"PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA misleče čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. V.LajiLO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list. NO.-ÍT 1215. POLOŽAJ !¿UraJ as MKrond-claM matter DmimW I, St CkUago. I1L. tfca A» af taagra— «rf ¥»>•«»* > CHICAGO, ILL.. 28. DECEMBRA, (DECEMBER 25.) 1930. Publlakad wMkly «i MM W. |«tk • F.TQ—VOL. XXV. SVETU w ARMADA BREZPOSELNIH DOKAZ ttUPOSTI SEDANJE UREDBE Uboštvo v morju izobilja.Neproduktivni sloji.—Petletni načrt.—Svet v prerojen ju delavskega gibanja. V prazniški M«mi j« »vet ve« blag, vljuden m dobrotljiv. Uredniki piatjo hvalospeve, pridigarji govore o miru, ljudje voščijo drug drugemu arečo. Tako je vsako leto od božičnih do novoletnih dni. Pametnega ni ničesar v tem, vzlic spominom ter mikavnim tradicijamu. Lepe besede v nesmiselni uredbi Velikanska aurmada brezposelnih v vseh deželah sveta je sama na sebi dokaa gluposti uredbe, v kateri je vaega * izobilju, živil in drugega blaga vseh vrst toliko, da ne vedo kam s njim, pa vendar je poleg teh ogromnih zalog milijone bednih ter oblečenih v cape. Reven človek je podvržen boleznim bolj kakor tisti, ki si lahko privoščijo ves potreben komfort. Dasi je zdravnikov v izobilju, zdravil zadosti za vse. so stotisoči brez zdravniške nege, in kadar jo dobe, je ponavadi z njihovim zdravjem že pri kraju. Delavcev nikjer ne manjka. Kljub temu je delavnik še marsikje dolg 10 do 12 ur, in delavce se nagaiga k garanju, kakor da ni nikjer več nobenega človeka ki bi še iskal delo. Ker je denaurja v izobilju, blaga iatotako, bi družbe čisto lahko plačevale tolikšno mezdo, kot je potrebna za preživljanje povprečne družine. Toda ne! Plačajo kolikor mogoče-malo, v sled tega je poleg rodbinskih očetov prisiljenih delati v tovaumadi, pisarnah ali kjerkoli stotisoče mater, ki morajo ▼ boHbi sa kruh puščati v nem ar vzgojo svojih otrok. Ko je sta aH hčer enkrat iz šole, alo v delavnico 1 V neštetih slučajih je plača vseh treh komaj tolikšna, da se ji bi lahko rahlo pri plača sa vzdrževanje družina. KDO KVARI MLADINO V MESTIH? Poleg drugih ječ, ki jih je v Zed. državah polno toda ne še "zadosti*9, je tudi mnogo takozvanih poboljševalnic, kar znači ječ j za mladoletne. Dečki, ki so na tej sliki, so bili aretirani v Brooklynu, N. Y. Njihova st ircjst j« od 16 do 18 k. Priznali so nad* 50 ropov. Detektivi so našli pri njih naropane z črnine v vrednosti več tisoč dolarjev. Nekaj jo je razstavljene na mizi na tej sliki, katero čfeva detektiv. Te kakor tisoč« drugih mladih fantov in deklet pokvari environment, v katerem se gibljejo. Slaba tovaršija. slaba literatura, kvarljivi filmi in stotero takih re i, ki prospevajo v kapitalističnem sistemu, kjer je denar vse in glavni namen ter cilj denar in profit. Vso to gnilo uredbo bi bilo treba pravtaibo poslati v "poiboljševalnico" kako r izprijeno mladež. Izžemanje delavcev In farmarjev Delavec in farmar sta prisiljena vzdrževati več milijonov lu ne napravijo v vsem svojem življenju nobenega ko- Jugoslovanski konzuli v Ameriki - .pozivalo može incfante na nabor Komur je za vojaški stan v domovini, naj se javi25. jan—"Poziv narekruta-ciju u New Yorku", je naslov proglasu generalnega konzula Jankoviča. "LIBERTY LOAN" ZA BREZPOSELNE Socialistični dnevnik Milwaukee Leader predlaga v odprtem pismu predsedniku Hoo-verju, da naj najame vlada posojilo na način, kakor ga je dobila med vojno. Z novimi "liberty loan" bondi naj bi financirala v velikem obsegu javna dela ter zaposlila delavce, ki so zdaj brez zaslužka. Članek argumentira, da če je bila dežela v stanju vse storiti v svrho klanja na tujih bojiščih, Čemu se ne bi potrudila nekoliko tudi v mirni vojni za osvoboditev domačih brezposelnih iz ubo-štva in nesigurnosti. Konferenca za razorože-vanje ne pride do soglasja Ena najsmešnejših konferenc je tista, ki se v Genevi prička radi vprašanja razoroževanja. Razpravlja že dolgo, sklene zborovanje odgoditi, da si komisije nabavijo novih podatkov, konferenco spet skličejo, državniki si na nji očitajo neiskrenost, gredo nato domov in potem se vrnejo na prihodnjo razorožit-veno konferenco. Medtem se oborožujejo, izboljšujejo orožje, grade utrdbe in trošijo ljudski denar v pripravah za novo klanje. VISOKA CENA ZA SENATORSTVO Milijon dolarjev za čast zveznega senatorja. "Delavska9* tajnik Daviš pojasnuje, da je bil vsak cent pravilno pravljen v kampanji. Senator Nye, ki naČeljuje senatni komisiji za preiskovanje kampanj, v katerih se potroši "preveč" denarja, je dne 15. decembra poročal, da je bilo v Pennsylvaniji v kampanji za bivšega delavskega tajnika Da-visa, ki je kandidiral v zvezni senat na republikanski listi» ter za demokratskega govemer-skega kandidata IJrowna potrošenih nad milijon dolarjev. Davis je bil zmagovalec, medtem ko je Browna porazil Pin-chot. Davis, Brown in drugi kapitalisti gotovo ne potrošijo na lovu za glasovi delavcev in kmetov milijon dolarjev zato, da bi potem kak Davis delal za ljudstvo, ampak ljudstvo tega ne zapopade, pa pošilja v zbornice poslance» ki takoj po izvolitvi prenehajo biti "ljudski prijatelji" in delajo samo za interese privatnih slojev. ——————— Umori v New Yorku in listnega dela, pa žive kljub temu v izobilju. si je osvojil časopisje, knjigo, radio in vsa druga sredstva, s 'katerimi kontrolira občinske, okrajne in dr-oblasti, zakonodaje, sodišča, armado, ječe, vislice in elek Rod' ' A •• ' Generalni konzul Uadoje niči, ki vsled dela stalno žive v ostanejo stalno tukaj, bodo v donašajo donodae dividends ali oostra^ki viriVoWAi n^T, 'iankovič v New Yorku P°*iv» piekooceanskih deželah, ali so slučaju povrnitve vzeti v ar-ku^nm^alid »om na račun^u^ Jugoslovane v Ameriki, da se v njih postali naturalizirani dr- mado ako ostanejo v starem inri^^ rjo^ne 25: januvarja r ržav,jani'kakor tudi ti8ti ** * «—?o in fanJv onine ooznajo^ delavec borm komlslJ1 v New Yorku, deniči, ki v njih žive samo za- 32. letu bodo vpisani v "opera- nrofita sTV^voiil ¿s«»iiU k««^ s« ~ ako nodej°' da se Jih 8matra *a časno, ali ki so zapustili Jugo- tivno vojsku", kar je menda * J ca*o„..je, Knjigo, raaK> m vsa begunce. Lahko tudi sporoče. slavijo pet let pred določeno nekaj takega kot je bila v bivši ; da mislijo stalno ostati tukaj in starostjo za nabor, ne bodo Avstriji "črna vojska". Delavcem in farmarjem je dano da garajo m pnJ i tem ^kT T^i Ui * ^ smatrani' da ¡^egavajo vojaš- Konzulatov proglas pravi: ^ J ° * kraj na obisk z dovoljenjem ju- aini, ako se v starosti od 20. do «Ovo se odnosi na jugoslaven- goslovanskih oblasti vsake tri 25. leta javijo uradu jugoslo- gradjane kao i na one koji leta ,toda samo za tri mesece, vanskega poslanika ali konzula su se naturalizovali v Americi99 Poziv na nabor se tiče tistih Ju- v deželi kjer žive s prošnjo, da Po naše: "Te naborne nared- goslovanov, ki so po zakonih so pripravljeni zadostiti regu- be za službovanje v jugoslo- Jugoslavije prisiljeni služiti v lacijam vojaške obveznosti." | armadi. j Proglas pojasnuje, da se mo- Gospod konzul je poslal svo- rajo predati komisijskemu pre- jih pet tipkanih strani dolg pro- gledu v poslaništvu ali konzu- ducirajo, in ko natpravijo vsega preveč, so vrženi v — pomanjkanje. Vsakega toliko časa jih propaganda poeedujočih slojev našsas na volišča, kjer vsled zaslepljenosti glasujejo proti svojim koristim. Temne pega vidimo vsepovsod. Svet je še vedno vojašnica — zdaj cele bolj kot kdaj poprej. Rane proele svetovne vojne začel jene in že ae države pripravljajo na novo. Socialistični glasovi v Kansasu Pri volitvah 4. nov. v Kansasu je dobil Alva Graham, socialistični kandidat za člana v kansaškem vrhovnem sodišču, 60,000 glasov. Socialistični kandidat za državnega tajnika jih je dobil 14,459 in za zveznega senatorja 11,659, kakor se glasi uradno poročik) iz dr* žavnega urada za štetje glasov. Chieagu Razgled z lepše strani slike -'Ni pa slika razmer z vaeh strani temna. Mogočno delavsko gibanje tasposoblja svet na prevrat kjer se bo ustvarjalo v korist vaeh ljudi, na sa profit nekaterim.. Dasi se militarizem pripravlja na novo klanje, je proti njemu v teku ljuta borba, s ciljem, da se vojne nevaurnosti odstrani, da se armado imanjia, da se z militauristično tekmo prekine in da se iztrebi vzroke, ki povzročajo militarizem in vojne. Sovjetska Rusija izvaja svoj petletni načrt za industrializacijo dežele. Dasi so potrebni velikamski napori, presega do-sedaj izvršeno delo kvoto v načrtu ,in če ne ibo večjih zaprek v bodoče, bo načrt izveden v štirih namesto v petih letih vsaj v nekaterih obratih. vanski armadi se tičejo vseh a-meriških Jugoslovanov, ki so v starosti vojaške obveznosti, neg lede ali so jugoslovauiski ali glas nekaterim jugoslovanskim lotu in izjaviti, ali žele oditi v!pa ameriški naturalizirani 4 listom s prošnjo, da ga objavT- Jugoslavijo, da odslužijo svoj iavljani.99 Ameriškega cTržav-jo brezplačno. 'Proletarcu" ga termin v armadi .ali pa ostati ljanstva v tem oziru Jugosla-ni poslal. Kljub temu obvešča- še v inozemstvu. V slednjem vlJa ne prizna, ker nima z Zed. mo fante in može, da jih kliče slučaju se jih ne smatra za de- dišavami nobene tozadevne domovina na nabor in v voja- zerterje, nego za stalne izse- p0g0dbe. ško kamižolo, potem pa lahko ljence, ki se smejo povrniti na Jugoslovanski mladeniči v spet gredo po svetu za kruhom, obisk v Jugoslavijo vsake tri gtarosti vojaške obveznosti se če jim bodo meje še kje odprte, leta enkrat, toda, ne več kot za m0raj0 javljati konzulatu vsa-Zanimivo je, da konzulov pro- dobo treh mesecev. Kdor se jco jeto ¿n mu navesti točne na- IZGREDI V NEMČIJI. Vsled velikega števila brezposelnih se v nemških mestih dogajajo pogosto demonstracije. katere pa prirejajo največ fašisti, z njimi pa se pretepajo po ulicah in shodih komunisti ter socialisti. V New Yorku je bilo tekom leta 1930 umorjenih 380 ljudi, večinoma v roparskih napadih; ubitih je bilo tudi nekaj policajev in pa roparjev v medsebojni vojni. V Chieagu so v istem razdobju roparji ubili enajst policajev, policaji in drugi pa 63 roparjev. Tu niso ušteti tisti v Chieagu, ki so biH ubiti v pretepih niti ne roparji, ki so se pobili med seboj v tekmi za "kontroliranje sfer vpliva."__ Za skrajšanje delavnika Večina unij stavbinske industrije v Chieagu se zavzema za odpravo sobotnega dela, oziroma za skrajšanje delavnika na 40 ur na teden. Ene stroke stavbinskih deJavcev so ga že uvedle. ŠE EDEN EINSTEINOV PROBLEM Reakcija na netlakovani cesti V Italiji se opozicija proti fašizmu jača vzlic terorističnim metodam Mussolinijeve vlade. Fašizem v Avstriji prošlega novembra na dosegel pričatkovane zmage. Tudi v Nemčiji in drugje si je že polomil nekaj zob. Dasi angleška delavska vlada ni izpolnila upov delavskih strank, j* storila posebno v pogledu mirovne politike jako mnogo. Upravo države je prevsela v naj kritične j ši dobi Velike Britanije. Anglija sama je v gospodarskem propadanju in njeni dominjoni ter kolonije so v procesu novih orientacij. Indija se s vso odločnostjo bori, da si izvojuje sauno vlado. Iz teh vrtincev pride prej ali slej nova Velika Britamija v znamenju so-deh^jočih držav, v kateri bo Indija enakopravna. < Tragične slike ob. svitu upov Pregled po svetu je poln tragičnih slik. Toda situacija ni brezupna, kajti farandja sa vstajenje človeštva je delavsko gibanje, kateremu je cilj socialistična uredba. Kapitalizem oboroiuje armade sa novo klanje, delavsko gibanje pa se bori za svetovni mjr in sa zgradbo društva narc dov, v katerem ne bo več izkoriščauija in vzrokov sa vojne. določa, da morajo iti po- ne javi konzulatu, ali kdor se bo giove svojega bivališča ter delo, trjeni možje in fantje v stari izgovarjal, da ga pismo iz u- ^ opravljajo, kraj k vojakom na svoje stro-' rada konzulata ni doseglo, bo Jugoslovanski mladeniči v ške. smatran za begunca. To tol- New yorku, Pennsylvaniji, Konzulov proglas pravi med mačenje podčrtava proglas na Qhiu in dnigih vzhodnih drža-drugim : sledeči način : "Ko ne dojde na vall gQ v pr0giasu pozvani, da "Oni jugoslovanski mlade- poziv konzulata pod izgovorom pridej0 25. januarja 1931 v u- da ga pismo nije našlo na adre- rft(j generalnega konzulata v si, koja je na njegovi prijavi, New York. Razen v New Yor-SMATRA SE BEGUNCEM.99 ku ima Jugoslavija konzulate v Tisti, ki bodo potrjeni in že- Chieagu, San Franciscu, v wdtL Naročite si AMERIŠKI DRUŽINSKI ? KOLEDAR letnik mi Stane $1 le ostati še nadalje v tej deželi, ne bodo nadlegovani, toda v slučaju da se Jugoslavija zaplete v vojno, pravi konzulov proglas, da morajo nemudoma in brez siljenja odpotovati v domovino ter se javiti vojaški oblasti za vstop v armado. Proglas tolmači, da traja vojaška obveznost do 32. leta. Montrealu v Kanadi ter poslanika v Washingtonu. Koliko se jih bo odzvalo temu militarističnemu pozivu, ki je v bistvu čisto fašističen in ne zaostaja prav nič za Mussoli-nijevim nazorom, da je vsak izseljenec njegov podanik, pa čeprav živi že leta v inozemstvu, ne vemo, domnevamo pa, Vsak Jugoslovan do te starosti tla ne posebno veliko. Značil-se mora javiti konzulu, ako noče no je, da postajajo jugoslovan-imeti neprilike v slučaju povr- gki diplomatični agentje v Zed. nitve. Tisti, ki bodo potrjeni državah, v Kanadi in v Južni A-in potem oproščeni z izjavo, da (Nadaljevanje na 6. strani.) Ko - ¡m profMor AR>«rt Ebi.Uin <*«oiil pesstlti Am.riko, m j* U m«nj zanimati notoriina "amariika radovaAio.1" na 1*4 nmlin kakor •• ja ms rumunako kmljleo ali walalkaga priftes. O Einsteinovi tooriji roln-timoatl povprsion ttovok no vo nttosar, ampak ¿«1 jo, As jo EinoKoln *al«k matamatik, po atofttjo vrst, da vl«H toga a»4nofo uianjaka. Ra^ortor ji so «n nadlog ovali toliko, da mu jo kilo skrajni» soprno. V Californljo, kjor k* prodtval na Ml. Wilson observatoriju, so Jo «ttpoljal is Now Yorka ■ irndprn akosi Panamski »rokop. Eksotoin jo v s*ddi no loj slik». Po prepričanj« j« Einstein pacifist sa vsako cono in vernjo v prauredko ekonomske stfroktlnre kalsor jo pnapagira aocialieonv Qlascüi iz. If^ascga gibanja Zapisnik seje eksekutive J. S. Z. dne 11. decembra 1930 Navzoči od eksekutive Filip ditvah nekaterih društev. Godina, Fred Vider, Geo. Ma- Finančna tftran v JSZ. ni tako slach in Fr. Zaitz; od nadzor- razveseljiva. Literatura Pro- nega odbora S. feojasnovich; od svetne matice nas bo stala nad nadzornega odbora slovenske tisoč dolarjev, vrhutega so še sekcije Fr. Mrgole, Fr. Udovich stroški z razpošiljanjem in dru- in Angeline Zaitz; od Prosvet- gi izdatki. Kar imamo gotovi- nega odseka A. Garden, Ivan ne, je v Millard State banki. Ta Molek in J. Rak; tajnik Charles banka je sedaj od oblasti do- Pogorelec. Odsotni. Fr. Alesh, ločena za likvidacijo. Koliko ki je zadržan radi nujnih o- odstotkov dobe vlagatelji, se ne pravkov; Joško Oven, ki je od- bo vedelo tako kmalu, potoval na agitacijo v Califor-1 V splošnem je situacija v nijo; P. Kokotovich, ki dela JSZ. ugodna, manjka pa agita- izven Chicaga; Lotrich in Novak. Za predsednika seje izvoljen Fred Vider. Zapisnik prejšnje seje sprejet s popravkom Antona Gardna. Važnih dopisov ni. Sledi po- znanite z našo pisateljico, ki stranki. Kar se tiče drugega, vam pove ob tej priliki mnogo je pa potrebno, da se tu in tam zanimivega in takega, kar je tudi zabavamo kolikor ze okoj-potrebno, da delavci vemo. ščine dopuščajo. Vstopnina za moške je samo Tukajšnji pevski zbor "Svo-25c in za ženske 