novoles
LETO XX___________Številka 5
novoles
-------------23. april 1982~
_	LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA
delavnosti, nediscipliniranosti in razsipništva, pa naj gre za katerokoli področje našega dela ali življenja. Delovni elan je treba prenesti za stroje v proizvodni proces.
Sedaj pa se preselimo v našo 00 ZSM. V osnovnih organizacijah se morajo člani ZSM potrjevati z svojo progresivnostjo, načelnostjo, doslednostjo, znanjem, razumevanjem razmer ter dejanskih tokov življenja. Pri tem ne smemo biti organizacijsko togi in statutar-
no ograjeni, temveč moramo izhajati iz spoznanja, da je članstvo v ZSM kot družbenopolitični organizaciji ne samo dolžnost, temveč tudi pravica vsakega mladega človeka, ne glede na njegove nazorske opredelitve. Trenutno delovanje na še 00 ZSM je slabo, a v prihodnje mora začeti dobro delovati. Primer: sodelovali smo pri pripravi prostorov za proslave, pa še tukaj ni šlo vse gladko. Tako stanje je zaradi tega. ker se mladinci ne zavedajo, da poleg delovnih dolžnosti imajo tudi pravico in dolžnost, da delujejo v ZSM. kjer lahko izražajo svoje interese, potrebe itd. Znano je, da je v našem tozdu zaposlenih nad 50 odst. mladincev, zato je prva naloga 00, da mladinci z ostalimi delavci dosegamo plan in kvaliteto proizvodov. Dogaja pa se obratno, saj veliko mladincev ne dosega norme in opravlja svoje naloge nekvalitetno, to pa predvsem zaradi malomarnosti, nediscipline, neopravičenih izostankov itd. To je še posebno opazno v II. oddelku, kjer se pojavljajo zaključne faze proizvodnega procesa in je večja možnost, da zaradi malomarnosti in nekva-litete dela pride do večje škode. Veliko mladincev si zamišlja samoupravljanje tako. da pride na delo in si nato sam razporedi delo. sicer pa mu ni do dela. To je velika napaka, kajti samoupravljanje pomeni odločanje prek zbora delavcev, DPO. in sisov. Prek teh samoupravnih
(Nadaljevanje na 2. strani)
*»**+*****************+***********+***>*•***■*»2
*	5
★	*
}	★
J Ob obletnici ustanovitve OF in ob	*
★ _ _ *
★	prazniku dela čestitamo vsem delavcem $
★	Novolesa in vsem delovnim ljudem
★	naše domovine !
★
i	DPO in organi upravljanja *
*	DO Novoles *
TOZD TVP — odprema vezanih plošč
Mladina -akcija!
Mlada generacija je svojo sposobnost in voljo do dela pokazala že med NOB, ko je šlo za osvoboditev izpod tujega jarma in hkrati za socialistično revolucijo. Druga velika naloga mlade generacije je bila obnova in izgradnja gospodarskih in drugih objektov takoj po osvoboditvi naše države. Mladi so v tem času opravili nešteto prostovoljnih ur, udeleževali so se
OBVESTILO
Naslednja številka glasila izide 14. maja.
Zadnji rok za oddajo prispevkov je 6. maj do 9. ure.
UREDNIŠTVO
mladinskih delovnih akcij, delovali so na vseh področjih in ustvarili vse tisto, kar uživa današnji mladi rod.
Delo današnje mlade generacije poteka v drugačnih razmerah, toda mladina ima še več nalog: odprava posledic inflacije, povečanje produktivnosti dela, zmanjšanje proizvodnih stroškov, povečanje discipline pri delu itd. Zavedati se moramo, da ne moremo pojesti več, kot je v skledi, zato je treba skledo napolniti. Tega ne bomo dosegli z nedelavnostjo, nedisciplino pri delu, neopravičenimi izostanki, malomarnostjo pri izpolnjevanju nalog in obveznosti. Tako ne moremo pričakovati pomembnega uspeha v boju proti lenobam in njim podobnim, delovne discipline ne moremo doseči, če samo opozarjamo in se sklicujemo na zavest ter čakamo, da se takšen človek zave in postane odgovoren udeleženec v procesu proizvodnje ali v življenju. Terjati moramo konkretno poimensko ugotavljanje in obsojanje ne-
Mladina -akcija!
(Nadaljevanje s 1. strani)
organov imamo pravico in dolžnost. da odločamo o planu proizvodnje in drugih pogojev dela. Ko je ta plan sprejet, ga je treba dosledno uresničiti in od njega ni odstopanja. Pomembna naloga mladih je tudi v SLO in DS. Predvsem pri DS se kaže v našem tozdu velika neresnost. Primer: ko sem bil izmenovodja v furnirnici, je eden od delavcev onesposobil delovanje stiskalnice. s tem je povzročil zastoj v proizvodnji in veliko družbeno škodo. Pri tem pa naj omenim, da bi bila velika sramota za 00. če bi to storil mladinec ali če bi ta dogodek videl in ga ne bi prijavil dalje. Dogajajo se še podobne stvari, ki negativno vplivajo in povzročajo veliko škodo.
Negativnosti nas morajo vzpodbuditi, da začne naša 00 ZSMS delovati na vseh področjih. predvsem v proizvodnem procesu, kajti velja: kar se Janezek nauči, to Janez zna! Z dobro vzgojo naše generacije in pridnostjo v proizvodnji bomo zagotovili sebi in še kasnejšim generacijam dobre razmere za življenje. Naš osnovni namen je povečanje izvoza, produktivnosti. discipline na delovnem mestu, izboljševanje kvalitete dela in udeleževanje na mladinskih akcijah. Svoje interese in cilje lahko mladi uresničujemo samo prek mladinske organizacije. Zato bo dobrega delavca
in vestnega mladinca mladinska organizacija vedno podpirala, dajala zanj pozitivna priporočila za napredovanja na delovnem mestu in mu omogočala pravilno stimulacijo. Naša 00 ZSMS ima vse pogoje za dobro delovanje, še posebno zaradi vodstva tozda TPP, ki nas vzpodbuja in nam nudi vse. Potrebna je samo še naša udeležba in volja za delo.
TITO. PARTIJA, MLADINA. AKCIJA!
IVAN AVB AR Tozd TPP
********************** OB 2. OBLETNICI SMRTI
TOVARIŠA TITA
ZlVEOJE COVEK
Ziveo je i umro čovek ponos ovog stoljeća, živeo je i umro čovek naš ponos sloboda i sreća.
Ziveo je i umro čovek kojeg celi svet voli, živeo je i umro čovek za kojim nam ostaše teške boli.
Ziveo je i umro čovek tvorac mira u celome svetu, živeo je i umro čovek kojem dajemo svečanu zakletvu.
Ostavio si nas druže Tito sa neizlečivom tugom i boli,
al večno ćeš da živiš u srcima naroda koji te voli.
ADAMOVIC VUKAŠIN Vinkov vrh n. h.
68361 Dvor pri Žužemberku
**********************
Kaj pa
stanovanjska
vzajemnost?
