Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
1'opisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista „Mir“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvo lista ,Mir‘ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Glasilo koroških Slovencev
Celovec, 27. velikega srpana 1910.
Leto XXIX.
NiegoDO c. in k. Apostolsko Veličanstoo
je sledeče Najvišje lastnoročno pisanje name izdati blagovolilo:
Ljubi baron Bienerth!
Povodom Mojega osemdesetega rojstnega dne so Mi dospela iz vseh delov Mojih dežel neštevilna voščila in dokazi zveste vdanosti, ki so Moje, za vse Moje narode enako gorko bijoče srce globoko ganile, razveselile in Me okrepčale za daljno delo.
S čustvom globoke hvaležnosti za varstvo in pomoč, katero Mi je celo Moje dolgo življenje nebo darovalo, se vzdigujejo k Vsemogočnemu Moje pregoreče molitve, naj tudi nadalje Mojemu, blagru vsega prebivalstva Mojih držav posvečenemu delovanju Svojega blagoslova ne odreče.
Vsem onim, ki so se te dni Mene v ljubezni spominjali, izrekam iz vsega srca hvalo in Vam ukažem, to obče razglasiti.
V Ischlu, dne 21. avgusta 1910.
Franc Jožef 1. r.
Bienerth 1. r.
Vlada in Slonani.
Zadnja obstrukcija slovenskih poslancev na Dunaju je spravila vlado vendar v veliko večjo zadrego, nego so pričakovali nasprotniki Slovanov. Ti so sicer s socialnimi demokrati vred izjavljali, da je bila obstrukcija Bienerthu zelo ljuba, da se je rešil neljube mu zbornice, kajti vladno predlogo v zadevi laške visoke šole spravi
Bienerth pod streho veliko lažje brez parlamenta potom naredbe. Vlada in njene stranke so radunile tudi na možnost, da bo ljudstvo s politiko svojih poslancev nezadovoljno in da bo v jeseni položaj vsled tega za vlado ugodnejši.
Vse to pa so bili napačni računi. Slovensko ljudstvo je na Spodnjem Štajerskem kljub hujskanju Slovencem sovražnih listov pri volitvah sijajno dokazalo, da je s politiko svojih poslancev zadovoljno, in stranka obstrukcije je za en mandat celo obogatela. Sploh bi vlada morala računati z dejstvom, da vsled vednega zapostavljanja in vednih krivic nasproti Slovencem tiči v slovenskem ljudstvu dobršna porcija odpornega duha nasproti vladi in da bo ta mržnja vedno hujša, čimdalje bo trajal protislovenski vladni sistem.
Vlada je morda menila, da se bodo razmere pri opozicionalnih (sedanji vladi nasprotnih) strankah do jeseni obrnile za vlado na bolje. V to svrho je skušala vlada razbiti „Slovansko Jednoto" in so njeni listi z največjim veseljem zabeleževali vsak glas iz slovanskih opozicionalnih strank, ki je bil slišati proti obstrukciji. A teh glasov, ki so bili samo mnenja gotovih politikov ali frakcij glede postopanja opozicije, vlada ne bi smela zamenjati s sedanji vladi prijaznimi glasovi. Če se kdo v kaki stranki, kateri pripada, zglasi in ima glede taktike drugo mnenje, kakor cela stranka, zaradi tega še ni nasprotnik svoje stranke in ne bo tako brezznačajen, da bi uskočil k svojemu načelnemu nasprotniku.
Tako je vlada upala, da bo češko katoliško stranko omamilo vladno vabilo, da izstopi iz opo-zicionalne »Slovanske Jednote“ in se za skledo leče pridruži vladni večini, ker češka katoliška stranka ni odobravala obstrukcije, ampak je smatrala le opozicijo brez obstrukcije za pravo. Sedaj je pa vodstvo češkokatotiške stranke jasno izrazilo, da je čisto nemogoče, da bi mogla češko-katoliška stranka vstopiti v kolo kake protislo-vanske vlade, kakršna je sedanja. Na podlagi
Štev. 35.
te izjave priznava celo sedaj vladni ,.Vaterland“: V teh razritih notranjepolitičnih razmerah ni potrebna za prvi čas slabo in prav skrpucana in iz kosov zlimana večina, ampak vlada, ki bi bolje poznala slovanske razmere in ki bi bila pred vsem dovolj močna in bi imela tudi korajžo, dokazati Nemcem, da niso samo ti v Avstriji. — Vlada je morda računala na Mladočehe, da bodo samega strahu pred razpustom državnega abor^in povirni volitvami voljni, pristopiti s češko’TcatOlTško-na-rodno stranko k vladni večini. Tudi ta up je splaval po vodi. Tudi na Češkem bi ne postala nobena stranka popularna, ki bi podpirala sedanji protislovanski sistem.
Res je sicer, da so na Češkem glasovi proti obstrukciji precej številni, nekateri poslanci, kakor poslanec dr. Z ah ra dni k, so celo mnenja, da bo treba revizije opozicionalne politike v zadnjem času, a tega mnenja niso morda iz ljubezni do sedanje vlade ali da bi hoteli zavzeti vladi bolj prijazno stališče, ampak samo z ozirom na notranje češke gospodarske razmere. Da bi pustili Jugoslovane na cedilu, o tem ni govora!
Stališče vlade se je zadnji čas le še poslabšalo, ker se njena večina vedno bolj maje in je vladna večina na poti do razpada. Med Poljaki se na veliko bojazen vlade zadnji čas vedno bolj na zunaj kaže nesoglasje v politiki, ki je sicer že dalje časa obstojalo na tihem v »Poljskem klubu11. Že dalje časa vre in se kuha nekaj med Poljaki. Morda vlada Poljake zaenkrat še pridrži — z velikanskimi stroški na račun drugih narodov — toda trajno to ne more biti; že zaradi tega ne, ker bi se slednjič vladne sttanke same morale upreti tem dragim kravjim kupčijam!
Z najnovejšim činom, z nepotrditvijo ljubljanskega župana Hribarja, si je vlada svoje že itak slabo stališče še bolj omajala! Slovani brez razlike političnega naziranja bodo videli v tem činu samo nov izraz vladnega sovraštva proti Slovanom. Tudi koroški Slovenci nismo napram temu koraku vlade brezčutni, čeravno nismo pri-
Hranilnica in posojilnica Podljubeljem
obrestuje hranilne vloge po 474% in daje posojila po 5%.
Podlistek.
Od kršne obali dalmatinske.
(Piše Jezernikov.)
Že dalje časa je hrepenela moja duša po Adriji, po morju, na katerem režejo valove slovanski parobrodi, po gorkih južnih sapah, po čereh, kjer gnezdijo jugoslovanski sokoli, po deželi, ki je še ni obliznila nemška kultura, ki je nam Slovencem poleg strdi prinesla neizmerno mnogo gorja in narodnega trpljenja!
Oj Adrija, gorko pozdravljena! Koliko tihe sreče in notranjega zadovoljstva sem doživel v tvojem okrilju! Ob tvojih obalih sem sanjal o jugoslovanski bodočnosti. Ob tebi bo tekla ^ibel jugoslovanske mogočnosti, na tvojih valovih bo plavalo nekoč naše narodovo bogastvo, ob tvojih bregovih bodo vzcvetela mogočna slovanska mesta; krepak in zdrav rod jugoslovanski bo prišel povsod na svojih tleh, na katerih gospodari sedaj tujec, do gospostva, do moči, do veljave. Pa niso bile to prazne sanje! To je bodočnost, resnična, ne namišljena. Moje oko je ne bo videlo, a prišla bo, prej ali slej. Neizprosni zakon narave zahteva to. Kar je zdravega, mora zmagati nad trhlim, gnilim, nenaravnim!
Čimbolj premišljujem naravni zakon življenja in razvoja narodov, tembolj sem prepričan o bodočnosti Jugoslovanov. Čehi so nam v to jasen dokaz! Koliko se je moral češki narod boriti za svoj naroden obstoj proti Nemcem! Čehi bi bili
radi prepustili en del Češke Nemcem in so se zavzemali vsled tega za razdelitev češke kraljevine. Grabežljivi Nemec pa se s tem ni zadovoljil. Segal je z roko po celi deželi in celo po zlati Pragi. To je vzdramilo Čehe, ki so se kulturno povspeli najviše izmed vseh avstrijskih narodov. Kar sem prej slišal in čital o gospodarski moči češkega naroda, sem smatral za pretiravanje, dokler se lani na lastne oči nisem prepričal. Videl sem več, nego bi se mi bilo prej kdaj sanjalo. Sedaj so Čehi tako močni, da celo oni prodirajo in se jih ne bodo ubranili niti na Nižjem Avstrijskem. Nemci sami so jih vzbudili z nasilno politiko. In če bodo Nemci morali morda kdaj še trdo čutiti češki bič, — sami so ga priklicali. Sedaj Nemci zahtevajo razdelitev Češke, a Čehi se jim smejijo! — Tak bič si spletajo Nemci tudi na jugu. Ko pridejo na jugu Jugoslovani k moči, bodo morda najhujši in-najnevarnejši nasprotniki Nemcev — Jugoslovani, pred vsem obmejni Slovenci!
Adrija bo tedaj podlaga za gospodarski razvoj Jugoslovanov. Odpirala bo Slovencem in Hrvatom pot po celem svetu. In kadar bo nastopila ta doba jugoslovanskega gospodarskega in narodnega preporoda, bodo Slovenci in Hrvati v Avstriji najvažnejši narod. Popolnoma sem prepričan, in tega optimizma mi ne vzame nihče, da bomo Slovenci preboleli in odbili nemški naskok. Narod, ki ne spi, ampak se brani in bori za svoje pravice, ne bo podlegel, ampak bo v boju postal jak, silen.
In morda je ta doba bliže, nego si mislimo. Jugoslovanski živelj naglo napreduje, kljub temu
da mu vlada ni naklonjena, ki nasproti Slovencem in Hrvatom povsod in na vsej črti podpira Lahe in Nemce.
Zato pozdravljena, o Adrija, ti naš up, ti naša bodočnost! Razumljivo, zakaj sem hrepenel po tebi že dve leti in sem težko čakal, da zrem v tvoje temnozelene valove in stopim na kršna tla dalmatinska!
V Trstu sem moral čakati tri dni na Lloydov parnik »Baron Gautsch11. Ta čas sem porabil za izlete v okolico. Mene je najbolj zanimalo morsko kopališče v Grado. Do 10.000 tujcev obišče to mesto, deloma da si preganjajo dolg čas, deloma ker iščejo zdravja. Ob obali je videti mnogo kraljevih, ki so se prišli v Grado zdravit. Videl sem v morju ženo z bergljami. Morje je tam zelo plitvo, da je mogoče iti daleč ven tudi neplava-čem. Na dnu je samo fin, mehek pesek. Na suhem je na pesku na stotine šotorjev za kopeli v pesku. Tam se valjajo ljudje kakor kokošad, kadar se koplje v pesku. Stari del mesta ima podobo laških mest, ozke, umazane in smrdljive ulice, novi del mesta je pa eleganten.