16c. To je ta- boda", odsek kluba št. 114 ko mala vsota, da jo bo vsakdo JSZ.. priredi večerinko ali do-lahko pogrešal. imačo zabavo na Silvestrov ve- Sodrugi in somišljeniki, agi- ¿er v sredo 81. decembra na tirajte, da bomo imeli na tej Six Mile Rd. W. Poskrbljeno priredbi čimvečjo udeležbo. bo za dobro postrežbo in ker Na rojake delavce v Barber-,ima vsakdo rad prijetno zaba-tonu m naše sosede tod okrog vo, pričakujemo na Silvestrov apeliramo, da pristopijo v so- večer veliko posef. Vstopnina cialistični klub št. 232. ki ob- je samo 25c. držuje svoje seje vsako drugo Morda že veste, da se "Svo-nedeljo ob 10. dopoldne. De- boda" uči za vprizoritev spevo- torjev. ki bi jo hoteli izrabiti v prid pojačanja našega gibanja. Poročilo tajnika se sprejme na znanje. Sledi poročilo tajnika Prosvetne matice: _ so^T^i^TriZ »¿7!Shod za mladino v fleve->družica Krasna govori v Na tej «liki je tevod sa kriminalno blasae v Beacorfci, N. Y., is katerafa ja nedavno pobegnilo iest nevarnih blazneže*. Pomoč sa beg so «¡obili od aaaaj. Ena eo kmalu plovili. Slučaji, ko aavartoi tipi du-savno bolnih Ijbdi utecejo is blasaic, niso redki. Naravno da ja pote» prod njimi vsa okolica v strahu. lujmo skupno za koristi delav cev. Za odbor, J. Jankov ich. - ■ Vabilo na Silvestrovo zabavo "Svobode" v Detroitu igre "Darinka", ki bo vprizor-jena 26. aprila. Ker bodo stroški s to predstavo s petjem veliki, se tudi s tega ozira priporoča občinstvu, naj pride na zabavo "Svobode" 31. decembra v čimvečjem številu. Uršula ročilo tajnika: Kar se tiče števila prodanih zacijami: druš. št. 21 SNPJ., protj fašističnim metodam pro-' članskih znamk, je bil proš1! Pueblo, Colo.; klub št. 11 JSZ., pagande, ki jo med ameriškimi! mesec eden najboljših. Raz- Bridgeport, O.; druš. št. 600 Jugoslovani širijo plačani in ne-pečanih je bilo namreč 867 Johnstown, Pa.; druš. št. 325 plačani agentje diktature v Ju-j znamk, od katerih je bilo 88 SNPJ., Gowanda, N. Y.; druš. izjemnih za brezposelne člane. *t. 322 SNPJ., Chisholm, Minn.; Povprečno število članov v pro- « Fr. Tamšetom za druš. št. 1 šlih 11 mesecih je bilo 619. JPZS. landu, na katerem govori Anna P. Krasna goslaviji. | Cleveland, O. — V nedeljo Zaitz govori o agitaciji v na-1 28. dec. sklicuje odbor ohijske ših klubih. Smatra, da bi lahko] konference soc. klubov ter dru-klubi v Clevelandu, Chicagu,! štev Prosvetne matice JSZ. Medtem, ko eni klubi beleži-' Prosvetna matica izda letos fifwaukeeju, Detroitu in drugih shod za mladino, na katerem bo jo lep napredek v članstvu, so eno knjigo, ki je zdaj v tisku, I velikih naselbinah več kot ra- j glavna govornica Anna P. Kra-prizadeti na drugi strani klubi druga pa je naročena iz starega domenili število članov, ki jih sna, ki govori dan prej na sho-v mnogih premogovniških kra-| kraja, obe za članstvo društev|je jgz. izgubila v tej ekonom- du soc. kluba JSZ. v Barberto-jih in tistih naselbinah, kjer so Prosvetne matice. Knjige raz- v premogarskih in nu. V Clevelandu bo govorila delavci terorizirani in so vsled pošljemo januarja. drugih malih naselbinah. B> v angleškem jeziku. f špijonaže bili prisiljeni pre ne- Glede akcije za zbiranje fon-j dočnost JSZ. je v velikih mv i Shod bo v dvorani št. 1 v no-hati z aktivnostjo v socialistič- da, ki naj bi omogočil Prosvet-jki je zadržan radi njunih o- vem poslopju Slov. nar. doma nem klubu. Sentiment napram ni matici dobiti iz starega kra-j agitacijo koncentriramo v ta- na St. Clair Ave. Prične se naši Zvezi pa je danes ugodnej- ja tega ali onega delavskega kih krajih. V razpravi sode- točno ob 3. popoldne. Razen ši kakor je bil kdaj poprej po književnika na predavateljsko; kujejo razni sodrugi. V prihod- sodružice Krasne nastopi tudi vojni. — Naj še omenim, da je turo, ni bilo od prošle seje še njem letu obišče tajnik po mož- par govornikov od mladinske ponovno postal naš član Bartol ničesar definitivnega sklenjeno, nosti večje naselbine, poleg nje- organizacije socialistične tfiran-Yerant iz Aliquippe, Pa., ki je Odbor se snide ko hitro mogo- ga pa tudi drugi agitatorji. Za ke v Clevelandu. bil svoječasno eden izmed naj- če in poda o tem svoje poročilo zelo dobro agitacijsko moč s Namen shoda je, da se našo aktivnejših članov v zapadni oziroma priporočila januarski potovanjem po nasefoinah se miadino seznani z delavskim Penni- seji- j® v tem letu izkazal sodrug gibanjem in da se jo pridobi za Opažati je vedno več aktiv-^ Poročilo sprejeto na znanje. Snoy. sodelovanje v socialističnih or- nosti naših klubov na prosvet- Preide se na razpravo glede Tajnik poroča, da je odpoto- ganizacijah. nem polju. To jesen so se vr- socialističnih aktivnosti med val v Californijo na obisk s. Starši, priporočite svojim si- Barbertonu Detroit, Mich. — V opisovanje delavskih razmer se ne bom spuščala, ker so vsakemu znane Barberton, O. — Kot že na- »n vsakdo več ali manj čuti —I znanjeno, priredi klub št. 232 najbolj seveda brezposelni — kluba šft. 114 JSZ. se vrši v ne-JSZ. shod in veselico v soboto blažene posledice Hooverjeve deljo 28. dec. točno ob 9.30 do-27. dec. v dvorani samostojne- prosperitete. poldne na 116 Six Mile Rd. Ker Seja kluba št 114 JSZ Detroit, Mich. — Redna seja ga društva "Domovina" na 14. ulici. Prične se ob 7. zvečer. Govornica bo Anna P. Krasna iz Parkhilla, Pa., ki bo govori- pa tjavendan kritizirali razme- la v slovenskem in za mladino re. Kar se tiče kritiziranja, bo v angleškem jeziku. Pridite s časoma največ izdalo, če se vsi, starši in mladina, da se se- v ta namen organiziramo v soc. Kakor so časi slabi, bi ne bilo *>o na dnevnem redu več važnih pametno, če se bi delavci za- zadev »kakor tudi volitve nove-prli sami vase in le tugovali ali ga odbora, je dolžnost vseh članov, da se je udeleže. Pripeljite s seboj svoje prijatelje in somišljenike našega gibanja. Tajnik. slovenski koledar 'i Joško Oven. Ob tej priliki bo novom in hčeram, da pridejo agitiral za razširjenje Proletar- na ta shodk in pridite tudi vi. ca, razpečaval našo literaturo Tajništvo ohijske konference in obdržaval sestanke ter shode JSZ. šile v področju organizacij JSZ- Hrvati in Srbi, katere se ude razne kulturne prireditve, iz- leže Zaitz, Godina, Garden, med katerimi so posebno ene si- Maslach, Bojanovich in drugi, jajno uspele. Koncert klubove Sklenjeno, da se vrši v to svrho "Zarje" v Clevelandu dne 27. dogovorjeni sestanek koncert za JSZ. nov. je imel mnogobrojen poset tega meseca, ko se vrne v Cltt-1 Zaključek seje. Y»lic skrajno slabemu vremenu cago Peter Kokotovich. in prireditev je izpadla dobro Pojavi se vprašanje, če bi v moralnem in gmotnem oziru. bila na mestu kaka akcija proti Uspešen je bil koncert "Save" prodiranju takozvane kralje- (pevski odsek kluba št. 1), kon- vaške propagande med Jugo- . . . cert milwauškega soc. zbora slovani v Ameriki, ki pod pre- dop*u Je namestu, ker je tu po- -- ■™^- --~ d"cem5ra "Naprej", priredba kluba št. 5 tvezo, da goji edinstvo Jugo- lSTE v Conemaushu, dramska pred- slovanov, v resnici pridobiva rftava kluba v Springfieldu, ljudstvo za lojalnost diktaturi, Z mrzlega severa Ely. Minn. — Naslov temu Silvestrova zabava kluba št. 1 v Chicagu Chicago, III. — Tradicionalna Silvestrova zabava kluba št. ni Minnesoti sploh, ampak zi- resnična zabava laikih Slo mo imate tudi drugje, zato se i vencev, se bo letos vršila v isti v čo=:S^MS^™ SESi!Sl^iTtS^ ilr8m8keKa odseka vajamiso^bila 'nnen® mi lmate povsod te "slabe S. Millard Ave. in 23. cesti. Prične se zvečer. Igral bo zna- iv» ureuavifriijiii 111 siiuuin v '^F"0' on^J ^ki naplavim piko šle tedne govorili med drugimi Yorku in Chicagu. Razprave Anna P. Krasna, Joseph Snoy se udeleže vsi prisotni. Skle- in Joseph Siskovich. Sodrug njeno, da JSZ. vodi taktiko v Snoy je nastopil tudi na prire- pogledu jugoslovanskega vpra- Zelo se tukajšnjim rojakom dopade Ameriški družinski koledar letnik 1931 zaradi lepe vsebine. Razpečanega je bilo veliko izvodov. * Dne 13. decembra smo tu o ni John Kochevarjev orkester, ki zna tako spretno ustreči mladini in starejši generaciji. Pridite zgodaj, da si izberete prostor pri mizah po svoji volji. Postrežba bo izborna. Vstopnice v predprodaji so samo po ^H^^^^HKKKK^KK^HK^K^ tvorili novo "City Hall". Novo-|50c, pri blagajni bodo 75c. I>o ♦♦♦ ¡izvoljeni župan Trezona ima bite jih lahko pri članih in čla- X 1 prvi čast voditi seje v nji. Bil nicah kluba, pri tajniku Petru je izvoljen z veliko večino. Do- Berniku ali v uradu Proletarca. bil je 1618 glasov ,njegov pro- Na svidenje v sredo večer 31. tikandidat Slovenec Fr. Jenko decembra v Lawndale Masonic pa 710. Slovenskih volilcev je Temple. Povabite s sabo pri- tu približno 1450. Slovenski al- jatelje in znance. Vsi dobro dermani so Tauzel. Kapah in došli! — P.O. Banovec. Vsi imajo oglase v ■ k°ledarju !etnik Poslovilni večer sodrugu J. 1931. Njihove trgovine priporo- " Čam odjemalcem v naklonjenost, kakor vse druge, M oglašajo v Družinskem koledarju in VESELICO IN SHOD priredi KLUB ŠT. 232 J. S. Z. v soboto 27. dec. ob. 7. zvečer v dvorani samost. dr. 'Domovina' na 14th St. BARBERTON, 0HI0 Vstopnin*: za moike 25c, za ženske lSc. Na veselici bo igrala godba iz Akrona. KOT GOVORNICA NASTOPI S. ANNA P. KRASNA Iz Parkhilla, Pa. VI udno vabimo rojak« in rojtfkinje, da ae udeleže našega shoda in reaelice v obilnem številu. Zabava bo prvovrstna, postrežba tudi, poleg tega bocte imeli priliko slišati prvič v naši naselbini dobro delavsko govornico v našem jeziku. Pridite v.i ia pripeljite seboj .▼oje prijatelja in snaaeel Krmencu Milwaukee. Wis. — Klub št. so vam v stanju zadovol. ivo po- 37 JSZ. priredi domačo zabavo streči. j v soboto 27. dec. v Tamšetovi Tu se govori, da bo rvdniška dvorani, na kateri nastopi več kompanija na železnem okrož- govornikov, med njimi tudi naš ju odpravila sistem, čn e liste, novoizvoljeni assemblyman J. Ce se to res zgodi, bodo delavci Ermenc. To bo ob enem nje-zopet lahko imeli prep ičanja mu tudi nekak poslovilni ve-po svoji volji in ravno ta co tudi čer, ker 5. januarja bo v Madi-akiivnosti. Ali bržkone je ta sonu na zasedanju Wisconsinske Y nada prelepa, da se bi mogla zakonodaje. Na to zabavo va-uresničiti. Mogla bi so že, ce bimo Milwaučane in Westalli-bi kompanija hotela, ali pa če čane ,da se razvedrimo skupno bi delavci vsi kakor eden hote- v družbi J. Ermenca. Zabava li. V ta namen bi morali biti se prične ob 7 :30 zvečer. Vstop-kajpada veliko bolj združeni, nina za moške je $1 in za žen< I Y ❖ t f John Teran. ske 50c. — Pripravljalni odbor. Ameriški družinski koledar letnik 1931 je največji slovenski koledar v Ameriki. Ima bogato vsebino, nad 50 slik in ilustracij, koledarski in informativen del. Slovenski domovi v Ameriki. Veliko vrednost ima seznam slovenakih domov v Zed. državah, ki je prvi te vrste. Podaja pregled vrednosti in velikosti posameznih domov in pa v skupnih številkah po državah. Prrobčen je v Koledarju seznam slovenakih listov z beležkami o spremembah v slovenskem tisku tekom leta 1930. "Rajska dolina." Zanimiv je zgodovinski spis o "Rajski dolini" v Californiji, ki je bila pred dobrimi 35 leti razglašena za "obljidbljeno deželo ameriških Slovencev", končala pa je tragično z razpršitvijo naseljencev in s smrtjo njenega voditelja v vodi. Okrog $75,000 so dali rojaki za zemljo v Rajski dolini,~za takratne čase silno visoko vsoto. Izgubili so vse, in mnogi so se vračali iz Rajske doline uničeni za vse življenje. To poglavje iz zgodovine ameriških Slovencev je priredil Ivan Molek. Leposlovni del. Ameriški družinski .koledar slovi tudi vsled svojega leposlovnega dela. V njemu sodelujejo priznani slovenski književniki. Nad deset spisov v letniku 1931 spada pod označbo "Leposlovni del". Izmed starokrajskih pisateljev so zastopani v njemu: Tone Seliškar, Ki je napisal daljšo novelo "Kreola" ter pesnitev "Pisma iz ječe", Angolo Corkvenik v spisu "Sam" slika delavca v Italiji, ki se bori z vsemi mogočimi sredstvi proti diktaturi fašizma. Ivan Vuk ima mikavno zgodbo o volih, ki so ušli iz tovornega vlaka, in o kmedh, h katerim 90 se zatekli. Mile Klopčič je zastopan s pesmimi ter s prevodi pisateljev svetovnega slovesa. Izmed ameriških sotrudni? kov ima v leposlovnem delu lepo črtico dveh zaljubljencev ter njun tragičen konec Katka Zupančič. Polna vere drug v drugega sta se poročila, ali prišla je "kriza" — brezposelnost, in gorje za novoporočenca brez sredstev in zaslužka. Katka ima tudi članek, ki opisuje poset med brezposelnimi v Chicagu. Ivan Jontez podaja daljšo povest iz življenja v naših naselbinah, o ženi, ki se je nesrečno poročila in si prav tako nesrečno iskala lepše ljubezni in življenja. Ana P. Krasna opisuje mutca Andreja, ki je bil Človek s človeškimi čustvi, toda svet ga je imel za spako in mu ni privoščil solnčnih žarkov razumevanja in ljubezni. Joško Oven pripoveduje o seji za pomoč brez pose Inim, o delavcu» ki je bil ubit, ker je jemal premog, o človeških bitjih ,ki prezebajo na prostem. V prostem prevodu je podana Petzoldova črtica "Poslednje srodstvc". Opisuje bridke ure župnika Počivavška, ki je pasel ovce visoko v hribih, pozabljen od svojih duhovnih so-bratov, ki se niso zmenili, da bi mu lajšali revščino. Pa se njegova kuharica v skrajni sili spomni poslednjega sredstva. Odprla sta gostilno v zakristiji. Lep je prizor s fronte "Piamo s trobentico", ki je povzet iz drame avstrijskega pisatelja Hermanna Heinza Ort-perja. Prevod je oskrbel haš sotrudnik Veno Venomer. Pretresljiv košček tragedije, kakršne se dogajajo v vojni, podaja spis Jakoba Zupančiča "Na polju časti". Iz Tolstojevo zapuščine je priobčena "Dogodbica za otroke". Opisi in ¿lankL Prvič v našem Koledarju je zastopan avtor knjige "Človek mrtvaških lobanj" Bratko Kreft s člankom o Doetojevakem. Opis Kalifornije in njenih jugoslovanskih naseljencev ima v Koledarju Anthony Kaatelic iz San Francisca. "Kadar se plazijo sence" je naslov spisu, ki ga ima Anton Slaibe. L. Beniger opisuje "moderne bogove". Anton Garden pripoveduje v svojem pohajkovanju vroče nedeljsko popoldne po <4slums" v Chicagu. O sprevodnicah, ki 00 jih imeli motorniki cestne železnice v Clevelandu za "partnerice" med vojno, pripoveduje Frank Barbic. Anton Kristan v tem koledarju ni zastopan, priobčen pa je o njemu poslovilni članek. Pesmi. Pesmi jé v Koledarju dvanajst, med temi šest od ameriških sotrudnikov. Ena je v prevodu iz kitajske poezije in dve iz nemške, ostale so originali slovenskih pesnikov v domovini. Informativni del. Poleg pregleda o slovenskih domovih in slovenskem časopisju je v Koledarju statističen seznSm slovenskih in drugih jugoslovanskih konvencij tekom tega leta in seznam slovenskih tiskaren. V njemu dobite tudi razne druge koristne podatke. Slike in ilustracije. Posebnost Koledarja je, da je v njemu zopet zastopanih več slovenskih umetnikov-sli-karjev ter kiparjev, med njimi H. G. Perusek (tri slike), Miha Maleé, Tine Kos, Fr. Uraič, Ivan Cargo. Stiploviek in Hrvat Naata Roje. Izmed drugih umetnikov, katerih slike so v Koledarju, naj bodo tu omenjeni Adolf He" ring, Constan tm Meunier, A. G i rod, Clemente Orozco, L. Lozovick. Erich Lamm, J. J. Lan-kea, Joseph Pennell, Gauntier, A. Frank in K. Stabrowaki. Koledar je vezan v platno in obsega 224 strani. Stane v Ameriki $1 izvod, za v stari kraj pa $1.12. Storili boste koristno delo. ako pomagate širiti to knjigo, ki je ena najboljših izmed koledarskih knjig v jugoslovanski književnosti. Naroča se pri "Proletarcu". Slavnost petletnice kluba JSZ v Bridgeport!! iili proti klubu it. 27 ter "Zarje" Ae tožbo za ztoorovo ime ter klubovo imovino. Nafte simpatije so s klubovo "Zarjo", klubu it 27 pa kličemo, naprej po PROLETAREC GLAD POLEG "NADPRODUKCUE" Bridgeport. O. — Kot že po ročano, priredi klub št. 11 JSZ.'EMitUn] poti I v soboto 27. decembra ob 7. zvečer v društveni dvorani Za klub št. 114 JSZ., slavnost petletnice klu-bovega . P«t«r Kisovk, tajnik. delovanja. Program je zelo za- - nimiv in zabaven. Vključuje opj« fif 1 K7 igro "Muzikalična kuharica", U5U,a SeJd KIUDd 1 ^ nastop pevskega zbora <4Svobo- Chkago, lil. — Radi obšir-da" in par govorov ter nato nega in važnega sporeda se se-plesno in prosto zabavo. Ple- ja kluba št. 1 v petek 26. de-salcem bo igrala domača god cembra v dvorani SNPJ. prične ba štirih mož. ob 7:30 svečer. Člane in člani- Posetniki klubovih priredb so Ce prosimo, da to upoštevajo, bili še vselej zadovoljni, in klub Nadalje so prošeni, da nase bo potrudil, da jim tudi se- pravijo na tej seji s tajnikom daj preskrbi dovolj zabave ter obračun za poslane jim vstop-dobro postrežbo. Naj bo to ve- nice kot za prošli koncert "Sa-čer prave bratske zabave za Ve" in za druge priredbe. vse. . I Po izčrpa nem dnevnem redu Drugi dan 28. dec. ob 10. do- se nadaljuje diskuzija o pred-poldne pa pojdemo vsi na kon- metu, smo ga v razpra. lerenco soc. klubov in društev vi ie na prošli seji. Prvi refe-Prosvetne matice JSZ., ki se bo rent peter Bernik. vršila v isti dvorani v Boydsvil- Amell ¡^^ volitve odbora za lu (Bridgeportu). leto 1931# Sedanji odborniki Josaph Snoy, tajnik kluba in kluba št> x 8o; tajnik-blagajnik konference. peter Bernik; organizator Fr. Zaitz; zapisnikar John Turk; 0 "Proletarcu" knjižničar Charles Pogorelec; . _ ... 