Pred nedavnim je v časopisu Delo izšel članek izpod peresa novomeškega novinarja Slavka Dokla, ki razpreda misli o stanovanjski vzajemnosti in solidarnosti in to v razgovoru s strokovnim tajnikom samoupravne stanovanjske skupnosti Zvonetom Sakelškom. Le-ta
med drugim omenja tudi Novoles, mu očita, da ni podpisal samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti, in na koncu pove, kako vse kaže, da bo Novoles (o ta večni grešnik) naposled sporazum vendarle podpisal. Ker bi neobveščen bralec iz vsega lahko povzel, da Novoles rovari proti samoupravljanju in interesnim skupnostim in s tem seveda škodi lastnim delavcem, da pa se je zdaj pokesal, naj bo na kratko povedano tole:
Res je, da Novoles oz. njegovi tozdi niso podpisali samoupravnega sporazuma stanovanjske skupnosti, vendar ne. ker bi bili proti samoupravljanju. temveč prav zato, ker so za samoupravljanje močno zavzeti. Želimo, pričakujemo in (ne nazadnje) tudi terjamo, da naši delavci vedo, v kaj se bo obrnil dinar, ki ga bodo odrinili od svojih sredstev, kateri in kakšni so programi, kakšen je prednostni red in kdo bo odgovarjal, če konkretni program ostane neizpeljan. Dosedanje izkušnje pa kažejo, da so se sredstva trošila, a mnogi programi so ostali neizpolnjeni.
Menimo pa, da je treba temu napraviti konec in preiti na boljšo in naprednejšo obliko urejanja tudi vprašanj s področja stanovanjske skupnosti. Boljšo in naprednejšo v tem smislu, da bo delavec dejansko ostal nadzornik nad sredstvi, ki jih namenja za interesne skupnosti in bo združeval sredstva za vnaprej znane in dogovorjene ter ovrednotene programe, ne pa za mačka v skupnem Žaklju. Takšen je tudi ustavni smisel in bistvo samoupravnih interesnih skupnosti, ki naj bodo res pravo mesto sporazumevanja in dogovarjanja enakopravnih udeležencev. ne pa zgolj potrjevanje administrativno pripravljenih odločitev. Takšna je No-volesova vera in sporazume v takem smislu bo Novoles tudi podpisal. Dokler pa v sporazumih ne bo takih kvalitetnih sprememb in bodo ostali takšni kot zdaj, pa se tov. Sakelšek moti.
VLADIMIR BAJC
ZA PLAČILNO BILANCO
Zakon o plačilni bilanci Slovenije za letos nalaga, da mora ustvariti za 381 milijonov dolarjev deviz več, kot pa jih bo porabila za uvoz in druge potrebe. Slovenija mora z izvozom letos iztržiti 3,8 milijarde dolarjev, kar je dobre pol milijarde dolarjev več, kot pa jih je lansko leto.
Pogled na prve zložaje decirneranega lesa pod novo streho
Letni
oddih 1982
Do 23. aprila velja razpis za letovanje v DO Novoles za sezono 1982. Vsi zainteresirani, ki ste se pozabili prijaviti, vprašajte v kadrovsko-socialni službi, mogoče je še kaj prostora.
Delavci Novolesa bodo letos lahko letovali v naslednjih krajih ob jadranski obali: Sukošan pri Zadru, Crikvenica, Selce, Cervar pri Poreču in Nerezine na Lošinju.
V	Sukošanu bo na voljo hiša s 15 ležišči v petih sobah, veliko kuhinjo, kopalnico in WC. Hiša bo primerna za letovanje treh ah štirih družin, odvisno od števila članov družin.
V	Crikvenici bosta na voljo apartmaja (v vsakem 5 ali 6 ležišč).
Prikolico bomo odpeljali v kamp Uvala slana v Selcah.
V	Červaru pri Poreču so hiša z osmimi ležišči (2 družini), garsonjeri (v vsaki po 4 ležišča), v Nerezinah na Lošinju pa hiša s 4 ležišči (možnost tudi dodatnih ležišč) in garsonjeri (v vsaki 3 ležišča in otroška postelja).
V	letošnji sezoni bo letovanje možno v naslednjih terminih:
od 13. 6. do 23. 6. izven sezone 23. 6. 2. 7.
2.	7. 12. 7.
12. 7. 22. 7.
22.7.	1.8.
1.8. 11.8.
11.8.	21.8.
21.8.	31.8.
31.8.	10. 9.	izven sezone
10.9.20.9.	izven sezone
V	vseh krajih bo letovanje možno v vseh terminih, le v apartmajih v Crikvenici bo letovanje trajalo od 23. 6. do 31. 8. 1982.
Cene letovanja:
v glavni sezoni — hiši in garsonjere 80 din za posteljo (dnevno), prikolica 40 din za posteljo (dnevno).
Izven glavne sezone: hiši in garsonjere: 60 din za posteljo (dnevno), prikolica 30 din za posteljo (dnevno).
Vse tiste, ki niso interesenti za oddih ob morju, vabimo na Reso (oddaljenost od Straže 26 km) in v Zoisov grad v Bohinjsko Bistrico.
Hiša na Resi ima na voljo 18 ležišč v štirih sobah in na skupnih ležiščih. Hiša ima tudi kuhinjo, sanitarije in kmečko sobo. Zaradi bližine je primerna tudi za družabna srečanja. Obisk Rese je brezplačen.
V	Zoisovem gradu v Bohinjski Bistrici ima Novoles na voljo
30 ležišč v petih sobah in na skupnih ležiščih. V spodnjih prostorih gradu je urejena restavracija. Cena za posteljo v garsonjeri je 80 din na dan, na skupnem ležišču pa 60 din na dan. Obveščamo vas, da turistično takso v vseh krajih plačate sami.
Prijetno letovanje vam želi, komisija za oddih in rekreacijo
pri DO Novoles
Poročilo
_________________J
POROČILO O DELU DISCI PLINSKE KOMISIJE V LETU 1981
Disciplinska komisija delovne organizacije Novoles je imela v letu 1981 razpisanih 51 obravnav (v letu 1980 pa 53). Na obravnavah je imela v postopku 255 delavcev (v letu 1980 jih je bilo 229), ki so storili 355 kršitev delovnih obveznosti (leta 1980 pa 289). Na skupno število zaposlenih v delovni organizaciji je to 10 odst. kršiteljev 1980 pa 9 odst. kršiteljev).
Ugotovljene in analizirane kršitve delovnih obveznosti kažejo, da so na prvem mestu slej ko prej neopravičeni izostanki z dela. Na naslednjih mestih pa so se vrstile kršitve: neizpolnje-
vanje ali malomarno izpolnjevanje delovnih obveznosti, prinašanje in uživanje alkohola na delu, samovoljna zapustitev dela, neupravičena odklonitev dela, netovariško in surovo obnašanje do sodelavcev itd. V primerjavi z letom 1980 se je vrstni red spremenil v toliko, da je neizpolnjevanje ali malomarno izpolnjevanje delovnih obveznosti prišlo na drugo mesto (v letu 1980 na četrtem mestu). Dokaj razveseljivo pa je dejstvo, da se je število neopravičenih izostankov z dela zmanjšalo za 9 odst. Prav tako se je zmanjšalo prinašanje in uživanje alkohola med delovnim časom in število samovoljnih zapustitev dela. Nekoliko se je povečalo število neopravičenih odklonitev dela in povzročitev materialne škode temeljni organizaciji.
Starostna struktura kršiteljev se v primerjavi z letom 1980 ni bistveno spremenila. Delavci v starostni skupini od 15 do 25 let so največkrat neopravičeno izostali z dela, samovoljno prekinjali delo in zapuščali delovne prostore. V skupini od 25 do 35 let je prevladovala kršitev nepravilnega in netovariškega obnašanja do sodelavcev, od 35 do 45 let pa neizpolnjevanje ali malomarno izpolnjevanje delovnih obveznosti. Predvsem mladim delavcem je potrebno posvečati več pozornosti, saj je bilo precej primerov, da delavci,
PRVOMAJSKE ŠPORTNE REKREACIJSKE PRIREDITVE V STRAŽI
1.	MAJ ob 9. uri:
KROS KRAJEVNE SKUPNOSTI
Prijave sprejema Rajer Ljubo Novoles — DSSS Prijavite pa se lahko tudi eno uro pred pričetkom krosa.
ob 13. uri:
TURNIR V MALEM NOGOMETU
Prijave sprejema Franko Miro Novoles TOZD TDP
2.	MAJ ob 9. uri: TEKMOVANJE Z ZRAČNO PUŠKO V MALI DVORANI DOMA „SVOBODE" V STRAŽI
Prijave sprejema Turk Jože Novoles TOZD TES
ob 8. uri:
JAMARSKI POHOD K VELIKI PREPADNI
Zbor na avtobusni postaji v Straži.
