SlraiJJ SLOVENEC«, »obota, 5. Julija I943-IXI. ■ »r ЈГП Bl«». 148. 0 pestri narodopisni zbirki v muzeju Zanimivost za obrtnika in za prijatelje ljudske umetnosti I PeCa je «padala k fant pokril dekle « Zadnjič sem že opisal muzejsko gradivo i/ Življenja barjanskih kolilČarjev, /a danes pa »«•m zaprosil dr. Jos. Mala, da mi je ruzka-zal drl narodopisne-obrluiškc zbirke. Krenila sva po lepem stopnišču proti prvemu nadstropju. 1 u me je opozoril g. ravnatelj najprej na Kipe, ki so razstavljeni v r doli ograje stopnišča, tire z« dobro re/barsko delo neke Štajerske delavnirc Iz I. polovice 18, stoletja (iz gradu Novo Celje). Slike na Stropu M tlelo Jurija Subica, restavriral pa jih je v okviru rutini ih obnovitvenih del Matej Sternen. Na hoti- Okenskc mreže, kjučavnice, okovi in držaji pri skrinjah in »lično kovano grudivo nas prepriča, da jc imel lutli nn widen kovač marsikdaj mnogo dekorativnega smisla. Na nasprotni strani glavne Grebenčcvo zbirke je nekuj vitrin t umetnimi ročnimi deli, kakor uvhami in pečaml. Ob tej priložnosti sem /vedel, «In je peča nnšu prastaro žensko pokrivalo. ki ga omenjajo piaci že v 14. stoletju. Poročilo o ustoličrnjil oglejskega patriarha namreč nravi, tla so se udeležile slovesnosti tudi ______________________ ______________ ______ Jonsko s pefami na glavi. Navada nošnjo peče n i k u prvega nadstropja je'na desni cerkveni I Izvira verjetno Se I* prostorih časov, ko je ve- muzej (zbirka Društva /a krščansko umetnost), na levi pu je nnrodnpis no obrtna zbirko. Gre za gradivo, ki ga jo /bral nclednnji profesor Obrtno šolo Grebene in produl bivši dravski banovini za 100.000 dinarjev. Predmeti, ki so tu razstavljeni, so bili iz-'delani v ra/nih delnvnlt-ah, večinoma na področju bivše Kranjske. Vodstvo muzeja jih io na novo preuredilo in tako izpopolnjuje (a zbirka naš etnografski muzej * obrtnega stališča. Tu je nešteto starih predmetov, ki jih še delno uporabljajo na kmetih, večinoma |ш so jih že izpodrinili moderni izdelki. Ce hi ,pri|)cl jal semkaj dandanašnjega dijaka, ki je živel samo v mestu, bi za velik del predmetov niti nc vctlrl, kako se imenujejo in cenili so nekdaj služili. In vendar gre za orodje in za priprave, ki so sr pred desetletji spadali k vsaki domačiji! Duh toplo domačnosti veje it. lesenih ali kovanih predmetov, ki so jih kilo ve kako dolgo uporabljali na neznanem kmečkem domu, preden so dobili svoje častitljivo ineslo v Narodnem muzeju. Ttl je n. pr. kovano stojalo za trsko, s katerimi so svetili v kuhinjah, trim je veriga zn viseče kotliče. zraven pihalnik zn Ogenj, ki gn je uporabljala gospodinja, nek jo v bližini pn mnhnlnik. Gospodar gn je držnl pri mi/i z levico in odganjal muhe, medlem ko je z desnico znjcmal i/ sklede. Ne smerno pre/reli starih sklednikov in /ličnikov, ki so slu/tli zn spravljanje kuhinjske postnle in pribora. Videti je dal jo nekni pristnih lesenih žlir, pn no/ev in dvodelnih vilir, ki so ji i/delovali v bližini fužinarskih okrajev (v Železnikih, Kropi, Bohinju). Nal