NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA DS 249 869 iiiiiiniiiiii 197601133 COBISS S » Sv. Ciril in M e tu d 1 za nas Boga prosita. 186 3 : ' Tisk Karla.Belimaima VPra-ze. ^učUlno obhajil v čast m Cirilu in Metodu 4 o < 5° 0 Razglas tisučletnega obhajila sv. Cirila in Metoda. Letos je ravno tisuč ali jezero let, ko sta sveti Ciril in Metod slovanske narode k ka- tolški veri spreobernila. Kako imenitno leto, kako važna zgodba! Vsako slovensko serce čuti terdno dolžnost, večnemu Bogu se zahva¬ liti, ki smo v njegovem vsmi^jenem djanji po sv. aposteljnih Cirilu in Metodu edino zveličavno katolško vero prejeli, in skoz celih tisuč let čisto ohranili. Toraj pa se tudi v slovanskih deželah velike priprave delajo, da bi se spomin te prevažne zgodbe povsod ko¬ liko mogoče veličastno obhajal. Tudi od našega presvetlega knezo-škofa je ukazano, da se ta tisučletnica zložno z drugimi Slovani v osmini ed 5. —12. Julija po celi škofiji slovesno praznovati ima. Ukazali so, da naj se k povzdigi te svečanosti ob začetku in na koncu pri vseh cerkvah eno uro z vsemi * — 4 — zvonovi zvoni, in tudi božja služba v tem času bolj slovesno kakor navadno opravlja. Tudi so sv. Oče Piji IX. po prošnji svetlega škofa za to svečanost popolnoma odpustke podelili, kterih se vsi verni vdeležiti zamorejo, kteri v zgoraj imenovani osmini svete zakra¬ mente pokore in rešnega Telesa vredno prejmejo, in kteri bodi den ktero koli za očitno božjo službo odločeno cerkvo Lavan finske škofije obišejo, in tam na namembo sv. Očeta vsaj pet očenašev, pet češenib Marij in vero pobožno molijo. Znajo pa se ti odpustki tudi vernim dušam v pomoč oberniti. Zgodovina sv, Cirila in Metoda. Da bote dragi Slovenci velik pomen te tisočletnice bolj razumeli, in večnemu Bogu toliko večo hvalo dajali, pristavim tukaj kratko zgodovino sv. Cirila in Metoda. Bila sta namreč ta dva brata, rojena v Solunjah na Gerčkem, ter slovanski jezik dobro znala, ker se je tam takrat veliko po slovansko govorilo, Njih oče, po imenu Leon, je bil — 5 ~ starosta tega mesta ter je svoja sina v glavno mesto Carigrad v visoke šole poslal. Pre¬ lepo sta se tam učila, pa tudi vsa goreča sta bila za božjo čast in zveličanje duš; vredna da se postavita v duhovni stan. Toraj pa so nju tudi kmalu po doveršenih šolah mešnika posvetili, in leta 833 v vinograd gospodov poslali, oznanjevat svete vere: sv, Cirila k Kozarom, tatarskemu rodu na brego vik černega morja; sv. Metoda pa k Bulgarom. slovanskemu narodu v danešni turski zemlji Srečno sta spreoberuila vladal j e in ljudstva teh dežel k katolški veri; in sv. Ciril je tudi tako srečen bil, tamkaj najti telo sv. Klemena, rimskega papeža, ki je od cesarja Trajana tj e prognan in za vero mučen bil. Gospodovali pa so ob tem času po širo¬ kih slovanskih deržavah trije mogočni knezi, Ratislav, Svatopluk in Koeel. Skerbni za zveličansko vero in kristiansko omiko svojih podložnih so poslali sporočnika v Carigrad kgerčkemucesarjn Mihaelu III. prosit rekoč: „Naša deržava seje pokristjanila, pa učenikov nemamo, kteri bi nas vladali in učili, ter nam razkla- — G — dali s v e t e kn j i g e. Mi ne raznmimo negerčko ne latinsko, in eden uči tako drugi drugače, in po nobe¬ nem ne zastopimo z apopad k a sve¬ tega pisma, in nja moči. Pošli nam tedaj učiteljev, kteri nas bojo znali besede svetega pisma in n j e- ga pomen učiti.“ Cesar to slišati, praša svoje modre svetovavce, koga bi poslal, in svetovajo mu modra in učena brata iz Solunj, sv. Cirila in Metoda. Cesar pošle po nju, in ko prideta, njima reče :„G1 ej ta, slovanska deržava je poslala mene prosit učenikov, kteri bi njim svete pis¬ ma pošlo venili; to ž e 1 j i j o.