PARTIZAN Društvo za šport in rekreacijo STRAŽA
ki so šele začeli z delom v temeljni organizaciji, niso bili ali pa so bili premalo seznanjeni s pravicami in dolžnostmi delavca v združenem delu in so zato kršili delovne obveznosti.
Disciplinska komisija je na svojih obravnavah izrekla naslednje sklepe oziroma ukrepe: 8 oprostitev odgovornosti, 15 ugotovitev odgovornosti, vendar disciplinski ukrep ni bil izrečen. 54 opominov. 76 javnih opominov, 4 razporeditev na druga dela in naloge za določen čas. 2 denarni kazni. 72 prenehanj delovnega razmerja z pogojno odložitvijo in 24 prenehanj delovnega razmerja. Poleg tega je komisija izrekla tudi 7 povrnitev materialne škode in 21 povrnitev pavšalnih odškodnin za neopravičene izostanke z dela. Zoper izrečene disciplinske ukrepe je vložilo ugovor na delavske svete 14 delavcev, vendar je bilo 13 ugovorov zavrnjenih kot neutemeljenih. v enem primeru pa je delavski svet izrečeni ukrep spremenil. Trije delavci so iskali sodno varstvo pri sodišču združenega dela v Novem mestu vendar je bila ugodno rešena pritožba le od enega delavca. Višina izrečenih disciplinskih ukrepov je bila odvisna od teže kršitve delovne obveznosti in od upoštevanja vseh oteževalnih in olajševalnih okoliščin.
Vsi navedeni podatki nedvomno kažejo na pravilno usmeritev dela disciplinske komisije, predvsem pa na njeno objektivnost in doslednost pri izrekanju disciplinskih ukrepov.
Pregled
dejavnosti
Pred nami je pregled zimskih dejavnosti v okviru ŠD Novolcs v pretekli sezoni.
Otvoritev Zoisovega gradu v Bohinjski Bistrici pomeni veliko pridobitev za počitniško dejavnost delovne organizacije, predvsem v zimskem času. V gradu je 30 postelj, ob njegovi izgradnji pa jih bo 55. Dokaz, da je smučarska dejavnost v Novo-lcsu dokaj množična, je to. da je že v prvi sezoni bilo na smučanju blizu 150 delavcev. Vsi so se vračali domov zadovoljni tako z bivanjem v gradu kot z. urejenostjo smučišča na Kohli.
Za tiste, ki niso šli na dopust, so bili organizirani štirje smučarski izleti (enodnevni) in sicer na Krvavec, Soriško planino. Zelenico in na Koblo. Teh izletov seje udeležilo približno 180 smučarjev.
Tudi nekaj pomembnejših tekmovanj so se udeležili naši smučarji in sicer:
najboljši so se udeležili ..zimskih iger delavcev Unilesa". ki jih je organizirala Lesnina. Tekmovalo je ll) tekmovalcev in tekmovalk, od teh dva v smučarskih tekih.
Rezultati:
Veleskalom ženske 1. kal. 1. Mrak Ana (Meblo) 22,83, 2. Simčič Silvana (Meblo) 23,13, 3. Poznič Alenka (Lesnina) 23,52, diskv. Konda Anica (Novolcs);
ženske II. kat. I. Kranjc Irena (Marles) 21,54, 2. Majda Hribar (Lesnina) 22,58, 3. Poberaj Miljam (Meblo) 22,79, 15. Budna Alenka (Novolcs) 27,54, 18. Iskra Ivica (Novolcs) 36,42;
ženske III. kat. 1. Okorn Anica (Stol) 24,33, 2. Golob Anica (Novo-les) 26,60, 3. Pakiž Alenka (Lesnina) 30,47;
moški IV. kat. 1. Šegula Tone (Marles) 21,28, 2. Humar Štefan (Stol) 22,75, 3. Planinc Matjan (Lesnina) 24,85, diskv. Kregar Slavko (Novolcs);
moški III. kat. 1. Gruden Jože (Marles) 20,37, 2. Verk Emil (Stol) 20.69, 3. Krašovec Tone (Uniles) 22,48, 9. Vidmar Slavko (Novolcs) 23,29, 13. Štavdohar Stane (Novo-les) 23,96, 16. Japelj Boštjan (Novolcs) 35,11;
moški II. kat. 1. Trebizan Andrej (Meblo)	34,47,	2.	Skok	Branko
(Meblo)	34,78,	3.	Kanič	Darko
(Marles) 35,55, 6. Dular Zdene (No-voles) 37,01, 19. Peterlin Zvone (Novolcs) 47,08, diskv. Novinec Janez (Novoles), odstopil Artač Janez (Novolcs);
moški L kat. 1. Komac Goran (Meblo) 34,46, 2. Mencinger Miran (Lesnina) 35,16,	3.	Pavlin	Marjan
(Meblo)	35,35,	10.	Ravbar	Anton
(Novolcs) 41,77, 14. Franko Miran (Novoles) 44,14, 16. Iskra Milan (Novoles) 45,35, 20. Malenšek Matjaž (Novoles) 47,43, odstopil: Mojstrovič Zvone (Novoles).
Teki: moški L kat. 1. Klemene Jože (Stol) 17,09, 2. Kolander Danilo (Marles) 19,03, 3. Ozebek Dušan (Stol) 19,38, 5. Vidmar Brane H9o-voles) 22,28, 11. Kovačevič Žare 24,21.
Nastopalo je 11 delovnih organizacij sozda Uniles in to z 200 sodelujočimi. Ekipno je
zmagala ekipa Mebla iz Nove Gorice, Novoles pa je zasedel 6. mesto.