Čudil sem se, ker hrvaškega v mestu sploh nisem slišal govoriti, ampak le italijansko. Pozneje mi je pa neki Dalmatinec pravil, da je v Grado zelo veliko Hrvatov, ki pa v javnosti ita-lijančijo. Bo pač menda tako kakor na pr. pri nas v Vrbi ob jezeru. Tujec bo slišal tam v sezoni skoro samo nemško govoriti in bo menil, da se nahaja v najbolj trdonemškem kraju, dočim so v resnici v Vrbi sami Slovenci.
Češčine se sliši v Grado zelo mnogo. Na to mojo opombo mi je dejal neki Čeh: »To je
jatelji Hribarjeve politike, ker vemo, da vlada vendar ni zato hotela iznebiti se župana Hribarja, ker je liberalec, ampak ker je Slovan ali recimo bolje, ker je Slovenec, ki širi misel slovanske vzajemnosti. Seveda bo vlada izteknila kak drug vzrok, morda znane septemberske dogodke, pa kdo ji bo to verjel? Če bi bili res ti vzrok, bi ga bila morala že prej suspendirati ali odstaviti kot župana!
Če sedanja vlada meni, da bo Slovence užu-gala s sekaturami in z dosedanjim preziranjem, se moti.
Če vlada ne bi bila zadnji čas prezirala slovenske opozicije, ampak bi se bila začela ž njo najprej in resno, ne samo navidezno pogajati in in ne bi bila njenih želj brezpogojno odklanjala, potem bi morda, morda bili slovenski narodovi zastopniki istega mnenja kakor so sedaj neka-teriČehi in bi si bila vlada obstrukcijo prihranila.
A stališče vlade: Lahom univerzo, Slovencem pa figo in niti slovenskih ljudskih šol ne na Koroškem, da ne govorimo o gimnazijah in visoki šoli — je bilo za slovensko delegacijo izzivanje, ki je ni mogla in ni smela drugače kvitirati, nego z orožjem obstrukcije!
Jesensko zasedanje se bliža, a vlada še nima trajne večine. Mi čakamo mirno in brez bojazni zremo v ^bodočnost! Saj smo prepričani in vemo, da nas Čehi ne zapustijo in da je za vedno sedanji protislovanski sistem v Avstriji nevzdržljiv!
Letna veselica slovenskega delavskega društva v Prevoljak.
Pri najugodnejšem vremenu se je vršila preteklo nedeljo naša letna veselica. Obiskana je bila jako številno, tako da je skoro primanjkovalo prostora! Pa se tudi nihče ni kesal, da je prišel, ker se nam je nudilo obilo poučnega, pa tudi mnogo zabave. Burno pozdravljen je nastopil državni poslanec Gostinčar, ta vrli bojevnik za pravice slovenskih delavcev. Glavne misli njegovega govora so hile: Namen delavskega društva je, zbirati delavce v močno armado, ki se bo mogla bojevati za svoje gospodarske pravice in ki bo tudi izpopolnjevala svojo izobrazbo. . Ta namen je imelo prevaljsko delavsko društvo vedno pred očmi. Nekateri delajo z umom, drugi z rokami — vsi pa delajo zato, da se izpopolni človeški rod. Vsak član človeške družbe (delavec ravno tako kot minister) je z drugimi enakovreden za korist človeški družbi, če vestno izpolnuje dolžnosti svojega poklica, če ima kak narod dolžnost, se organizirati, ima to dolžnost v prvi vrsti slovenski narod, slovenski delavec tembolj. Če se hoče delavec vzdržati, če hoče slovenski narod ohraniti svojo zemljo — se mora organizirati, združiti! Da se razmerje med različnimi stanovi prav reši, morajo prispevati vsi, rešiti pa se mora tako, da bo za vse prav! To ni pravo razmerje, ki vlada sedaj — da namreč eden gospodari, drugi pa bi naj brezpogojno služil! Ako nam je drag naš jezik, ako spoštujemo svoje stariše, imamo dolžnost, da se organiziramo, da se združimo v obrambo našega jezika in naroda!
znamenje, da imamo Čehi denar in lahko mnogo potujemo/1 V tamošnjih kavarnah se nahajajo tudi češki in poljski listi poleg neizogibnih židovskih listov „Neue Freie Presse11 in „Zeit“, ki jih naletiš čisto povsod, tudi tam, kjer ni niti enega domačina Nemca, znamenje, da res delajo javno mnenje v „katoliški“ Avstriji Judje. V nekem hotelu sem naletel na natakarja, ki je govoril zelo gladko laški in nemški. Mislil sem: Lah ne bo, ker bi ga takoj spoznal po izgovoru, Nemec ne bo, ker ima Nemec za tuje jezike po navadi trdo glavo. Pogledal sem ga natančneje in ga poklical slovenski: „Gospod natakar, prosim!11 In začel je govoriti v lepi slovenščini.
„Nisem se zmotil,“ sem mu dejal. „Čloyek, ki tako gladko govori dva tuja jezika, bo najbrž Slovenec.11 Smejal se je in dejal, da je iz Kranjskega. Zvečer sem na ladji zopet srečal dve Slovenki in enega Slovenca. Sedel sem v notranjščini ladje ob oknu, opazoval razljučeno morje in bliske, ki so venomer švigali z neba v morje in čisto po tihem žvižgal melodijo slovenske narodne pesmi. Tedaj se obrne proti meni ena izmed imenovanih Slovenk in šepne sosedinji: „Ta gospod je gotovo tudi Slovenec.11 Še isti večer sem naletel na slovenskega financarja, ki je nastavljen v Ogleju in govori zelo dobro tudi laški, ker je bil prej 15 let v Trstu. Nemščino je tolkel z nekimi Dunajčani zelo slabo. Na vlaku potem me je nagovoril sprevodnik slovensko.
Glej, sem si mislil, kamor prideš, dobiš Slovence; postal sem skorodane malo ponosen, ker sem na jugu vobče lažje shajal s slovenščino nego z nemščino. Kdor hoče govoriti z Ijud-
Če je v kaki kronovini potrebno, da se zatiran narod združi, je to potrebno za koroške Slovence; Koroški Slovenec ne najde pravice nikjer — če pa bomo združeni, jo moramo najti! Niso prazne besede o narodnosti, o socialnem vprašanju — to so stvari, ki so danes na dnevnem redu in se morajo rešiti. Slovenski narod je najbolj tepen, ker je najzvestejši v izpolnovanju svojih dolžnosti! Nisem prišel hujskat na Koroško. To trdijo samo tisti, ki hočejo utajiti Slovence^ na Koroškem. Ponosen sem, da sem Slovenec. Če bi znal jezike celega sveta, bi bil vendar prvi tisti jezik, katerega me je učila mati! Poleg tega, da smo Slovenci, moramo pa tudi pokazati, da smo katoličani. Kajti krščanstvo se je razširilo po 12 delavcih, ribičih; krščanstvo je pokazalo, da je sposobno braniti slabe proti močnim.
Potem nam je povedal g. poslanec še nekaj praktičnega o bolniških blagajnah proti nezgodam in o socialnem zavarovanju. V par letih bo postalo socialno zavarovanje zakon, zato je treba, da se na to pripravimo. Vsak delavec, kateremu se bo treba zavarovati, naj pristopi pravočasno k društvu, ki ima pravno varstvo. Tako društvo je ^Jugoslovanska strokovna zveza11. Ta brani delavske interese, skrbi za pravno varstvo in za podpore, skrbi za delavca, če se preseli ali če gre službo iskat. Zasadimo tudi na Koroškem zastavo „J. S. Z.11 iz hvaležnosti do tistega, ki nam je dal naš lepi jezik!
Burna pohvala je sledila besedam gospoda poslanca, ki se je potrudil tako daleč k nam. Še enkrat mu izrekamo na tem mestu svojo zahvalo za njegovo požrtvovalnost in prepričani smo, da bo ob drugi taki priložnosti zopet rad prihitel med nas.
Kaplan iz Črne, g. Šenk, je pozdravil našo slavnost v imenu črnskega delavskega društva, ki se je ustanovilo tudi pred 15 leti, a je potem zaspalo in se ravno sedaj zopet vzbuja k življenju. Končno kliče: Na svidenje v Črni, ko bomo tam obudili delavsko društvo!
Visokošolec g. J. Kotnik pozdravil je slavnost v imenu katoliškega dijaštva. — G. kaplan Ant. Štritof se je v prav toplih besedah zahvalil govornikom, posebno g. poslancu Gostinčarju.
Igra „Tri sestre11, ki se je nato uprizorila, nudila nam je dosti zabave in upamo, da tudi kaj pouka! Igralci so svoje uloge izborno rešili. Kar veselje jih je bilo gledati, kako imenitno so se kretali na odru! Vmes je izvrstno prepeval guštanjski moški zbor, katerega upamo še večkrat imeti v svoji sredi! Živio! Neumorno so svirali ves čas vrli tamburaši.
Mnogo zabave je nudila tombola in da je bilo življenje še bolj živahno, za to je skrbela šaljiva pošta, pri kateri so bila zastopana malone vsa najvažnejša mesta Jugoslavije.
Srčna hvala vsem. Jri so kaj darovali za tombolo! Hvala tudi g. Šteklnu, ki je tako lepo priredil prostor pod milim nebom, oziroma v mili senci, hvala mu tudi za naravnost imenitno postrežbo! Omeniti moram še, da se je udeležil veselice tudi naš vrli gosp. Lubas in več drugih odličnih gostov iz Guštanja, Možice, Črne itd.
Vedno naprej z delom za vero in domovino!
Živela naša bodočnost!
stvom, mu nemščina prav nič ne pomaga; znati mora ali laško ali hrvatsko ali slovensko.
To je drugo kraljestvo doli na jugu kakor je na Koroškem. Na smeh me je gonilo na pr., ko sem videl v Splitu mladega fanta, ki je uporabljal vso svojo znanost iz slovenščine, da se je mogel za silo razumeti z ljudstvom. Vprašal sem ga, če je Slovenec, in odgovoril mi je, da ni Slovenec, da pa se uči slovenski. To bi bilo kislo jabolko za naše odrešene nemčurje, ki bi vendar morali ugrizniti vanj, če bi prišli v te kraje.