“ Oba rada v to privoljita, in se kmalo podata na pot v slovansko deržavo. Prišla sta leta 863 po Kristusovem rojstvu, tedaj ravno pred tisuč letmi, v gornjo Moravo in v druge slovanske dežele, in tudi telo sv. Klemena s sebo pri- nesila. Z veliko častjo in radostjo sta bila od Katislava in vsega ljudstva sprejeta, ter kmalo začela med njimi opravljati svojo apo- stoljsko službo Učila sta Slovane moliti in brati, stavila sta cerkve in šole, kerstila sta kneza Ratislava in množino nevernih ljudstev, 7 — poslovenila jim sveto pismo in slovanski je zik pri službi božji in vseh cerkvenih obre¬ dih vplejala. Veselo se je oživela sveta vera. bogata žetev za večnost je rasla med slovan¬ skimi narodi, pa tudi v kristiauski omiki in v vednostih so lepo napredovali, ker vse v domačem jeziku so se učili. Ali tudi veliko težav in preganjanja sta imela ta sveta moža od sovražnikov terpeti, kterim je merzelo, da sta sveta brata s toliko srečnim uspehom učila, in kraljestvo božje rasirjevala. Sveti oče papež Miklavž II. ko je od velikih apostoljskih djanj solunjških bratov med Slo¬ vani slišal, seje močno veselil, nekaj pa vendar tudi hal, da bi se pri jih, ker se je božja služba v maternem jeziku opravljala, kako razkolnižitvb ali krivoverstvo ne izcimilo, in zatoraj je Sveta bratih po preteklih petih letih njunega, apoštoljskega delovanja med Slovani v Sim pbkliehl,. da hi še o stanji slovanske cerkve sam iž njih ust prepričal. Brez po mncle še podata sveta brata na pot, ter sta tudi telo sv. Klemena Š sebo nesla. Vendar je jfapež Miklavž popred . umeri, kakor, sta v Rim dospela. Njegov naslednik Je bil Ha. Man ll'.; ih ko 1 je slišal, da sveta brata- m mestu bližata, in tudi telo sv. Klemena s se- bo neseta, se je silno veselil, ter njima z vsemi duhovniki in veliko množino ljudstva naproti šel, in nju slovesno sprejel. Hadrian je kmalo spoznal, da sta to prava aposteljna kristianska, ter nju škofa posvetil, in Mo¬ ravcem in drugim slovanskim narodom višja pastirja postavil. Vendar je sv. Ciril od velikih težav in neutrudnega dela že bolehal, ter tudi kratko potem v Rimu zveli čano v Gospodu zaspal. Sveti Metod pa se je povernil k Slovanom nazaj, ter z novo gorečnostjo v prostrani Moravi, in lepi slo¬ venski Kocelovi deželi na obeh stranik Donave blizo Drave in Save, zlasti pa tudi v kraj eh danešne Lavantinske škofije kraljesto božje razširjal, kakor pravi slovenski apostelj. Veliko si je sv. Metod prizadeval, neu¬ trudno je delal, neizmerno dosti dobrega je storil slovanskemu ljudstvu, zakaj razun vere in pobožnosti je tudi močno pospešoval omiko in vednosti v narodu, in sploh za njegov blagor in srečo skerbel. Pa tudi veliko težav je terpel od svojih protivnikov, kteri so njegovemu apo¬ stolskemu djanju se ustavljali in po nedolžnem ga obrekovali, ter celo v Rimu zatožili, da prav — o — ne uči, in da službe božje ne opravlja po obredih rimske cerkve, ToraJ ga je papež Jean VIII. v Rim poklical na presojo nje¬ govega djanja. Zvest služebnik božji se poda na dolg in težaven pot. in pride drngo- krat v Rim, pa tudi vpričo papeža in cerk¬ venega zbora svojo reč tako jasno in očitno spriča, da so njegovo djanje vsi poterdili in za pravično spoznali. Zraven pa ga je pa¬ pež tudi za nadškofa vseh speobernjemh slo¬ vanskih narodov povzdignil, ter v posebnem pismu kralju Svatopluku priporočil, kterega mogočno kraljestvo je tudi Češko in velik del Ogerske obsegalo. Vsled tega se je sv. Metod tudi na Češko podal, in mogočno slo¬ vansko češko ljudsto z njih vajvodom Bori- vojem za Kristusa pridobil, in sveti katolški cerkvi vdružil. Vendar tudi sedaj še niso prenehali njegovi protivniki, kteri so mu nadlegovali in krivo o njem govorili. Od njih vedno po nedolžnem obrekovan je svoj e težave potožil svetemuOčetu Joantt VIII., in ti mu je v bratovski ljubezni odpisal, ter ga serčno tolažil in nagovarjal, da stanoviten ostane do konca, kar je tudi storil. In na zadnje, ko se bliža večer nje- — 10 — govega življenja, je v Velehradu