Tekmovanja (organizirala sta ga ŠD Novoles in Gozdar) za Fricov pokal se je udeležilo 63 tekmovalcev, od tega 52 iz No-volcsa. Ekipno je zmagal Novoles, posamezno pa kategorijah pa so bili uvrščeni takole: Veleslalom
Ženske nad 35 let:
1.	Golob Anica (Novolcs) 34,68,
2.	Jarc Anica (Novolcs) 38,27; ženske do 35 let:
1.	Thoržcvskij Neva (GG) 29,21,
2.	Soško Tatjana (Novoles) 34,26,
3.	Šinkovec Cveta (Novoles) 34,29,
4.	Papež Marija (Novoles) 35,50, 5. Iskra Ivica (Novoles) 36,57, 6. Gačnik Nada (GG) 37,27, 6. Dragman Marija (Novoles) 37,27, 8. Jernejčič Milka (Novoles) 39,33, 9. Erhovnic Ivanka (Novoles) 43,34;
moški nad 50 let
1. Serini Žižo (GG) 30,57, 2. Rade Jože (GG) 31,15, 3. Kregar Slavko
1. Serini Žižo (GG) 30,57, 2. Rade Jože (GG) 31,15, 3. Kregar Slavko
moški od 40 do 50 let
1. Medle Slavko (Novoles) 28,30,
2.	Vidmar Slavko (Novoles) 30,52,
3.	Bajt Andrej (Novoles) 30,90, 4. Štavdohar Stane (Novoles) 31,24, 5. Japelj Boštjan (Novoles) 33,03, 6. Weiss Jože (GG) 43,83:
moški od 30 do 40 let 1. Novinec Janez (Novoles) 25,23, 2. Dular Zdene (Novolcs) 25,96, 3. Bobnar Primož (GG)
26.25,	4. Artič Janez (Novoles) 28,60, 5. Legan Jurc (Novoles)
29.26,	6. Žibcrt Vinko (Novoles) 31,13, 7. Cok Aljoša (Novoles) 31,36, 8. Pavlič Vili (Novoles) 31,99, 9. Zupančič Ivan (Novoles) 32,50, 10. Rozman Ivan (Novoles) 32,53, 11. Durič Brane (Novoles) 39,93, 12. Garbijan (GG) 44,32;
odstopil: Petrov Zvone (GG), disk-valif: Pirc Stane (GG); moški do 30 let
1. Ravbar Anton (Novoles) 26,13, 2. Matoh Ludvik (Novoles) 26,62, 3. Turk Viktor (GG) 26,77,
4.	Miklič Drago (Novoles) 27,36, 5. Bevc Bojan (Novoles) 27,41, 6. Vodenik Srečo (Novoles) 27,96, 7. Pungartnik Jože (Novoles) 28,52, 8. Iskra Milan (Novoles) 28,71, 9. Ra-jer Ljubo (Novoles) 28,93, 10. Franko Miro (Novoles) 29,09, 11. Bradač Franc (Novoles) 29,19, 12. Brodnik Franc (Novoles) 29,26, 12. Kocjančič Jože (Novoles) 29,26, 14. Udovč Igor (Novoles) 29,42, 15. Požcs Vlado (Novoles) 29,55, 16. Kaplan Alojz (Novoles) 29,56, 17. Vidmar Brane (Novoles) 29,81, 18. Jernejčič Franc (Novoles) 30,60,
19.	Rotar Milan (Novoles) 30,77,
20.	Avbar Franci (Novoles) 31,60,
21.	Logar Milan (Novoles) 31,70,
22.	Pečaver Andrej (GG) 31,81, 23. Bukovec Stane (Novoles) 32,68, 24. Vodnik Gregor (GG) 33,33, 25. Jordan Srečo (Novoles) 35,07, 26. Bartolj Jože (Novoles) 35,73; diskvalificiran: Mojstrovič Zvone (Novoles).
Tekmovanje je bilo že 28. po vrsti, izvedeno pa je bilo na Kobli (zaradi pomanjkanja snega na Dolenjskem).
R. L.
Pravnomočno
izrečeni
disciplinski
ukrepi
od 20. 3.1982 do 20. 4.1982
TOZD TDP
1.	Trivka Pivaševič: 4 izostanki z dela na delovno soboto (po sklepu delavskega sveta) — denarna kazen v višini 8 odst. OD.
2.	Milan Veselič: pet neopravičenih izostankov z dela, prinašanje in uživanje alkoholnih pijač med delom, neupravičena uporaba sredstev za delo zase prenehanje delovnega razmerja.
3.	Martina Jordan: netočno izpolnjevanje delovnih listkov -opomin.
4.	Anica Dukanovič: netočno izpolnjevanje delovnih listkov - opomin.
5.	Marija Uudorovac: netočno izpolnjevanje delovnih listkov opomin.
6.	Marinka Erpe: neopravičeni izostanek z dela javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine 1/ 23 bruto OD.
7.	Bojan Zupančič: samovoljen odhod z dela javni opomin.
8.	Ilija Kužet: šest neopravičenih izostankov z dela —
N O VOL ES 5
prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 1 leta, in plačilo pavšalne odškodnine 6/23 bruto OD v tekočem mesecu.
9.	Janez Blatnik: neopravičena odklonitev dela in odhod z dela — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine 1/23 bruto OD.
TOZD LIPA
1.	Ivan Premru:	uživanje
alkoholnih pijač med delom -prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 6 mesecev.
TOZD ŽAGA
1.	Zahir Hirkič: samovoljna zapustitev dela v tozdu, dva neopravičena izostanka z dela
prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 6 mesecev, in plačilo pavšalne odškodnine 2/23 bruto OD.
2.	Jože Župec: neopravičena odklonitev dela v tozdu javni opomin.
3.	Alojz Špelko: dvakrat neopravičeno odklonil delo v tozdu, surovo in nepravilno obnašanje do sodelavcev, zavajanje sodelavcev in širjenje neresničnih vesti o razmerah v tozdu — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 6 mesecev.
4.	Marta Jakubovič: predčasen odhod z dela - javni opomin.
5.	Pejo Davidovič: trije neopravičeni izostanki z dela v tozdu — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 6 mesecev.
6.	Svetozar Bjeloševič: trije neopravičeni izostanki z dela v tozdu - prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 6 mesecev.
TOZDTPP:
1.	Marjan Ucman: dva neopravičena izostanka z dela v tozdu - opomin.
2.	Vid Pipan: zamujanje na delo - opomin.
3.	Franc Medle: malomarno opravljanje delovnih obveznosti izmenovodje opomin.
4.	Slavko Lovrekovič: neopravičeni izostanki z dela prenehanje delovnega razmerja.
5.	Alojz Sašek: malomarno opravljanje delovnih obveznosti, neopravičen izostanek z dela - javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine 1/23 bruto OD.
6.	Jože Sašek: neopravičeni izostanek z dela v tozdu, nepravilen odnos do družbene lastnine — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine 1/23 bruto OD.
7.	Stanko Mihovljanec: neopravičeni izostanek z dela v tozdu — opomin in plačilo pav-
šalne odškodnine 1/23 bruto OD.
8.	Jožefa Klevišar: neopravičeni izostanek z dela v tozdu - opomin in plačilo pavšalne odškodnine 1/23 bruto OD.
9.	Dušan Munitlak: nepravilno in netovariško obnašanje do sodelavcev, malomarno opravljanje delovnih obveznosti in povzročitev materialne škode v tozdu — razporeditev na druga dela in naloge za dobo 6 mesecev.
TOZD TAP
1.	Franc Štamcar: kršitev določil o zavarovanju pred požari in eksplozijami - opomin.
2.	Marjeta Gačnik: širjenje neresničnih vesti o sodelavcu -opomin.
3.	Jože Bevc: oddaljevanje z dela med delovnim časom opomin in plačilo pavšalne odškodnine v višini 300 din.
4.	Franc Brodnik: oddaljevanje iz prostorov tozda brez dovolilnice - opomin.
TOZD BOR
1.	Stane Dvoršek: med delovnim časom gledal televizijski prenos - javni opomin.
2.	Franc Petan: med delovnim časom gledal televizijski prenos — javni opomin.
Kaj je novega v Soteski ?
V Soteski imamo v zadnjem času marsikaj novega. V proizvodnji plastificiranih iveric smo
morali zadnjih 14 dni delati v treh izmenah.
Potrebno je bilo (z vsemi razpoložljivimi močmi) delati predale in to kljub temu, da nam letos primanjkuje folije že od začetka leta, nekaj časa ni bilo dovolj lepila in bali smo se, da bomo ostali tudi brez ivernih plošč. Trudili smo se, da bi čim bolj ustregli kupcem naših predalov po Jugoslaviji in mislimo, da smo naredili največ, kar je bilo v naših močeh, saj smo dobili nekaj novih delavcev, nekaj jih je prišlo pomagat iz TG Dvor. Zdaj bomo spet delali v dveh izmenah.