0j«vi vpruianje, v koliko te .ploh poslužujejo delavskega ¿asopisja ¡„ ^bre l^tur, v oMe? Q. k4k *v«<^nec, ne iilosof, vsii* t' i*j* Ji^ff' V1 ZMU> J,h p«t- n*j»t oa^kov ljudi ne i^u kakor b,tblI° v korist J, .^¡r odstotkov ljudi ne ml u »vojo glavo. Toliko k-V J Jm,4dj • tU«, v M ^ driav Prednostjo in kulturo t^Tkoliko naprednih li^ov kt tulT' "S*™ h. ProsvetaV ¿<*lo majhen odstotek, kar ni „« bolj* UprMfiVaiu *a na! H Ijudatv« v «s nasw» delavsko IjUdStVO. bo|j6e •tvom drugi A narodnosti. Amerikanec j« v.ljubil vsled o-S.omnt^a pritiska kapitalistične re-hi dnevnike. Dobi za nikel aii l«™ ****** !» P« nedeljski ¿asopis, ki je teia papirja sam na sebi Ker m li^uien, um p, »nai lomiti dober od -Uboga lista, ker ni zadosti razumen, da bi za5K»paie| kaj je dk>bro in kaj slabo ¿livo, ga privlačuje nase Aara, kauiio iJu servirajo dievniki in nji-MdMji d.pre.iji. Mnogo «Celjske izdaje ter magazini g Mf//f A,\f mi Konferenca soc. klubov in društev Prosvetne matice J. S. Z. v nedeljo 28. decembra »b 8. dopoldne » društveni dvorani, BRIDGEPORT, 0. V!?r P"jJdr"nik- P»«»*»-'« m «»elic. klub. it. OK DrUitV* in kK,bi' ' »«hodne» ,n W- Virginiji, pošljite xe.topnike ne to važno zborovanje. VSCIPCI slovenski delavec in vsaka Slo-venka. Njegovi nauki so zdravi, in ko se delavstvo vsposobi zanje, bomo šele prišli v dobo, v kateri se bo rodil odrešenik, John Kak, arhivar. Dramski odsek: Peter Bernik in L. Be-niger. Mesto tretjega člana tega odseka je bilo izpraznjeno z resignacijo J. Olipa na novi red, v katerem bomo lju- em P^jšnjih sej . dje res lahko bratje in sestre.1 Angleški dramski odsek, D. Veliko uspeha Proletarcu v bo- J- ^>tnch, J. Kopach m Fr. dočem letu želi Franoee Bajec. Bunc- ________ | Delegatje kluba št. 1 v centralnem odboru Cook County Socialist Party so bili v tem letu Pogorelec, Garden, Rak, Lotrich in Kopach. r - Izjava kluba št. 114 JSZ glede "Zarje" Detroit, Mich. — Ker smo tudi v Detroitu sledili poteku razdora v pevskem zboru "Zarja", odsek kluba št. 27 JSZ. v Cleve-landu, in ker je "Zarja" kot svojo teio papirja. Deiavec, ki čita iijmov àund, ne bo nikoli v stanju pojmovuiii iazred.lega uuja. Kapica-1 ist i ¿ni unk mu dopoveduje, da raz-*euacga boja splutfi ni, da inian*> v tej deželi vsi eiake pravice ter ena-> ke priioinosU, in povprečen ameriški 114 klavec mu verjame ,dokler ima delo, jTttkîzrLr«!«- uk5 ^•fii'ÄÄ Kus j. iisol, konzul Kolumba- sek uprizorijo 18. januarja eno- hitro spet dobi delo, je Pa za "sto-toviCi o katerem je nedeljski dejansko dramo "Black Hell" odstotni ameriiki patriotizem", ne da "Herald and Examiner" poro- v angleškem jeziku ,ter veselo- bI P°ve4i»»ti, kaj pravzaprav je sior«takor čal, da bo častni gost, Vincent igro v treh slikah "Zdravnikov uk Patriotilein- N«napredna naprednost. V "Enakopravnosti" z dne vakoljubov, ki «O dobili tukli polr.b.n doaar tor odbrali izstradan« ostroka, k. jih vidita tu na klki is rasradov in jih poslaH e posabno Msko sobo, kjar ju«k dajajo mlako in nakaj druga hrana, d« jih «op.» .pravijo k moči. Taka .U14. aUo ntf kaj lapo spričavalo sa "«ajhocatajio daialo na svatu". Na banketu je predsedovali Socialistična kluba št. 17. dec. piše "ena izmed čla. uc" od društva "Naprednih Slo- L*montu pa •• vas bodo »»ominjala v •vojih vsakdanjih molitvah m pro^i boijafn blagoalova sa vso vaio diloii. no. Botj.g> blagoslova gotovo po- venk" SNPJ. v Clevelandu, da «^Tl^Z tu^j - — ji ni za napredek. Tq poU s * Pnd#te ^ sledečimi besedami: | Je že lepo, da molijo — ne- po VlZ' o^cJT'^ T I*" kal m°rajo po*eti' amPak «»m» Z^ČT^iVLt^: Z blagoslovom ne mo- - •ocialiatieni g^Ji! Bodimo «a rCJ? P» Žele naročni- društvoni mir in napradak, ako hočo- 110 111 Podporo V dolarjih, V pO- ta, da oatanamo i« v bodoča Napradna Vračilo "pa se Vam nudi lepa t prilika» da pridete prav poceni .Ifllfn H11 hnviln 1/. 1/. 4»!__X« U.Zi___i i . .. Koncert Slovana" Detroitske aktivnosti godci "kakor tudi živa slika "Vstajenje". Cisti prebitek je Ali se je potemtakem čuditi, če re- . ,, publikanci ii demokratje zmagujejo namenjen angleško p.s.ujoče- te 1 y miadin. rarfirjen kakor je kapitalistični, pa "Slovan" na Pullrrtanu je pra- sklh tovaren je zaprla svoja oddelku se odlikujejo bi biu sIika v «bomicah drugačna in odsek kluba dvakrat gostovala znoval svojo petindvajsetletni-! vrata za mesec dni. 2e itak Agnes Oblak Herman KuV l tudi raxmere bi biie v*c dmgačn« — j v Detroitu ter se nam s svojim co s prireditvijo koncerta, ki se sestradana masa tiho godrnja, andv r,r.im 'f^aI Msninn ^ V8e boljAe " deUvstvo- . tudi večje dramsko delo V mar-!tO debelo pogledal In ae najbrž tudi Ena izmed članic'' je v svoji ognjeviti "naprednosti" pozabila pojasniti, počem ku- Janez Spozna valeč. Po Butlerju drči. puje članice "socialistična gar- Pri na* gledamo na vrema. da." Ker svari, "ne prodaj- Včasi Je dim, včasi oblačno. Ca-te se," bi morala pač navesti ste 80 zadnjič preprežene v dokaz ceno, po kateri se čla- * snežno-ledeno odejo. Po Bu- ker vemo, kako velike žrtve so v Calumet Park Field House.^ela glasno godrnjati. Kadar potrebne za* vzdrževanje delav- Na koncertu je bilo blizu 400 vzamejo magnatje na delo par skih kulturnih organizacij, za- udeležencev in zvečer na ban-!sto Uudi za tri dni v tednu, teto klub št. 114 JSZ. «obsoja po- ^etu do 176 Na koncertu so, daj zavpije o prosperiteti vse stopanje razdiračev, ki so od- sodelovali s pevskimi točkami | meščansko časopisje s sloven-vedli iz klubove "Zarje" še zbori "Gundulič", "Prešeren", vedli iz klubove "Zarje" skupi- "Lira" in "Sloboda". "Slovan" no pevce in pevk ter potem vlo- je pel v šestih točkah in za za- ■ — ljuček sporeda je dal občinstvu šaljiv prizor s petjem "Jurij Kranjčič pred sodnikom". "Slon vanov" zborovodju je M. Kuhe!. Razen pevskih zborov je imel nekaj točk orkester, go- Klub K. 118 lor na koncertu je imel Jakob jTev venček narodnih pesmi, ki Spec hi A. Zi- Tisol, sopran solo je pela Alice, je priprosto toda ljubko delo. na glasovir pa jo je skim vred, ko jih pa tisoče odpustijo pa vsi previdno molče. Well, nekoliko jih je pa le strah. Obrambni sklad klubove "Zarje" IV. Strabana, Pa. — JSZ. $3; po $1: M daniek; L. Bartol, 75c. Po 50c: F. Puzell, Swn*ft; * ¿A Ke",; spremljala Amelia Tisol. Brata John » Bnice sta igra- zelo razjezil nad tabo. Kadar hočeš pohištvo, ga naročiš v mizarski trgovini ali delavnici, ne v pekariji. To ae samo od sebi razume," bo morda dejal ta ali oni. In če se to razume, bi morali delavci zsioopaffti ie to, dta ako hočei delavsko izobrazbo, nikar jo na iiči v kapitala»tion*m tisku! Trusti kontrolirajo skoro vse dnev-Springfield, lil. — Članstvo nike in velike magazine, delavci jih kluba Št. 47 JSZ. je vabljeno p» naročajo in čitajo. Ako bi iel jaz na redno sejo četrto nedeljo v ¡L K»<*efellerju, Voriu, Schwabu ali a % • n Morganu, in ftiu dejal, prosim, zatd- aecempru. mene se po di- kwn se k tebi, da mi pomagač k de-Udeležite se je Uvski izobrazbi bi bilo isto, kakor cu, toda o tem pozneje. F. Čea«sn. Naznanilo sodrugom v Springfieidu nice lahko prodajo.—J. P. Filozofska dirka. 25c tur, Skupaj $8.60. Sygan, Pa. — Dr. "Bratstvo" H. àt. 69 SNPJ. $2.00. Evalatb. Minn. — Dn it. 6 9SNPJ. $2.00. Akran, O. — Dr. it. $5.00. Powhatan Point. O. — JSZ. $1.75. BarWtoo, O. — Klub ét. "Napredek" 170 SNPJ Klub it. 25 282 la prvi na akordino in drugi na gosli. V zadnji točki, ki jo omenjam prej, sta imela vlogi Joseph Kuhelj in Wm. Rus »spremljal pa ju je moški zbor "Slovana". Spored je v splošnem ugajal in občinstvo je pevce in pevke Socialistični pevski zbor "Svoboda" je priredil 14. dec. svoj jesenski koncert. Publiki je najbolj ugajal Dr. Dolinar- rektorski seji. gotovo. Med drugimi točkami Če bi iel h kovaču in mu rekel, naj I imamo na dnevnem redu VO- m> umeri ter seiije obleko. Pa vzlic Pogodba nima sicerjlitve ^^ za prihodnje leto. hodi milijone ljudi h kapitali- vzgojevalnih tendenc, niti dra-' PriHifu v«i _k 8101111 P° nj»hove lute P* kaP,u" matične vrednosti, vendar je v t "nT ~ Uvca'tlurtični interesi tudi zmagujejo . tako tajnik. lahkoto. --I nam pomagajo vse tisočere iz- Šubljevi koncerti n,,dbe'k0 p'Jih kont~-™ Burka tlerju je drčalo, po klancu o-krog Slov. doma se drsamo. To je vse, kar je za enkrat novega pri nas.— Pittsburika cekarica. Ali se boste odzvali? Fantje, jugoslovanski gene. ralni konzulat vas poziva na "štelngo". Auf, arka-smetišni-ca! Zatakni si motovivc v gumbnico namesto rožmarina, na vrat pa si natakni zel j nato glavo in pojdi. Boš gotovo "ta-ublich". — Eden. ki ne kandidira za soldata. $2.86; nagradilo s ploskanjem. Vstop- na delo splošnem ugajala. Sprememba tudi pri sodalisVih blagodejno vpliva. Vprizoritev je bila srednje kakovosti; odlikovale so se ženske. Moralni in gmotni uspeh je bil z ozirom na brezposelnost zadovoljiv. 44Svoboda", sedaj pa le naprej za opero "Darinka". Andrej K. se pelje s konzulove slavnosti na vojsko proti slovenskim socialistom. Se nadaljuje prihodnji teden. Koncertni pevec kapitalizem ter ixrablja |in is« la svoj profit! baritonist „premeniti, toda ne iznajdb«; gmotni uspeh. naše razmere. JSZ. $10; nabrano na seji John Garbor $1. Skupaj $13.85. 'jnina je bila na koncert in ban- Peli jo bodo meseca aprila z dr^^^M^^îfpi J^K$26î ket *2' Zdi 8€ mi* da je liSl0-! osmimi »I** in močnim an-£ ^ tudi zadovoljiv samblom. Epohalna stvar za John M. Rayer in John Olso; po 50c: Fra lk Podlipec, Anton Putz in IgnaU ' Hainrihar ; France« Wegel 25c. Skupaj $82.75. Clavaland, a — Dr. "Naprej" it 5 SNPJ. $15; John Hočevar $5; James Kos $1. Skupaj $21.00. BaiUira, O. — Dr. it. 268 SNPJ. $1; nabrano na seji $1. Skupaj $2.00. U S al la, lil. — Dr. "Jutranja Zora" fc. 108 SNPJ. $1; Fr. Martinjak1 $1. Skupaj $2.00. Springfiald, lil — Klub it. 47 JSZ. $5.00. Glanco«, O. — Klub it 2 JSZ. $1.88; nabrano na veselici $8.12, skupaj $5.00. Safetb Fork, Pa. — Dr. it 345 SNPJ. $2.00. Yukon, Pa.—Joseph Robich, $2.00. LawraBoa, Pa.—Louis Britz $2.00. Amna. Kana. — Klub it. 21 JSZ. $2.00. Yala. Kana. —— Joseph Bratkovich $1.00. ^ Wattu, Utab. — Po 50cî A idy Ju-vsa, Joseph Benoit in Peter Zmerzli-kar, skupaj $1.60. Skupaj v tem iskazu $118.85, prej-*nji izkaz $422.46 skupaj $636.80. Tone Subelj bo imel koncert V bodo delavci hodili po izobrazbo Milwaukeeju v S. S. Turn Hali kapitalističnemu ti>k^.k PmimrU v nedeljo 1. marca. Nekaj pe- #nr smi zapoje skupno z zborom "Napreja". V Chicagu bo imel koncert v nedeljo 22. marca v dvorani CSPS. Republikanska politika. To se bi dalo Ce si hočejo delavci pomaga-dotlej, dokler ¿j, je potrebno, da se začno u- .•99 Knjiga ljudstva za ljudstvo Aka Šalita pravaatl saatopnMtvo "Pralatarca", prodajati aanj knjiga in mu nabirati oglasa, pilita npr.v-niitv« aa pojasnila. Koliko ja alovontkik in drugib tr-•<~cov, ki trajaj« s vami ▼ vali na-solbini, da oglaiajo w "Pralatarcn"? Caniu napradna drnitva vala aa* Mlbina na oglaiajo tvojih priradb »■di v "Pral at ara»«" T SODELUJTE PRI RAZPEČA VANJU TE KNJIGE. Ameriški družinski koledar je po vsebini in duha posvečen zatiranim in bednim. Ima kot literarno delo prvenstvo med jugoslovanskimi koledarji. Posamezen izvod, vezan v platno, $1. Pri vetjih naročilih popust. "Stari grehi Chicago, 111 — Dramski odsek kluba «t. 1 vprizori v nedeljo 25. januarja v dvorani ko vraga, CSPS. komedijo v treh dejan "Stari grehi". Rezervirajte si ta datum za poset te predstave, kateri bo smeha kakor že dejstvovati v republikanski stranki, so nam letos odkrili pri "E." Ali se niso delavci že zadosti "udejstvovali" v republikanski stranki leta 1928 ter Uganka. Ce je ta in ta res svetovno sloveč operni skladatelj, kot trdi reklama "zadruge" inc., katere so tiste svetovno znane o-pere, ki jih je uglasbil? Rad-bi-vedel. ne ugaja. Patriot: Ce ti v tej deželi kaj ne ugaja, pojdi k vragu v .... lf . ... i kraj od kjer si se pritepel, mi ▼ .zvohl. Hooverja ter repubh- ^ ne trPebu/emo, kansko večino v kongresu7 k»-i Ka da so si tako slabo {pomagali s svojim "udejstvova njem"? — C level and ski rado-v«do. na dolgo ne v dvorani CSPS. ♦MMMM>MMMMMMMH Bogata vsebina Waterloo Dry Cleaning Co* COLLINWOOD, O. Frank Trebeč, lastnik Čistimo, likamo in popravljamo moike in ienske obleke 15805 Waterloo Rd. Tal. Kanmora 1275 »♦♦♦♦•»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»M»»»» Božji blagoslov. Katoliški listi imajo prednost. kakršne nekatoliški nimajo. Slednji ne morejo reči svojim agitatorjem, "Bog vam naj stotero povrne", in tudi maše se ne berejo zanje. Frančiškani v Lemontu pravijo v enem oglasu med drugim : "Ava Maria ja najboljii katoliški manačnik sa amariika Sltovance, Mar-•ikatari ta taga savakla^o in ga s va-liko Ijubosnljo podpira/o. Naj bo ffoapod Bog njihov plačnik . . . Glaj pmdragi, dvojno korist bo» imel, ča narocii Ava Marijo. Vsak masac dobil mnogo lapaga čtiva, frančiikani v Da s« ne opusti navade. Srečno in veselo novo leto vsem, ki čitajo Vščipce in tistim, ki so oščipani v njih. - Redaktor. i Anton Zomik HERMINJE, PA. Trgovina s maianim blago«. Peči in pralni stroji naia posebnost T*1 Hormini^ 2221. »Prijateljem in občinstvu priporoča svojo slaščičarno . JOHN VIDMAR 6516 ST. CLAIR A VE:, CLEVELAND, O. KLUBOM IN ORUŠTVOM ALI teilte svojim priredbam čimveč moralnega in gmotnega uspeha? KT OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU t . A... jtt fi.. PROLETAREC Liai m bttrtM Mavik«|t Ijadstva. T Izhaja viak četrtek, ladaja ki|MÍ«v«atka Dclavika TUkr« Druiba, Chicago. III. Glaaálo Jagaslavaaska Saclalisttfa« Zooso NAROČNINA m Zedinjene dri«ve In Kanado sa cslo Uto 13.00; sa pol leta $1.76; sa ¿strt leta 91.00. — Inoaemstvo: sa celo leto W:60;jaj>ol leta 12.00. ▼ti rokopisi ki oglasi morajo biti ▼ našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne ss priobditev _▼ številki tekočega tedna. ____ PROLETAREC Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor______ B ustosas Manager ___.. Frank Zsits Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: Unitod SUAss and Canada, One Year $3.00; Six Months •1.76; Tkzes Months $1.00.