nnredom snmo vrsfo predmetov, VI sr» t«z«.»nvljeni v ornnrnh levega hodnika I. nadstropja: čelešnikl, svečniki, svetilke, tehtnice, grebenieo tki so jih nosili pnslirski psi), preprosti liknlniki, ogsevolniki. čedre, belokranjsko čutnrice. firkelni. inajolikc in bržkone vso. kar so izdelovali ljudje za domačo uporabo. Tu so tudi vzorci pečnie z verskimi ali drugimi motivi, kot redkost pn olilič za Irsko, vozna svetilka s jdnlnono oblogo, lepa tvorila (modeli) za stiskanje surnveiin mnslo in podobno. Rn/ume se, da ne manika tudi kresil, ki so nekdaj služila namesto v/ijrallc. pinjo zn surovo mnslo. ribniških lončenih izdelkov, pletenega posodjn in še marsikaterih izdelkov, ki jih v meščanskem življenju niti ne poznnmo več. Posebno pozornost zasluzijo prosilce Za prejo. V omarici v kotu jo več prav okusno rez-1 ionih vzorcev. Po stnri navadi so jih izdelovali fantje ter jih poklanjali svojim izvoljenknm v tiar. Ko mi jo «Ir. Mnl poka/nl »šlimonco«, noknksno preluknjano lončeno posodo, sein ga moral vprašali, kaj je Io in čemu nnj !>i služila. Povedal mi je, da so jo dobili v stropu cerkve v Plelrrjih, kjer je bila vzidana zaradi boljšo akustike. Omembe vredna je dalje velik« zbirk« st«-rih gumbov in sponk, ki so jih uporabljali pri narodnih nošnh, kožuhih in perilu. Tu je r«z-stnvljenih tudi nekaj moških pasov in kovanih skb-pnnic, katero nosijo ženske k narodnim nosim. V koln severnega Imdnikn je grndivo. ki bo zanimalo živinorejce in konjarje. Prvič sein videl kloščo, * katerimi vlnčijo prešiče. /nniuinle p« «o me tudi |»oselino škarje /n striženje volne. pn tudi lepi primeri starih hjfcvnikov. pastirskih zvoncev, komntov, jarmov, uzd. stremen. pn lesarskega in drugega orodja, ki jo razstavljeno zraven. Potem sva si ogledovala z ravnateljem Molom se slike nn steklu. Takšne slike, izdelane v živih bnrvnh. so bile nekoč pri nas zelo udomačene. Poveilnl mi ie. tin ne pro pri tem načinu slikanj« za tehniko, ki bi bila izrazito nn1«. pnč p« so bile v nn vatli sliko nn steklu pri alpskih inrodih sploh. Pri nn« so jih i/dolovnli v Poljanski dolini. So pn s «Inlišen ljudske umetnosti zanimivo, knr velja lutli zn okenske rnrežr, moti katerimi je nekaj lepih starinskih vzorcev, •ta K 114 O MATICA. Predelave; oh del«vnikih ob 16. 18'30, 2Q'3® ah nedeliah in n r * « n I k i h «h 10Л 14 » 16 30. 18 ". 20'3' Ijalu Petka za zuščitnico zakonskega stanu. poročnemu obreda. Ko je isil _____, ________ pečo (s ruto), io je proglasil za svojo zakonsko ženo in odslej Je spadala pod varstvo Petke. Sredi zanimivega ogledovanja In pripovedovanj« naju je prekinila gospodična, kl je sporočila g. ravnatelju, «Ia ima prijavljeno strunKo. Na kratko sva si le oglodala numizmatično zbirko in keramične i/delke ter se dogovorila za nov ogled. Mimogrede omenjam, tla je Narodni muzej odprl vsak dan od H Jo 12 in od 14 do 17, ob nedeljah pa od 10—12. Vsakomur, ki bi si želel oglexluli posamezne razstavo podrobneje, priporočam, da si nabavi >Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja«, v knterem ho nušel poučne članke Jos. Mala, П. I o/arja. Fr. Stoleta in tir. Ilustrirana knjiga nbsrjfn IM Mranl In se dnlil pri blagajni «»«nosno pri hišniku Narodnega muzeja po ceni 10 lir. Andrej Anton: 13 Gospodarstvo Računski zaključki italijanskih družb. An- saltki, Genova, I>o izplačeval za IMM94S i, 5",; dividende, «ločim je Ionsko leto plačal fc. predlanskim pa 4%. — Železnice Sever — Milan izkazujejo za lansko leto MM (V»4) milij. lir čistega dobičku, divitlcndn znaša spel 79S nn osnovne in 4?S na pro«lno«tno delnice. — Da-nubie, družba za podonavsko plovbo, izkazuje /i« lansko leto jiri glavnici 10 milij. lir po— čanjo čistega dobička od 491400 ua 84;.0Uti Sedež družbe je v llimu. Revizija cen v pogodbah Italijanske Industrije z državo. Nedavno se jo začela revizija cen v pogodbah, ki jih imajo posamezna indu-strijsku podjetju z državo zu razno dobave. Kontrolirajo se vse pogodbe, ki so bilrf no I. januarju 1939 sklenjene z industrijo, v kolikor presega pogodbena vrednost 3 milij. lir. Dosedanja revizija Je dala ugoden rezultat, pri približno t milijardi lir naročil je državna blu-gajna zaslužila okoli J00 milij. lir in računajo, dn bo v celoti znašal prihranek okoli 2 milijardi lir. Iz hrvatske petrolejske industrije. Paklin«, d. d. za petrolejsko industrijo v Zagrebu, izkazuje pri glavnici 5 In bilančni vsoti 7.88 milij. kun čistega dobička 182.433 kun. Hrvatske družbe. Hrvatski šlamparski zavod v Zagrebu izkazuje pri glavnici 400.000 kun Čistega dobičku H17.UI0 kun. — Mednarodna banka, glnvnira 10, rezervo 5 milij. kun. čisti dobiček liHMi kun, prenos iz leta 11)11 7.533 kun, bilančna vsota 18.343 milij. kun. — Mirna, premogovnik, Zagreb, izguba za leto 1042 l.(B (10II 0.44) milijonov kun. Zaradi tega So predlaga zvlšahjo sedanjo glavnice, ki znaša 1.25 milij. kun. — Obnova. Zagreb, glavnica 30 milij. kun, čisti dobiček 307 milij. kun. Neriiško-hiilgarska pogajanja o razdelitvi bivših ituio-lovan-kili dolgov. Te dni so se začela v Sofiji tieiiiško-holgarsku pogajanja v zvezi z nekaterimi vprašanji, izvirajočitni iz likvidacije bivših jugoslovanskih državnih dolgov na osnovi sporazuma t dno 22. julija 1012 v Berlinu sklenjenega. Predvsem gre za likvidacijo bivše Narodno banko. Ta likvidacija se Je žo začela v Beogradu pod nadzorstvom italijanskega in nemškega odposlanca. Nadalje bodo razpravljali tudi o vprašanju likvidacijo bivših državnih denarnih zavodov. Zamena dela abtoka bankovcev т .Rnlearljl. Bolgarska narodna banka sporoča, da bodo do 20. septembra letos potegnjeni iz prometa bankovci po 1000 in 54X10 levov, istočasno pa bode izdani novi bankovci po 600 iovov. Stari bankovci po 1000 ln 5000 levov bodo zamenjani v novo bankovce po 500 levov samo do zneska 00%, ostalih 407« pa bo treba podpisati v blagajniške bone. Beograjski Bankverein izkazuje za lensko loto pri glavnici 100 milij. din povečanje bilančne vsote oil 472.7 nn lb?4.2 milij. din. Cisti dobiček znaša