V proizvodnji žaganega lesa je zaloga na skladišču hlodovine narasla in to v največji meri zaradi tega, ker so imeli na drugih žagah na Dolenjskem (IMV in Pionir) večje stroje-lome; tako smo dobili njihovo hlodovino in opravili uslužno-stni razrez. Morda mesec dni bomo imeli na žagi še drugo izmeno. Pri tem se lahko pohvalimo, da na žagi ni odsotnosti zaradi bolezni.
Mladinska organizacija je izvolila novo vodstvo, ker je šla predsednica delat v drug tozd. Upamo, da se bodo aktivno vključili v delovanje organizacije prav vsi člani.
Tudi sicer je v Soteski v zadnjem času bolj zanimivo. Imamo precej obiskovalcev, ki strmijo v valove Krke. A ne namakajo trnkov v vodo, kot sjih pozimi za sulce, ampak gledajo ribe, ki se drstijo, posebno sulci. Ribiči jih omamijo z električnim tokom iz agregata, jih potegnejo na suho, kjer jih „pomolzejo". Potem jih lah-
ko umetno gojijo v ribogojnici v Luknji, da malo odrastejo, nato jih spet dajo v Krko.
Vse to nam govori, da je pomlad, tudi prve bukve nad Sotesko so ozelenele. Lc še malo topleje naj bo!
II. F.
( ~ ~ > PRESEŽENI NAČRTI -
NEIZPOLNJENA
PRIČAKOVANJA
V_____________________  y
Za lansko leto smo v Jugoslaviji predvidevali uvoz opreme v vrednosti 1.8 milijarde dolarjev, v resnici pa smo je uvozili za 2,9 milijarde, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti zelo veliko, saj smo lc leta 1979 uvozili več (za 3,5 milijarde dolarjev). Letos načrtujemo skoraj polovico manjši uvoz opreme, kot smo je uvozili lani, ob koncu leta pa bomo zopet ugotavljali, koliko smo presegli naše uvozne načrte. Sicer pa to še ni tako hudo: huje je. da ugotavljamo, da smo drago tujo opremo izkoristili slabo in da ne daje tistega, kar bi po vloženih investicijah lahko pričakovali.
Na novo podvozje prikolice so v TOZD TES naredili ustrezajočo konstrukcijo za prevoz dolgih tovorov
Naša delovna sobota
V soboto, 3. aprila 1982, smo učenci OŠ Vavta vas preživeli zelo delovno. Skupaj z GG (obrat Straža) in KS Straža smo sodelovali na delovni akciji v Straži, kjer smo posadili 88 dreves v spomin na tov. Tita.
Zbrali smo se že ob 7. uri zjutraj in čeprav še malo zaspani. smo veselo in ponosno odšli na delo. Najprej smo očistili okolico od Novolesa do novega gasilskega doma. Moram priznati, da smo bili pri čiščenju nekoliko razočarani, ker je bilo v travi na nekaterih mestih precej odpadkov. Vendar smo vztrajali in Stražo lepo očistili. Zatem smo začeli kopati jame za drevesca. Marsikdo je ugotovil. da to le ni tako enostavno in kmalu so se pojavili na rokah pekoči žulji. Toda nihče ni tarnal, ampak potrpel in delal dalje. Kmalu smo začeli v skopane jame zasajati sadike dreves. Kar lepo se je bilo ozirati nazaj, kjer se je že vrstil ..Titov drevored".
Pionirji in mladinci pa smo bili zelo presenečeni, ko so nam iz trgovine prinesli take sendviče, da j ih je vsak komaj pojedel. Odžejali smo se s coca---colo, tako da kljub vročini, ki nas je
ZAHVALA
Ob smrti drage mame
ALOJZIJE TRAMTE
se najtopleje zahvaljujeva sindikalni organizaciji tozda TDP za podarjena venca ter sodelavcem iz lakirnice in medfaznega za denarno pomoč in izrečeno sožalje. Vsem še enkrat iskrena hvala!
TONČKA AVGUŠTIN ALOJZIJA PETAN
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta
FRANCA SLAPNIČARJA
se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji tozda TVP za podarjeni venec, sodelavcem pa za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Vsem, ki ste kakorkoli počastili njegov spomin ali ga spremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. FRANCI SLAPNIČAR
spremljala, in kljub napornemu delu nihče ni ostal lačen in žejen.
Ob koncu akcije je vsak ponosno odšel domov, saj je sodeloval pri častnem delu.
Nekateri učenci so si ogledali film o obrambi in zaščiti in se tako še bolj seznanili o varnosti in reševanju v primeru nezgod, nesreč . ..
Taborniki naše šole so imeli mnogoboj, pomerili so se v taborniških veščinah.
Tako. V soboto smo bili res vsi učenci zaposleni in delovni in upamo, da bomo podobno preživeli še kakšno soboto.
MARIJA GROŠELJ
7.	b
OŠ Vavta vas
		
Novici iz TOZD SIGMAT
v_____________________________
1.	V sredstvih javnega obveščanja smo večkrat zasledili besedi ..akcija 88". Ti besedi simbolizirata Tita in njegov velik pomen za mnoge generacije. Tov. Lipar je predlagal da bi se tudi delavci naše temeljne organizacije pridružili k „akciji 88."
V okviru „akcije 88“ bomo zasadili 88 dreves. Ker je v projektu nove proizvodne hale že predvidena zasaditev drevesnega pasu ob novi hali in delno ob ograji, bomo predvideno lokacijo drevesnega pasu podaljšali ter povečali število dreves na 88.
Izvršni odbor sindikata je na svoji seji 30. marca 1982 v celoti podprl predlog „akcije 88". Delavci so pripravljeni sodelovati v popoldanskem času.
Akcijo 88 bomo izvedli takoj, ko bodo to dopuščale vremenske razmere, najkasneje pa do konca aprila 1982. Predlagamo delavcem drugih temeljnih organizacij DO Novo-les, da na podoben način obeležijo Titovo delo.
2.	V obratu poliester v Velikem Podlogu smo v mesecu aprilu začeli izdelovati kanuje. Srečujemo se z manjšimi proizvodnimi težavami, kar je sicer normalno pri uvajanju novega proizvodnega programa, vendar pričakujemo, da bodo delavci, ki delajo na izdelavi kanujev, hitro osvojili nov način dela in dosegali ustrezno kakovost izdelkov.
F. C.
Zračno suh les
V tozdu TDP imamo velik problem z vlažnostjo lesa. Letošnjo zimo praktično nismo imeli zračno suhega lesa. To se je odražalo že prj sušenju ter v proizvodnji na kvaliteti izdelave. Zaradi velike vlažnosti lesa (50 — 100 odst.) so se časi sušenja povečali, kar je vplivalo tudi na kasnejšo obdelavo.
Kot je znano, je bilo veliko vzrokov za takšno stanje, predvsem je to zakasnitev izgradnje hale za skladiščenje lesa ter adaptacije oziroma prenovitve predsušilnice in temperirnice.
Z izgradnjo novih kapacitet (te so bile dane v pogon marca) se bo sedanje stanje bistveno popravilo.
F. M.
PRVI GOZDNI IN LESNI DELAVCI IZ ROŠKIH GOZDOV
NADALJEVANJE IN KONEC
Frataiji so bili v večjem številu imenovani že v 17. stoletju. Delali so v vedno večjem številu do leta 1890. S propadom fužin na Dvoru pa so ti prvi delavci skoraj vsi zapustili frate in se naselili na obrobje Soteske. Šli so tudi v druge kraje. Nekateri izmed njih so dobivali od gradu nekakšno rento.
Po obdobju fratarjev se je pričela doba drugih gozdnih in lesnih delavcev. Oglarji so ostali, čeprav v manjšem številu, do druge svetovne vojne.