—Foreign Countries, One _. Year $3.60; Six Months $2.00. Addraas. PROLETAREC SS39 W. 26tb St., Chicago, 111. Taiapboaas Rockwoll 2864. m JUGOSLOVANSKI NABORI Konzuli Jugoslavije v Zed. državah pozivajo podanike in tudi one Jugoslovane, ki so naturalizirani državljani ameriške Unije, na nabor v svrho vojaške službe. Tiče se to tistih moških, ki so po jugoslovanskih zakonih obvezani služiti v armadi. Za nabor 25. januarja so dobili obvestilo iz urada newyor$kega konzula Radoje Jan-koviča menda le tisti jugoslovanski listi, ki niso na črni listi, oziroma ki niso prepovedani v Jugoslaviji. V koliko bodo pripravljeni oglašati konzulovo obvestilo in pozivati jugoslovanske mladeniče v Ameriki na nabor ter v armado, sedaj še ne vemo. Je pa verjetno, da vlada generala Živkoviča v tem oziru vsaj od večine slovenskih listov ne bo dobila direktnega sodelovanja pri iskanju rekrutov v Ameriki. Tisoče Jugoslovanov je prišlo v to deželo, dokler je bilo to mogoče, da so se umaknili prisilni vojaški službi.; Nabore na avstrijskih konzulatih ter enake pozive kakor je Janko-vičev so pred vojno večinoma ignorirali in skorogetovo bodo storili isto večinoma tudi sedaj. Milijoni priseljencev, ki so prišli v Zed. drža~ ve iz militariziranih držav, so ustvarili tukaj tradicijo sovražnosti prisilni vojaški službi. Ameriški Jugoslovani v mržnji proti nji niso izjfema. ŠPANIJA Nekoč je bila Španija ena najmogočnejših držav na svetu. Nad polovico ameriškega kontinenta je bilo v njeni oblasti. Pila je dolgo iz čaše slavne prošlosti in jo je docela izpraznila. Španija je znana tudi kot dežela inkvizicije. V imenu pdrešenika in krščanstva je mučila protivnike ter diuge. ki so se ji zamerili, bolj krvoločno kakor pa je bil po zagotovitvah v bibliji mučen Krist, v čigar imepu je njegova cerkev poveličevala inkvizicijo. Španija je še vedno monarhija srednjega veka. - Dinastija, kardinali» škofje in kloštri vladajo kakor nekoč. Zavornice iz temin inkvizicijske prošlosti so ustavile voz njenega napredka — država je zastala v vsemu. Samo cerkev, dinastija ter plemstvo je še vedno kakor nekoč. Ali ljudstvo, tisto ljudstvo, ki je tudi v Španiji sposobno misliti, hoče vreči uteže raz aeoe in iti naprej. Tradicionalna prošloSt tega ne dopušča in zato je v Španiji boj med srednjim vekom ter sedanjostjo. Liberalci, svobodomisleci» znanstveniki, književniki in delavsko gibanje v Španiji je za strmoglav-ljenje diktature katoliške cerkve, dinastije in plemstva ter za ustanovitev republikanske Španije. Revolucionarni pritisk s tem ciljem so vprizorili zopet koncem novembra in v decembru, toda armada je ostala večinoma zvesta režimu ter cerkvi. Revolucija je ponesrečila. Kralj z duhovščino ter plemstvom še ostane na vladi. Revolucija republike kljub temu ni zadušena, kajti bodočnost Španije je *jena. Prošlost si je s to zmago v krvi in z ječami sicer podaljšala življenje, toda je vzlic uspehu bolina na smrt in bo poginila, pa če se ie tako upira. VZROKI KRIZE V ITALIJI II duce je dejal v italijanskem senatu, da Íe gospodarske krize v Italiji v veliki meri ;riv polom oktobra 1929 na newyorški borzi. Ves svet je imel obrnjene oči v ameriško pro-speriteto» v naraščanje cen ameriškim delnicam, v luksuriozno življenje Amerikancev. Danes pa imajo procesijo gladnih v ameriških mestih« ki čakajo, da dobe malo juhe in kruha, je dejal, in ta ameriški polom je pretresel ekonomsko stanje tudi v Italiji. V Ameriki dolže "beraško Evropo" za krizo v tej deželi, v Braziliji istotako iščejo vzroke drugod in tako se lahko vsi skupaj vesele, < h svoje polome opravičujejo s krizami v dru-*ih deželah. Potnlk9 ki se je ogibal ttsiljivih radovednežev rr. Nekaj o učenjaku Einsteinu ter njegova slika je na J. strani. Na tej s'iki spodaj je parnik Belgenland. s katerim se je peljal is New Yorka po Panamskem prekopu v Calfor-nijo. kamor je povadbljen, da bo predaval na Mt. Wilson zvezdami v Pasadeni. Tu ostnne tudi v svrho svojih študij več mesecev. Na vrhnji sliki na levi je notranjost prej omenjene zvezdarne, na desni pa kabina na parniku, v kateri je prebil Einstein največ svojega časa na vožnji in v newyorski luki, da se je na ta način umaknil nadležnim reporterjem ter Vtisi tujca v nenavadnih ameriških obrati h 130,000 konjskih sil in sedem delavcev newyorftki dopis- stopnicami, služi v mrtvi sezo- sistemom lahko kaj kmalu iz-Art*ite«-Zeitun- nj 8000 nastavljencev, v polni z ge20ni J3 000 nastavljencev avtomobil — če bi bil dotok svoj različno veliki vsakdanji kruh. Tedenske mezde kole-Američan je velikopotezen baj0 meV drugi največji kino Para-pa če je dala lady Y svojo ko-' ljencev in še eno nadstropje mount. Pozimi čaka dnevno palno kad prepleskati z zeleno v&e 80 "macy-zdravniki" v od 11. dopoldne do 1. ponoči barvo — potem ve kaj kmalu "Macy-hospitalu". Macy ne velika vrsta ljudi, ki se pogo- Za ene katoliške liste je po-o vsem tem sleherni človek dr- potrebuje bolniške blagajne, sto razteza po dveh cestah, stalo važno vprašanje, ali je žave. Macy se pokašlja na zakone o pred Roxyjem. Čaka vstopa., bila druga poroka bolgarskega "Pridi in se naglej do slepo- zavarovanju, Macy lahko spre- Ameriško kino-obratovanje ne kralja z isto nevesto sveto-te produktov mojih genijalnih jema in takoj odpušča nastav- pozna pavze »neprestano, 14 skrunstvo. Meseca decembra možganov" — pravi Američan ljence, Macy ima največjo pro- ur bežijo v Roxyju pred 6500 je dnevnik višje katoliške du-tujcu in ga popelje na 23. cesto dajalno sveta in nastavljence, pari očes filmski trakovi in hovščine v Belgiji priobčil Čla-v "najmanjši teatr sveta", kjer 8e podijo v njegovemu veli- slike. Popoldne stane vsak nek, ki obsoja drugo poroko v le s težavo dobi prostore 35 kemu trupu 4takor neznatna prostor 50 centov, po 6. uri Sofiji. Po njegovem mnenju je oseb, popelje ga v svojo tiskar- krvna telesca. In kar je naj- zvečer prodajajo vstopnice po1 prva poroka v Italiji po katoli-no bankovcev, kjer proizvaja- važnejše—"Macy prodaja svo- 75 centov, po dolarju in $1.25. škem obredu popolnoma zado-jo milijarde dolarjev in ga pu- j0 robo za 6% ceneje kakor vsa V poletni vročini se mnogo ¡stovala in pravoslavna cerkev sti, da ves truden leta ob For-: konkurenca skupaj" in vzdr- Newyorčanov zateka v krasne bi storila le pametno, če bi to1 dovem traku. "Pridi, glej,'juje za to posebno izšolano hladne prostore Roxyja in Pa- priznala, namesto, da je ukani- skupino, ki ne dela drugega, ramounta. kakor računa 6 procentno raz- V Paramountu je malone liko med njihovimi cenami in enako obratovanje kakor v Ro- čudi se in pripoveduj drugim" — tako skrbi stalno nemirna bizniška duša za uspešno in ceneno reklamo. V Ameriki moramo razlikovati resnično, relativno delo, od btufa. Mnogo zelo presega e-vropske pojme, drugo spet je podobno suhim, zoprnim svetlobnim reklamnim stebričem Broadwayja podnevi. Mnogo drugega spet vodi človeka po strašni poti v kovinski pragozd železnih traverz, žic, debelih cenami drugih tvrdk. Fordov stranski obrat: svtov na dan. 750 la nevesto ter jo "še enkrat po svoje poročila". Isti list piše,1 da je nevesta v cerkvi v Sofiji, vsled tega ves čas jokala, ker ic obljubila svetemu očetu v xyju. Film, teater, dvoje orgel, orkester 70 mož, gramofon , . . . . .. in variété. V prednjih prosto- da 0,ltan® *vesta kato!1" rih prodajajo "šlagerje", ki ča?ka' Pa Je Vld?la' d?nse veže znova po obredu knvo- Z avtom je skoro eno uro do jih vsebuje pravkar igrani T," New Jerseyja, do Fordovega film. V inventar teh veleobra-|Ve e cerkve-newyorškega stranskega obra- tov spadajo ;ežke preproge, Kralju Borisu je bilo vsled tega silno nepri- rPe.™iL •koziHollandtu- ^k^ci/VoTe. j/tnh° ^ " ■ T"'*' i • - • - — - — traleriie kadilnice za dame in da bl llStl plSal1 0 8olzah nove Kaienje, kaoiimce za dame n Rra,jice Nft ghki ki gQ j gospode, čitalnice, pivnice In še marsikaj drugega. nel pod Hudson River, in na drugi strani ob avtomobilskih pokopališčih in vzdolž ladij-kot roka, gigantskih dvigalnih skih dokov, kjer čaka razpada naprav in nenavadno velikih | cela flota srednjevelikih par-cevi, kjer vlada človeška krea- nikov, ki jih je Ford izdeloval tura kot majčkena žuželka. A- med vojno iz slabega materija- nih fčastitih zgradb, meričan ne misli na pojutriš- v w njem, on kuje, teše, razdira črne roke delajo denar. V Washingtonu, mestu mir- V mestu in gradi za danes. Ce gre E-: takrat priobčili, se je smehlja- j la. Ampak to ni vprašanje, pač pa, čemu je pravoslavna cerkev hotela, da se poročita še v Sofiji po pravoslavnem obredu, ko je vendar vedela, da sta napravila dogovor s papežem, da nevesta ostane katoličanka, in1 la za pievoz municije v Evro- kapitoiaf velikih parkov in pre-po* bivalcev, ki imajo volilne pra- ... . . , Od novemberskega polo- vice, v tem mestu i*d«luj«jo da ^olta"ivoje otlt>ksV akö'jih vropec s tem vidikom skozi a-| ma na bor2ah ameriÄka indu. zlato tele Amerike, temeljno Bog da V2gojiia v katoliški ve-i menška podjetja mu ne pre- gtrijft ne mQre okrevati# Celo valuto borz vseh meirt, najvid-|roiz di A|i gU novoporoJ ostaja drugega, kot gledati in bog ygeh ^^ Henry Fond nejši izraz najbogatejše države ¿enca gtorila 2 drufg0 poroko! svetoskrunstvo, ali ga nista? S teai se ukvarjajo učeni doktorji 8e čuditi- I mora zavirati. Četrtina iestti- «veta, dolar. Za 6% ceneje kot drugod, sočerega delavstva newyorške- 5000 nastavljencev, 80^ Na križišču Broadwayja in ga stranskega obrata je morala črncev, med njimi dve tretjini 24. ceste stoji nebotičnik poravnati novemberski račun žensk, ne smatra za ironijo "Macy". To je ena največjih in leži zdaj na asfaltu po ce- dejstva, da "izdelujejo" dolar trgovin na svetu, kjer ustreže- stah. Ford izdeluje v tem o- za tedensko mezdo 35 dolarjev, jo gostu z vsem. Tu dobite od bratu dnevno "le" še 750 a^- Vsak Američan lahko "dela gumbov do motornih čolnov In tov. Motorje dobavlja Detroit, dolar", če ume. "Delati do letal vse, kar more nuditi živ- obleko zanje izdeluje tu na te lar" je najvažnejši poklic sle-ljenje. V sedemnajstih nad- kočem traku tisoče rok v du- hernega meščana. Črnke v stropjih, ki so zvezani med se- catih oddelkih. Delo je grozno Washingtonu tudi delajo dolar, boj z devetimi lifti in tekočimi monotono. Ford bi s svojim tudi bankovce po 10,000 dolar- sv. pisma in uredniki katoliških listov v Belgiji, Franciji in drugod ,kjer je dovoljeno pisati o tem. Mussolini v Italiji smatra, da je najboljše, ako se Borisu ter njegovi ženi ne kali veselja (ako ga imata), ker je v interesu Italije, da se v njuno poročno življenje zdaj več ne umešava. (Nadaljevanje). 5. Intemacijonala. Gospodarske študije za njegov "Kapital" so uvedle Marxa v socijalno zgodovino Anglije 18. in 19. stoletja in mu dale v angleško delavsko gibanje onih časov tak vpogled, kot «i ga je pridobilo le malo angleških in nean-gleških raziskovalcev. Seznanil se je z mišljenjem in načinom izražanja proletarsko-r«. volucijonarnih gibanj, zlasti chartizma, s katerega kasnejšimi voditelji in epigoni je bil osebno znan. V vedni želji, spoznati resnično delavsko gibanje in v njem delovati, je o-pazoval delovanje angleškega delavskega razreda, ki se jefcv petdesetih letih pečal s čisto strokovnimi vprašanji, politično pa se je udejstvoval v liberalnem taboru. Začetkom šestdesetih let je izgledalo da se pripravlja izprememba. Londonski delavski voditelji so začeli misliti na parlamentarno reformno gibanje, na uvedbo boja za splošno volilno pravico, ki je bila stara chartistična zahteva. Prav tako se je interesiral za usodo Poljske in za druga svobodoljubna internacionalna vprašanja. Delavski voditelji so na londonski svetovni razstavi (1862) spoznali neko francosko delavsko deputacijo s katero so si potem dopisovali. V teh dopisovanjih v letu 1863 in 1864 se je vzbudila misel ustanoviti internacionalno delavsko zvezo. Misel se je uresničila v četrtem septemberekem tednu 1864. Pariški in londonski delavski zastopniki so imeli od 25. do 28. septembra konferenco v Londonu in 28. zvečer so praznovali dogodek na javnem zborovanju v dvorani Sv. Martina. Marxa so povabili na to slavnostno zborovanje, da zastopa na njem nemške delavce. Uspeh te konference in zborovanja je bil ustanovitev mednarodne delavske organizacije. Postavili so odbore in pododbore, da izdelajo predlog za načelno izjavo in štatut. Neki Mazzinijev pristaš in neki Francoz sta pisala predloge, ki so jih izročili Marxu, da napravi nekaj iz njih. On je vrgel te predloge v koš in je pisal "inavguralno adreso", v kateri je podal zgodovino angleških delavcev od 1825; leta in izvajal iz tega potrebne zaključke. Načelna izjava je izključno Mar-xovo delo, od Mazzinijevih ljudi je prevzel le mnogo citirani končni odstavek o "navadnih zakonih morale in prava", ki "urejajo prav tako odnošaje poedincev in ki bi morali biti tudi najvišji zakoni občevanja narodov." Marx je menil, da so take idealne zahteve pobožne želje, dokler ustvarjajo socijalne razmere razredna in nacijonalna nasprotja ter (konflikte. V Franciji in Angliji priljubljeno sklicevanje na pravičnost, bratstvo, svobodo itd. je smatral le za besedno pobožnost na čaSt modernim mitologičnim bogovom. Inav-guralna odresa ali načelna izjava ni nikakor izumitničen, diplomatski spis, ki naj bi ugajal angleškim in francoskim delavcem; vseboval je stvarno marksistična naziranja, le način izražanja je bil prikrojen onemu angleških delavcev tistega časa. "Težavno je bilo," piše Marx Engelsu, "stvar podati tako, da se je naše naziranje pojavilo v obliki ki je bila sprejemljiva za sedanje stališče delavskega gibanja . . . Treba je časa. da bo zopet prebujeno gibanje dopuščalo staro smelost jezika. Treba je fortiter in re, suaviter in modo (načelno trdno v stvari, sprejemljivo v obliki). Inavguralna adresa obsega angleško delavsko zgodovino od 1825 do 1864 in kaie, da iz njenih bojev, kakor splo'h iz socijalne zgodovine moderne družbe slede za proleta-rijat sledeči nauki: samostojna gospodarska in politična akcija delavskega razreda; izkoristiti reforme, ki jih iztrga proletarijat vladajočemu razredu; internacionalno sodelovanje delavcev za socialistično preobrazbo družbe in proti tajni vojni diplomaciji. Marx je v letih 1865 do 1871 posvetil velik del svojega časa internacijonali. Njeno napredovanje je vzbujalo v njem velike na-de. Leta 1867 piše Biigelsu: "Stvari korakajo. In ta mogočni stroj bomo imeli mi (to je Ti in jaz) v svojih rokah v bližnji revoluciji, ki je morda bliže, kot izgleda." (Dalje prihodnjič.) ROPI V BANKAH Ropi bank postajajo pogosti — baje posledica krize. V Clintonu, Ind., je oropalo banko pet tolovajev. Vzeli so $13,000. Začel se je lov ter bitka, v kateri so roparji izgubili. Eden šerifov deputi in dva roparja so izgubili življenje v boju za $13,000. Tri roparje so ujeli in bodo plačali zločin s smrtjo ali pa z dolgoletnim zaporom. So pa še drugi ropi v bankah, ki niso kaz-njivi. Banka za banko "zapira" vrata in vlagatelji so ob milijone prihrankov. Tu