s prenosom vred 5.11 (5.11) milij, din in se porabi z a povečanje rezerv, za dotacijo pokojninskemu skladu numesčcnccv iu za prenos nn novi račun. Avtarkija posameznih evropskih držav. Po podatkih dopnrtmann za kmetijstvo Zedinjcoih Prodaja mesa na odrezek »103« Pokrajinski prehranjevalni znvod sporoča, dn bodo v sobnto, 5. julija, potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu od rezka >104« julijskih živilskih nakaznic, izdanih od Mostnega poglavarstva v Ljubljani: too gr govejega mesa. Zavodi, kl prejemajo racionirnna živila na posebna nnknzila, morajo mesarjem predložiti potrdilo Mostnega preskrbovnlnega urada. Delitev mesa se bo pričela ob 7 zjutraj. Vremenska napoved. 3. julija (sobotni) spremenljivo, včasih dež, krajevne phhe * nevihtami. 4. julija (nedelja:) nestalno, še nekaj dtžjs, velik nel dneva jasno. držav je znašala stopnja avtarkije v posameznih državah na osnovi podatkov o proizvodnji v letih 1Ч-Ч», 1917 in I938: v Italiji 94, Nemčija 83, švedska 9l, Francija 81, Holandlia 67, 8vi-c« 62, Belgija 51 in Norveška 4Vi. Le Danska Je porabila 10ЧЈ8 svoje potrebe. Nova posojila vsepovsod, Švedska je izdala novo notranjo posojilo v skupnem znesku 330 lilij, kron po 5,5 nn 10 let In po Ift n« 16 lot. — španska nnnka je začela z izdajo novih bla- gajniških jorde pc •nov, ki jih bo izdanih za 1.3 mili- Novosti VsouČiliftke knjižnice Alfterl V. K.I 011 »tomlstl. FrsaimsaU e testlmo- uUiiit«. Barl IM«. IW77I Ariti(li) Kili», V.I fciorla del dtrttle romano. Napoti I M«, цжш) liana»«,It N.i Jean Bastler de L« I>«rme (tJIS.il). |'*ri> IVI ihwar Barok« Paris l»;j |b9MI) ■« N.i l'aleogranca Istin». Dlplomatlca ni dl süieesj auslllsrls. Bari im (I, e nnilo-HI STSM) , , , e dl anlielii-Itoina 1ИЈ. (f dl tempt dl A«au«to. M.i Calslntro ilelle oose d'arte Vereelli. ltom» DU. (П SMIKI) Roma L Artoato. OenSve 1*M. (II Brlite A tš d'Italla. .... Caeela K,: I.» medicina (II «SMS-Iii Caset U.i II innre sdrlaMe«. Ha« fenslone altraverso I Irmi'l. Milsno 1315, (OiOSI Calatsnn M.: Vita dl SU6I) Cetsrl t'.i L'impero eoloalale fraoeeee. Rom« 1*11. IKÜlkMI t'olomhli A.. Rtemcatl vsgllntl nsll'isola dl Cherso — t>.«fro. Firenze 1И7. (if «ITH Coaferenie orsilnn», lentils la enmrnemnrsilnnS del bimillendrio orailsno. Milino (II 64«sH-IV ti) Crotr H.i (lioraanl 1><м.«11. Barl Ш.Ц. (fi9i;w-9e| »et Nabeln L.t Blorl« dl Ahissiai«. Roma lsati—И. («И De Rlefano A.: Tttfnrmaterl ed eretitl del medloevo. Palermo 1S3S. I BUST«! De Ruxslero U.i La ШоаоПа rrrct. Bart 1930. («K9S- mu Donsdonl R.i Torquato Tasso Г1 rente tp.4. (WTOJ) fest» W.i Infrnmintnll detli sloiel aatlctu. Dart 1Ш- ». imiliMI rti'irelll Г.1 11 dnlee Stil novo. N.ipoll Ш1 («*№> l unalnll O,: tUetP.i vlralllana aiillt-a. Pruleatnnenl alia ediilune del coinmeulo dl (llunin Filuralrio e Tito (latin. Mil.no 1910. (II UIS9-1V/I) OavrllflvI« M. R.: Privreda Jutae Srbije. Skoplje 1Ш. (II «9Ш1 Oe«ttle R.» Pnscal. В«П 1«T, («И9»)-11Л Ulacctil O^; Forinsnloae e avllappn dells dnltrlna