Drugo jutro sem se ukrcal na Lloydovo ladjo „Baron Gautsch11, da me ponese naravnost v Split, k cilju mojega potovanja. Neki hrvatski duhovnik iz Zadra mi je pravil, da so pri avstrijskem Lloydu mornai|i Istrijanci, ki pa se sramujejo hrvaščine, ker je ne znajo dobro. Spomnil sem se pri tem na domače razmere na Koroškem, kjer tudi mnogo izobraženih, še več pa na pol izobraženih Slovencev s Slovenci iz drugih dežel govori navadno nemški iz sramu, ker ne znajo pismene slovenščine, ki se je niso vadili v šoli kakor so se pismene nemščine. Bedasta sramežljivost, pa značilna! Napisi na Lloydovih parnikih so vsi v nemškem, laškem in hrvatskem jeziku. Pri parobrodnem društvu „Ungaro-Croata11 so vsi mornarji in kapitani Hrvatje in tudi delničarjev je zraven skoro več Hrvatov kakor Ogrov. Čisto jugoslovansko je še mlado parobrodno društvo „Jadran11, ki poseduje, če se ne motim, že šest parnikov.
Naš parnik vozi precej naglo. Iz Trsta do Splita je potreboval dobrih petnajst ur. Predno
Zakon proti razkosauanju zemljišč.
Na Bavarskem je končno sprejet zakon proti razkosavanju zemljišč, ki ima za kmečki stan tri važne določbe. Po zakonu se mora vsako prodajo zemljišča naznaniti oblastem, prodajalec ima pravico zahtevati proti povrnitvi kupnine zemljišče nazaj, posojilnice in hranilnice kakor tudi občine imajo pri prodaji med kupci prednost. Samoobsebi umevno je, da je od strani židovskih prekupcev bila močna opozicija proti zakonu. Bavarska poslanska zbornica je sprejela zakon z 106 glasovi proti 12 liberalcem. Čudno je, da so liberalci povsod proti kmečkim koristim. Sedaj je zakon sprejel tudi državni svet, s čemur je postal pravomočen. Državni svet je sprejel zakon z 38 proti 28 glasovom. Močna opozicija proti zakonu kaže, kak hud boj se je bil proti razkosavanju zemljišč, ki je nekaterim oderuškim bogatašem obrt. Državni svetnik prof. Preysing je na pr. ugovarjal kot vodja opozicije, da novi zakon posega v pravice svobodnega razpolaganja s svojim imetjem.
Žakon proti razkosavanju zemljišč je z narod-no-gospodarskega stališča popolnoma upravičen, ker ovira, da ne postane kmečki stan popolnoma proletarski. Največja pa je bila opozicija proti kupni prednosti Reiffeisnovih posojilnic, češ, da bo s tem padla vrednost posesti. Ugovor temu je, da kmečke posesti niso nobeno blago, usnje ali pa kako kolonijalno blago, ki roma iz rok v roko in brez prekupcev zemljišč bo lahko živela država kakor tudi kmečki stan. Krščansko misleče stranke na Bavarskem pa tudi nameravajo ustanoviti centralno posojilnico, ki naj bi skrbela, da imajo kmetijske podružne posojilnice vedno na razpolago dovolj kapitala, da morejo vršiti nalogo, ki jim jo nalaga novi zakon. Tudi v posameznih kronovinah v Avstriji je dobro razvito Reiffeisnovo posojilništvo, čegar pomen bi postal znatno večji, ako bi se mu izročila taka naloga, kot na Bavarskem. Ako bi se Reiffeis-novkam dovolilo, dajati tudi hipotekarni kredit, bi se storil v Avstriji velik korak naprej in doseglo bi se, da bi uspešno deloval tudi enak zakon v Avstriji, kadar bi se sklenil.
Koroške novice.
„Korošec“ — drug „Štajerc“. Ker smo dobili iz Št. Jakoba v Rožu dopis, da se g. Ko-bentar druži z nemškutarji, smo slednjega v predzadnji številki našega lista vprašali, kaj je na tej govorici resnice. Na to naše vprašanje piše zadnji „Korošec“ sledeče: Metoda šmi-rašev. Šmiraši imajo navado, da napadajo vsakega narodnega Slovenca, ki ni od pete pa do glave črn kakor so oni, tako dolgo, dokler mu ne zagrenijo vsako udeležbo političnega življenja. Potem pa kažejo s prstom za njim in vpijejo ti hinavci: „Yi-dite ga liberalca, nemškutar je postal.11 Mi smo sicer prepričani, da bo ta metoda Brejčevo stranko v grob spravila, še predno bo Brejc z napolnjenimi žepi zapustil „tužni Korotan", vendar pa svetujemo mlečnozobnemu prismojenemu fantalinu v
so vozili parobrodi v Trst, so potrebovali tja južni Dalmatinci baje po cel mesec dni in so naredili pred odhodom oporoko. (Dalje sledi.)
Smešnice.
Pred sodiščem. Sodnik: „Vi trdite torej, da vam je zatoženi ukradel žepni robec.11 — Priča: „Gotovo, in dokaz je ta, da ima ravno tak robec, kakor je bil moj.11 —< Sodnik: „To ni nikak dokaz; jaz imam tudi ravno tak robec v žepu.11 — Priča: „Že mogoče, saj meni sta bila dva ukradena.11
Posledica sanj. Žena (možu, ki hoče zvečer s črevlji v posteljo): „Ali si zmešan, da hočeš obut v posteljo?11 — Mož: „Tiho stara, kaj ti veš; meni se je že dve noči sanjalo, da sem hodil bos po samih šivankah (iglah), in kako to boli; v tretje pa nočem več.11
Pod oblastjo žene. Tujec (tiho natakarju): „Zakaj ste onemu gospodu pri sosedni mizi poleg piva prinesli tudi čašo vode?11 — Natakar: ,,On ne sme v gostilno, zato si naposled z vodo izmije usta, da žena ne ovoha piva.'1
Mož (poslušajoč svojega jokajočega otroka): „Čudno, da mali paglavec vedno le mater kliče, ali morebiti že ve, da jaz nimam pri hiši nobene besede?!11
A. (jezno): „Pomislite, moj gospod me je ravno imenoval starega osla.11 — B.: „Res nesramno, saj ste komaj kakih 25 let stari.11
uredništvu Šmirašev, naj neha že enkrat s takim hinavskim sumničenjem-, sicer se mu zna zgoditi, da mu mi pošteno poplačamo.“ Ali je to ves odgovor, ki ga ima g. Kobentar na naše vprašanje, če se radi bodočih občinskih volitev brati s pristaši „Štajerca'1, katerega razširja med koroškimi Slovenci in celo zanje plačuje nemški Volksrat? Gre se za tako važno narodno zadevo, da hočemo na vsak način imeti popolnoma jasen odgovor. Ako ima g. Kobentar popolnoma čisto vest, naj s svojim podpisom magari v „Korošcu“ dotične govorice zavrne kot neresnične; ako pa tega ne stori, pa nam ne kaže drugega, kakor našemu dopisniku verjeti. Naj „Korošec“ psuje kar hoče, to nas nič ne gane; nam se nikdar ne gre za osebe, temveč samo za narodno stvar, katere, kolikor je v naših močeh, ne bomo pustili pod nobenim pogojem škode trpeti.
Kako se znajo lagati ! „Nemški Schulverein“ farba svoje backe s to-le kvanto: „V občini Bek-štajn so ljudje z nepopisnim navdušenjem izvedeli, da se bo ustanovila nova javna nemška šola, za katero bo poslopje postavil nemški „Schul-verein“. Zdaj so tamošnji nemški otroci razškrop-Ijeui po sosednjih, takozvanih dvojezičnih (utra-kvističnih) šolah, ki so pa pravzaprav čisto slovenske šole, teh nemških otrok je pa toliko, da se bodo morali odpreti štirje razredi.11 Torej šole v okolici, na Brnci, v Bekštanju, v Maloščah, so „čisto slovenske šole11, pravi tukaj ,.Schulverein“! Da bi ta gospoda ne vedela le predobro, da niso ,,dvojezične11 šole na Koroškem slovenske, ampak nemške, tega vendar ne moremo verjeti. Zakaj pa vendar tako piše? Zato, ker hoče s tem ujeti nekaj nespametnih očetov, da bi dali svoje slovenske otroke v novo šolo, ki jih bo po navadi teh šol do dobra potelebanila. Vas ni nič sram, šulfereinovci!?
Župnik Hauser kot delegat (?!) nemške duhovščine. Nauki, ki smo jih bili prisiljeni dati č. g. katehetu Almerju, so bili čisto pravi, saj jih ni ovrgel ne g. Almer sam, in poizkus, ki ga je za Almerja napravil župnik Hauser v Penku v „Karntner Tagblattu11, je za našo trditev najboljši dokaz. Ne spominjamo se, da bi bili kdaj brali v kakem listu tako prazno izjavo, kakor je g. Hauserja „poslano“, ki niti črke od tega, kar smo pisaH o ,.Schulvereinu“ in gosp. Almerju, ne ovrže. Župnik Hauser mlati prazno slamo. Zato pa tudi ne moremo verjeti, da bi bili nekateri nemški duhovniki poverili ravno g. Hauserju nalogo, da odgovori na „Mir“. To bi bilo vendar zelo, zelo veliko ubožno spričevalo za nemško duhovščino! Pač pa je naše uredništvo naprošeno od mnogih, mnogih slovenskih duhovnikov, da v njihovem, ne samo v svojem imenu z ogorčenjem zavrne za vso slovensko duhovščino žaljive trditve g. Hauserja, ki mu jih ni narekalo pravicoljubno duhovniško srce, ampak nemškonacionalni fanatizem, ki ga žal opažamo pri nekaterih mlajših nemških gg. duhovnikih. Očitati nam nemško vzgojo in šolanje, kaže, da je ravno v g. Hauserja poslanem „malo takta in krščanske pravicoljubnosti11. Tako govorijo in mislijo nemški nacionalci, ki nam kljub dolgoletnemu boju ne privoščijo slovenskih ljudskih in srednjih šol ter slovenske univerze, potem pa se nam drznejo očitati nemško izobrazbo. Privoščite nam slovensko šolstvo, in žvižgali bomo na nemško šolstvo in vso nemško kulturo, ki sicer ni čista nemška kultura; saj bo gosp. Hauserju znano, da so za nemške šole v Avstriji morali najprej spisovati šolske učne knjige po večini Slovani in sicer v prvi vrsti slovenski učenjaki! Tudi g. Hauser je zajemal svojo učenost iz knjig, ki sojih spisali slovenski učenjaki! Sicer je pa ravno sedaj najbolj neumesten čas, če sprejema ,.K. Tgbl.11 take za Slovence žaljive izjave in kaže malo smisla za hvaležnost! Glasilo nemških koroških krščanskih socialcev nas v najnovejšem času, odkar je urejujejo uredniki iz Nemčije, sili vedno bolj in bolj, da zavzame naša stranka nasproti njim stališče, ki jim ne bo ne v čast, ne v korist!