pa tam kaznujejo kakega bančnega funkcionarja, ker je kradel preveč nelegalno. Tisti, ki so delali svoje transakcije na riziko vlagateljev v mejah zakonov, so svobodni, in mnogi so se tudi dobro preskrbeli, da jim ni treba biti v pomanjkanju potem ko so pognali banko na kant. ALEKSANDER NEVEROVi r Taškent-kruha bogato mesto $ (Ruska povest is dni velike lakota.) Prevedel I v a r V u k . [f (Nadaljevanje.) Miška kriči: — Po ceni ne dam! Kirgiz j« oblekel suknjič, a vagoni vlaka so se zganili... Miška je iztrgal Kirgizu suknjič, a noža ni. Našel ga je sicer, a za pas se trgajo Kirgizi. Miška malone zaplaka . — Dajte ... ne utegnem. A vagoni se premikajo. Tik pred njegovimi očmi se premikajo. Kolesa se vrte, vsa zemlja se vrti, vsa postaja s Kirgizi vred se vrti. Miška beži po desni strani, a vrata v vagone so odprta z leve strani. Če skoči pod vagon na levo stran, ga kolesa zmeljejo. Miška beži, majhen žrebiček za veliko železno kobilo. Laptji se spodtikajo, suknjič na plečih je kakor opeka. Težko dišejo odprta usta .. . zraka ni. Zagledal je stopnico k zavorni kabini in v teku je zagrabil z obema rokama za železni držaj. Miško je kar sunilo naprej. Ali se je odtrgala glava, ali so noge ostale zadaj ? Glava z rokami je obvisela na železnem držaju. SAmo telo pa vleče Miško pod kolesa, kakor da mora tj&. Kolesa hropejo, razrezati hočejo Miško na dvoje, izmrcvariti ga na majhne koščke. Miškove težke noge mahajo, a vagoni drve vse hitreje. Te noge v širokih laptih se vlečejo pod kolesa kakor uteži in ni jih mogoče dvigniti na stopnico. Roke popuščajo — z glavo bo udaril po kamenju, ob železne tračnice. — Zbogom, Taškent! — Zbogom, lopatinska vas! — Smrt! Čim popust^ Miškove roke — se Miškova glava razbije. No, treba je drugače, ako se neče umreti. Miški se ni hotelo umreti. Zbral je vse svoje poslednje sile, napel vsako mišico kakor vrv in z nogami otipal stopnico. Zvil se je, položil noge više, obrnil hrbet navzdol. Laže mu je postalo in laže je držal okamenelo telo. — Sedaj ne padem. Vzradostil se je nekoliko. A iz zavorne kabine gleda človek s srditimi očmi. Nekaj je rekel, a kolesa so potegnila glas in ga zmlela z enakomernimi udarci. Miška ga ni razumel, pač pa je pogledal Žalostno jeznega človeka. — Striček pomagaj! Tudi Miškov glas so zmlela kolesa, pogoltnili udarci, odnesli ga mimo ušes. Dolgo je gledal človek na visečega Miško in mislil na navodila, da ne sme trpeti v vlaku zastonjkar-jev. — Naj se razbije! A nato je (docela nepričakovano) prijel Miško okrog pleč in ga potegnil v kabino. Postavil ga je k zabojčku s svetilko in jezno rekel: — Bi se rad uibil ? Miška je molčal. — Od kod ? — Iz Lopatina. — S kom greš ? — Z očetom. — A kje j« oče? — V tistem vagonu. Človek s surovimi očmi si je ogledal Miško in se obrnil stran: — Sit feem vas vseh! Miška je molčal. Sedel je poleg zabojčka, stegnil noge z velikimi lapti in se še ni mogel «brati od strahu. Trgalo ga je v rokah, vrtelo se mu je v glavi, hotelo se mu je bljuvati. Želel si je ležati in, da bi ga nikdo ne vznemirjal. Zopet se mu je mislih pojavilo Lopatrno. Pogledala ga je gladujoča mati, dva brata. Videl je Jaškovo puško na tleh. Miška je tresel z glavo, da bi se ga ne lotevale neprijetne misli, da bi se ga ne lotevala otožnost. Ne zbežiš, Miška, od njih. Miška gre v Taškent in one gredo za njim kakor majhna mu-cika za mačko. Sreča to, da je krepke narave. Jokati neče, dasi bi bil ie davno čas, da bi jokal na vse grlo. Nasmehnila se je sreča sodruga Dunajevu, a zopet se je skrila. V glavo ležejo neprijetne misli, vznemirjajo Miškove srce, iztiskavajo solze iz oči. 'Kolesa vagona dražijo: "Ne prideš, ne prideš, Smrt! . Ne prideš, ne prideš, Smrt!" Človek jemlje iz zabojčka skorjice kruha, skrbno grize majhne koščke, škili na Miška. Miška se obrne stran. — Kam gre oče? — V Taškent. — Kaj je slajše umirati v Taškentu ? — Kaj? — Nič . . . Kruha so vam tam pripravili, samo žepe odprite. Kolesa ropočejo. Kirgiške stepe, puste, brez vod ne, beže od vlaka. Beže brzojavni drogovi. Vrabec ne sedi na njih. Lastovka se ne oddiha na brzojavnih žicah. Nobenega mužika ne vidiš, da bi še! po ozki poti kraj nasipa. Stepa je ogromna, brez vasi. Pasjega laje-ža ni slišati. Samo visoki hribčki s sinjimi glavami in zrak med njimi se svetlika, kakor reka. Razbita čuvajnica s polomljenimi okni plane mimo. Mimo oči zbeži razdrta streha, spomi-njajoč na Lopatino, kjer stoje prazne, gladti-joče izbe. Nerazumljiva otožnost zgrabi Mi-škovo srce, ga stisne v pest in njegova glava se povesi še globlje. — Ali ima oče mnogo denarja ? Človek ga muči z raznimi vprašanji. Miški ni do tega. da bi obračal jezik. Odveč mu je že neprestano bahanje. Vendar, kako se naj brez tega pripelje v Taškent? Vsi izprašujejo, pred vsemi se je treba debro obnašati. Če ne znaš, naletiš slabo. Vržejo te kot mačico na cesto, v stepo, kjer ni ne ljudi ne življenja, ter poreko: — Falot je! Nima očeta ne matere. Brez vozne karte se pelje in brez dovoljenja. Miška gleda z utrujenimi, pordelimi očmi in govori mirno kakor pravi odrasli mužik: _ Denarja je bilo mnogo . . . polovico so ga ukradli. — Kje? — Na postaji so prerezali žep. Človek je postal vesel. _To se pravi, duiak. ako si izgubi» avoj žep. _Neizkušen — vzdihne Miška. — A kako si zaotftal ? ~ i — Trebuh me je zabolel. Sel sem "na stran", a vagoni so se odpeljali. Oče kriči: Hitro, sedi! ... Pa sem se spodtaknil. Zgrabil sem se tu, komaj sem se obdržal. Hvala, da si mi pomagal ... — A če bi ti ne pomagtl ? — Bi se ubil. — Falot si, vidim! — A ti, striček, kdo si? 24. Po noči so morali izstopiti. Na postaji so gorele svetilke z bledim sijem. V temi so se mešali ljudje. Gibali so se v ogromnih gručah, suvali drug drugega, kričali in tonili v tankih glasovih jokajočih otrok. Ležale so cele gruče gladnih mužikov, pla-kale, molile, zmerjale. Kakor slepe sove so se prerivale babe: z zamotanimi glavami, z razmršenimi glavami. Vlačile so otroke na rokah, vlačile so otroke ,privezane na hrbtih, vlačile so otroke, ki so se držali za krila. Kakor izmučene ovce so padale babe okrog koles vagonov, polagale otročičke na tanke, mrzle tračnice. Kakor zavržena ščeneta so se valjali otroci: nagi, zamotani v cunje, hripavi, ihteči, glasno kričeči, odganjajoči smrt •z nenavadnim krikom. Še eno gorje se je vtihotapilo v množico gladujočih in nejevoljnih, ki so preplavali majhno kirgiško postajo. Še ena kaplja človeškega trpljenja se je vlila »nikomur potrebna, od nikogar zapažena. Sprevodnik je potresel Miško in veselo dejal: — Pripeljal sem te do tod. Reci, hvala Bogu! Išči sedaj in poišči očeta. Daleč je Miškov oče. Daleč je Miškova mati. . (Dalje prihodnjič.) Med modrostjo in fantaziranjem je razlika, ki pa jo tisti, katere vodi domišljavost, ne poznajo. F. C "Merry Christmas" odmeva od vseh strani. V palačah bogatinov so aranžirane tridnevne j orgije. Na mizah se šopirijo im-portirani likerji — godba igra mehke sentimentalne melodije. Dame se v svoji razkošni toaleti naslanjajo na svoje kavalirje, kateri jim šepetajo zaljublene fraze: obnašajo se še precej dostojno — toda čimhitreje se kazalec pomika proti polnoči, tem nesigurnejši so koraki. I "Snops" je pričel učinkovati.! Tedaj preide godba v divji j "jazz". Pari se zamenjajo,, telesa se gibljejo v nesramnem rit mu, v kot pa sameva božično drevo, simbol tega "krščanstva". Naenkrat ugasnejo luči. po dvorani pa zaore pijani glasovi. "Merry Christmas". Po ljubi se menjavajo. Ko postane zopet svetlo, se rajanje nadaljuje. Nenadoma se pojavi kabaretna plesalka, ki ima na sebi samo figovo pero; sledi splošno aklamiranje. Vse oči se upro v njen lepi sta* in bujno razvite prsi. Godba zaigra "Black Bottom". Ona pleše, užiga strasti v moških, v ženskah zavist. Z nogami se ko-i maj dotika tal. Nastopati mora ponovno, do izčrpanosti. Tedaj jo obsujujejo z darili in jo potegnejo v svoj vrtinec. Proti' jutru se pavi porazgube po raznih sobah, kjer spijo do opoldne, nakar se orgije zopet pričnejo. "Merry Christmas!" Novodobni Kristus, kje si. da razženeš to farizejsko sodrgo iz templja. Ljudske mase te čakajo, pridi! .....— S - _ Druga slika: V napol podrti predmestni bajti sedi o-krog mize delavska družina šestih članov. Vsi molče, le najmanjši, ki sedi v materinem naročju, steza roke in kliče s slabotnim glasom : "Mama kruha !" Mati ga molče poljubi. Iz očesa se ji prigrade solza. Njen mož je že leto dni brez posla; odslovili so ga kot * tisoče drugih. Moderni stroji in nadpro-dukcija sta ga pahnila v bera-štvo. Pičli prihranki so mu že zdavno pošli in sedaj je odvisen od podpore dobrodelnih organizacij, od miloščine, katero je preje Kruto sovražil. Dolgo se je obotavljal, toda glad ga je tiral v mestno hišo. kjer je vložil prošnjo za delo ali podporo. Bil je tudi član unije in delavske stranke, toda opustil je oboje ,ker ni mogel plačevati prispevkov. Danes je brezbrižen za vse; njegov ponos je strt, tare ga skrb za ženo in otroke. Ko bi bil sam, da, marsikaj bi bilo drugače; šel bi med ljudstvo oznanjevat evangelij svobode, povedal bi tiranom, da ni več daleč čas, ko bo ljudstvo doživelo svoj Merry Christmas in tedaj gorje jim! Iz premišljevanja ga zbudi hčerka in pravi: "Ata, zakaj pa k nain nič ne prinese Miklavž, saj smo mu vendar naročili, niti božičnega drevesa nimamo?" — Jaz bi pa rad suknjo in čevlje, da bi mogel v Sodrugom v Clevelandu. "Merry Christmas" 11°;" T! iUr,^.Tdeffi- in oknih' J« «*«>*no pr«i.k.i, je i»ui u.t.„oviu. ---* iiet« "Tud. k nam aodrtie iupnika Erhatiia opro-' Ijem pravico pozvanja. pride enkrat Miklavl." pravi; »lilo. „ ' . , . ' "lepo bo okinčan, na p,»,h bo Proti tej oproatilni aodbi pa poSovl nodTmeln^l^ pa imel rde« nagelj; le ,put .e je toiiteljica A. P. pritožila ££ H ,W pojdite ker va. zebe." na vi*je deie.no so,li«e v Ljub- fna'^ WO^ezeSa »50 V bližnji cerkvi je zvonilo k Ijani, kjer se je vrSila 24. no- 000 bL.čm loka) iT v znanem polnilci - ohromela tradici- vembra zopet prizivna razpra. DeutaT.r bloku £ Nat3 ja. Oče je. pa »tumil zobe in va. ViSje deželno aodiMe je Ave in South 2nd St inreie m odpravil k počitku. Merry povabilo tožiuljico A. P. oseb- Heed St.) kjer je bil. iS no k razpravi v Ljubljano in jo Can National banka, tam ponovno zaslišalo. Župnik 1 Christmas 1 Nezakonska mati « . ... . , M - , Nova banka bo popolnoma Lrhatič pa je že v Mariboru neodvisna institucija in ne bo - « M . 8P|oh da bl bl1 izrekel v zvezi z nobenim chain siste pred Župnikom pram tožlte|j»ci žaljivke, kakorImom, kakor poroča W .G. Bni __t®° vtoževane. Toda tudi pri ! ce, eden izmed ustanoviteljev Radi nauka nezakonski materi ™ «1 verjelo župni-: V to podjetje sta zainteresira obsojeni župnik Martin Er- ku Erhat,ču' amPak tožiteljici, na tudi Slovenca zdravnik dr hartič od sv. Jakoba v SI k jnezak<)n8kl maten A P- ter Stefanez in Anton Butcher --• goto vilo, da za žaljitev ni tre- Ostali člani korporacije so. H Mariborska "Delavska Poli- ba neposrednih prič in je obso- kj. Brandeker, T. Mueller, C tika" poroča: |dll° ¿upnika Martina Erhatiča Millmann. G. Graebner, C "Meseca februarja 1930 je pri na 240.00 Din kazni, oz. 4 dni Kurth, W. Grenewald, C. Ger Sv. Jakobu v Slov. goricah po-|zaPora in v P,a*lk> pravdnih iinjc in ^ rodila kmečka hči A. P. neza- 8troskov. J Ker . ban^no podjetje v konskega otroka. Ko je babica | Nezakonsko mater, tožitelji- 8,ovenski naselbini £ y JilUJept_ prinesla otroka k župniku Mar- «> A. P., Je zastopal odvetnik gu oy da zanLliajo tinu Erhatiču krstit, je ta naro- dr Herman a župnika Erha- ter R y del ^ čil babici, da mora priti neza- Veble. Kakor znano, banka ? popolnoma , slo_ konaka mati k "nauku". Je časopisje že večkrat poro- venako _Q , . Ta "nauk" župnika Martina čaU) 0 tožbah župnika Erhati- ' Erhatiča. ki se je vršil dne 7. marca 1930 v farovžu, pa je ta-\ ko izpadel, da je prišla cela NaČlt Za I10V0 banliO gOtOV zadeva tega nezakonskega roj-1 . stva pred mariborsko okrožnoJ sodišče. Nezakonska mati A. P. je namreč radi tega nauka župnika Martina Erhatiča tožila radi žaljenja časti, in je navajala v tožbi, da je župnik začel z naukom na ta način: "Ti si sedaj v 18. letu." Otvorjena bo okrog 1. januarja v Deutscher Block. Ne bo v sveži z nobeno grupo (chsun system). Milwaukee, Wis. — Važnost južnega dela milwauškega mesta za trgovsko rast je zapopa-dena tudi v akciji za ustanovi- Ne, sedaj sem v 2 kjer je ker bom 24. aprila 20 let. naseljenih največ Slovencev. "Kaj sedaj mi boš še nazaj |Vžavni ^ za bančne zadeve> govorila. Ti si največja k . . . . k| je imeJ vprAÄanje ustanovitve Spodnjega Št. Jakobskega dola. celi fari delaš špot." "Dosedaj me še nihče ni videl, da bi se s kom grdo obnašala." "Vlačila si se po plesih in muzikah, največja vlačuga si v Jakobskem dolu, odpuščanja bi me morala prositi." Tožiteljica je potem še župnika prosila za listek k velikonočni spovedi, a župnik ji je osorno odvrnil, da ji lista ne da, ker mora priti mati po njega. odprl vrata in sunil nezakonsko mater skozi vrata na hodnik župnišča ter še zakričal "Marš fort". Pri mariborskem okrožnem sodišču so izrekli, da je na podlagi pričevanja nezakonske matere A. P. ugotovljeno, da je obtoženi župnik res izrekel vtoževane žaljive besede, toda pri zaprtih vratih in oknih. Izven dvoma je, da so vtoževane besede take, ki izkazujejo drugi osebi nespoštovanje. Toda, ker se je žaljivi dogodek vršil v župnijski pisarni pri zapr- te banke pred seboj in je stvar ■ Richard J. Zavertnik ODVETNIK. 1552 S. Central Park Ave., Chicago, 111. (blizu 26th St) Tel. Crawford 8200. Urad ▼ m««tu: ISO N. L*S«IU St., aoba 1100. V ivesi s odvetniki Rodriguez k Molony. P rut op« j t« k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročit« «i d»ov»ik «PROSVETA» Stan« aa eaU l«W $€.00. pml Uu $3.00. Ustanavljajte nova drafeva. Deset članov (ic) ja trska sa novo druitvo. Naslov sa Ust Is aa tajništvo te: 2S$7 S. LAWNDALE AVE.. CHICAGO. ILL. SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St, CHICAGO, ILL. (V kUilal «rada SN P J ki Pro!« t ar ca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA KARL GLASER,. lastnik. ; Dr. Andrew Furlaii: ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogdeo Ave. (Ofda* Bank Bid«.) Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od I. do S. popoldne In od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dep., fai «d C. do 9. zvečer. Tal. Crawford 2S93. ' Tal. na dom« Rockwall 2810. TISKOVINE SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA ATLANTIC PRTGs & PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, III. Tal. Lawndal« 2012 A. H. Skubte, p reds. — J. F. Korecky taj. V naii tiskarni M tiaka "Prolotaroc". NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskarna v Slovanska«, Hrvaikom, Slovaikom. čoikom, Poljskaas. kakor tvdi v An«loikom in NomSkoas joalka. Naia po«ebnost so tiskovino aa dmitva in trgovco. Wm. B. PUTZ Cicero's LEADING LARGEST OLDEST j Florist CvetKce in venci sa vae slučaje. 5134 W. 25TH ST- CICERO, ILL. T«l.: Cicero 69. Na domu Cicoro 2148. Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastnik. 