delta Intrrorttailoaa siitentlp« In olrltto eanonleo. MIlana mu. (II «4«s»-1144) nlohertl V.I RptsloUrio, Flrente HtT-31. (SWT« (iutafhten iiber die ItotteMiHirsvnrlsi»» betreffend die Kozialversiehemng, Wien 1900. HI Г.94М) l^brlvla A.i Korrsle. Barl IMI. znunja resnice spremeni in zuvrze svoje prejšnje zmote in nuzore. Potem ne smemo prezreti, da se v življenju vse spreminja. Našo življenje, čeprav kratko, je polno nasprotij. Pri dvajsetih letih, ko v nas kipi polna mladost, mislimo in dojemamo na svoj način. Zopet drugače mislimo t leli. ko »e jo navdušenje ohludilo, a se pogledi na Življenje večkrat izblstrijo. IzkuSnje Izmodre človeka. Vsaka prevara, ki smo jo pretrpeli, sleherno razočaranje, ki se jo ««jedlo v našo dušo, je spremenilo ludi noš iaz. Kako bl mogla enako soditi izkušen mož, ki pozba ljudi in ki je že nekaj pretrpel in pa mladenič, ki šele stopa v življenje, poln navdušenja a brez izkuiU-njI Menjajo so naš« čustva, kako «o ao bi uieu lato tudi naie mišljenje? Vsak dan nekako popravlja naše sodi*. Samo brezčutni ostanejo vedno isti. Kar »e dogaja pred našimi očmi, kar sami v sebi doživljamo, zapušča v duši gotove sledove, rodi ideje, sodbe, čustva, ki so z leti zopet pretnavljajo in spreminjajo. Spreminja se narava, spreminja te »* okrog nns, kako bi mogli misliti, du smo po tridesetih. Štiridesetih Ictili le ini ostali nespremenjeni? Ostali smo ista osebnost, d«, toda z drugačnimi Čustvi in zrelejšimi sodbami, kakor smo jih imeli nekoč. Znio nikar lahkomišljeno komu ne očitaj-mo, d« sedaj misli drugače kakor pred doseli-mi, dvajsetimi leti. Pa tudi nI Ireba. da se čuli-ino osramočeni, ako n«in drugi isto očitnja. Vedno «i prizadevajmo, da po vesli in pošteno služimo resnici. Njeni službi posvetimo svoje moči po svojem najboljšem spoznanju, Ako spoznamo, da so nnll nazori napačni, Irtvuj-mo jih brez sentimentalnosti! Nič naj tla« ne bo srnin, zavzeti lutli čisto nasprotno stnliščn onemu, kar smo nekdnj zagovarjali, ako boljšo spoznanje, naša dolžnost m korist naroda lo zahteva. Ne sme biti vihrav Kdor hoče mirno Živeti, se obvarovati mnogih nevšečnosti, zadreg ter celo bolezni, naj si prizadeva, da vselej in povsod ohrani sveti mir. Nnj bo za vso. kar se okrog njega godi, do neke mere brezbrižen. Tudi za jed, za oblačenje in za potovanje jo treba nnjti čas«. Nič prenagljenih sodb, nič zalctavih izbruhov! Človek nnj no leta okrog, kakor da svet gori okrog ujega. Kar v naglici skleneš ali storiš, je le redko dobro. Kokoš po zrnu napolni svoj malin. Polagoma se daleč pride. Nič ne pod-črtn naše veljave v ljudskih očrh bolj kot dostojanstvena umirjenost in zndržanost v vseh naših poslih. Naglica ni nikjer dobra, pravi že ljudski pregovor. Kadar moramo odgovoriti na kako žalitev ali krivico, ki so nam jo storili, bodimo previdni in potaknjmo nekaj časa. Ko bomo Stvar prespali, bo zjutraj naš odgovor verjetno dru-gačvn kakor bi bil prejšnji večer. »>liren odgovor ukroti Jezo» (Preg 13, I). S takimi rečmi nič nc hitimo. »Kdor je potrpežljiv, «o zrlo pnmetno vladat (Preg 14. 