Nemška domišljavost. „Freie Stimmen11 poročajo, da se je vršila 18. t. m. na cesarjev rojstni dan slovesna božja služba v Škocjanu v Podjuni, h kateri so bili tudi povabljeni letoviščarji s Klopinjskega jezera. Hudo pa kritizirajo, da se je pri tej božji službi pelo in molilo — slovenski! Na tako blazno domišljavost je najboljši odgovor: „Pamet! pamet! Kam si po-rajžala?11
Poverjenik za društvo sv. Jeronima v Zagrebu za Koroško je g. Peregrin Vunček v Celovcu, Mohorjeva tiskarna. „Književno društvo sv. Jeronima v Zagrebu11 je v vsem slično naši Mohorjevi družbi ter ima namen podajati svojim udom vsako leto za malo ceno več poučnih in zabavnih knjig v hrvatskem jeziku.
Zalivala. Slov. kršč.-soc. „Zveza“ se zahvaljuje g. Gregorju Rožman za darovanih 5 kron
na korist podljuheljskega „Delavskega doma11 namesto venca na grob preč. g. dekana Ogriza.
Odbor.
Umrla je 21. t. m. v starosti 63 let gospa Magdalena K r e b i t z, soproga šolskega ravnatelja Krebitza v Št. Vidu ob Glini.
Celovec. Kat. delavsko društvo v Celovcu je napravilo v nedeljo 21. izlet na Plešivec. Slovenska pesem je privabila tudi nekaj slovenskih kmetov, ki so se v družbi slovenskega delavstva dobro zabavali. Izletniki so se na poziv gosp. Ravnika spomnili tudi „Slov. Straže11 in nabrali 5 kron.
Velikovec. (Cesarjev 80. rojstni dan) smo tukaj dno 18. t. m. cerkveno obhajali zelo slovesno. Svete maše, katero je služil č. g. dekan in kn.-šk. konzist. svetnik, Simon Čemer, ob asistenci čč. gg. Fr. Treiberja in J. Dobrovca, so se udeležili vsi tukajšnji uradi skoraj korporativno, kakor tudi tukaj bivajoči upokojeni vojaški dostojanstveniki; tudi mnogo svetnega občinstva, večjidel letovičarji, je bilo navzočega. Cerkev je bila električno razsvetljena, kar je božji službi dalo še poseben sijaj. Popoldne ob eni uri je bil slavnosten banket pri Kollorosu, kojega so se udeležili zastopniki vseh oblasti, političnih in nepolitičnih* cerkve in občine. Pri banketu je v krasnih besedah napil cesarju c. kr. okrajni komisar pl. Lazsovsky; c. kr. okrajni glavar je bil žal radi bolezni zadržan. Čudno se je pa vsem zdelo, da učiteljstvo ni bilo zastopano, niti c, kr. okrajni nadzornik se ni udeležil banketa,
Velikovec. (Naši patrij otj e.) Časopisi donašajo od vseh strani poročila, kako slovesno so povsod obhajali cesarjev osemdesetletni rojstni dan in kako mnogoštevilno so povsod izobesili cesarske in druge zastave. Izjemo so pa delali samo nekateri nemškonacionalni kraji. In — seveda tudi naš Velikovec je moral biti pri teh zadnjih. Dne 18. t. m. smo pričakovali vsaj letos, če se že to ni godilo druga leta, ko je obhajal sivolasi vladar svoj osemdeseti rojstni dan, da bo mesto okrašeno z zastavami. Toda to ne sme biti! Zastave smo videli samo na cerkvi, cerkvenih in kapiteljskih hišah, na javnih poslopjih, „Narodnem domu11 in na hiši gospoda Zechner-ja, Ako se pa priredi tukaj kaka nemško-nacionalna slavnost, takrat pa ima vsaka hiša ne le po eno, ampak še po več zastav. Ali smo še v Avstriji?
Velikovec. (Tatvine.) V zadnjem času se vršijo v našem mestu in okolici kar po vrsti večje in manjše tatvine. Pred 14 dnevi je nekdo vlomil v gostilni pri Sternwirtu in odnesel srebrnega namiznega orodja v vrednosti približno 200 K. Pri Lipniku (Lindemvirtu) pa je zadnjo nedeljo ponoči ukradel nekdo natakarici denarja do 600 K. V obeh omenjenih gostilnah sta bila ukradena tudi sudmarkina nabiralnika. Ravno tako je nek uzmovič v Št. Rupertu pri Jagru in črevljarju Kancijanu odnesel nekaj obleke. Tudi v „Narodnem domu11 sta bila pokvarjena oba nabiralnika. Upamo, da se bo orožništvu posrečilo vjeti tega skritega tička in ga izročiti roki pravice. Pripomnimo še. da se tudi v naši mestni cerkvi že več let dogajajo tatvine in vlomi v darovalne puščice.
Želinje pri Velikovcu. (Nov mašni plašč.) Radodarne roke naših župljanov so zbrale skupaj lepo svoto, da se je naredil prekrasen beli mašni plašč. Denar je nabirala za cerkev zelo vneta gdč. Angela Poš. Plašč se je naročil pri tvrdki Jožefa Neškudla v Olomucu in velja 232 kron 80 vin. Vsem darovalcem prisrčna zahvala in Bog plačaj!
Grebinjski Klošter. Na Veliko Gospojnico obhajali smo tukaj vsakoletni cerkveni shod. Navajeni smo sicer, da na ta dan veliko ljudstva domačega in od vseh far velikovške dekanije sem pride, toda letos je bila udeležba vernih naravnost ogromna; prostorna cerkev je bila natlačeno polna in še stotine vernih stalo pred glavnimi vrati na pokopališču in na križevi lopi pred dvojnimi stranskimi vrati. Vsa cerkev je bila v cvetlicah, posebno glavni oltar je bil ves obdan in obložen od cvetlic in vencev. Naš pevski cerkveni zbor se je kakor vselej držal jako vrlo, pri zadnji levitirani sv. maši nas je presenetil z ubranim latinskim petjem. Obhajancev je bilo 250, ljudstva vsega je moglo biti na 3500 do 4000. Slovensko ljudstvo je pač še pobožno, vneto za božjo čast in kinč hiše božje.
Prevalje. Po dolgem času se je vendar enkrat vršil občni zbor hranilnice in posojilnice pri Devici Mariji na Jezeru v Prevaljah. Župan Pristov in njegovi pristaši so dobili odgovor, kakršnega so zaslužili. Župan Pristov je sfrčal iz odbora in ni dobil niti enega glasu. Izvoljeni so sami zavedni slovenski možje. Župan Pristov je po volitvi odnesel ključe posojilnice — a tudi
to mu ne bo nič pomagalo, kajti pri posojilnici nima ničesar več iskati. Naši možje so se imenitno držali. Prihiteli so mnogoštevilno na občni zbor in se krepko potegnili za domači denarni zavod. Slava jim! Tako ostane posojilnica v slovenskih rokah. Mi slovenski kmetje smo jo ustanovili z duhovniki in jo hočemo tudi obdržati. G. Pristov je pa tudi lahko videl, koliko pristašev ima med kmečkim ljudstvom. Vse mu je obrnilo hrbet.
Medgor je. (Obisk.)Na letošnji semenj, dne 21. t. m., je k nam prišlo vsled vabila 15 deklet Marijine družbe v Št. Jakobu v Rožni dolini. Vrnile so obisk naš na Binkošti 1. 1908. Bile so pri pranganju in prejele so vse pri drugi sv. maši sv. obhajilo. Kako lepa, a tiha pridiga za vse druge! Popoldne so se vrnile domov; devet ur jim je kmalu minilo, ker njim na čast je bila prirejena igra „Ljudmila“.
Borovlje. (Naši voditelji.) Vsak trezno-misleč Borovčič se na skritem čudi nad dolgobradim Šimenom, ki ga je njegova srečna zvezda privlekla v naše Borovlje. Drugod ni prišel do denarja in ne do časti, pri nas pa je našel oboje. Zdaj ga cenijo na 800.000 do 1 milijon kron premoženja, kar je gotovo veliko za človeka, ki nima nikakih višjih šol; c. kr. sodnija v Celovcu mu je namreč prepovedala nositi naslov inžener, ki si ga je Šimen najbrž za kakim grmom vtaknil za klobuk. Ta mož ima pri nas zdaj prvo besedo, vsi kažipoti pri nas kažejo na Riegerja. Kdor hoče za Borovlje narediti kako javno delo, se vsak mora ponižati pred Riegerja. Po kaj nam je le župan, če je Rieger vse, smo si mislili. Hvala Bogu, zdaj imamo tudi k tej skrivnosti ključ. Župan, o katerem se ve, da je večkrat suh, tako, da mora v soboto ,,odrajžati“ pravzaprav pa beži pred delavci, ki jih ne more plačati, ta župan zato prepušča Šimenu prvo besedo, ker Šimen Ogrizu daje denar in ga večkrat potegne iz zanke. To pa ni morebiti izmišljeno, ker g. Jožef Ogris sam je enkrat rekel:	„Der
Rieger ist ein Ehrenmann, er gibt mir an Tau-sender so oft ich will.“ Odkod ima Rieger toliko denarja, tega seveda niti g. Jožef Ogris ne more povedati. — Še eden tak voditelj je nadučitelj Kušternik. Ta možij bi vse Slovence rad v klobase razsekal, samega sebe ima za trdega Nemca, oče in mama njegova pa baje še besedice nista znala nemški. Veliki Nemec Kušternik, ali je res? Kaj bi k temu rekel rajni Palla? Tega moža, ki dela skrivaj kakor krt in se dela kot ljuba nedolžnost, smo dozdaj dosledno prezirali, odzdaj pa ga potipamo tolikokrat, kakor on preljubljeni glažek. Streinu so postala tla v Borovljah vroča. Pravi, da bo prosil drugam. Že prav! Idi, solze ne bo za teboj! O doktorju Maurerju pa itak vemo, kolikor je nemške krvi v njegovih žilah. Enega kakor drugega je treba slišati, kako govorijo nemški, pa veš, da se jezik veliko lepše in boljše obrača, če marnjejo lepo sovenji.
Borovlje. (Utopljenec.) V Resnici pri Borovljah je zadnji petek skočil znani borovski norček Dami v vodo. Od Broda ga je bilo videti, kako so ga valovi kotali, enkrat je bil zunaj potem zopet pod vodo. Gledalci so hiteli na brod in ga potegnili iz vode, bil je že mrtev. Omračila se mu je pamet.