1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, 111. Tsl. $524. Gospodinje, zahtevajte v trgovinah krak Is naie pekarne. So »o kluba it 27 JSZ. s« vrlo vsak prvi poto« ob 71 SO avočor In vsaka trot jo nodolj« ob 2:30 popoldne « dvbovik prostorih v Slov. narodno» mu. Sodrngi, . ibajajU rodno na sojo in pridobivajte mn norih članov, da bo mofol napraviti čim več ns polju socialistično vagojo in v borbi sa naia prava. j John Metelko, 0. D. Preiščemo oči In določimo očals 6417 St. Clair A ve., CLEVELAND, O. Najlepši božični dar Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek In petek od 1. pop. do §. zvečer. Tel., LAWNDALE 4872.-V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih ln sobotah.___ je v gotovini. Ako Vaši znanci in rojaki prejmejo dar v gotovini si sami lahko kupijo kar žele, ali kar najbolj potrebujejo. Darovi, ki jih prejmejo pred božičem bodo dvojne vrednosti zanje. Nase direktne zveze z bankami v stari domovini, in nai obilni promet, nam omogočajo, da vsako posiljatev od prem i mo v najkrajšem času in po najnižjih cenah. Tisočeri naši odjemalci so najboljii dokaz, da je naia postrežba prvovrstna in solidna. Ako nameravate napraviti božični izlet v domovino, se poalužit« najboljših pamikov in iskuienih spremljevalcev. Za informacije se obrni- KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE 1SLAND AVENUE CHICAGO, ILLINOIS. PROLETAREC tr Adom Milko vlči SUŽNJI KRVI ROMAN ČUVSTEV IN NAGONOV ČLOVEKA Vit pravic« 4« MMt>** '« H'aUtarca priSriu)« avtor. iuí^tíí^SDSXtítSf^ifíii fii-I Ü , èvi âWèv1/ »Vi èYi êvi âWèV'V êW êw èV'/âV/ âW èvt >V/ èW âW DOLINA 8 SMRTONOSNO MEGLO (Nadaljevanje.) "Maj san," je vzdihnila Madalena, "moj zlati san, vijolina." V teh trenotkih ji je padla glava med blazine. Njeni kodri so polegli po nji počasi, drug za drugim, kakor da bi Čutili, koliko je človeku ob takih trenotkih svetega hrepenenja po nečem lepem, daljnem, ki po~ lega vanj samo ob teh tihih glasovih, kakor drugače nikoli, nikoli ... V njene oči sta tedaj pribežali dve solzi, Bog ve zakaj; prišli sta šiloma, kakor, da sta bili že dolgo iskali poti iz nečesa razbolelega — iz srca. Tam zunaj je utihnilo. Madalena se prisluhnila, privila luč in se naslonila na okno. Strmela je v temni gaj in takrat je v njem spet zaše-petaDo in zajokalo. Madalena si je ogrnila plašč in zbežala po stopnicah. Počasi, da qi zaječal kamenček na stezici je stopala bliže in bliže. 2e je v svitu opazila lok in dvoje črnih senc, ki sta sklonjeni sedeli na klopi ,ko je mahoma obstala. Goslaču je omahnila roka; prestrašil se je bil neme prikazni. V naslednjem trenotku stsi opazila, da se tudi na drugi strani premikajo sence, se skiskajo in šepetajo nyed seboj. Bili so to zaljubljenci, ki so morda šli tod mimo in prisluhnili, da čujejo mile vzdih-Ijaje strun ,ki v ranjenem srcu vzbude otož-iiost ,a so mu vendar dragi in sladki. Oni drugi, ki je obiral strune na gitari, je segel v žep in'posvetil v črno senco pred seboj. Takrat sta ostrmela—. Ramon je vztrepetal, vstal in stopil Korak naprej. Ona! Madalena! Prišla je k njemu, prav k njemu! Ali naj ji pade pred kolena in ji razkrije, kolika je v njem ljubezen do nje? Tisti hip je razprostrl roki držeč v levici gosli, v desnici lok m zaječal: 'Btadame/' je rekel, Mali naj . . "Izvolite," ga je prekinila ona, "glas vaših gosli je izredno vabljiv." "Madame, kako naj v&m . . ." "Kakor že hočete," mu je segla v besedo, "vse mi ugaja Izvolite vendar, gospoda; glasba mi je draga . . ." •TJaz vas ... je hotel še nekaj povedati, pa ga je prijatelj potegnil k sebi za jopič in u-daril akord po gitari. In tedaj so tiho in brez besede zapele njegove gosli večno sladko pesem o ljubezni in sreči. Madalena se je naslonila na stoječe deblo in srkala vase vse te sladke glasove kakor da jih še ni bila nikoli čula in da jih čuje zadnjikrat to noč. Ko pa se je nekoč ozrla, je s strahom opazila, da je nekdo utrnil luč v njeni sobi. Vstrepetala je. Kdo naj bi bil? On? "Cujta," se je stegnila h godcema, "pričakujem vaju . . . Pridita! Popoldan . . . Vene-zia hotel, soba št. 28." Po teh besedah se je tesneje ovila v plašč in izginila v noč. Razočaran je stopil Ramon nekaj korakov za njo, potem pa obstal . . . Ko je Madalena tisto noč prestopila prag svoje sobe, je planil k njej iz teme visok človek in jo zgrabil za vrat. "Ha, ha," se ji je zarežal v obraz, "odkod prihajaš, varalica? A?" "Venecij!" je zahropela Madalena. "Vlačuga!" je siknil on v njo in jo stresel močneje in močneje, dokler ni omahnila in se zgrudila. Venecij se je tedaj sklonil nad njo, ji pljunil prav v obraz, potem pa sirovo stopil z desno nOgo na njene prsi. "He, he, vidiš, tako postopa krotilec z nezvestnicami — pa naj bo to žival ali pa človek," je dodal in še močneje stopil nanjo. "Vidiš, takole: vedno bolj in bolj bom pritiskal, ti vlačuga, ki hočeš, da gledam v tebi devico, haha . . ." Madalena se je zagrizla v njegovo obuvalo, a Venecij se je režal še naprej. "Le griži, griži zver, ako ti ,hehe, staro usnje tekne." Šele ko je opazil, da je njen obraz oeinel, je odnehal in odstopil. "Ukrotil sem leve," ji je grozil, "divje leve, da so postali kakor mačke krotki — pa da ne bi tebe? Kakor hočeš — tako ali tako!" i "Venecij," je uprla vanj oči Madalena. "Tako ali tako," je ponavljal on. "Kakor hočeš. Moje roke so močne! Ljubi me kakor zahtevam, ali pa okušaj posledice nepokorščine. Razumeš ? " * "Venecij!" je proseča zrla ona vanj. "Vstani!" je ukazal on. "Krut si v svoji strasti," se je zganila Madalena. "Kar je v meni, je v meni. Vstani!" Bleda kakor zid se je dvigala in plaho zrla v krotilca. Kaj naj stori? Ali naj na večno prenaša to trpljenje? Ali ni bilo življenje nekoč lepše? Pomaknila se je v kot, pripravila luč in strmela v krotilca, ki je s prekri-žanimi rokami stal smeje kraj divana. Predaj se! Predaj se jim, nosili te bodo nI rokah. Poštenje? Prokleto je! 4Cuj Venecij," je stopila korak naprej, "in če ti . . "Madalena!" je zagorelo v njem. "Čakaj!" je odstopila ona, "ni še končan boj." "Boj? He, he . . ." "Stoj, ti pravim!" se je stisnila k steni Madalena, "moja kri je že prokleta, tisočkrat proktaa ,, ,M; Ko še ni "Kaj blebetaš! Utrni luč in . . izgovoril, je nekdo plašno potrkal. "Kdo je?" 'Vratar," je dejal od zunaj glas. • "Kaj hočete v tej uri, človek ?" je vprašal ostro Venecij. "Oprostite, ali se je," je hitel vratar, "tu pri vas zgodilo kaj posebnega?" "Do sedaj še ne," je pogledal krotilec Ma* daleno. "In potem?" "Oprostite, nič potem; slišal sem prestrašen krik pa sedaj ne vem odkod. Pomota, da pomota .oprostite, grem drugam," je odšepal vratar po hodniku. "Utrni luč," je dejal krotilec trenotek ke-sneje. . "Prinesi pijače!" je ukazala Madalena. "Pijače?" "Da." "In potem?" "ima besedo ona," je dejala Madalena. Krotilec se je zapičil v njene oči. Ona se hoče upijaniti. In potem? Pomel si je roke, skrbno zaklenil žrtev v sobi in z.drvel po stopnicah. Madalena se je zgrudila na kolena in dvignila svoj kovinasti križ. "Kriste — končano! Kri je močnejša od Tvoje prepovedi — živeti hočem in moram po njeni volji. Ti veš, koliko gorja, koliko zaničevanja sem prestala kot ženska in Človek odkar sem se te oklenila. Ti veš, da je bilo moje telo bičano, prognano na ulico in v 1. 192U-30 so praznovala petin- Ako nisi bil zadovoljen z delom ali teptano, Ti veš za vse trpljenje, bolečino, — ' dvajseUetnico obstanka ii delovanja plačo, si le čakal prilike, da greš iz Na sliki je »•»to Lutjrdi v Bal, i j l, . raka» ki tole skoei. Ta kraj j« P«**» nedavno svetovno snan, ker se je nad njim pojavila gesta n*gla, radi katare e umrlo okrag 70 IjuUi. Učinek megle je M onemu, ki ga napravijo strupeni plini. Mnogi so od vsega aačetka domnevali, da so v kaki munic.jski al» kemični tovarni v bližini vslod nopasnoati isklapoU strupeni plini, kakršne si država prfcravfja*» «a »x>doco vojno. Mod p ra4> bralstvom po veoj poetraai dolini okrog toga mesta je «aatala panika. Zabarikadirali so «e v kito in lamašili vso Špranja, da ..branijo "«tmponi m egii" dohod. Kolikor je bilo mogoče i« vdati, m b.l. v megli ros komični strupi is noko bližnje tovarne, ka r je povsročilo smrt toliko ljudom. Ta katastrofa )• dala malo sličico volikih.tragedij v bodoči vojni, v kate rik bodo "sevreiaikl" «uičali oblak« .tri*»«nih P»«™* # "sovražni»" dežele. * Amerika pred 25. leti in sedaj Anton Garden kaj hočeš še od mene? Mar ne vidiš, da moram živeti, kakor ukazujejo oni, ki so mojemu telesu bližji od tebe? Moram, Kriste! Sicer me bičajo in preganjajo — evo, tak je človek ,ki si zanj trpel." Ko se je oerla, je vztrepetala. Zunaj je bila temna noč. Stisnila se je v kot, kakor bi jo bilo strah pred samo seboj Ali smem?-Beseda? Prisega? — Mati? "O mati," je stegnila roke v noč, "o mati, preveč je borbe, preveč trpljenja — ne mo* rem več, odpusti mi — samo nocoj, samo nocoj . . ." Zagrizla se je v plašč in se tiščala k steni. Tisti hip je prihropel Venecij. Planil je k nJej, jo prižel tesno in še tesneje, jo dvignil potem in kakor mrtvo odnesel proti divanu. "Evo pij!" je rekel, "prinesel sem ti." Na-točil je in ji vlival v usta. Madalena je požirala in požirala, krotilec je točil še in še in vlival in vlival. "Pij," je silil vanjo, "o, kako si sladka Madalena! A kaj vraga," ji je odprl pest, 'tiščiš med prsti. Vrzi proč to železo!" "To je Bog," je dvignila ona pogled. "Bog?" "Krist!" "Kaj je torej, Bog ali Krist?" je popačil obraz on. "Bog in Krist," je bulila vanj. "Prav, jaz pa sem Venecij," se je zarežal krotilec. "Daj sem! Na, pij, Madalena!" Nalil ji je, se privil k njej in ji trgal oblačilo raz telo. Madalena se je opotekla po sobi. "Ha-ha-ha . . .," je dvignila križ, "Ti nisi . za mene, jaz ne za Tebe . . ." "Vrzi P' se je opotekel za njo Venecij. "Čakaj, da mu povem," se je norčevala ona in napol gola pritisnila križ na svoje telo ter vanj blebetala: "Ti, Bog, Krist, Odreše-nik in kaj še hočeš, nocoj morai od mene, ha-ha-ha . . . nocoj bo drugi pri meni . . . Oprostr gospod Bog, dovolj je —." "Daj sem!" je stopil k njej krotilec, "okno je odprto . . ." Hotel ji je vzeti križ in vreči na ulico. "Čakaj," je oklevala ona. "Vrzi," se je zagrebel v njeno telo. Madalena se je tisti trenotek opotekla do okna, zamahnila in odprla pest. Potem je prisluhnila — na ulici je zažvenketalo, se prekotalilo in utihnilo . . . potem se je zatekla h krotilcu, se opotekla od njega in mu naslonjena ob steno ukazala: "Poklekni!" "Madalena!" se je nasmejal krotilec. "Poklekni, pravim!" - . "Se pred Bogom nisem klečal . . ." "Pa boš klečal pred menoj," mu je prese-' kala ona. "Pred teboj?" je odstopil Venecij. "Hočeš?" je odgrnila plašč. "MadaPena!" "Skesaj se grdih dejanj, ki si jih storil nad menoj! Poklekni!" Venecij se je zazibal in razpel roke. "Poklekni, ako hočeš, da bom tvoja nocoj r "Vso noč?" "Vso noč, do zore, Venecij " Brez oklevanja je padel ponosni krotilec zveri pred žensko na kolena in se po njih priplazil do nje. "O ženska, strašna si," se jo je oklepal, "strašna si in sladka, uh!" Gre bel je po njej, Madalena se je nasmejala s hripavim glasom in zrbaje se ukazala: "Utrni hič!" Venecij se je opotekel in izvršil ukaz . . . (Dalje prihodnjič.) rmnoga druA.va SNPJ^ par samostoj- ene tovarne v drugo, ii enega mesta nih organizacij, eno kulturno družtvo ali kraja v drugega. Koliko imai in letos tudi "Proletarec". V tem prilike danes? članku ne bom pisal o teh jubilejih, Ako nisi bil zadovoljen z delom v i nego o dobi, katere se tičejo. tovarni, si se enostavno oprijel trgo- Uobro je. ako se vprašamo, kaj 6vi"e .in P°8tal **m.,Voj smo doživeli v petindvajsetih letih. Sel « u €tle«a rMred» v Prav mnogo, bo odgovorila iena in pri tem imela v mislih prijetne in neprijetne osebne dogodke, družinsko ckugega — dozdevno in v precejšnji meri tudi realno. Salun si vedno lahko odprl in sprejemal ter kratko- irvr.r Tli'!-***'!! ~ rojake, (seveda v okvirju etike srečo , nesporazume s možem ali u______uu-Jv — . celo nekaj razporok, odgojo otrok in druge težave. Vse to je važno za sleherno osebo, vpražanje lastnega boja za obstanek in prizadevanje pri * TT™ j iakmnju .«4«. Človek « t prri »r- P"""0 " Pn<*°'>,tev tega poklica), ki so prihajali v velikih trumah iz stare domovine. I Živel «i dokaj svobodno v primeri ;z letom 1930, ali pa si imel boljžo sredstev, da sti zanima za lastni obstoj. Vendar pa naj to vpražanje ve. lja o življenju in dogodkih izven družinskega življenja in življenja posameznika, velja haj široki panorami Amerike, v čiji atmosferi živimo in katera vpliva na življenje posameznika bodisi v dobro ali težavno smer. Z zgodovinskega primera je petindvajset let kratka doba za deželo ali narod, lahko pa je ta doba jako dolga v življenju posameznika. S sta. ližča fizičnih sprememb, ki v prvi mesta so bila že dokaj razvita, kar je znamenje, da so bile razvit« že tudi železnice, jeklarne, mašinska in druge industrije. Vendar se pa vsak, ki je bil takrat že v deželi, lahko spominja velike razlike med posameznim mestom tedanje in današnje dobe. V mnogih krajih so še konji vlačili kare poulične železnice. Danes je ta če-tveronoiec na mestni ulici redka prikazen in ob enem nezaželjena spa-ka. Brleče plinske svetilke so bil« glavna razsvetljava in slučajno tudi kurjava, namseč plin, ki je že vedno kralj v kuhinji Tovarne so bile v marsičem drugačne v primeri z modernimi in okol-ščine pri delu svobodnejše od danaž- imaš danes primeroma brezskrbno njih. Ta stran je gotovo važna tako življenje. Od strani vlade ni bilo ¿* družbo kot za posameznega delav. ca. Vendar pa Je značilnejže dejstvo, da se je lastninska forma industrije tedaj pričela rapidno spremi- posebnega pritiska, ker še ni bilo 18. amendmenta in tudi izrazil si lahko svoje prepričanje, ako si ga imel, brez da bi se bal, da se znajdeš v ječi njati. ali da izgubiš delo. (Le kadar si bil ns stavki, si lahko že vnaprej vedel, da se srečaš s količkom moža posta-1 ki kvaren v tej deželi pojavilo giba-ve ali s privatnimi pobojniki, znajde« nje M 8pajanje posameznih indu-v ječi — kakor danes. Edino v tem ^jakih podjetij, katere je gospodar oziru se ni nič spremenilo.) Koncentracija kapitala. Vendar pe tedanja Amerika ž« ni poznala marsičesa, kar pozna danes. Nove iznajdbe in odkritja so ustvaril« podlago novim industrijam, kater« j« vprege! vir dividend, ki se prihajale v vedno večjem toku v blagajne novih korporacij in od tam v že**j delničarjev, od tu pa so jih so-pet investirali v nova ali pa v že obstoječa podjetja, da so jim nosila nove dividende. V zadnjih 25 letih je nastala av. tomobilska industrija, ki se je v krat^ kih l«?tih povzpela na vrhunec važno, sti in dpbičkonosnosti. Z njo vred se je razvils elektrarska, ki je danes med največjimi trusti in izvaja največji politični .vpliv v deželi. Čuda vseh čud je industrija radia, ki je zrastla v velikana v zadnjih desetih letih in katero kontrolira na vrhu American Telephone and Telegtaph kompanija iz razloga, ker ie—fo končno ••>•■ nad vodstvom American Kadio korporacije. Ta kombinacija predstavlja okrog štiri bilijone dolarjev bogastva, ali skoraj tolik« kot znaža vse bogastvo Švie« is precej več, kot je vredna Jugoslavija svojo diktaturo vred. Teh ogromnih gospodarskih vlada, vin Amerika pred 26 leti še ni poznala, zato je bila tudi bolj svobodna kot je dkanes. Kaotična premogovna industrija, ki je sama na sebi med najvažnejšimi v deželi, je bila v zadnjih letih anektirana po velikih industrijskih korporacijah — jeklarskem trustu, železnicah, elektrarnah itd. — ki nabavljajo premog iz svojih rovov za svoje potrebe in in. cidentno tudi za splošni trg. Ta industrija je postala nekak zelnik, katerega izrablja vsak zajec po svoje. (Konec prihodnjič.) Listnica uredništva Precej dopisov je dospelo prošli pondeljek, ker pa je bilo treba vsled praznika, ki pade na datum Proletarčeve izdaje, hiteti, da je £el list nekaj prej v tisk, so večinoma izostali za prihodnjo številko. Tistim, ki imajo tu daljše spise: Bodo porabljeni kadar in kolikor bo dopuščal prostor. Jugoslovanski konzuli v Ameriki pozivajo fante in može na nabor (Nadaljevanji s 1. strani.) meriki vedno bolj predrzni. Razun tega proglasa, ki ga je poslal konzulat nekaterim li-afcom, pošilja tistim Jugoslovanom, od katerih ima naslove uradna pisma s pozivom, naj se voljstvo ali obratno je pa to zelo, zelo obvladal jezik in se vživel v šege in dolga doba za dinamično Ameriko, ka tera se je spremenila v zadnjih 25 letih toliko, da jo človek jedfva spo. sna. In sicer je spremembs tako velika, da jo navadhi človek komaj pojmuje in le povržno razumeva To je umljivo, ker človek bi moral posvetiti vse svoje življenje samo zasle- Ob koncu rekonstrukcijske dobe, tradicije dežele, v kateri je bilo te- ki je tledUa civilni vojni, vidimo pri-daj še precej "robustnega individua- hod korporacij aU trustov, ki pa so hzma , ki je bil gonilna sila Ame- bili mali pritlikavci v primeri s do-nke v preteklem stoletjp z vsem, kar nainjimi. Kljub temu, da je v zak-ta zlog pomeni. Induatrialni r Ne bilo Lil _I..Jt„ L__ ____. J i____i r > .. ... . 