Leta 1893 in 1894 sta ljudem gozdove Roga približali progi donejskih železnic, do Kočevja in Straže pri Novem mestu. Delavstvo, od oglarjev, sekačev, žagarjev in takrat že tesačev, je bilo v veliki večini slovenskega rodu. Vsaka globoko v roških gozdovih ležeča parna žaga je bila otoček skoro čisto slovenskega prebivalstva in zaradi razmaha lesne industrije so bila slovenska naselja in ljudje raztreseni tudi po koče-varskih krajih. Nastajajoči žagarski obrati so bili odvisni od tržnega položaja. Les bi bil v tako ogromnih masah brez vrednosti, če ga ne bi mogli prodati. Vendar je les z nastajajočo „železno cesto" dobil vrednost, tako da se je vedno več delavstva bavilo z lesom. Med naj-
starejše žagarske obrate je šteti v Soteski, ki je začela obratovati že leta 1858, in žago na Dvoru.
Zapisano je, da je bila za eksploatacijo kočevskih gozdov v drugi polovici 19. stoletja zgrajena prva parna žaga v slovenskem Travniku 1866; žage na Slovenskem so začele naglo rasti. Na vodni pogon je bilo teh dosti že prej, kjer so bile za to možnosti. Ena izmed takih je bila vsekakor v Soteski, ki je v svoji zgodovini zrezala na milijone m3 lesa. Prav na to žago so prišli tudi nekateri fratarji. Nekateri od teh so v gozdovih ali že v dolini postavili razna spominska znamenja, križe, ki so bila postavljena zaradi kake zaobljube, saj je narod prestal težke preizkušnje, kugo, lakoto in druge nesreče. Nekatera stara znamenja so imela na vrhu dvojni križ in so izhajala še iz dobe oglejskih patrijarhov.
Leta 1894 pa so tudi v osrčju Roga začeli z žago na parni pogon, ki je bila za tiste čase najmodernejši lesno-industrijski obrat in je v njej dobilo delo skoraj 500 ljudi. Letno so predelali pred prvo svetovno vojno od 15 do 40 tisoč m3 lesa, največ bukovine in jelovine. Za izkoriščanje bolj oddaljenih predelov gozda je bila v Rogu zgrajena tudi ozkotirna železnica. Z delom niso prenehali niti pozimi. Delavstvo je imelo še kar primerna stanovanja pa tudi s hrano in vodo je bilo založeno. Polnojarmeniki na Rogu pa so obmolknili v veliki gospodarski krizi 1930-1933, popolnoma pa je žaga na Rogu obmolknila leta 1942, ki jo je v poletni ofenzivi požgal italijanski okupator.
V gozdovih Roga je bilo že pred prvo svetovno vojno, zlasti pa med drugo, nastanjenih več skupin tesačev. Ti so bili doma iz bližnje okolice. Stanovali so v gozdu, v letni sezoni po cel teden ali pa so šele na vsakih 14 dni prihajali v dolino po živila. Sami so si naredili bivake iz lesa, jih pokrili s smrekovim lubjem. Njihovo glavno orodje pa sta bila „plenkača", to je širokorezna sekira, in „žnora" ali špaga, ki so jo opeli ob tramu, še prej deblu, na ravno linijo.
Tesači so imeli zelo močne roke, tesaške sekire so imeli v rokah od vida do vida. Počitek je bil le za to, da so pojedli polento, kaj več drugega takrat niso poznali, ali popili črno kavo.
Veliko večino drobnega lesa so takrat obdelale spretne roke dolenjskih tesačev, saj ti niso bili znani samo doma, ampak tudi v slavonskih in še drugih gozdovih. Tesali pa so razne vrste tramov, kot so „markan-
til“, malo debelejši so bili „bordonali“, po naročilu pa enako debeli	„komisij oni“.
Zelo dosti so stesali „švelaijev“ ali železniških pragov po naro-čilnih dolžinah od 1,80 m do 2,30 m in 2,60 m. Taki pragi so šli takrat zelo v promet, ker so na veliko gradili železniške proge. Trami in železniški pragi so šli iz Roga čez „lužo“ v razne države sveta. Roški les je bil po svetu zelo cenjen in'dragocen.
Žagarska industrija je dajala takrat v prodajo in v izvoz le polovične izdelke, večinoma deske raznih dimenzij, tavolete, ki so jih uporabljali tudi za embalažo za južno sadje, in bukov parjeni les. Ves žagani les, kakor tudi tesani in oglje, to je našlo svoj trg večinoma v deželah prek morja. Modernizirane železnice so bile za tiste čase pomembna pot, da se je odprla še druga lesna in gozdna trgovina. Ze leta 1852 se je uveljavil enoten zakon o gozdovih, nato pa še kot dopolnilo zemljiška obveza (leta 1853), v kateri je bila še bolj jasno izražena uzakonitev gozdnih služnosti.
V Rogu je dobilo zaposlitev mnogo delavskih rok; čeprav je bil zaslužek bolj pičel,Je bilo vseeno bolje kot nič. Številne družine se niso mogle preživljati na skopi zemlji. Delavski proletariat, ki ni imel drugega kot delovne roke, pa je iz dneva v dan rastel. Še pred prvo svetovno vojno je zaznati izseljevanje naših ljudi v Ameriko, „s trebuhom za kruhom11, kot so rekli takrat. To izseljevanje seje nadaljevalo tudi še po vojni. V vseh kočah pa tudi na kmetijah, čeprav osvobojenih zemljiške obveze, je prihajal na mize bel kruh samo ob žetvi ali za velike praznike. Ko pa se je začel les načrtno izkoriščati, so prihajali na kočarske mize pod Rogom vsaj žganci.
Posebna pozornost pa naj bi bi a posvečena „furmanom41 ali voznikom s konjsko vprego. Ti so v današnjih časih popolnoma izumrli, za tiste čase pa so bili zelo važni, da se je ves les spravil do železnic in žagarskih obratov. Vozniki so tako iz Roških host speljali vse gozdne proizvode. Ponavadi so imeli ti prevozniki lesa doma nekaj
novoles
zemlje, vendar premalo za preživljanje. Dodatni zaslužek jim je še kako prišel prav. Vozili so za vsako ceno, ker cene prevoza v nobenem primeru niso mogli postavljati, čeprav so včasih „glihali", a zakupniki so imeli cene že točno določene. Vesel in srečen je bil vsak, kdor je vožnjo ,/roht“ dobil. Mnogi izmed voznikov so si nabavili konje, niso imeli pa doma toliko travnikov in senožeti, da bi bilo krme za celo leto, zato se je za seno marsikateri zadolžil.
Furmanski delovni dan pa se je pričel poleti že pred tretjo uro zjutraj, da so nakrmili konje, potem pa v Rog. Veliko so fizično trpeli, posebno ker so hlode vlačili iz velikih dolin. Marsikatera kletev je bila izrečena misleč, da bo to kaj pomagalo. Čeprav je bilo lesa dosti, gospodarji niso pustili, da bi en sam hlod segnil. Poleg hlodov so vozili tudi metrska drva, ki so jih drvarji s sanmi in ročnim premetavanjem spravili do kolovoznih poti. Nekateri vozniki so imeli tudi volovsko vprego, taje bila še bolj počasna. Zaznati pa je, da je med furmani vladala velika samopomoč, da so eden drugemu pripregali v hudih klancih in pri vleki iz globač.