Podljubelj. (Izjava.) Naša župnija je popolnoma slovenska, šola pa — kdo se ne bi čudil? — čisto nemška. Brez župnijskega dovoljenja se je pela nemška cesarska pesem v cerkvi. K temu se je molčalo, da se ne more reči. da kalim mir. Pri zadnji slavnosti pa je g. nadučitelj Čauko pred petjem hodil po cerkvi in prigovarjal otrokom: „Heil fest herans schreien11. Župni urad smatra to za navadno provokacijo, ki nikakor ne spada v cerkev in zato izjavlja, da prepoveduje katerokoli nemško petje v cerkvi.
Župni urad Podljubelj. Arnuš.
Podljubelj. (Igra) in zborovanje se vrši, ker je bolnik že zopet zdrav, 4. septembra in sicer točno ob pol 3. uri, tako da morejo zunanji gosti zvečer zopet nazaj. Obiskovalcem že zdaj povemo, da igra Jakob AVieser jako lepo ulogo. Kdor hoče preživeti par lepih uric, naj le pride. Govorita gg. Schoff in boroveljski kaplan.
Lipa nad Yrbo. V lepem kraju Lipa imajo čudni „unikum“ v osebi gostilničarja, kateri dela, kakor sam pravi, reklamo s svojim kolarjem. On je sicer v »zasluženem11 pokoju. Seveda tudi sedaj ne sme počivati: Gospodarstvo, pred vsem pa gostilna, mu dajo ogromnega dela in če poteče sodček piva, se spravi miroljubni gospod v pisarno in se zaletava v svoji kolegijalnosti v različne gospode. Čemu bi tudi drugim pokoja privoščil? Denarčki so sicer redki, a nemška kri v čeških žilah zahteva, da se podpira »Siidmarka11, in da je pri tem stradal stari oče in je bil prisiljen prosjačiti v raznih hišah, dokler ni po-
kazal svojemu duhovniškemu sinu pete in jo zamaha! na Češko — kaj briga to skrbljivega sina? Kaj bode s koncesijo za gostilno? Radovedni so že razni gostilničarji, kaj bo počelo okrajno glavarstvo? Zdaj, ko je vlada sama pripoznala, da je ordinarijat pravilno postopal in da je z dnem 23. februarjem potekla tudi župnikova čast in da demonstracija ne more več veljati škofu, ampak vladi sami!
Lipa nad Vrbo. „Štajerc“ prinaša v zadnji številki dopis iz Sel pri Borovljah, v katerem se prežvekuje po štajercijanski maniri sprejem č. g. župnika pri nas. V Lipi pa niso vsi taki bedaki, da ne bi vedeli, da dopis ni iz Sel, ampak da je zasmehovalno in obrekljivo skrpucan od tukajšnjih malovrednih „Štajerčevih“ pobratimov. Daje bilo samo malo ljudi, ki so šli č. g. na postajico sprejemat in da ni bilo niti občinskega predstojništva, je to pač najbrž „strammfortschrittlich“ dostojnost. Dopisun imenuje Jesenikovega Franca prvaškeg veleduha od pet do glave. Le-ta se pač čuti srečnega, da ni med tistimi zaslepljenimi ljudmi, kateri se vsedejo na vsak lim, ki ga jim štajercijanski nemčurji namažejo, kakor gimpelni na tičlak. Omenjeni tudi ni imel časa pri sprejemu zijala prodajati, ker je bil zaposlen s streljanjem. Prodajali pa so zijala iz vasi drugi, katere pa je dopisun previdno pregledal, ker so bili med njimi tudi najbrž taki, kateri dopisunove oslarije prakticirajo. Dalje kvasi dopisun, da so možnarji pokali, kakor bi bolhe klali. Čast komur čast! Nemčurski štajercijanci morajo biti v gospodarskem oziru, specieino v reji živalstva, črez vse napredni. Posrečilo se jim je letos zrediti bolhe do tako velike popolnosti, da pri smrčanju ene same poka, kakor bi z možnarji streljal! Ali ne bi jim k temu napredku čestitali?! Svetovati bi bilo, naj peljejo par takih na svetovno razstavo v Bruselj, kjer bi dobili gotovo častno diplomo in lepo nagrado. Kar se pa tiče hudobnega obrekovanja č. g. župnika, si bodo župljani, kateri še niso na glavo padli, že sami napravili sodbo. Da bode nemčurski „Štajerc“ in njegovi zvesti pobratimi v svoji zaslepljeni strasti dobre duhovnike, ki se trudijo z vsemi močmi za blagor ljudstva, vedno najgrše obrekovali, to je razumnim ljudem itak jasno kot beli dan.
Ukve. (Tukajšnje razmere.) Slabo navado imajo ljudje v naši okolici; pozdravljajo še zmiraj nemški, akoravno drugače slovenski govorijo. Zadnjič sem sedel z nekim nemškim so-drugom v neki gostilni; vsi došleci so pozdravili nemški, akoravno so potem slovenski govorili. Hitro mi je sodrug začel očitati, češ, glej takšni ste Slovenci. Dragi moj, sem mu rekel, glej to je delo naših šol, na katerih so večinoma učitelji Nemci ali nemčurji, katerim mrzi vse, kar je slovenskega, posebno slovenski pozdrav, in tako že otroke navajajo le na nemški pozdrav. In vi, ,.kratkovidni11 Nemci, hočete, da bi Slovenci naj bili s takimi šolami zadovoljni! Če kje prosimo ali zahtevamo slovensko šolo, pravite, da je to le volja „farjev“ in njih privržencev in imenujete nas hujskače, ščuvarje in vse mogoče! Mož mi je priznal, da se je pred nekaj leti ugnezdil tukaj tudi „Schulverein“, ker je dal nekaj za novo šolo; v znak hvaležnosti imajo skoro v vsaki gostilni nabiralnik za „Schulverein“. Predragi Slovenci, vzdramite se! Ne dajte se zasmehovati, ne pljuvajte v svojo lastno skledo! Tih opazovalec.
Zgornje Jezerce pri Vrbi. (Visok obisk) smo imeli tukaj na rojstni dan našega presvit-lega cesarja. Posetili so nas namreč visoki gostje iz Kostanj pod vodstvom gospoda nadučitelja Andreja Lesjaka, katerega so spremljali njegovi politični pristaši pd. Šilar, Bričej, Kurnik, Havar in Trefnarjev; čudom smo se čudili, da je obisk veljal našemu vrlemu rojaku pd. Sapotniku. Sicer se taki visoki obiski naznanijo, a kostanjški „Edelvolk“ ima čisto drugo dvorno šego nego navadni odličnjaki. Obisk je bil sicer napovedan na dan 16. avgusta ob 3. uri popoldne, a imenovani gospodje so obisk preložili na cesarjev god, ne da bi dotičnika, kateremu je poset veljal, obvestili o preložitvi, gotovo misleč, da je cesarjev rojstni dan najbolj pripraven za posel, katerega so hoteli s svojim obiskom združiti, in ker so gotovo kje slišali, da visoki gospodje pogostokrat pridejo ,,inkognito“, to se pravi nena-znanjeni. Torej si je visoka gospoda iz Kostanj tudi izbrala ta način obiska. Le škoda, da gospodarja ni bilo doma; bi ji gotovo hitro pokazal kje da je pot nazaj na Kostanje. — Kostanjčani potrebujejo namreč krav, in eden izmed imenovanih gospodov je izjavil, da mora na vsak način imeti dve molzni kravi. Kostajnški naprednjaki si v takem položaju hitro znajo pomagati iz zadrege; če potrebujejo kako kravo, hitro skličejo sejo leta 1908 izvoljenega občinskega odbora in ker vedo, da se našim vrlim odbornikom to klicanje že preneumno zdi, jim naložijo denarne globe, ktere pa našinci smatrajo kot krivične in
jih z lepa nočejo plačati. Pri vladi imajo „fort-šritlarji11 podporo in ker vedo, da smejo postopati najodurnejše, si hočejo zboljšati svoje gospodarsko stališče na konto naših odbornikov. Pa ne bo šlo, Jaka! Mesto s kravo se je morala nobel gospoda vrniti z dolgim nosom na slavne Kostanje. Možato se je držala pri tej priložnosti gospodinja Sapotnica; g. Lesjak radoveden vpraša, kaj da bi bilo, če bi prišel v torek, dne 16. t. m., kakor je bil naznanil? Gospodinja odgovori: „Bi koj prišli, bi pa videli.11 Za slovo so dobili pozdrav:	„Pa še pridite 16. avgusta 1910. leta.11
— Če bi se možakarjem posrečilo, izvesti eksekucijo, bi bil na Kostanjah gotovo ^frajbir11 in „hajlanje“ ter zbadanje našincev; eksekucijski stroški bi že toliko znesli, da bi se izplačalo porabiti že dne 20. majnika 1908. leta očejeno pipo. A tako je pa splavalo veselje, katerega so si hoteli privoščiti na letošnji cesarjev rojstni dan, po vodi. Vprašamo pa g. Lesjaka, ali mu ni znano, da je postavno prepovedana dražba na nedeljo ali praznik? Seveda porečete: Saj 18. avgust ni rdeč v koledarju. Odgovorimo pa tem naprednjakom na Kostanjah, da se oni sploh ne zmenijo za rdeče dneve v koledarju; najbolj še poznajo „plave“ pondeljke. 18. avgust pa je cela Avstrija slovesno praznovala in prepričani smo, da po celi Avstriji 'se ni dogodil slučaj, da bi se ta dan nadlegovali državljani z javno prisilno dražbo, kakor se je to zgodilo na Kostanjah. Radovedni smo, kaj bi se zgodilo slovenskemu županu, če bi kaj sličnega ukrenil na ta slavnostni avstrijski praznik?! Uvesti javno dražbeno prodajo pri možakarjih, ki so vsi nosili kot pridni vojaki, cesarjevo suknjo, kaj takšnega si sme dovoliti samo nemškonacionalen nadučitelj in zastopnik občine, gotovo v prepričanju, da s tem povzdigne patriotičen čut občanov davkoplačevalcev. Kaj pravi k temu politična in slavna c. kr. šolska oblast?! Gosp. c. kr. vladnega svetnika v Beljaku pa vprašamo kratko: „Kako dolgo še?!11
Gospodarske stvari.
Letošnje ogledovanje živine. — Obdarjanje plemenskih bikov, krav in brejih junic.
Osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe koroške je sklenil dne 2. julija t. j., porabiti za letošnja ogledovanja živine 30.000 kron iz državnih in deželnih prispevkov v svrho obdarjen)a dobrih plemenskih živali naših domačih govejih pasmin.