24). Včasih bo množica, tisk, javno mnenje zahtevalo, da nujno in brez otllopn storimo ono ali drugo. V tnkih primerih večkrat ludi hladni ljudje Izgube živce. Drugnče premišljeni ntožje izgube ravnovesje in prlčno fo oni ponavljali, kur zahteva množica. Toda trezen javen delavec, ki si je svost slvojp stvari, nnj so ne ti« potegnili v vrtinec trenutnega javnega mnenja. Naj Im« pogum, d« postane za nekaj fnsn tudi nepriljubl jen. Razburjenje in strast se bosta polegli, takrat pa bodo vst spoznali, kdo je imel prav. Njegova začasna nepopularno«! so bo spremenila v še večje spoštovanje. »Potrpežljiv človek teč volj« kakor junnk« (Prog Ib, 32). Včasih pu prave poli ni videti. Okoliščine opravičujejo ra/nu «tališča. V takih primerih jn pametno počakati in molčati. Ni v naših moiVli, da bi vedno mogli pravo zadeti in vso pravilno uredili. Sčnsoma si bo življenje snmo utrlo Cot In pokazalo smer za pravilno rešitev, llipo-rat Je rekel: Akutne bolezni so odločijo v 14 dneh. — l«to velja ludi z« druga pereča vprašanj«. Kndar je kako vprešnnje res pereče. so kakor koli že v kratkem reši. Ce pa nI aktualno, pa ni Irebn, da ga pospešujemo. V gotovih težavnih trenutkih jc rešitev v lern, da ne ukrenemo ničesar. eeeeeeeeeeeeee« ......................... Naročajte In iitajte »SLOVENCA SfcBMfc €ЈШ©& WW V svojih molitvah se Je zatekala predvsem k sr. Serafinu, kl jo je že enkrat uslišal. Pošiljala jo ranjencem In vojakom na bojišče majhno avetnikove Ikono. A tudi to njeno delnnjo Je povečalo nevoljo zoper njo. Vojaki so izjavljali, da jo ruska vojska bile ekoz.i stole!|s zmagovita, ko se |o zatekala k sv. Nikolaju, velikleinu patronu Rusijo. Zda| pa s lom novim svetnikom si sledl|o porazi drug drugega, ker jo brez dvoma sv. Nikolaj užaljen... Ta smešna zgodba so je širila po v«o| Itusijl In vzbujsln pri enih zaskrbljenost, pri drugih pa poetuehovanje... Vojna poročilo «o postajsla vedno žaloslnojla. V februarju se Jo izvedelo za |>or«K v Mukdenu, v meju za poraz na mor|u. Tudi o tenl porazu je krožila legomln. kaloro |o treb« razkrinkali. Trdilo »o jo, dn je car z nftjvero brezbrižnostjo sprejel poročilo o tem porazu. Ce Jo bila kaka slvar, ki jo Jo rar bol) IJuldl kakor svojo armado, Jo blls to tire* dvoma njegova mornarica. Tudi rarlca Jo, kakor on. ljubila mornarico in mornarje. Poraz, na morju v mesecu maju jo oba hudo zad'-l, toliko bolj. ker jo bilo jasno, kakšne bodo za vojno srečo posledice lo-'a poraza. Prav Zalo, kor «o je znvod«! strašnih poslrtlic te ga jmraz«, car tri dni ni hotel verjeli, da so poročila resnična. Do zadnjega so je z moč»» obunsnfi oklepni upn-nia. dn ho dobil nova poročila, kl bodo niAttj strašna. Njegov Dnevnik to dokazuje: »16. maj... Danes eem dobil nasprotujoča si poročil« o bilki med našo in japonsko mornarico. Govori «o iimo o naših izgubah. 0 sovražnikovih ni govora. Ta negotovost Je tako zelo mučna...