1 __ «Jp^^ÄnU! ter «™riák0 državljanstvo. V telefonskem-telegrafskem siste- cenejže. Ako si bil slučajno brez vest d( lavskega in socialističnega "gi ___ dela, si bil vedno gotov, da ga do. banja med ameriškimi Slovenci — mu se je vršil isti pi^es7 ravno ta biš drug. tretji, šesti ali dvanajsti je bil industrijski razvoj v Ameriki ko v železniški in v klavnižki ter v mesec. Ali si o tem danes siguren? že v večjem razmahu. Industrijska vseh ostalih industrijah. FOTOGRAFIRANJE V BARVAH ■P Posamezna podjetja so se združevala v velike korporacije, katere so z vsakim letom postajale večje s pritegnitvijo vedno večjega števila podjetij pod svoj« okrilje. Ta proces je bil pred 25 leti, s prihodom Morgana in drugih velebankirjev, v polnem toku. Milwaukee Leader Najve^ji ameriiki socialisti-Ini dnevnik.—Naro£ninat $6.00 na leto, $8.00 sa pol leto, $1.60 za tri mesec«. Naslovt 528 Jeneaa Ave. MILWAUKEE, WIS. Leo Godorvsky in Leopold Mann»« v New Yorku pravita, da sta isnašla proces fotografiranja v barvah. Eksperimentirala sta 15 let. Ako ste resnično uspela, bodo fotograficrte slike ▼ bodeče ▼ naravnih barvah namesto le v črni ali beli. I Zadružna banka * , ♦ Ljubljana, Jugoslavija, v LASTNI HIŠI. MIKLOŠIČEVA CESTA 13, BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA. SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE. ZLASTIt 1.) «projama donar sa kranllno vlog« ali sa tokoii račun proti najb*»ljlomu obrostovnnju. posreduje najcenejšo doatavo denarnih pošiljk ia Ameriko v domovino ia obratna. posreduj« v vsot % oapodarakih aadovak kfcro hi po «eni. D«nar, ki s« namerava poslati ▼ staro domovino, naj m nakaže ne račun Zadružne bank« na Amalgamated Baak of New York, 11-18 Un.o. Svara, Now York, N. Y., istočasno naj s« Zadružno banke e tem obvesti in naroči izplačilo. Naž upravni zastopnik sa Ameriko je Joaeph Menton, 15824 Normandy Ave, Detroit Mick Obračajte t« nanj. 2) 3.) Obračajte s« v vseh bančnih poslih ta stari kraj na Zadružno banko e LjuUjanL m Halo odgovora "Napredni 'S^ÄT. Dr Uva la m—lo lUdn« Slovenki" v Clevelandu "'Z V:a0«;k0 lTu ^^ koncert klubova "Zarja". Ime- Bridgeport, O. — Nedavno la je dobro udeležbo, prišii g0 sem čital v Proaveti. da je dru*. tudi iz zunaigih naselbin, in če ILLINOIS: "Napredne Slovenke' SN1M. v bi bUo vnjme koIičkaj UJfodn0| Sphngfieid ...... Clevelandu prispevalo za novo bi ne u ^ ki bi m na Virden ......... cerkev fare sv. Vida $50 m $10 njen koncert v dvorano. |u'SITla razkolmski "Zarji", li^o po-f Vi gXe imeli že dve priredbi, I michigan-...... ročilosem potem na kratko ko- in Raj gte napravi|i? Kot ču Detroit No. i u mentiral v Prosveti. Dne 4. jem, |200 deficita> Pa ge mč|OHiO: dec. mi neka "naprsna Slo- |l (>hvalite! Klub je običaj-|^u|:fhu......... venka" odgovarja v "E." kjer no poroča, tudi Q finančnenvizi- cl^Und ...... me počaščuje z "gospodom . du 8Vojjh priredb §pa če so bili Girard Hm, — gospod Snoy . . . Zakaj dobpi ali glabi * , - mi pravi gospod, ne vem, brž-j Ker gem ^ Jgz Jn SNpj kone zato, ker je tega navaje- imam nekaj pravicef da 8e vtak. na. Na prireditvi odcepljene nem tudi y kako tako gtvar "Zarje" so bih gospod Ponik- kamQr kftWna ^apredna Sh). var in gospod Jager. Seveda,"venka" misli,M Lačun razpečaaih znamk J. S. Z. sa mesec avgust 1930. .. 2 .. 4 16 .. 6 20 .. & ..14 ..40 .— — c - ^ — - - veiiK« iiusm, u» iiiuj hujj uvlU gospod, gospod, nu, pa naj bo 3pada Saj bi tudi cerkveni ?^" * ~ še Snoy enkrat gospod! . ,erkvene nroànie ne s.». —- - -. možje in cerkvene prošnje ■■< Saj jaz vem, da mi ne gre va- .ale k naprednim sioven-še društvo nič v nos in si ga tudi kam _ Se yeliko manj kakor ne vtikam. Sami dajete stvari nQS Neoiiraje 8e na raz. v javnost, iz katenh vidimo, ka- mere poyem kar ge m| zdi lia. ko ste nekatere napredne. Se- Q B„0 w m, ža,( če bi stra Tancek je Predlagala, da ¡na da ne ^ tre. SNPJ., in da ao taki prispevki ba mojemu fa dru(fim n080V0m in predlogi zanje proti pravi- u v njihovo poslovanje. lom in proti imenu društva 'Na- K b ,.r„ .„„,.„-.„» o. predne Slovenke". Kar se tiče1 P» Enakopravnost Se-društvenega denarja, ga seveda v«U, al, n»o soca s . m sorn,-nisem šteh Brez nié blagajna »»Jemk. mnogo agirai, zanjo Š„ keiwbi dn,gtne jaz semi AH je za "E." koristno ,« se eden izmed njih. Ko sem bil » lnt?rese ne dolgo tega v metropoli, sem <*ebn,m amb,Cljam pn" Cilencoe I Power Point _______ Collinwood .......... Bridgeport .......... PUWtfYLVANlA ___________ Hermiaie .............. da moj nos ne S,1*8!**^1 tu—at la City ________ ne1Sygan Moon Run Coiicmaugh ... Latrobe ________ Lawrence ..... WISCONSIN: Sheboygan ..... WYOMING: Sublet ........... vatnikov? Ali po svojem skoku v rep. stranko napreduje? Pred nekaj leti smo bili na "E." še ponosni. Mnogi so mislili, da je njen štab socialističen. Eni so bili res člani kluba, ne vem .16 . 3 . « . 6 . 8 . 4 .18 29 30 . 1 . 1 .10 . 3 Skupaj ILLINOIS: Chicago No. 224 Virden .................. Chicago No. 1 _____ INDIANA: ClinUn _____________ MICHIGAN: Detroit ............... OHIO: Newburgh ........... Cleveland ............ Power Point ________ Bridgeport __________ Collinwood _______ PENNSYLVANIA Grays Landing .... Herminie ............ Burgettstown ______ Moon Run ___________« 236 l>ualaa lsj«m. U*. tirM»4ni Koav. fand ■naaiks ■— ne Ifrlspcvkl J. S. Z. Skui»aJ 1 M. f .95 $ .80 $ 1.26 —— — 1.20 .40 1.60 20 — 11.60 3.50 16.30 8 — —— 4.60 1.40 6.00 10 — 9.60 8.00 12.50 1 1.86 .60 2.46 6 —- 6.30 2.00 8.30 10 __ —- 16.60 6.60 21.00 6 m-m" —- 2.10 .60 2.70 6 __ — 2.70 .80 3.56 4 m» — 1.40 .40 1.80 10 2 10.00 2.60 12.50 2 6 — 1.60 .60 2.10 2 2.60 .80 8.80 2 mmmm 2.20 .70 2.90 —- _ — 2.40 .80 8 20 4 — 2.60 .80 3.40 8 «M. M 6.70 2.10 8.80 — —M. — 8.70 2.90 11.60 — Mi — 9.00 8.00 12.00 4 _ 1.70 .65 2.25 6 - - 2.40 .70 3.10 10 - - 6.50 2.00 8.50 1 - — 1.26 .40 1.66 121 6 2 $115.15 $36.26 $151.40 Povsod dobri ljudje V Rio de Janeiru, glavnem j i it's i u Brazilije, je delavski department "razdelil na božični dan živila 30,000 brezposelnim delavcem. Skoda, ker pi vsak dan božič. Prva Jugoslovanska restauracija DOMAČA KUHINJA Otto and Jerry MISkovsky, lastnika. 4047 W. 26th Stre«t Se priperoča Slovencees » peset H vinko arbanas 1320 W. ISth St., Cliicafo, III. Telefon Canal 4340. SLOVENSKOHRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Svaia cvetlice sa pleae, s vadbe, pogreba Ud. KNJIGE Knjigarna Proletarca ima v zalogi dela slovenskih pisateljev in drugih avtorjev v slovenskih prevodih. Cenik knjig izide v tem listu od časa do časa. Ako ga nihate pri rokah, nam sporočite. NHMiiiiiiiiêiiê*éèéA»Ai sa mesec september 1930. 9 6 .... 4 — .100 26 — $ 4.80 1.20 38.76 I 1.50 .40 12.50 — 12 —- —.— —. 30 .... 4 ...40 jih videl tisoče, med njimi veliko Slovencev. Zanje je treba pomoči, ne pa za reči. za katere ste jo dali. Socialistični klub je torej re nlrnn^ ^i^l^U^ja» koliko časa. Niso bili iskreni ¡Forest City ......... Ujemu. Kaj je bila Zarja socialisti Prepri-'canonaburg ....... prej klubova? Pa tako vpi e- člam in ne socialisti. ;^rr|Co^«augh ...... te, da je bila samostojna! Kdo *»n socialist ne gre nikdar k WISC0N|1N; laže ? Sicer Pa je "Zarja" še Mpublikancem ah demokratom. w AUU........... ' Toliko na kratko v odgovor Milwaukee----------- na razne očitke. Veselo novo -........ leto vsem zavednim delavcem. Subl^ Če ga ¿e ne bo, borimo se toliko bolj ,da ga čimprej izvoju-jemo. Moje voščilo Proletarcu klubova in šteje 45 pevcev in pevk. Vsi se zavedajo, da so Člani delavskega pevskega zbora. Ali ste mislili, da boste s svojimi razkolniškimi vodji mogli 4 ...10 ...12 ... 8 ...14 ...10 ... 6 .14 .40 ...10 ...40 slepiti slovensko delavsko jav- za prihodnje leto je: Podvo-nost? Le poglejte sentiment, j jimo mu število naročnikov. Skupaj ................357 oktober 1930. le čitajte izjave in pa izkaz prispevkov v "Zarjin" obrambni fond. pa boste videli, da ljudstvo ve in čuti, komu s? po-litičarji napravili krivico. Odstopili ste in hočete klubov denar in ime njegovega pevskega zbora. Ni šlo, imeli ste konference ter posvetovanja in ste šli tožit. Koliko jih je, ki vam odobravajo ta atentat na delavsko organizacijo ? Povejte!. Ko sem bil na priredbi kluba št. 49 v Collinwoodu dne 26. oktobra, je bila dvorana polna. In ta polna dvorana je napravi- Joaeph Snoy. Rockefellerja za pomoč brezposelnim ILLINOIS: Oglesby .......... Springfield__ Mrími __________ U Salle________ MICHIGAN: Detroit it. 114. Detroit St 115. Kakor med vojno, ko so de- KANSAS: lavce prisilili kupovati liberty Arma__1............... bonde, pri katerih so izgubili OHIO: milijone dolarjev (v prilog ve- Piney Fork ---------- likih bank), tako silijo kompa- Newbuigh ........ nije zdaj de'nvce, da prispeva- Point jo v pomoč brezposelnim v Cleveland ! * i.ompanijske fonde. Seveda Glencoe ________________ prispevajo tudi kapitalisti. Collinwood_____________ Npr., stari in mladi Rockefeller Bridgeport------------ fn í^.1"* arr!na1 dala skupno milijon. Ne- ^v^vsvis' la "Zarj!" ,odseku kluba št. 27 , a,eri dajejo p0 sto tisoč( $50,. ™^YLVANIA: navdušeno ovacijo, ko je naeto- ,m in večinoma še manjše vso- .......Z....... pila. Bila je predstavljena: te To je podpora v obliki mi- Forest City*..-"-Z "Zdaj nastopi prava, delavska i0§¿ine. Zakonita podpora brez- Moon Run-------------- 'Zarja'." Tisto, kar je temu p0Selnim in penzija ostarelim Conemaugh ---------- sledilo ,me je popolnoma uveri- delavcem bi obrisala pečat do- w7í^onsÍ>t-------- lo, s kom je delavska javnost v brodelnosti in postavila delav- Sheboygan metropoli. Odcepljena "Zar- ca na stopnjo samoponosá. ja" je imela priredbo na dan, zdaj mora v potrebi igrati vlo- Skupaj.......... katerega ni kvarilo vreme. g0 berača, da si dobi potrebne Dasi je imela privlačno opero, hrane in stan. ............- ' __________ ILLINOIS: ŠTUDENTJE ZAHTEVAJO PREVRAT Springfield ........... U Salle ............... , Chicago it. 20 ..... Chicago it. 1 ..... INDIANA: Clinton ...».......... KANSAS: Arma ................... MICHIGAN: Detroit it. 114 ..... Detroit it 116 ..... OHIO: Piney Fork ............ Newbuigh .............. Powhatan Point .... Collinwood ____________ Cleveland ____________ Girard .................... Barbe rton ____________ Bridgeport ........... Power Point .......... PENNSYLVANIA: Sygan...................... K urge tU town _______ Herminie _____________... Latrobe .....__________ Foreit City ___________ Conemaugh ............ Grays Landing____ Canonsburg______ M. at L. .................. WISCONSIN: West Allis ____________ Sheboygan ____________ WYOMING: Sublet .................... .. 5 .. 4 ..11 .80 .20 .. 1 .. 5 .. 8 .. 6 .24 .. 2 15 . 5 .. 2 .. 6 .. 5 .. 7 !.13 ..10 174 ... 4 ... 1 ... 5 ... 8 ..10 ..74 ..17 .20 sa mesec norem bor 1930. . 6 . 6 .20 .80 .26 .20 . 6 .10 . 6 . 6 . 1 . 6 .20 . 8 . 7 . 2 — — — $ 1.20 $ .40 30 — — 10.80 1.60 2 — — 2.20 .70 4 — — 8.80 1.20 20 — . — 10.00 3.00 10 1 26.70 8.40 — 12 — —— • —.— 6 8 — 7.20 2.80 25 «— —. 16.76 4.60 ___ 24 3 2.65 .80 1 — — 1.85 .60 6 — — 8.90 1.20 1 — 2 6.86' 2.10 20 20 — 31.00 10.00 — . — 7.60 2.60 20 10 — 18.00 4.00 2 6 — 2.60 .80 3 2 — 1.06 .80 10 — M. 6.60 2.00 2 — - 2.20 .70 8 — - 2.86 .90 8 — - 1.85 .40 4 — - 2.90 .90 10 — — 9.60 8.00 V Havalni na Kski se posebno itvdentje navdušujejo sa nasilen prevrat. Te slika Je bile vsota v Havanl, ko je ittfclentka, ki jo vidite sp*wdaj, na-vduievala kolege, de nej se pedhirije ter sl^de r»gladu dijaltva v Argentini, ki je potnegalo vreii predsednika im njegovo vtedo. V Havaji ne gre tako gladko ker je peUeija dljaike demetantracije vselej resgnele. Neliaj perti-cipantov je biU romfom* bi odom fmhk, le vei pe se jik oblasti podala v .10 , 8 10 1 10 — — — 2 2.40 2.10 .60 8.60 6.00 — — 1.26 .80 .70 .20 1.00 1.00 .40 $ 6.30, 1.60 51.25 20 — 5 21.00 5.00 •26.00 1 __ 2.55 .50 3.06 30 _ 22.50 5.00 27.60 i — 1.40 .40 1.Š0 2 5 —. 1.90 .60 2.60 — — — 3.00 1.00 4.00 __ 12 3.60 1.20 4.80 2 T- « — 3.10 1.00 4.10 4 — — 5.60 1.80 7.40 — — — 8.00 1.00 4.00 4 •— 2.90 .90 3.80 — mr- — 4.20 1.40 6.60 10 — — 15.50 5.00 20.60 10 6.50 2.00 8.50 — — 6 18.00 4.00 22.00 10 ' — — 3.50 1.00 4.60 1 — — 1.25 .40 1.65 129 29 11 $164.25 $46.60 $210.85 Martin Baretincic & Son pogrebn! 7avod 324 Broad Street Tel. 1471. JOHNSTOWN, PA. Knjige Cankarjeve dražbe se dobe v naši knjigarni štiri knjige $l.lo s poštni-no vred* Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office hour* at 3724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212. 1:80 — 8:8C — 6:80 — 8:30 DaU$ at Hlavaty'a Drug Store 1S5S WEST 22ND ST. 4:30— 6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel.: Crawford 8440 12 — $ 4.20 $ 1.20 $ 5.40 3 — — 2.66 .80 8.36 — — 1.20 .40 1.60 8 — — 6.10 1.90 8.00 25 — 17.75 6.50 23.25 — — —— 6.00 2.00 8.00 6 4 — 2.06 .60 2.65 3 — 2.55 .80 8.35 1 4 1 1.26 .40 1.65 6 — — 3.90 1.20 6.10 — — — 7.20 2.40 9.60 — — 2 2.00 2.00 4.00 8 — — 3.40 1.00 4.40 6 — — • 6.25 2.00 8.25 1 10 — 1.85 .60 2.46 4 — —- 1.40 .40 i 80 8 — 3;40 1.00 4.40 1 ^— — 2.16 .70 . 2.86 4 — — 2.90 .90 3.80 — • 1 2.10 .70 2.80 10 — — 3.60 1.00 4.50 — 1 — 3.90 . 