Namen ogledovanja živine je:
a)	Pospeševanje koroške živinoreje s tem, da se razstavljena živina premirja in na podlagi z javnim poukom živinrejce izobražuje v spoznavanju dobre živine in njenih znakov; h) da se določi dosedanji napredek v domači živinoreji;
c) priznavanje dobrih uspehov v vzgoji z oh-darjenjem in spodbujanje veselja do umne živinoreje.
Splošna ogledovanja in obdarjanja se bodo letos vršila v spodaj imenovanih krajih in ob navedenih časih:
A. V obsegu marijadvorske pasme: Splošno ogledovanje:
V	Wolfnitz 19. septembra ob 9. uri dopoldne, v Gospa Sveti 20. sept. ob 9. uri dopoldne,
v Dolini 21. sept. ob 9. uri dopoldne, v Svincu 26. sept. ob 1. uri popoldne, v Dobrlivasi 27. sept. ob 12. uri opoldne, v V-ovbrah 28. sept. ob 9. uri.
Obdarjenje bikov:
v Svincu 26. sept. ob 1. uri popoldne, v Dobrlivasi 27. sept. ob 12. uri opoldne, Splošno ogledovanje:
v Vovbrah 28. sept. ob 9. uri dopoldne, Obdarjenje bikov:!
v Labudu 10. oktobra ob 9. uri dopoldne, Splošno ogledovanje:
v št. Andražu 10. okt. ob 1. uri popoldne, Obdarjenje bikov:
v Št. Pavlu 11. okt. ob 9. uri dopoldne,
B. V obsegu belodolske pasme: Splošno ogledovanje:
V	Rožeku 30. septembra ob 10. uri dopoldne,
Obdarjenje bikov:
v Kožentavri 1. oktobra ob 9. uri dopoldne, v Šmohorju 17. okt. ob ll2lO. uri dopoldne.
Pri splošnem ogledovanju se bodo obdarjali:
a)	Plemenski biki, ki so bili že rabljeni ali se pa smejo kmalu rabiti;
b)	plemenske krave do petega teleta, priženejo naj se s celo rodovino;
c)	breje junice do tretjega leta;
d)	celi plemenski rodovi, najmanj osem glav, in sicer: 1 plemenski bik, 3 plemenske krave,
2 breje junice in 2 prvozobna teleta (junca
ali junice).
K obdarjenju bikov pa se smejo pripeljati samo rabljeni biki.
Živinorejci naj pripeljejo svoje govedo osna-ženo na navedeni dan in^ kraj vsaj eno uro pred začetkom ogledovanja. Živinske potovalne liste je seboj prinesti.
Obdarjale se bodo le čistokrvne živali, in sicer belodolske pasme na Zgornjem, marijadvorske pa na Spodnjem Koroškem, ki so lepega života, krepke postave in sposobne za mlekarjenje, meso ali delavno moč.
K ogledovanju se morajo pripeljati vsi v okraju stoječi podpirani biki, pa tudi nakupljeni, za katere se namerava prositi podpore.
Hranitev krme.
(Priobčil L. S oh off.)
Skoro pri vseh pridelkih se nam je obetalo letos, da jih bomo lahko in lepo, in kar bi bilo posebno dobro, veliko spravili pod streho. Toda slabo vreme nam je uničilo precej te nade, posebno kar se tiče spravljanja sena in detelje. Kjer pa se to ni tako hudo pripetilo, tam bo treba, da spravijo kmetje vse, kar se dà, da se bo vsaj ta mrvica krme, kar je je, dobro uporabila, ker živinorejci morajo gledati, da spravijo živinorejo ne samo na ono stališče, kjer je bila pred sušnim letom 1904, temveč kolikor mogoče še višje. Posledica tega bo, da se bo živina nakupovala za gospodarstvo, da bodo staje bolje napolnjene. Živina, ki se je prodajala v normalno dobrih letinah za vožnjo ali pa mesarjem, bo ostajala doma, da se bo ja lahko uporabil pridelek krme. Jalovina in teleta se ne bodo rivala mesarjem in tudi druga živina bo lahko ostala doma, ker bo zadosti klaje. Naslednja posledica tega bo, če se uresničijo naša domnevanja, podraženje živine, seveda temu sorazmerno. Podraženje živine pa ni nič drugega, kakor ponujanje in povpraševanje po isti, to ve vsakdo. Seveda se .bodo tedaj drugi krogi sklicevali na to, da so kmetje podražili živino, toda to nas ne sme niti najmanj ostrašiti.
In ravno zadnje nas sili k vprašanju, ali bi to naravno podraženje pospeševali ali pa iskali sredstva, ki bi vplivalo splošno dobro na kmeto-valstvo, ker, če mora kmet v dobrem letu kupiti živino drago, da lahko uporabi spravljeno pičo, naslednje leto pa jo mora vsled pomanjkanja iste pod ceno prodati, ni to nikakor dobičkanosno. Da se izogne kmetovalec vsemu temu, je najboljše, da začne misliti na shranitev krme. Vsa stvar pa obstoji v tem, da v dobrem letu ne proračuni vse krme za eno leto, temveč da to kolikor mogoče nategne, da shrani primeren odstotek tega leta za prihodnje leto. To delo se izplača že za vsakega posameznika, če bi pa to storila večina živinorejcev, bi bil to poseben uspeh za to leto. Ker smo torej nekaj krme založili za prihodnje leto, bo povpraševanje po živini manjše, kakor bi bilo, če bi računali kakor doslej z vsem pridelkom, in cena živine ne bo previsoka. Živinorejec se bo pa istočasno zavaroval za prihodnje leto, da ne bo cena padla tako nizko, kakor je bila navadno v suhih letih. To izenačenje cen bo dobro za kmeta, naj že nastopi kot kupec ali kot prodajalec, pa tudi za konzumenta, ki gleda, da se cene preveč ne spreminjajo. Znano je namreč, da podrobni prodajalci vsako priliko po-draženja porabijo v to, da njihove cene ne padajo sorazmerno s cenami podraženja, kar jim seveda donaša velik dobiček.
Če torej ohranimo vsako leto nekaj krme za vsako naslednje, bi se doseglo, če že ne vse, pa vsaj to, da v slabi letini ne trpi živinoreja preveč in da se v dobri ne povzdigne prejako, kar vpliva samoobsebiumevno na živinske cene.
Nastane pa tudi vprašanje, kaka krma se najboljše shranjuje, in kako daleč smemo v tem iti. Shranjuje se naj le taka klaja, ki ne trpi dosti vsled hranitbe — četrt do pol leta — ne na kakovosti in ne na množini. Za dalje kot je omenjeno, ne bo menda treba shranjevati krme, ker se mora prej stara krma polagati, predno začnemo z novo. Tukaj se pa mora še omeniti, da se mora shraniti vsaj toliko krme, da zadostuje in trpi črez začetek nove, ker se spravljanje nove krme tudi lahko zakasni, ali pa se nove ne sme takoj polagati iz tega ali onega vzroka.
Krma, ki se prenaša na vsako naslednje leto, se lahko deli v dva oddelka; taka krma, ki se navadno ne spravlja na trg in taka, ki jo lahko kupiš vsak trenotek. V prvi oddelek spada seno in slama, v drugi oddelek dajemo zrnje, suho rezanico, krompir, tropine in dr. Pri tem se moramo posebno ozreti po različnih slamali, tudi takih, ki se navadno rabijo za steljo ali pa se kar vržejo na smetišče. Vpeljatev posebnih kopic in kozolcev, do katerih ne more mokrota, bi bila
dobra na pravem mestu. Če v dobrem letu pustimo, recimo tri četrtine preostanka za porabo v prihodnjem letu ter v slabem letu pokrijemo le dve tretjini nedostatka s prihrankom, imamo sčasoma še vedno zalogo, ki je po kakovosti krme tudi lahko precejšna. Kako pa se v tem ne gospodari zapravljivo, je vprašanje. Ker se obrne cela stvar takorekoč v denar šele črez nekaj časa, je seveda obrestovanje, to je dobiček, na prvi videz manjši. Dobičkanosnejše so pa okoliščine, da se v obilnih letinah ne porabi toliko krme sorazmerno s slabo letino, ker se v slabem času vsa shranjena krma lahko boljše uporabi, kakor bi se to zgodilo, če bi jo porabili — skoro bi rekel nepotrebno — v letu, ki smo jo spravljali. Seveda gleda vsak tudi na to, da ni treba kupiti v krme bogati letini živinčeta predrago, in da mu ga ni treba v slabi letini prodati preceno.
Končno pa pripuščamo svoja izvajanja kmetom v blagohoten preudarek in v nadaljno raz-motrivanje.
Romarski vlak za slovenske mladeniče in mnže na sv. Vičarje !
Oglasilo se je dosti mož za Višarje in zato odide poseben vlak, ki ga priredi slov. kršč.-soc. „Zveza“
dne 27. in 28. augusta 1.1.
s sledečim sporedom:
27. avgusta	28. avgusta
odhod (dopoldne)	(popoldne) prihod
8. uri 45 m. i Spodnji Dravograd f 6. uri 27 m.
9.
9.
9.
9.
9.
10.
10.
10.
2.
8
36
47
56 19 34
57 2
Guštanj Prevalje Pliberk Metlova
Velikovec-Sinčaves
Rikarjaves
Grabštanj
Celovec
Žabnice
6.
5.
5.
5.
5.
5.
4.
4.
1.
15
2
40
31
18
7
57
34
15
Iz Žabnic ob 3. uri v procesiji. Ob 6. uri je slovesen sprejem, pozdravi v navzočnosti pre-vzvišenega knezoškofa dr. Antona Bonaventuro Jegliča sakristan o. Kerubin Tušek. — Zvečer pridiga prevzvišenega knezoškofa. 28. avgusta ob 7. uri slovesna sv. maša prevzvišenega knezoškofa, ob pol 9. uri velik mladeniški shod pod milim nebom na hribu. Kot govornik nastopijo prevzvišeni knezoškof in še drug govornik. Poje tudi poseben moški zbor. Ob pol 11. uri povratek.
Društveno gibanje.
Društvo „Gorotan“ ima svoj redni občni zbor dne 3. septembra t. 1. ob 2. uri popoldne v „Benediktinski kleti“.
Velikovec. Društvi „Lipa“ in podružnica «Slovenske Straže11 priredita v nedeljo, dne 4. septembra, ob 3. uri popoldne v «Narodnem domu11 cesarsko slavnost. Na sporedu je patriotičen govor, živa podoba, deklamacije, tamburanje in igra „Tri sestre11. Ker se cesarjeva osemdesetletnica silno redko obhaja, zato vabimo dru-štvenike in druge iz mesta in okolice, da se te redke slavnosti udeležijo v najobilnejšem številu. Prostovoljni darovi udeležencev se bodo naklonili revnim šolarjem.