na Morav¬ skem postavil svojega namestnika, kakor nadškofa za vse slovanske deržave, ter se poslednokrat povernil v Rim, in tam v vi¬ soki starosti, poln zaslug, mirno v Gospodu zaspal v letu 910, kjer poleg svojega brata Cirila v cerkvi sv. Klemena počiva. To je djanje sv. Cirila in Metoda med nami. Vsak lekko vidi, koliko zahvaležnosti smo njima dolžni za toliko dobrot, ki sta nam jih storila, za toliko truda, ki sta ga za nas imela. In toraj predragi Slovenci, vdele žujte se radi sedajuega tisučletnega obhajila, dajajte dolžno čast in hvalo sv. aposieljnoma; zahvalite pa se tudi s ponižnim sercem več¬ nemu Bogu, ki nam je po svojem usmiljenji zveličavno vero podelil, in skoz celih tisuč let milostivo obvaroval. Spravite pa se tudi v resnični pokori z Bogom, ter več ga ne žalite, da za voljo njih našemu narodu vere ne odvze¬ me. V polajšanje te pobožnosti pa pristavim tukaj nektere molitve, ktere se pri obiskavi cerkve moliti zamorejo, - 1J Zajivaležna molitev. Častitljiva brata sv. Ciril m Metod, apo stegna naša, preserčno se vama zahvalim za vso ljubezen, ki sta jo imela do naroda na¬ šega, za vse dobrote, ktere sta nam storila. Od hvaležnosti se mi serce topi, ako spre mislim, koliko sta si prizadevala za našo časno srečo in večno zveličanje. V temi ne vere in nevednosti so bili naši predočeti, ter serčno poželeli učenikov, kteri bi njim loč prave vere prinesli, in svete zveličavne resnice razlagali. In ko je prišel glas od jih do vaju brata predraga, se kmalo podata na pot, in neseta jim zveličavno evangelje. Zapustila sta drago domovino svojo, zapu¬ stila očeta in mater, in po velikih težavah prišla v daljne kraje k slovanskim narodom, ter jih učila večne resnice in k nebesom pot pokazala. Koliko sta se trudila v vinogradu gospodovem, koliko težav prenašala v svoji apostoljski službi, koliko preganjanja pre terpela od hudobnih nasprotnikov svojih. V en dar nista zapustila naroda našega, temoc zvesta ostala do »merti. Bodi toraj vama pa in serčna zahvala, »posteljna sveta, - 12 - za vso trndc, za vso ljubezen, za vse velike dobrote, ki sta nam jih storila; sprejmita milostivo našo ponižno zahvaležnost, ki iz globine naših sere se vzdiga k vama v nebesa zdaj v tem tisučletnem obhajilu, in ktero vama dajali bomo vse dni našega živjjepja- Amen. Molilcv za vero. Večni Bog nebeški oče, ki si nam po svojih aposteljnih sv. Cirilu ia Metodu edino zveličavno katolško vero podelil, in v svojem velikem usmiljenji zdaj tisuč let ohranil; pro¬ simo te ponižno, obvari nam jo milostivo tudi prihodne čase. Odpravi od nas vse zmeš¬ njave in krivoverstva, ktere neverniki po svetu trosijo, odverni vse, kar bi nas v veri motilo, ali od nje celo odtergalo. Prizanesi pa nam tudi, ee te razžalimo, in za naših grehov voljo ne odvzemi vere narodu našemu; kaznuj nas z drugimi zlegi, kakor zaslužimo, le vero nam obvarji, zakaj ona je naj veči dar božji na zemlji; brez nje ni mogoče tebi dopasti in k zveličanju priti- Jezus božji zve- — 13 — ličar, ki si svojim aposteljnom rekel: „Jaz bom z vami vse dni do konca sveta,“ bodi z nami in ne dopusti, da bi sovražnik vere kaj premogel zoper nas. Pošli nam sv. Duha, da nas vso resnico uči, in z živo vero napolni naše serca, da terdno in stanovitno verjetno vse, kar uči mati katolška cerkev. Sveti Ciril in Metod, ki sta evangeljsko zerno pred tisuč letini tako globoko v naše serca vsej ala, da do zdaj nikaka sovražna moč ga iztergati ni mogla, pomagajta nam s svojimi prošnjami pri. Bogn, da tudi prihodne čase sveto vero zvesto in čisto ohranemo. Amen. Molitev za svetost življenja O Bog, ki si nas k svetosti življenja po* klical, in po sv. aposteljnih Cirilu in Metodu pokazal, kako tukaj na zenici storiti imamo, da srečno pridemo v večno zveličanje, vari nas pred vsem grešnim djanjem, ravnaj nas po potu pravičnosti, da