1.30 5.20 10 — — 6.60 2.00 8.60 114 20 3 $94.10 $30.80 $124.90 MRS. MARY THOMAS edina slovenska CVETLIČARNA Se priporoča rojakom 120 Market St, Johnstown, Pa. Tel. B143-B ne domu 6097 B ..................... J j: :: "New Leader" i! * i. anglaiki aocialiatUni tednik. !! I shaja ▼ New Yorku. Naročnina |2 na leto. $1 na pol leta. Najboljie urejevan angleikl socialistični list t Ameriki. Mnogo slovenskih delavcev ga JHta. Naročite si gs tudi vi. Naročrt- ] no sani «prefems "Proletaraf'V • SSSSSWSSWMSS »»♦»♦♦ SSMMSSe-» FENCLS RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2669 S. Lawndale AreM Chicago, III. Tel. Crewferd 1382. Pristne in okwana domača jedile. Cene smerne. Pestreike IlIlL Ako it nimate Ameriškega t družinskega koledarja letnik 1931, ne odlašajte z naročilom. — Stane vezan v platno $1, za stari kra] $112. V knjigah je vse znanje sveta Naslov za PROLETAREC 3639 W. 26th St., Chicago, Ml. ''M >WêWM êw êSv i\v è\:/ èW»v/éW >^v »W t\h AYYêWèw sw à\*7Tt 9.50 19.25 3.35 2.45 6.10 8.45 41.00 10.00 17.00 3.80 1.35 j 8.50 ' 2.90 8.76 1.76 ' 3.80 12.50 3.20 < 2.80 .80 4.50 6.00 j 1.65 SILVESTROVÄ ZABAVA ikluba št. î J. S. ZJ CHICAGO, 111. v sredo 31. decembra 9 Lawndale Masonic Temple | vogal S. Millard Ave. in 23. cesta. Skupaj ----------888 196 88 4 9186.60 166.40 $241.90 Tajaiitve i. S. Z. VSTOPNICE V PREDPROD AJI 50c, PRI BLAGAJNI 75c. IGRA JOHN KOCHEVARJEV ORKESTER. mtiKi rssar» ,.111... ijmi^I misn «»f^» ii^K1» ^i^vr. k-. j lasa.; SSMTJ ISMFI ™ fi Jfg i Federal Aspect of Jobless Insurance We have repeatedly urged that unemployment insurance to be on a satisfactory basis must be nationwide. Probably this will require a constitutional amendment. Such an amendment should be so drawn tfrrft it will give Congress the right to pass not only unemployment insurance bills but whatever legislation is necessary to further the interests of workers in a country where industrial and labor problems are nationwide^ and state's rights are a convenient stronghold of predatory capital which has proved itself stronger than most of the states. Pending the passage of this amendment we must go ahead with state legislation. There is much to be said for federal aid to state old age and unemployment pensions plans. Such aid would come out of income taxes, and to this extent those who advocate unemployment insurance based on contributions from the workers and industry or solely from industry, supplemented by federal aid, can reply that they are not letting the income receivers go wholly unscathed. We want, however, to see the responsibility of income receivers recognized in the state laws. The Conference for Progressive Labor Action, to which we owe thanks for stimulating discussion by getting out a concrete bill, is now swinging to the principle of state contributions. Repression in India If we Socialists are going to take the position—as I think we should—that we have a right and duty to protest against terrorism and ruthless repression wherever they are found, we cannot consistently say: "everywhere except India". There has been ruthless repression in India even if the Labor government has tried to use a restraint in India that the English Tories would not have used. Perhaps good will come out of the Round Table Conference in which the India delegates have shown a surprising and encouraging unanimity. Unquestionably the Lalbor government wants a solution. Unquestionably it has not a free hand in getting a solution. It does not, however, have to stay in office in order to enforce an Indian policy in which it does not believe. The very greatness of the difficulties the Labor government faces will make its success in overcoming them the more remarkable contribution to world friendship and world peace. Norman Thomas. * WORTHLESS MEDALS "For sale. Fine old large medals. United States and foreign, all real medals, no junk, fine, rare. Ten different for $1.75." Less than a week before coming upon this advertisement in the catalog of a curio dealer, I spent half an hour examining a window in the City of Brotherly Love. The window contained relics of wars and wars and wars guns, swords, and not least, medals. There they were, priced from many dollars apiece for the hard-to-get ones, going back many years, to cheap ones, salable in dozen lots at almost anything, from the World war and other not remote conflicts. Long have I doubted whether plays which exhibit the horror of war will do a great deal to frighten people from battle. But I am certain that were some shrewd pacifist to invest in a few thousand of these rewards for valor—these supposedly coveted marks of distinction in the game of slaughter — and take them around selling them for almost nothing on street comers and in work* shops, he would do a great deal to acquaint the rising generation with the futility, stupidity and bosh of warfare.—The World Tomorrow. TO HIM THAT HATH SHALL BE GIVEN According to a table placed in The Congressional Record of June 24 by Congressman Garner, nearly $3,000,000,000 of tax refunds will have been allowed by the treasury department under Secretary Mellon, in the nine 1 years from 1922 to the close of this year. The amount reported to June 21 this year is $2,861,852,286. The largeat amount for any one year was $452,582,000 in 1924, but over $440,000,000 was refunded in 1928, and over * "$€24,000,000 in 1926, and in 1929, nearly $340,000,000.—The People's Lobby. REPORTS ANJ COMMENTS Get On The Band Wagon At the New Jersey meeting of the national executive committee of the Socialist party it was reported that the membership of the party is growing fast. And now it la found that the membership of the youru? People's Socialist League is in a siimlar flourishing condition, having doubled since, .ration to this program, to and bring their last year. A growing organisait ion is a good one to join. Adult Socialists should connect up with Khe Socialist party organisation, and young Socialists with tftie Young People's Socialist League. day December 27, she will speak in Barberton, Ohio. All comrades and friends in Cleveland are invited to attend this lecture and especially the Youth, since the entire program will be in the English language. The committee appeals to the older comrades and Slovenes to call attention of the younger gene- attend friends SEARCHLIGHT By Donald J. Lotrich It ia certainly peculiar to note the Lawndale Masonic Temple (lower what difference of opinion exist hall). We will have a lot of pleasure between the various judge« of Chica- because the old gang pronised faith- themselves along. One-Sided go and ike State of Illinois. In the campaign to free Chicago from the grip and rule of graft and gangs many of the judges evsn go to the extent of helping the gangsters secure freedom. One judge iiaiaU on high bail. Another« lowers the bail. One gangster known for his activities as fully to be there. Johnny Kochevar'a boys will be there with all the pep. Uet your ticket* in advance at 60 cents. The hall ia situated at 23id St. and Millard Ave. • • • The child re ns Xmas Party hcH under ft he auspice* of the Chicago District S. N. P. J. Federation last Krasna Speaks Cleveland For Sunday December 28, / the Educational Bureau of JSF of Cle- ._ ___________ veland has arranged to get comrade for the finit nine months of Ania P. Krasna of Johnstown, Pa., to speak in English at the Slovene National Home, St. Clair Ave. Tht tecture will begin aft 8 A M. shain. Several speakers of the Young Peoples Socialist League are also on the program. The purpose of this lecture is to enlighten the labor Youth on Socialism, it* pri iciples a.id ideals and why they should become interested and active in this movement which le- a gunman is sentenced for toting concealed weapons by one court only 8umlay W|M we„ Mtteluled A ah ^ While in 1930 the income of nearly to be freed by a higher court because progrmm wUl ¿ifta WJUt ^kkly a ' every America worker has been the gangster was not presented with p^ wiUl and in ^ «vVningmany sharply reducad, either through direct arret warrant But these big young folkj( cjune ^ iance J * wage cuts, short time or unemploy- gunners have plenty money. They Woy< p|Myed wejj me.nt, for the owners of American can teach the higher court. Take the | » » Industry 1930 is actually a banner average individual on the other hand. | n year for dividends and interest pay. It would be advisable for courts to iolks *f* Mkedl P*tronite mends. insist on arrest warrants of respect- J*n' ,10» 1MA the The total dividends and interest able citiaens. But no, you and I have S/ NJt HaI1' At w »Poured by 1930 no show in that. How many workeni 'he »"«rict S. N. P. J. Fe- on strike have bee i beaten and arrest- . T^0* w,d V net Proceeds are ed for mere picketing without an for the unemployed fund, arrest warrant? How many respect- J4°hnny Khar's Melody Pilots will able individuals have been arrested dw:ittte U,elr Admission is for possession of liquor without a are higher than for 1929 and constitute a record for all time, according to Federal Press. The aggrate wages paid to American workers thia year are likely to show a decline of $8,853,000,0uU, or about 20 per cent under 1929 figures, according to fthe Standard Statistics Co. . But corporation stockholders drew $2,944,800,000 forMhe first three quarters of 1930, against $2,6dl,0U0,. donate their 50 cents. » warrant? Thousands of them. manA social justice for the masjes. 000 in the same period of 1929. The Comrade Krasna ia a very capable bondholder* drew of their share of speaker in both the English and unearned income from American in-Slovene languages, also very active in dustry $3,200,471^000, against $3,- the Socialist movement. On Satur- «/vi/,~„l,joo last year-—Max Hayes.' 11 1 1 "'. ——- • —~ 1- ^ ______. MORIBUND PARTIES Our New Years wishes would embody the return to good times. Em-Our laws and some of our lawyers ployment for all workers; the futher-are oily out to "beat the game", a ice of our Cause thru new members and they are making a big job of it for our clubs, federation and paper; No doubt somebody ia cleaning up further success for the Illinois Mine regularly on the job. Where the law , Workers; greater interest of workers should be severe it la lemient and in the political field; the release ol! where it should be lenient it is just Mooney and Billings; further success the reverae. — Another instance of for Russia's Five Year Plan; hope misconception . ia the decision of that the English Labor Party wil Beneath all the issues in the recent election was the repetition of a trend It ia because issues and differences ave died that the two-party politics of Federal District Judge Clark. After eleven yearn of prohibition, he discovered that the prohibition law was not properly accepted —. When you cast their challenge to the other two parties on some stricUy labor an< socialist issue; that the Socialist movement increases steadily; the — — w » ^ : ---- --------w r --- - know that the judges are allied with election of many socialists to muni-their political bosses to whom they cipal posts; that every good turn for no doubt owe a lot it is not hard to the workers receives support from the that has happened a number of timea upper claas ruie has given us the "IT™ JTT. " "« 7"*jrum uw n American politics. The two leading gangster and the racketeer, the grafts oi irregular de- workers; that Congress would adopt parties are owned by th« same in- er and the scoundrel, in city admW «Z!d are te rests and! te rests. represent the same in- strations. It is because of their oneness that intellect has died and that The Jeffersoniaiu averted an oli- their candidates have become ranters, garchy of control by defeating the demagogues, and bootlickers of vul-Federalists in 1800. The Federalists rarian millenaries. It is because survived, though a shadow of what brains are superfluous baggage in they had been, to 1820 when tlfey these parties that their leaders are joined with the Jeffersonians in giv- aghast at the collapae of capitalism ing an almost unanimous vote to *"d that they cannot do what slave. Monroe for President There were owners at least did—provide for no marked party divisions in Congress, their victims in a period of national no more than there are today. emergency. The Federalists became the National I This is the reason why a second r>___ii. . .. . „ , mmmmm — itwuu "«/ • «TT». VIPU »Util III 1IIIU rCS»lU«l UJJUIl UIC IIIII1UH S: X * °PP~ th. eapiUlutic allies of the p~pl. we JuK „.tur** seem to me an employment insurance, old age know right pension and acta to help the poor from wrong. mothers and children and repeal the • • • " 18th amendment; that the Chicago Everywhere, the world over, people Socialists make a good bid in the are celebrating Xmas. It is an old coming municipal election« and that tradition which has grown into a all of our comrades and friends are aaighty big business. Years ago, many healthy, years ago, presents were unheard of • * • ^ but from a little missive the fad has We will have our annual club meet-grown to become the greatest season- ing Friday Dec. 26. Let us have a al business affair of the world. We good attendance and make plans to are not in harmony with the code but regain first place for our club in the it ia here aid Santa Claus has made Federation ranking. Election of such an impression upon the minds officers will take place. tinued as Republicans. After the election of 1824 the Jackaoniana e- la «■«■tisl *nd the Socialist I'arty merged as the Democratic Party ' fill* the need. Resting its claim« upon and as a farmer-labor party destroyed the unrepresented workers who suffer the alliance of the upper claas parties from diseased capitalism, its imme- go along with it. To all of our readers we extendi the best of wishes for a Happy Prosperous Year. If our Chicago residents want Last Saturday evening the Jugoslav Building and Loan Ass'n ' held its regular Annual meeting and elected three new directors. A promising to out look is forecast The reports were tyiatt. «?» di*te measure* and ultimate aims „»»d an enjoyible evening for New very favorable m spite" ofVyear'of ZT-^ZTZi'r*of 1116 ^rn r ^ good de- the East and appeals to farmer, and New Ye" Eve ^ to * h«ld were reached, mechanics to act in unison against the ruling classes. National Republicans became Whigs, heirs of the oM aristocratic propertied interests and were fought as such by Jacksonian Democrats. By the early fifties both Whigs and Democrats became tools of slave property. They repeated the history of the first two parties and m new alignment was necessary. . The new p-rty was the Republican, pledged against the further expansion of slave (property. The Whigs were destroyed aid the Democrats fought for slave interests. The latter wore then destroyed a id cap'Muism h»d a free field for conquering the repu jiic. The Republican Party canibd the banner of big capital and the Democratic Party the alandard of little capital to the end of the nineteenth century. In 1904 the Democrats raised the white flag and marched into the camp of big capital but continued to mouth middle class p.trase* for a decade or more. In 1928 Raskob and Company moved the Democratic Party into the General Motors Building and since nhen the two partes have engaged in friendly rivalry for the job of serving the capitalist and banking (plutocracy that rules the United States. This is the fourth time in American politics that two major patties have become allies of the same ruling property interest«. They have becoirc fat and moronic, servile and lllthy, fit agencies for the grafters and racketeers in city politics for the corporate capitalism of state politics, and for th« greater capitalist and financial organisations of the United States. Let the reader make his own test. Endeavor to ascertain any difference between the two partiee on unemploy. ment, the tariff, injunctions, corporation and merger dominion, agriculture, war, militarism, foreign policy and any other problem of interest to the dispossessed urban and rural workers. Th« two parties, theii 1* ad-era and candidates, are r«n^etl