< >17. maj... fce vedno prihajajo nasprotujoča si In žalostna poročita o izgubljeni pomorski bitki..,( >18. mal..t Moja duša ječi v bolečinah In l«lostt..,< >10. maj... Dobil sem končno potrdilo o strašni nesreči. Naša mornarica je bila skoraj popolnoma uničena v bilki, ki je trajala dva dni. Rojdeslvenski jo ranjen In ujctlll...« Ta bitka, kl Je uničila najlepše carjeve upe, so je vršila 14. maja, na oblotnlco njegovega kronanja. Usoda je šo enkrat pokazala z zločeslim nnkljutjem nesrečo, ki Jo težila Ubogega carja. Politika azijskega rastna ha, kl jo bila lemelj vladarjevega prizadevanja v prvi polovici njegove vlade, jo končala s katastrofo, ki jo uničila stoleten ugled rnrstva v Atlji. Nemogoče jo hile, da bi so šo nadaljevala vojna v času, ko je vsa dežel« bila v polnem prevratu, Defelizem je povsod slavil zmagoslavja ia so je kazal v najbolj nemogočih oblikah, kakor na primer v brzojavki, kl so jo akademiki moskovske univerze poslali Mikndu ln mu čestllall ta Japonsko zmago... Carju ni prepstalo «jrugogfl. kot da Jo sprejel posredovanje predsednika Roosevelt« tn lako kon?al nesrofno vojno ter mogel posvetiti vse silo ta rešitev perečih vprašanj notranjo politiko. A. Načrti ta preosnevo 2o prejšnjo zimo je hila dana obljubo »s prootnovo. ki pa td«j nI zadoščnla več. Vsi so so ««vedall, d bilo mogoče obvladati neurja, kl so Jo zgrinjalo od vseh d , drugače, kskor da so vlada nasloni na vse politične sile, kl so natprolovale popolnemu prevratu. Tudi nu dvoru so polagoma začenjali razumevntt, da Jo bilo treba mod nasprotniki razločevali title, kl bi mogli postali zavetniki proti skrajnim strujnm. Pobil leta 1905 je vlada poskusila s takimi zvezami. S|nimnlli hoč.n r, samo na znsmonllo avdi-jenro dno 0, jiini|«, pri knierl je car sprejel zastopnike kongresa (ki so j» vršil v Moskvi) ».putativ Iti občin, •Ta kongres Jo oo bile prava obljuba parlamentarnega sistema. Ko jo dejal »kakor je bil« nekočt, Je car Imel pred očmt organizacijo slare Rusije pred Petrom Ve» iikim, ko to carji ob važnih prilikah sklicali nekak zbor, ki je bil sestavljen iz zastopnikov, izbranih od ljudstva. Za Nikolaja II. to nt hll samo spomin, kl se mu jO zbudil zaradi njegovo poaehno aim-patllje dn earja Alekseja. T« vrsta »borov (nemški salior) Je bita pred «»"nil mnogih Husov, ki so bili sicer nenaklonjeni evropskemu parlamentarizmu, kl pa si niso zakrivali nedostatkov sedanje vladavine. Zamisel nemških saborov« se Jo razširila v |nvnost posebno po zaslugi naukov slavofilske stranke, kl Je In kakega pol stoletja močno vplivala nn Javno mnenje. Ta miselnost je bila zvezana t narodnim ponosom, po katerem so Rusiji ni bilo treba ničesar učili od Evrope. Aleksander lil. se je popolnoma prilagodil ml»elnoi!l tega nacionalizma. Tudi njegov sin Je bil ves prevzet teh Idej In je zanjo navdušil tudi »vojo ženo. Ker hočemo natančhe »poznati raričino diilovnost. ham mora bill Jasno, v čem se Jo »dela ustava, ki so jo nasprnlnikl hoteli vsiliti rarjti, nesprejemljiva in nasprotna pravim koristim Rušile. Da n.