zvečer o '/»7 pa zopet premišljevanje in litanije z blagoslovom. Kapela je prostorna, kakor je znano, želeti je toraj obilnega vdeleževanja od strani občinstva.
Glasnik bosanskih i hercegovačkih franjevaca. U Sarajevu. — Tako se imenuje frančiSkan8ki časnik,
ki izhaja po enkrat na mesec v Sarajevom. Vrednik je č. o. Jerooim Vladič, tiskarna Ljubljančana Spindlerja ▼ Sarajevu. List stane 2 gld. na leto. Naročnina in spisi pošiljajo se z napisom: Prečast. Franjevačko Redodržavničtvo u Sarajevu. — »Glasnik44 prinaša važ-niše novice iz frančiškanskega reda sploh, posebej pa dogodbe iz Bosne, Hercegovine, Dalmacije, iz Hervaškega, Slavonije itd.; cerkvene dogodke, ki se tičejo sv. rimskega Stola; pa tudi naznanila o S. redu, obravnave o cerkvenih pastirskih in tesno - redovniških prašanjih; življenjopise zaslužnih frančiškanov na slavenskem Jugu, razprave o preteklih časih, samostanske čertice; litera-turne kritike in naznanila itd.
Obseg 1. štev. je: »Poziv k predplati. — Na dar.
—	Pjesni sv. Franč. Asiak. — Nova godina i budučnost.
—	t Fra Blaž M. Kulijer. — Viestnik. — Književne viesti. — Zdaj pa se pridno naročajte, da se goji ker* ščansko-katoliški duh in slovenska vzajemnost.
Propoviedi o nankn krščanskom od 0. Jeronima Filipoviča, franjevca iz Rame n Bosni. Knjiga I. U Sarajevu 1886. — Te pridige v bosanskem jeziku na svitlo daje presvitli verhbosanski nadškof Josip Stadler. Pervi zveiek na ličnem papirji s čistim tiskom obsega na 128 straneh cerkvene govore od novega leta do začetka majnika. Presvitli nadškof daje svojemu du-hovstvu v roke te pridige, spisane od učenega frančiškana O. Jeronima Filipoviča, ki je bil poln Duha Kristusovega, da se duhovnim pastirjem nekoliko olajša dolžnost oznanovati besedo Božjo, ker sostavljeni so ti govori v lahkem ljudskem jeziku po katehetiškem načinu. Razversteni so tako, da se v 3 —4 letih vzame ves kerščanski nauk. »Vsaki je dolžan govoriti o tvarini, ktera je zaznsmnjana za tisti dan; kdor misli, da more bolje o tej reči govoriti, naj govori bolje v Gospodu; kdor pa misli, da mu je ono dosti dobro, kar ima Filipovič, naj to pridiguje v Gospodu.4 Ohranil je visoki izdajatelj, kar je naj več mogel tako, kakor je v Filipoviču; izpustil nektere reči, imenito nektere manj vterjene povesti; spremenil je pravopis, nekoliko tudi besedo in nadopolnil kako misel. Tako se nadja, da bodo dobro služili govori o. Filipoviča v nauk bosanskega naroda. Truditi pa se je treba v prid narodu, „jer bez muke nema nauke."
Op. Kje se delo dobiva in koliko stane, ni povedano v knjigi; menimo pa, da po nadškof, pisarni bi se dobilo zanesljivo. Vr.
Novi Kerski škof prečast. gosp. dr. Jožef Kahn je bil v nedeljo, 27. sušca, slovesno vm iščen v Celovcu.
Napadniki na roškega cara, kakor naznanjajo iz Petrograda, so bili trije študentje, en 181eten, en I91eten in en 241eten. Taki človečeti, kakor sta perva dva, veči del še malo vedo, kaj delajo. Car naj pokliče jezuite v šole, da bodo pobe katekizem učili, — pa bo kmalo bolje. Tiste prostomišljaške šole so manj vredne kot trikrat nič.
Dnnaj. Miuisterski predsednik grof £dv. Taaffe je dobil red velikega križa sv. Štefana; denarstveni minister dr. Julijau pl. Dunajevski red vel. križa sv. Leopolda; kultusminister dr. Pavel Gautsch red železne krone 1. verste.