Prevoznikov lesa je bilo več, kot so jih potrebovali, zato so imeli delodajalci popolno oblast nad njimi. Kdo bo vozil ceneje, bo dobil prvi delo. Številni vozniki so bili na svojih delovnih mestih, ko se je že svitalo, in čakali v dolgih vrstah, da dobijo ,/roht“ (primer: žage Soteska, kjer so ves les speljali na železniško postajo v Stražo). Enkrat so poizkušali organizirano štrajkati zaradi prenizkih plač od kubika lesa. V vso reč se je vmešala oblast in z njo žandarji. Vodjem štrajka potem dolgo niso dali prevoza. Kakšna sila je bila za zaslužek, o tem je treba omeniti, da so se furmani oz. prevozniki lesa podajali v gozdove tudi v hudih zimah. Kljub hudemu mrazu so zjutraj odšli od doma. V gozdovih so s cepini v rokah iskali hlode izpod snega. V dolino na žago so prišli vsi mokri in premraženi. Vasi pod Rogom so imele takrat mnogo konj in volov. Pri vsaki večji kmetiji so imeli takrat par teh živali.
Marsikdo danes, ker ni doživel tistih časov, ne more veijeti, kako z velikim trudom in naporom seje takrat preživljal kmet, še veliko težje pa delavec, če ni imel nič svoje zemlje. Gozdovi in vse neizmerno bogastvo Roga pa je bilo v posesti knezov Auerspergov. Da bi le delček obljub vlada SHS le izpolnila, se je šele leta 1931 odločila in izdala (26. junija) zakon o agrarni reformi.
Veleposest knezov Auerspergov je bila zmanjšana za okoli 3000 ha gozda in blizu 1500 ha drugih zemljišč. Okoli 13.000 ha pa je prišlo v javno posest. Ta razlaščeni gozd kočevskega in soteškega grofa seje potem v začasni gozdni upravi upravljal kot celota. Njegove solastnice naj bi postale občine in potem kmetije.
Samo bežno bi se dotaknil predvojne delavske krize, ki je bila neke vrste svetovna kriza, vendar se je v takratni Jugoslaviji najbolj odražala. Ugasnile so mnoge ogljarske kope, obmolknila marsikatera žaga, utihnile so tesaške plenkače, glasovi furmanov so utihnili. Brezposelnim delavcem ki niso imeli drugega kot gole roke, ni preostalo drugega, kot da so se poleti preživljali z nabiranjem jagod, gob in drugih gozdnih sadežev; le tako so imeli otroci kaj jesti, za zvezke ni bilo. Te je v mnogih krajih darovalo učiteljstvo. Proletariat okoli Roga je postajal čedalje ubožnejši. Ce pa si je kdo postavil „hišo" (danes bi bil najslabši vikend boljši), se je globoko zadolžil, hiša pa je imela ponavadi samo dva prostora, pa še ta sta bila ponavadi lesena.
Po vsej pravici in resnici ni bil položaj lesnih in gozdnih delavcev pred drugo svetovno vojno skoraj nič boljši kot položaj prvih gozdnih delavcev fra-tarjev, ki so proti koncu 17. stoletja prvi zaorali ledino v zeleno zlato naših gozdov (takrat grofovih). Takrat so bili vsaj v gozdovih še kar svobodni. Do danes se je od tistih dob marsikaj temeljito spremenilo. O Rogu je bilo marsikaj napisanega, posebno, kar seje zgodilo v teh globačah v času NOB.
Vendar, tako blizu smo, pa teh gozdnih širjav marsikdo ne pozna, če pa jih, jih samo površno. Vse, kar nam je dal Rog, ki ga danes imenujemo partizanski Rog, je vredno, da poznamo in tudi skrbno čuvamo. Varujemo pa tudi vtem smislu, da ga „moderno" ne onesnažujemo. Tako bi se lepo obdolžili onim, ki so v stoletjih skrbeli zanj in ga ohranili nam, ker so se bali za vsako drevo, kam bo padlo, če gaje bilo treba posekati, da ne bi naredilo škode na spodrasti. Da, to so bili res pravi gozdovniki, če bi se pa z matematično formulo dalo preračunati, kaj vse je dal Rog narodu, vsaj od takrat,ko so ga začeli industrijsko izkoriščati, gre za ogromno lesno bogastvo, ki ga praktično ni več mogoče pridobiti. Zato ga je treba veliko bolj načrtno izkoriščati, da ne uničimo do popolnosti naših
gozdov, teh naravnih čistilcev zraka, da se ne bi morebiti zadušili v naglem tempu modernega časa.
TONE VIRANT
Zgodba samo za močne živce
Drugo nadaljevanje
Stanje do sedaj:
Župniku je nekdo sunil najlepšo šunko. Kdo? Brez kapljic za srce ne berite naprej.
„Amen!" se zadere sredi noči župnik, kakor da bi mu kožo čez glavo vlekli.
„Vam je slabo? “ ga pobara na pol speča Katra.
„Lavor je pod posteljo." jo dopolni stric, se obrne na drugo stran in zamomlja:
„Uh, koliko dela za eno mašo!"
„Le delaj se. kdor si pač!" zamomlja župnik in razmišljati začne skoraj kakor kakšen Pepe.
„Prvič. Katra! Debela je, res je rejena, dobro kuha. tudi za postne dni. neumna je pa kakor kokoš. Ne, ne pride v poštev! Ali pa? Debela ne more biti samo od repe in krompirja. Ali pa? Eh. babnicam že sveži zrak kile gor daje. da so potem vidi njihova bedresa kakor lopate za kidanje snega, riti pa kakor mesarski cekar. Sicer pa, tudi dokaz o njeni poštenosti bi se našel. Lansko jesen, ko je stric padel s tepke ravno na lepo rejeno kokoš, jo je prinesla pokazat, revico, pa kako je bila ganjena, kokoš pa nažalost čisto ploščata. Sicer pa . . .
Čakaj, čakaj! Kaj se ni morda stric takrat zanalašč vrgel na kokico, da jo zverinsko ugonobi? Tako lepo ploščato bi lahko skril tudi v žep. Lej si ga no. fakina! Debel je kakor vinski meh. Je pa bolj malo na svežem zraku in tudi krompirja nima rad. Pa kako je zadnjič, pohot-než, pobožal, tanarvečjo! In kakšen lesk je imel v očeh. Morilec, potlej pa še tat. Grozno! Seveda bo! He. he, he! Zadnje čase samo poležuje in tarna zaradi bolečin v trebuhu. Jasno kot beli dan. Preobržl se je. Preobžrl! Šunke se je preob-žrl. Ti kujon ti!"
Vesel, da je že rešil zadevico, se udobno zlekne na svojem ležišču. Toda joj. Tik prednoje trdno zaspal, je ljubi bogec rešil strica groznih sumnjičenj. Kaj ni ravno ta revež kmalu po novem letu našel in prinesel izgubljeni srebrni kelih, star kot zemlja? Vreden med brati vsaj dva tisočaka.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Kadrovske vesti
marec 1982
ŽAGA:	prišli:	Bojan
ZUPANČIČ, Vukomir RADOVANOVIČ, Nevenka BUBNJIČ, Jože ŠTRUM-BELJ (iz LJA), Marjan KOŠIR (iz J.LA); odšel: Robert ROLIH (samovoljno).
TPI: prišli: Mira KITA-NOVIČ, Alojz ŠUŠTARŠIČ, Marko MOHORČIČ, Stanislav PAPEŽ; odšla: Jožica KRALJ (v DSSS).
IGK: prišel: Ignac KRESAL (iz JLA); odšel: Stanko SKOL (sporazum).
TDP: prišla: Ignac KONCILJA, Viktor BEC.
TSP: prišli: Jelka MARKOVIČ, Miha LEGAN (iz JLA), Jože PIŽEM, Franc KREN, Frano POPLAŠEN (iz JLA), Alojz ŠTINE, Nikola ŠIMRAK (iz TPP).