častitljive zemlje, ktero sta sveta brata Ciril in Metod s svojimi sto¬ pinjami posvetila, z nobenim grehom ne os¬ krunimo, temoč da po njih zgledu pobožno — 14 — m sveto živimo, da nedolžnost ljubimo, s či¬ stim in pravičnim sercem tebi služimo, in se enkrat v nebesih s tebo vekomaj veselimo- Amen. Molitev za nase od katolške vere ločen « 1 brate in sestre. O Bog, kter si nas po svetih bratih Cirilu in Metodu k edinosti vere poklical, zedini zo pet odločene brate in sestre nase s svojo sveto katolško cerkvo, naj bo kakor v nebesih, tako tudi na zemlji le ena čreda in en pastir. Za to te prosimo po zasluženji Jezusa Kristusa, po prošnji Marije, sv. Cirila in Metoda in vseh tvojih svetnikov. Amen. In zdaj se moli zgoraj imenovanih pet očenašev, pet češenih Marij in vera za od¬ pustke. Vendar je za pridobitje odpustkov tudi zadosti, če se le teh pet očenašev i. t. d. pobožno moli. Potem pa se zna tudi, če je več pobožnih pričujočih, sledeča pesem za peti. — 15 — Pese m 1. Bodita nam pozdravljena, Svet Ciril in svet Metod, Draga brata preljubijena; Poje ves slovenski rod. 2 . Iz ljubezni sta podala Do slovenskih se dežel ; Pero nam oznanjevala, Kakor rod je poželel. ♦> Po slovensko sta ubila, Med Slovenci pervokvat; In naš jezik izbudila, Ved *) odperla nam zaklad. 4 . Kolko truda sta imela, Ko učila sta pri nas: Od sovražnikov terpela, Sta pregajmbe dolgi čas. *) Ved, to je vednosti. — 16 — 5 . Vendar zmagala sta srečno, In nas ne zapustila.; Dala nam življenje večno; K pravi veri spravila, 6 . Vajna slava bo živela, Svet Ciril in svet Metod. Vama hvala bo se pela, Dokler bo slovenski rod. 7 . Tam v nebesih zdaj na glavi Svetle krone nosita, Ttai zdaj v rajski sta blišavi, Večno plačo vživata. g. O aposteljna preblaga, Vajna prošnja nam pomaj ' Da krepost in vere zmaga Nam ostane vekomaj, Tako molite in pojte ljubi Slovenci zdaj pri tem tisučletnem obhajilu; molite pa tudi dalje naprej stanovitno za naše slovanske od katolške vere ločene brate in sestre, kterihje veliko miljonov, naj bi jih Bog zopet v veri , z nami zedinil. Pristopite pa toraj tudi k bratovšini sv. Cirila in Metoda, ktera je v tej namen vpeljana, in ktero tedaj tudi tukaj pri¬ stavim. . j ii>u» ; . il. -^nl Braterna sv. Sirili ti Milili, zediniti razkolnike s sv. kat. cerkvo, ktero so poterdili Pii. IX. 12. Maja 1852. Rfin*)l b*tO H E at s l i ^ I n 019*j! 7 - 4 siioloissi '■nPi S/ .C! .'XI ,m ! -! -iHmi.'-.'; — 21 — I. Opravila bratcrne. I. Moli se vsak den en oče nas in češena si Marija. 2. Na godovno sv. Cirila in Metoda (9. Marca) ali kak drugi den te osmine se v namen bratovšine sv. meša služi, ali po vredni spovedi sv. obhajilo prejme. 3. Vsak skerbi, da svojih sosedov, prijateljev in znancov, koli* kor Bog da, tej bratovšini udov pridobi. H. Odpustki braterne. Popolnoma odpustek po vredni spovedi in sv. obhajilu, ako se v posvečeni cerkvi ali kapeli v namen papeža nekoliko moli, sedobk 1. Na den pristopa. 2. Posledno uro, ako se presveto ime Jezus, če ne ustmeno, saj v sercu izreče. 3. Na godovno sv. Cirila in Metoda, ali na kak drug den te osmine. 4. Odpustek sedem let in štirideset dni v štireh drugih praznikih leta; v Lavantinski škofiji vsako kvaterno nedeljo. 5. Odpustek šestdeset dni za vsako dobro delo, ki se s spokorjenim ser¬ cem pobožno stori. — 22 — III. Molitev braterna. O Bog, kteri si nas po svetih bratih Cirilu in Metodu k edinosti vere poklical, zedini zo¬ pet odločene brate in sestre naše s svojo sveto katolško cerkvo; naj bo kakor v nebesih, tako tudi na zemlji le ena čreda in en pastir. Za to te prosimo pa zasluženji Jezusa Kristusa, po prošnji Marije, sv. Cirila in Metoda in vseli tvojih svetnikov. Amen. Po tej molitvi pa se moli en oče naš, in česena Marija, in se pristavi: Sveta brata Ciril in Metod! za nas Boga prosita. Natisnil E. Janžič v Mariboru.