Žitaravas. Tukajšnje kat. slov. izobraževalno društvo ,,Trta“ priredi v nedeljo, dne 4. kimavca t. L, svoje mesečno zborovanje v^ gostilni pri Kajšlnu (Novi «Narodni dom11) v Žitarivasi ob 3. uri popoldne. Na sporedu je govor, ustanovitev podružnice «Slovenske Straže11 in predstava šaloigre «Za letovišče11. Vstopnina za neude stojišča 20 vin., sedeži 40 vin. Sodelovali bodo tudi tamburaši. K najštevilnejši udeležbi vabi vse rodoljube od blizu in daleč odbor.
Slov. kat. izobraževalno društvo «Peca11 v Možici priredi svoje mesečno zborovanje v svojih prostorih na župnijskem skednju dne 4. septembra in ne 2 1. avgusta, kakor je bilo naznanjeno, ob 3. uri popoldne, s sledečim sporedom:	1. Govor (govori govornik
iz Celovca). 2. Igre: «Črevljar11, «Marijin otrok11. Med igranjem poje moški in mešan zbor. Vstopnina: Stojišča 20 vin., sedeži 40 vin. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Katol. slov. izobraževalno društvo v Pliberku preloži igro «Dve materi11 na nedeljo, dne 2 8. avgusta. Uprizori se ob uri popoldne pri Likebu v Dobu. Vstopnina za sedeže
sprejemajo za napravo lastnega, prepotrebnega, odra.	Odbor.
Melviče. Izobraževalno društvo Brdo na Žili priredi v nedeljo, 28. avgusta, ob 3. uri pri Tre-bišniku v Melvičah shod. Na dnevnem redu je poučen govor in igra «Čevljar11.
Politične vesti.
Shod nemške svobodomiselne stranke.
Shod nemške svobodomiselne stranke v Celovcu je defenitivno določen za 24. in 25. september.
Književnost.
Ravnokar je izšla v založništvu v Ljubljani «Družinska pratika11 za leto 1911. z zelo raznovrstno zanimivo vsebino ter mnogimi, letos posebno izbranimi slikami. Dobiva se od sedaj nadalje v vseh trgovinah. Cena 24 vin. izvod, po pošti 10 vin. več. Kdor bi je ne mogel dobiti pri domačem trgovcu, naj si jo naroči v Ljubljani pri «Katoliški bukvami'1 ali pa v prodajalni «Katoliškega tiskovnega društva11. Zahtevajte povsod le «Družinsko pratiko11 s podobo svete Družine. Razprodajalci dobe znaten popust.
Cerkvene vesti.
Prestave pri čč. oo. kapucinih. Celje: Jos. Lapuh k Sv. Križu na Goriškem. Lipnica: Kerub Koller in Plač. P a ar v Volšperg. Knit-telfeld: Tadej Ranftl v Celovec kot katehet. Murau: Gotfr. Vojteh v Lipnico. Celovec: Ciril Goričan v Lipnico kot vikar in lektor; An-zelm Eberhard v Volšperg kot katehet in pridigar. Volšperg: Tomaž Puff vKnittelfeld; Ana-klet Waltl v Murau. Sv. Križ na Goriškem: Filip Zemljič v Škofjo Loko. Gorica; Odilon Mekinda v Celje.
Najmja trgovina z oblačilnim blagom v Celovcu. _______________________________
Zaradi poznejše oddaje trgovine redka prilika: Akoravno se je zadnji čas blago silno podražilo in se bo še veliko podražilo, prodajam od 10. februarja 1910 začenši blaga za več kot 250.000 kron pod tovarniško ceno. Za trgovce in krošnjarje, krojače in šivilje še poseben popust. Prosim za obilni obisk. Z odličnim spoštovanjem
Hnfon Renko, posestnih,
ogel Kramerjeve ulice in Novi trg v Celovcu.
Kaj je novega po svetu.
Na kranjski kmetijski šoli na Grmu se
prične celoletna in zimska šola novembra meseca. Za kranjske mladeniče je razpisanih 20 prostih mest Plačujoči učenci plačujejo v letni šoli 300 kron na leto, v zimskem tečaju pa 150 kron. Prošnje za sprejem in za ustanove je poslati ravnateljstvu imenovane šole do 15. septembra t. 1. Tam se dobe tudi natančnejša pojasnila.
Vlada ni potrdila Hribarja za župana.
Vlada ni potrdila Ivana Hribarja ljubljanskim županom, kljub temu, da je bil prej že petkrat potrjen kot župan. To je tembolj čudno, ker ste se obe stranki zavzeli odločno za potrditev. Podžupan dr. Ivan Tavčar je bil telegrafično poklican na deželno predsedništvo, kjer mu je bil izročen dekret z vsebino, da cesar ni potrdil Hribarja za župana. Zakaj vlada ni priporočala cesarju potrditve, o tem ljubljanski listi ne poročajo ničesar.
Gorenjsko katoliško-narodno dijaštvo si je ustanovilo 'dne 14. avgusta na Jesenicah podružnico «Slov. Dijaške Zveze za Gorenjsko11, sad dosedanjega dela katoliško-narodnih dijakov na Gorenjskem. Ker ta organizacija raztegne po moči svoje delovanje tudi na Koroško, dovolite, da tudi «Mir11 prinese o njej kratko poročilo. Njen namen je združiti gorenjske dijake v močno organizacijo, da tem lažje in z večjim uspehom delujejo z ustanavljanjem knjižnic, predavanji in prirejanjem ljudskih iger za izobrazbo in okrepitev slovenskega ljudstva na Gorenjskem, Koroškem in kolikor bo mogoče tudi na Goriškem. Roko v roki z gorenjskimi «Orli11 hoče gorenjski dijak, akademik kot bogoslovec širiti versko
obmejnih krajih. Ustanovni shod je uspel nad vse krasno. Črez 100 dijakov je prihitelo 14. avgusta na Jesenice, ki so nas praznično odete v zastave pozdravilie kot mile goste. Po pozdravnem govoru predsednika «Slov. kat. delavskega društva,11 g. Iv. Krivica na kolodvoru se je pomikal sprevod na čelu vrli jeseniški «Orli11 in zastopniki gorenjskih telovadnih odsekov v jeseniško cerkev, kjer je daroval tovariš novo-mašnik Klopčič sv. mašo, veleč. gosp. župnik Skubic nas je pa z vznešenimi besedami v krasnem cerkvenem govoru navduševal za verske in narodne ideale. Po dokončanem cerkvenem opravilu se je vršilo zborovanje v «Delavskem domu11, katero so pozdravili preblag, g. Iv. Krivic, brat Žen, načelnik jeseniškega telovadnega odseka, veleč, gospa Savinškova, predsednica «Slov. kat. del. žen. dr.“, preč g. župnik Skubic, ki prebere došlo brzojavko našega prevzvišenega knezoškofa Ant. Bonaventure in br. Matija Mikel kot predsednik radovljiškega okrožja telovadnih odsekov. Nato je sledilo dvoje zanimivih predavanj tov. cand. iur. J. Mohoriča: „0 namenu in pomenu gorenjske S. D. Z.11 in tov. teol. M. Vilfana: «Katoliški laik in verska ideja.11 Ko na poziv predsednika tov. dipl. eksp. acad. Avsenek prebere pravila, se voli novi odbor, s čemer se zaključi dopoldansko zborovanje. Nad vse krasna pa je bila popoldne ob 4. uri telovadba jeseniških «Orlov11 in gorenjskih telovadnih odsekov, ki so izvajali vse vaje z nepričakovano fineso in dovršenostjo. Zvečer nam je predsednik «Danice'1, tov. phil. Lovro Sušnik, jasno obrazložil razvoj katoliškonarodnega dijaštva, nakar je sledila Borštnikova narodna igra «Stari Ilija11, ki je uspela tako krasno, da je bilo ž njo zadovoljno občinstvo pa tudi društveni blagajnik. Tako je minul dan vslavlja, na katerem smo videli stopati naše dijaštvo združeno z našimi vrlimi «Orli11, ki se ne strašijo javno nastopiti in priseči zvestobo idealom poštene gorenjske matere.
Slavna zmaga Slovencev v celjski občini. Pri občinskih volitvah v celjski okolici so zmagali Slovenci na celi črti. V III. razredu z večino 364 glasov (Slovenci 507 glasov, nemškutaji 143 glasov), v II. razredu z večino 15 glasov (Slovenci 52 glasov, nemškutarji 37 glasov), v
1.	razredu z večino l glasa (Slovenci 13 glasov, protestanti in nemškutarji 12 glasov). Nepopisno veselje vlada po celi celjski okolici. To veselje deli pa tudi cela Sloveuija. Zmagala je pravica nad krivico, poštenost in vera nad brezverstvom in brezdomovinstvom. Živeli vrli borilci!
«Slovenski dom11 v Št. liju v Slovenskih goricah se slovesno otvori v četrtek, dne 8. septembra s sporedom: Ob 722. uri popoldne sprejem došlih gostov na kolodvoru, vhod v Št. Ilj. Ob
2.	uri popoldne večernice, po večernicah slovesno blagoslovljenje «Doma11. Po blagoslovljenju se začne ljudska veselica z godbo, petjem, govori, raznimi zabavami. Slavnostni govor govori predsednik «Slov. Straže11 v Ljubljani, deželni odbornik g. prof. Evg. Jarc. Pri slavnosti svira znana spodnještajerska godba. Nastopijo telovadci «Orli11, sodelovalo bo več pevskih zborov.
Razglednice v spomin Stanku Vrazu je izdalo «Zgodovinsko društvo11. Razglednice predstavljajo alegorično sliko: Jugoslovani se klanjajo Stanku Vrazu. Hrvaška in slovenska vila držita pesnikovo sliko, okrašeno s palmovimi vejami in lipovim cvetjem. Ob vznožju slike sede geniji, hrvaške in slovenske vile, ob straneh pa Jugoslovani, Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari v narodnih nošah. Dobe se pri «Zgodovinskem društvu11 v Mariboru komad po 10 vinarjev, pri večjih naročilih primeren popust.
Kolera je začela razsajati po Italiji.