TPP:	prišli:	Stanislav
KRALJ. Štefan GREGORIČ (iz JLA), Janko RAJAKO-VIČ, Stanislav IVANEŽ. Nevenko MILANOVIČ; odšli:	ADAMLJE	Janez (v
BLP), Nikola ŠIMRAK (v TSP), Janez RUS (upokojitev), Zdenka NOVAK (samovoljno), Anton DRA-
GINC (samovoljno), Jože PAVLIČ (sporazum).
TAP:	prišli:	Dušan
JUNGER, Alojz POŽEG, Jožica GRIVEC, Slavica JURŠIČ, Slavko MUREN; odšla:	Jagoda PUNOVIČ
(samovoljno).
TKO:	prišli:	Biserka
ŽABČIČ. Marija KRAŠOVEC, Slavko VESELIČ, Drago VLADIČ.
TES: prišla: Mira SLAPNIČAR; odšla: Jože PAVLIN (sporazum), Jože ŠPEL-KO (sporazum).
BLP:	prišel:	Janez
ADAMLJE (iz TPP).
DSSS:	prišla:	Jožica
KRALJ (iz TPI).
BOR: prišli: Franc ZORKO, Damjan ŽITNIK, Igor KORDELC.
SIGMAT: prišli: Marijan KRANJC, Antpn PEČNIK, Anton PRIBOŽIČ, Branko PAVLIN,	Anton	PERC.
Stanko BAZNIK, Janez BOGOVIČ. Ivan ABRAM; odšla: Ivan JENKOLE (sporazum), Fanika PUŠNIK (upokojitev)
LIPA: prišel: Ludvik VESELKO
ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO TOZD
TOZD	M	Ž	SKUP
TVP	121	175	296
ŽAGA	152	22	174
TPI	58	21	79
BOR	74	15	89
SIGMAT	92	28	120
IGK	90	53	143
TDP	164	228	392
TSP	171	168	339
TPP	142	78	220
LIPA	87	5	92
TAP	88	55	143
TKO	56	28	84
TES	115	27	142
TGD	49	56	105
BLP	88	35	123
DSSS	89	96	185
SKUPAJ	1636	1090	2726
/--------------------------\
Odmev
v _________________________J
In zdaj še kri,
me že skrbi,
da bo pričeta teči kod.
Ker vidim,
da beseda dala je besedo, da vsak dobit pač svoj je kot,
oglašam se še jaz, v verzih pač, tako, kar sprot.
Ker pač debata Pepe, Pepy in ostali prizadeti
razgibali močno glasilo zdaj so Novo lesa, predlagal bi, da bi dodali novi list za „takih je pa treba".
Morda bi našel se še kakšen kot,
da kdo bi stisnil zraven se za
sprot,
napisat kaj,
se branil,
kritiziral,
oči odpirat in
v žico se zapiral!
Vaš Tonček
Zgodba...
(Nadaljevanje s 7. strani)
„Torej odpade tudi ta!" zine župnik z žalostjo v glasu. Gruntal je dalje!
„Kdo je prihajal v bližino bajte, ali celo v njo? Pankracijev Tonček, pa Polikarpov
:-----------------------------
H Glasilo „NOVOLES" ureja 1 » uredniški odbor. Odgovorni
I	I in tehnični urednik Vanja | | Kastelic. Izdaja delovna | | organizacija „NOVO LES",
II	lesni kombinat Novo mesto
j | — Straža. Naklada 2950 1 1 izvodov. Stavek, filmi in ! ! montaža: DITC, TOZD Do-! | lenjski list. Tisk:	DITC,
| ] TOZD Tiskarna Knjigotisk.
' Glasilo je oproščeno temelj-1 nega prometnega davka na
| podlagi mnenja Sekretariata ' 1 za informacije pri IS SR Slo-! I venije št. 421/72 z dne 31.
\ \ januarja 1978.
France, oni lubadar hostni, ampak samo do vrat. Pa Frtajlčkov Gustel, sin mežnarja, je dvakrat zvonil, pa mežnar. .. Madona! Mežnar, mežnar je pa ,raufenk‘ ometal in stalno kaj dol nosil v vreči, govoreč, da so saje, samo saje! Aha! Pa še kakšna lepa šunka vmes."
„Samo Šunka"?
Zgrozil se je ob misli, da bi to moglo biti res. Ravno v tem trenutku je zapel sosedov petelin, hišni je namreč odpotoval po dobro podmazanih grlih že ob mlačvi, ter kar nekako preveč otožno odpel beli dan. In zopet so vrli predniki priskočili na pomoč. To pot trgovci, ampak ne z novci, pač pa z inventuro. Župnik je planil pokonci, kakor da bi ga pičila čebela. Potihem se je splazil na podstrešje in skoraj bi ga kap. Zgoraj ni visel samo en prazen hak, ampak trije, pa dve palici s klobasami, pa . . .
„O ti kanalja mežnarjeva, ti! Ehej! To so tvoje saje, kaj Kujon nesramni! Sicer pa . . . Kaj mi ni ravno on rešil življenje, ko sem. ja, no, ravno od nedeljske maše .prihajajoč* telebnil v greznico? “
Zamislil se je, gruntal in po-gruntal:
„Preizkusiti jih je treba. Enega za drugim! Kdo je najbolj sumljiv? Jasno! Mežnar. . . Takole bomo storili . .
Berite drugič naprej!
PEPY
Pepe
ima besedo
Kdo ne pozna Bezgajbarje-vega Mihola! Ja, onega dolgina, ki ima Špehavzovo Maričko za ženo. 1, seveda - tistega, ki ga rad cukne! No, onega dne sva sedela v oštariji in pridno praznila bokale, ko mi je povedal tako štorijo, da so se mi kar lasje ježili od groze . . .
Da ne boste poslušali mojih pravljic, pravite? Da ste me zdaj že zares siti! Kar potrpite, prosim!
Rekel mi je . . . kdo? Mihol vendar! ... da obstajajo ljudje, ki ne ločijo barv. Pokimal sem in v znak te potrditve sva izpraznila nova bokala. Potem pa mi je pravil, daje takih tičev (ki ne ločijo barv) v enem od vaših tozdov kar precej. Odločno sem ugovarjal in rekel, da je to vendar nemogoče, saj bi se kaj takšnega zagotovo pokazalo na zdravniških pregledih. Mihol pa je gonil svojo in trdil, da drži njegova...
„Kar poglej," je rekel in krepko rignil. „Kako bi se sicer moglo zgoditi, da so poslali v Ameriko tako šekaste in raznobarvne omare, kot je krava liska? Da je bilo na enem samem kosu barv za celo rešto, od bele do črne? “
„Ni mogoče!" sem ugovarjal.
„Pa je, če ti rečem . . .“ je dejal in izpil do dna.
„In vse to je šlo mimo mojstrov in kontrole? “
„Mimo, mimo .. . naravnost v Ameriko, kjer pa so zagnali tak halo, da je joj . ..”
In res so se mi lasje naježili kot krtača in moral sem ga spiti
še kozarec ali dva, da sem ugasil jezo, kije začela tleti v meni.
Kaj bi se jezil, ko te nič ne briga! pravite. Pa nimate prav, ljubi moji! Še kako me briga, mene in druge, ki nam je ljuba naša stvar in vaš sloves na tujem! Zato vam kljčent: ne tako, tovariši! Več odgovornosti bo treba, ljubi moji! Več prizadevnosti in truda, več vneme in točnosti, več discipline pri delu! Le tako, s kvaliteto in točnostjo, boste obdržali vašo barko na razburkanih valovih našega današnjega gospodarstva.
Na svidenje in lep pozdrav!
PEPE LESOREZNIK