Poštnimi plačana v gotovini Centi 2 Din OPERA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V UUBUAN11932 33 MANON Premijera 19. novembra 1932 IZHAJA 2A VSAKO PREMIJERO UREDNIK: N. BRAVNIČAR LJUBLJANA. MIKLOŠIČEVA C. 34/11 TELEFON 24-63 FRANCOSKI. ANGLEŠKI PLAŠČI SEZONA 1932/33 OPERA ŠTEVILKA 5 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 19. novembra 1932 Jules Massenet 1 Jules Massenet: „Manon“ Francoski skladatelj Jules Massenet je bil rojen 12. maja 184*2. v Montaudu pri St. Etienneju (Loire). Glasbeno izobrazbo je dobil na pariškem konservatoriju pri Laurentu (klavir), pri Baziniju in Reberju (harmonija) in A. Thomasu (kompozicija). L. 1863. je bil odlikovan za kantato »David Rizzioc z rimsko nagrado, 15 let pozneje pa je bil imenovan naslednikom Bazi-nija za profesorja skladbe na konservatoriju. Med njegove učence spadajo znameniti skladatelji: Debussy, Charpentier, Pierne, Leroux, Vidal in tudi hrvaški dirigent Faller. Umrl je v Parizu, sedemdeset let star, 13. avgusta 1912. * Massenet je pri nas dobro znan; skoraj vsa njegova najznačilnejša dela so bila izvajana na odru slovenske opere. Kmalu po vojni so bile uprizorjene Manon, Tliais, Werther in operni misterij Žongler naše gospe Svete. Manon prihaja sedai tretjič na naš oder. Prvič pod taktirko bivšega ravnatelja Fr. Rukavina, drugič pod ravnateljem M. Poličem in sedaj v novi režiji Cirila Debevca in pod taktirko Nika Štritofa. * Massenet je napisal preko trideset opernih del, vendar so se samo omenjene štiri močnejše uevljavile in šle tudi preko francoske meje. Največjo priljubljenost pa uživa doma in v tujini Manon, ki je premagala z lahkoto konkurenco Halevva, Kleinmichla in celo Puccinija, ki so vsi trije zložili vsak svojo Manon na isti Abbe Prevostov siže. Za Massenetovo Manon sta napisala tekst Henri Meilhac in Philippe Gille. Prva uprizoritev je bila v Parizu 1. 1884. V dveh desetletjih je doživela na pariški Opera comique 500 predstav. Najslavnejše pevke in pevci so se trgali za hvaležne vloge Manon in Chevalierja des Grieuxa. Gracijozna, mehka, šarmantna in plesno zanosita glasba, polna primitivno lepih melodij in kantilen ter nežne orkestrske barvitosti je osvojila poslušalce, in zato je bil razumljiv njen takratni ognomni uspeh. * Massenet ni bil glasbenik, katerega vstvaritve segajo in oplajajo daleč v bodočnost. Nikdar ni iskal drznih novih stilističnih možnosti ali novih zvokovnih vrednot. Slog njegove glasbe, posebno njegov operni slog (če izvzamemo Wertherja), popolnoma zanemarja karakteristiko. Zaključene glasbene oblike so v njegovih operah le slučajni pojavi. Mojster pa je v nežni, z najskromnejšimi sredstvi doseženi svojevrstni barvitosti orkestra in v varčnosti ter subtilni ekonomiji, s katero je znal uporabiti in izpresti svoje domisleke. Malokdo je znal iz malega toliko narediti, ne da bi utrujal in dolgočasil, kakor Massenet. Njegove opere so ganljiva razvedrila in prijetno zabavna. Čeprav nam ne ostavijo globljega in močnejšega vtisa, moramo priznati, da je redko kedo vstvarjal to vrsto umetnosti s tolikim okusom, kakor Massenet. Vsebina opere „Manon“ I. slika. V neki gostilni v Amiensu najde Lescaut svojo sestrično Manon. Medtem ko je skrbel bratranec za prtljago, se ji je približal zakupnik Guillot in je skušal prav neokretno pridobiti naklonjenost Manon z denarjem. Ona je bila ravno na potu v samostan, začne pa oklevati v svojem sklepu, posebno ko ugleda družbo veselih in lepo oblečenih dam. — Chevalier de Grieux je zamudil diligence in ko se ustavi pred gostilno, zagleda mlado deklico, ki ga očara s svojo ljubkostjo in se ji približa. V ognju ljubezni jo pridobi za življenje polno veselja, bleska in sreče. Odpelje jo v Pariz v Guillotovi kočiji. II. s 1 i k a. Chevalier des Grieux in Manon na svojem domu. Manon, nepreračunljiva v čuvstvih in željah, hrepeni iz lepega miru domačije v nemir velikega življenja. Druga slika je idila dveh zaljubljencev, ki jih moti edino le misel, da vse to lepo življenje ne more trajali večno. Des Grieuxjev sen po mirnem in čarobnem življenju s svojo ljubico, pa je nenadoma pretrgan. Guillot in Bretignv ga po očetovem naročilu nenadoma napadeta in odpeljeta. III. slika. Ljudsko slavje, ki ga je priredil Guillot veliki dami Manon in njenemu ljubimcu Bretignyju. Manon poje napitnico veselju življenja. Vsa je razposajena in lahkomišljena. Manon izve iz pogovora Chevalierljevega očeta, da je šel njegov sin iz obupa za duhovnika. Manon zbeži iz plesa (IV. slika) v St. Sulpice, kjer