Deržavni zbor ima zadnjo sejo pred prazniki 2. aprila.
€e kdo zelencn na čast je, kako naj pohujšanje popravlja? V Kijang-nan-u na Kineškem je kristjan postal GOleten mož, kteri je poprej hudiču na čast zčliša jedel (pa vender še ne klobas v petek!) Začčl se je mož učiti molitve. Odkar je mož katoličan, je
njegovo edino tolažilo to, da svoje in druge v veri podučuje. Še hodi po 6—8 milj obiskat neko družino, ter jo budi, da naj sprejme kerščanstvo. Tako naj bi tisti, ki zelencu na čast o petkih in druzih dneh meso jedo, ali pa k temu vabijo in ljudi zoper vero pohujšujejo, za pokoro pričeli veri očitno spriče-vanje dajati in pohujšanje popravljati.
Sodba o leposlovji.
Prašanje. Je-li so taki listi res leposlovni, bele-tristiški, v kterih se razklada, kar se nespodobnega govori po kerčmah.
Odgovor. Jaz bi sodil, da taki list ni lepoznansk in da ima prostor v „kotacau, ne pa v omikanih rokah.
Dobrotni darovi.
Za študentovsko kuhinjo: 9Za pirhe" 5 gld. čast, gosp. Gričar v Dražgošah. — Č. g. V. Orehek 1 gld. — A. Stare 3 gld. — M. P. 20 gld. — B. B. 3 gld. — Č. g. župnik J. Kapuz 2 gld.
Za sv. Detinstvo: Fara Rova 3 gld. — B. B. 25 gld,
—	t P- G. 25 gld. — Za odkup 16 poganskih otrok 3 gld. 20 kr. več oseb. — Č. g. duh. pom. Peter Ogrin 5 gld.
—	Gospodičici Amalija in Mimi Pfefferer 50 gld. — Več 1 gld. 20 kr. — Uršula Kermavnar 1 gld.; zbirka 17 gld. — Č. g. župnik Al. Kumer 2 gld. 91 kr.
Za sv. Očeta: Iz Mekin č. g. župnik zbirko 10 gld.
—	Fara Rova 2 gld. — M. P. 10 gld. — Iz Krope č. g. župnik J. Kapuz 8 gld.
Za hišo kat. družbe rokodelskih pomočnikov: A. Stare 3 gld. — M. P. 30 gld.
Za opravo ubožnih cerkev naše škofije: Iz Šentjurja pod Kumom 17 gld. 40 kr. — Po čč. gg. Uršuli-naricah 14 gld. — Iz Dobernič 51 gld. 30 kr. — Z Jauč 21 gld. 75 kr. — Iz Studenega 11 gld. — Iz Šmarije 30 gld. — Iz Nadanjega sela 5 gld. — S Polja pri Ljubljani 27 gld. — Iz Borovnice 35 gld. — Iz Slavine 62 gld. — Z Verhnike 95 gld. — Neža Stojič 12 kr. — Iz Semiča 64 gld. — Z Vač 12 gld.
Za Marijanišče: Fara Rova 2 gld. 50 kr. — M. P. 10 gld. — Čast g. V. Orehek 2 gld. — Po č. g. Seb. Elbertu 15 gld. 60 kr. — Čast. g. kaplan Pet. Ogrin 5 gld. — Č. g. Al. Jerše, župnik 2 gld.
Za razširjanje sv. vere: Gospodičini Amalija in Mimi Pfeflerer 20 gld.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca: Fara Rova 3 gld.
Za afrikanski misijon: Fara Rova 2 gld. — B. B. 10 gld
Za amerikanski misijon: Fara Rova 2 gld. Za varhe Božjega groba v Jeruzalemu: Fara Rova 1 gld. 50 kr.
Za družbo sv. Bonifacija: M. P. 10 gld. Za misijon v Adrijanopolu: B. B. 25 gld. — f P. G. 25 gld.
Za Don-Boskov misijon v Torinu: B. B. 10 gld.
—	f P- G- 10 gld.
Za dr. Jegličeve naprave: B. B. 10 gld. Za bratovšino sv. Leopolda: B. 3. 2 gld.
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. M. V. v B. c.: Naročnino oddali založništvu.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožet Blaznikovi nasledniki v Ljubljani