Kolesarsko društvo «Gorica" v Gorici priredi v nedeljo, dne 11. septembra 1910, v proslavo ISletnice svojega obstanka cestno dirko za «Jugoslovansko prvenstvo za 1. 1910.“ na progi Lj ubij ana-Gorica. Odhod iz Ljubljane ob 6. uri zjutraj. Daljava 121 km. Maksimalna vožnja 5 ur. Nagrad je 6. Vsak zmagovalec dobi še krasno umetniško izdelano diplomo. — Vsak došli dirkač v maksimalnem času dobi malo srebrno svetinjo in diplomo. — Ob 11 Va uri dopoldne se vrši kongres vseh jugoslovanskih kolesarskih društev v veliki dvorani hotela «Zlati jelen11. Popoldne ob 3 Va uri pričetek dirk na goriškem dirkališču Velodrom. I. dirka juniorjev 3 kroge = 1000 m. II. društvena dirka «Gorica11 3 kroge = 1000 m. III. društvena dirka «Vrtojba11 3 kroge = 1000 m. IV. dirka «Goriške kolesarske zveze11 6 krogov = 2000 m. V. dirka hitrosti, en krog = 333 m. 1 nagrada. VI. dirka gostov, 6 krogov = 2000 m. VII. dirka: Borba za Jugoslo-
Hranilne vloge	Avstr, hranilno, kreditno in stavbeno	društvo	Domači hranilniki
se obrestujejo po 5°/0.	reg. zadr. z omej. por.	Državna	se oddajajo brezplačno.
Izdaja hranilnih znamk.	Centrala Dunaj, VI., Theobaldgasse 4.	kontrola.	
vansko prvenstvo na dirkališču za 1. 1910. deset krogov = 3333 m. — Vsaka dirka ima tri nagrade. Poleg tega dobi še vsak zmagovalec diplomo. Ob 6. uri zvečer se vrši razdelitev nagrad. Na to se prične velika ljudska veselica z godbo, petjem, plesom itd. Prijave za dirke naj se pošlje na društvenega predsednika gosp. Rudolfa Drufovko, Gorica, Gosposka ulica 3. Natančen vspored bo na razpolago na veseliščnem prostoru. Odbor.
rilo !
5rhirbt-0U0 milo je prouo samo z imenom
SdiM”
in z znamko „1 2 \ e n“.
Gradec. (Krasna nemška kultura.) V sredo, dne 17. t. m. zvečer, se je zopet pokazalo, da je v Gradcu doma čisto posebne vrste kultura. Kakor je v večjih mestih po vsej širni Avstriji navada, so priredili tudi v Gradcu na predvečer cesarjevega rojstnega dneva bakljado. K temu sprevodu so „ausrukali“ tudi vsi graški „pilharji“ in „plattenbruderji“, ali po slovenskem takoime-novani anarhisti. Cele stotnije teh anarhistov je korakalo pred sprevodom in za sprevodom. Pri tem so kričali, hajlali, tulili, žvižgali in uganjali svinjarije, katerih je zmožen le kak najnovejši laški ali pa francoski anarhist. Pa to še ni bilo dovolj. Napadali so tudi na ulicah ljudi. Ob strani ulic po trotoarjih so stale večinoma radovedne ženske z otroki ter gledale sprevod. Ko pridrvi ta garda v njihovo bližino, so se zaletavali v ženske in otroke, metali jih po trotoarju kar na kupe ter jih teptali in hodili po njih. Več žensk in otrok je bilo vsled tega poškodovanih. Vse to anarhistično divjanje in tuljenje je izglodalo tako, kakor da bi bile vse afrikanske divje zverine pobegnile iz puščave in pridrvile v kulturni vsenemški Gradec ter tam tako po ulicah tulile in razsajale. Graška policija, katere je menda vse skupaj za eno mizo, ni mogla ukrotiti te razdivjane tolpe. Tako se obnašajo Nemci v Gradcu.
Čehi na Dunaju. ^Na Dunaju je najmanj 400.000 živih Čehov in Čehinj! Tako poroča sam nemški narodni svet za Dunaj in Nižje Avstrijo! Toliko so ti gospodje našteli Čehov na podlagi uradnih podatkov. Torej jih je nemški dihur pri zadnjem ljudskem štetju požrl najmanj dve tretjini, Čehi sami pa se niso nič posebno urezali, ko so našteli okrog 600.000 svojih rojakov. Dunaj šteje več Čehov nego Praga sama in je zato res največje češko mesto. To sicer hudo grize Nemce,
če Čehi Dunaj zovejo svoje največje mesto — pa je res tako in bo vsako leto bolj češko. Že zdaj ima torej Dunaj toliko Čehov, kolikor ima Štajerska Slovencev, samo, da so raztreseni po celem cesarskem mestu. V nekaterih okrajih jih je posebno mnogo, na pr. v Favoritih nad petinko, v Brigittenau 12'5 °/p- Med rokodelskimi vajenci, ki morajo pohajati v pripravljalni razred rokodelske šole, je le dobra tretjina nemških fantov, skoraj dve tretjini sta pa češki. In iz teh fantičev se bo pomnožil rokodelski stan dunajski! Kar zebe Nemce, če pomislijo, da bodo njih otrokom in vnukom hlačice in čeveljčke delali — češki mojstri, rogljičke in žemeljce pekli — češki peki itd. Res grozno — pa ne za Čehe! Čemu so torej neki skovali tiste nove postave, s katerimi hočejo obvarovati Dunaj pred Čehi ? Popihnil bo češki veter in raznesel mrtve črke teh modrih, strupenih postav na vse strani.
Požar na bruseljski svetovni razstavi. V razstavnem poslopju je nastal požar, ki je napravil velikansko škodo. Veliko industrijsko razstavno poslopje je popolnoma uničeno, samo dragocenosti in dijamanti, ki so bili zaprti v močnih železnih blagajnah, so se rešili. V francoskem oddelku so uničena vsa živila in mnogo drugih dragocenosti. Paviljon mesta Ponza je zgorel, vendar se je posrečilo rešiti nekaj dragocenejših predmetov. Od angleškega oddelka je ostalo samo nekaj predmetov brez posebne vrednosti. Vrednost uničenih umetnin je velika. Samo zgorelo starodavno pohištvo je bilo vredno 5 milijonov frankov, kot trdijo razstavni uradniki. Škoda v italijanskem oddelku je večja kot se je mislilo s početka. Pri rešilnih delih so poškodovali številne umetnine. Dva uradnika razstave pogrešajo. Iščejo njune ostanke med razvalinami. Največje izgube imajo mali razstavljalci z zneski 3000 do 5000 frankov. Nihče izmed teh ni bil zavarovan. Vsi inozemski poslaniki so izrekli v imenu svojih vladarjev sožalje bruseljski vladi. Izostali niso pri tem tudi župani vseh velikih mest. Sedaj že popravljajo zgorele predmete v francoskem in italijanskem oddelku, kjer bodo zopet uredili razstavo.
Loterijske številke 20. avgusta 1910: Gradec 10 42 82 45 43 Dunaj	22 29 32 45 62
Tržne cene v Celovcu
18. avgusta 1910 po uradnem razglasu :
Blago			100 kg				80 1	itro v ren)
			od		do		(bi	
			K	V	K	v	K	| V
Pšenica . . . .			_		21		13	
Rž				15	80	16	70	9	30
Ječmen . . . .											
Ajda				—	—	—	—	—		 ’
Oves				14	50	17			5	62
Proso 									
Pšeno . . . .														
Turščica ....			—			27	25	17	80
Leča				—										
Fižola rdeča . .								
Repica (krompir) .			—	—	5			2	30
Deteljno seme . .			—	—								
Seno, sladko . .			5	50	6	20				
„ kislo . . .			3	—	4						
Slama ....			3	—	4						
Zelnate glave po 100 kosov								
Kepa, ena vreča .			—	—	—	—	—	—
Mleko, 1 liter .					24			26				
Smetana, 1	„			—	60	1	20	—	—
Maslo (goveje)	. 1 leg		3	—	3	20	—	—
Surovo maslo (pntar), 1			3	—	3	40	—	—
Slanina (Špeh), povoj., 1		n	2	40	2	80	—	—
„	„ surova, 1			2	10	2	20	—		■
Svinjska mast	. 1	v	2	20	2	40	—	—
Jajca, 1 par .	.			—	14	—	16	—	—
Piščeta, 1 „	. .			2	40	2	80	—	—
Race				4	—	4	60	—	—
Kopuni, 1 „	. .								
30 era drva, trda,	1 7/	i2 .	3	—	3	40	—	—
30 „	„ mehka,	l ,		2	70	2	90	—	—
	Počrea		100 kilo		gramov			
Živina			živevage		zaklana		1	■f
	od	do	od |	do	od |	do	•a	1
		V	k r	o n	a h		Oh	0-
Konji									
Biki		—	—		 1					
Voli, pitani . .	324	410	80	88	—	—	14	10
„ za vožnjo	310	470	—	—	—	—	15	8
Junci		260	312	—	—	—	—	8	4
Krave ....	242	420	72	76	—	—	71	29
Telice		224	—	—	—	—	—	2	1
Svinje, pitane . .								
Praseta, plemena	24	72	—	—	—	—	180	124
Ovce									
Pristaši, zaupniki, širite ..Mir"!
Naznanilo.
Hranilnica in posojilnica v St. Janžu v Rožni dolini bode naročila dva vagona
Jomoževe žlindre/'
katero odda svojim udom po nekoliko znižani ceni.
Naročila udov se sprejemajo do konca meseca septembra t. 1. ob uradnih urah v posojil-nični pisarni.
Na poznejše zahteve se ne bode oziralo.
Načelstuo.
Lovske puške
Prva borovska orožnotovarniška družba
Peter Wernig,
družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
se proda naj dražje Manče-mlinu. Nakup vsaki dan v skladišču: Celovec, Heuplatz štev. 17.
Superfosfat
mineralno in animalično, najbolj priznano, najbolj zanesljivo in najcenejše gnojilno sredstvo fosforove kisline
za usako zemljo.
Vsebina strogo zajamčena. Zajamčen najhitrejši učinek, najboljši uspehi.
Za pomladansko obdelouanje neogibno polreben.
Dalje
amoniakDue, kalijeve in soli-tarjeue snperfosfate
odpošiljajo vse
tovarne umetnih gnojil, trgovci, poljedelske zadruge in društva.
Pisarna: Praga, Prikopi 17.
jniin naprodaj
ob veliki cesti blizu trga s tovarno, kjer dela do 500 mož. Mlin je na tri tečaje, ima stalno vodo in je pri hiši tudi pekarija s štirimi sobami. Zraven mlina je hlev in kotci za svinje, drvarnica in šupa za vozove ter dva velika vrta. Proda se zaradi odpotovanja. Več pove Marija Puškarič, mlinarica v Brdinah, pošta Guštanj, Koroško.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke o Celoocn
Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni fond K 300.000.
Denarns vloge obrestujemo po
od dno vlogo do dno vzdlga.
Koloduersha cesta Steu. 27.
Zamenjuje in eskomptuje Izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurznl izgubi.
Vlnkulnje in devlnknluje vojaške ženltninske kavoije.
=1 Sskompt in inkasso menic. — JBorzna naročita. =
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstu in Sarajevu.
Tnrške srečke. Sest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 8'— za kom. Tiske srečke s 40/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10’— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Mihalek. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.