najde v cerkvi des Grieuxja. Manon ne odneha, dokler njiju ljubezen znova ne vzplamti. V. slika. V nekem transsylvanskem hotelu. Des Grieuxja nagovori Lescaut naj poskusi s hazardno igro, da bi prišel do sredstev, ki jih rabi Manon za udobno življenje. Guillot, ki izgublja pri igri, ga obdolži sleparije. V dvorano udre policija in aretira na očetov ukaz Manon in Chevalierja. Naknadno reši oče svojega sina te sramote, toda Manon odpeljejo, da bi jo deportirali kot izgubljeno deklico in naložijo vso krivdo na njena pleča. Des Grieux pa je ne zapusti, temveč jo skuša rešiti. VI. slika. Na glavni cesti proti Le Havru. Manon peljejo vojaki v deportacijo. Njen bratranec Lescaut podkupi vojake in jo pripelje des Grieuxju. Kljub Guillotovi intrigi, ki ju je hotel iz maščevanja razdružiti, umre Manon v naročju svojega dragega, pregnana in odtrgana od življenja in sreče. * 3 „Nova“ Smetanova opera Na dunajski Ljudski operi pripravljajo »novo Smetanovo opero Najlepša v vasi« (»Vaška krasotica«), za katero je napisal libreto Viljem Sterk. Smetanove opere so postale pred kratkim svobodne tantijem in sedaj skušajo trgovci izrabiti priliko, da iztisnejo čim več denarja iz Smetanove duševne zapuščine. Za libreto Viljema Sterka so pobrali lepe arije in glasbene točke iz manj znanih Smetanovih oper (iz »Tajnosti«, Dveh vdov«, Poljuba itd.) in sfabricirali po vzorcu »Treh mladenk novo opero, ki bo prišla na svitlo bržčas že ta mesec. Razno Kurt Weill, skladatelj »Beraške opere« in »Car se da fotografirati«, dela skupno s pisateljem Georgom Kaiserjem ljudsko igro z glasbo, ki bo uprizorjena še to leto v nekem berlinskem gledališču. * Ernst Krenek, avtor »Jonnyja«, je dokončal libreto nove opere, ki bo obravnavala snov iz življenja Karla V. Krenek že komponira svojo novo stvar in bo bržčas že prihodnje leto gotova. * Arthur Honegger, švicarsko-francoski skladatelj, avtor simfonične pesnitve »Pacific«, ki smo jo slišali tudi v Ljubljani, je podal roko lahki muzi: njegova opereta . Doživljaji kralja Pau-sole« je doživela pri premieri v Genfu neoporečen uspeh. Libreto je napisal po Pierre Lonvsjevem romanu Albert Wil-lemetz. * Režiser Meyerhold pripravlja v Leningradu inscenacijo Hindemithovih: »Dnevnik novosti« v Malem teatru in v nemškem jeziku. * Maksim Gorki je obhajal 12. septembra 401etni jubilej pisateljskega dela. 12. septembra 1892 je namreč izšla v Tifliškem časopisu »Kavkaz« njegova prva pripovedka »Makar Cudra«. Ob tej priliki bo v Rusiji več slavnostnih prireditev: Vahtangov teater v Moskvi uprizori na jubilejni dan premiero nove Gor-kijeve igre "Igor Buličev in drugi«; Moskovski mali teater pa njegove »Sovražnike« v novi režiji in inscenaciji. Državno založništvo pripravlja novo izdajo vseh Gorkijevih del. Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: M. Bravničar. - Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani. 4 RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI cAiICnyKo /loflJtS Ljubljana, Harijin trg - Tel. 3456 I MElNL-ova KAVA MA^ON Dirigent: N. Štritof. Opera v štirih dejanjih fšestih slikah) Manon Lescaut Pousette . . Javotte Rosette Chevalier des Grieux Grof des Grieux . . Lescaut, Garde du Corps, bra Guillot de Morfontaine Bretigny T. gardist TI. gardist Sergeant Blagajna se odpre ob pol 20. Parter: Sedeži 1. vrste II. - III. vrste . IV.-VI. . . Vil.-IX. . . X. » XI. Lote Lože v parterju I. reda 1 - 5 . 6-9 Predpisana taksa za p«1*1 VSTOPNICE s« dobivajo v predprodaji pri glottalllkl b'8* . . Din 48- 42- 37 50 33 50 29 50 26-50 « • » 158 — • ♦» 158 — ■ 188-- t kanone Madalim lozni *e Din 27 Balkon: I. vrst* Meilhac in F. Gille. Uglasbil J. Massenet. Režiser: C. Debevec Z. Gjungjenac-Gavella I. Ribičeva F. Golobova N. Španova J. Gostič J. Betetto V. Janko J. Rus S. Magolič M. Škabar T. Mencin A. Perko Meščani, meščanke, po™i *°saci, postiljoni, vojaki. I. slika se vrši na dvorišču gostilne v Amiensu, II. v stanov®6^ Grieuxa v Parizu, III. Cours ia Reine, IV. v seminaru St. Sulpice, V. v hotelu T®ailija, VI. na cesti v Havre. '*Qtek ob 20. Konec ob 23. 2650 „ 2150 .. 16 50 „ 2150 „ 16-50 je vračunana v cenah Sedeži 1. vrste . . Din 15’— - u. . . . „ 1250 .. III . „ 12-50 IV . .. 10-50 „ V . 10-50 Stojiš že . . . .. 4-50 Dijaško stojišče . . 7 50 pel 1. In od S. de S. ure O RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI l»/KO /TOV' Bonboni, čokolade, bonbonijere, pecivo, sadni soki, marmelade ^ SUMI LJUBLJANA, GRADIŠČE 7-9 Tovarniška zaloga Vedno sveže blago Nizke cene