Murska Sobota, 19. maja 1955 Leto VII. — Štev. 20. — Cena din 10.— Obmurski tednik — glasilo SZDL za Pomurje. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Jože Vi 1 d. — Uredništvo in uprava M. Sobota, Trubarjev drevored 2/II. — čekovni račun pri podružnici NB FLRJ. v M. Soboti štev. 641-T-500. — Telefon 138. — Tisk Obmurske tiskarne v M. Soboti. — Naročnina: četrtletna 100 din, polletna 200 din, celoletna 400 din. — Izhaja vsak četrtek. — Poštnina plačana v gotovini. MAJHNA SKUPŠČINSKA KRONIKA Skupina ljudskih poslancev Zvezne ljudske skupščine bo obiskala tudi Slovenske gorice in Prlekijo. Razen dejavnosti zunanjepolitičnega in zakonodajnega odbora ter odbora za organizacijo oblasti in uprave Zveznega zbora zvezne ljudske skupščine, ki so se sestali te dni in razpravljali o nekaterih mednarodnih konvencijah, oziroma predlogih zakonov o narodni obrambi in Jugoslovanski ljudski armadi, je treba omeniti svojevrstno novost v dejavnosti zveznih ljudskih poslancev. Na pobudo članov zakonodajnega odbora Zveznega zbora je Klub ljudskih poslancev Zvezne ljudske skupščine organiziral trodnevno poučno potovanje v severovzhodne predele Slovenije. V okviru tega potovanja se bo skupina ljudskih poslancev spoznala s problematiko vinogradništva ter razen tega obiskala tudi Kidričevo, Tovarno avtomobilov v Mariboru, obdravske elektrarne in nekatere druge industrijske objekte. Na svoji poti bodo ljudski poslanci Zvezne ljudske skupščine obiskali tudi Slovenske gorice in Radence, kjer bodo prenočili in kjer se bodo sestali tudi z ljudskimi poslanci, pravniki in drugimi javnimi delavci iz teh krajev. To potovanje skupine ljudskih poslancev Zvezne ljudske skupščine bo vsekakor izredno koristno in plodno, saj se bodo na ta način člani skupščinskih odborov neposredno spoznali s stvarnostjo in problematiko onih vprašanj, o katerih sicer razpravljajo v diskusijah o osnutkih posameznih zakonov. POMURJE SE PRIPRAVLJA NA SVOJ VELIKI PRAZNIK Z izkušnjami preteklosti in na osnovi obstoječih gospodarskih, političnih in kulturnih pogojev želi vsaka družba doseči še ugodnejše možnosti za svoj razvoj. Pri nas, o porajajoči se socialistični družbi nove Jugoslavije, je ta težnja le še toliko plemenitejša, mnogo bolj človeška. Ne borimo se za boljše življenje posameznikov, temveč za srečnejšo prihodnost ose družbe in s tem obenem za boljše življenje posameznika v okviru družbe kot celote. Odveč bi bilo tudi tokrat naštevati vse velike uspehe naše socialistične graditve; vsi jih poznamo, zavedamo se izrednega napredka naše domovine o zadnjih desetih letih. Dejstvo je, opazno za vsakogar, da pri tej borbi za napredek sodeluje vse delovno ljudstvo, da na tem dela vsaka vas, mesto, naselje. In to povsod - tudi pri nas, o lepem, zelenem Pomurju. Veliko lepega je zraslo tudi o tej pokrajini. Deset let svobode pomeni tudi za Pomurje deset let naglega razvoja in napredka. Nafta, gradbena podjetja, rastoče industrijske in obrtne delavnice oseh vrst, velika gradbena dejavnost, materialno stanje podeželskega človeka — ose to nam o primerjavi s stanjem pred zadnjo vojno kaže na velik napredek, katerega iskren in zaveden državljan ne more zanikati. Zavedamo se, da marsikaj še ni tako, kakor bi osi želeli; potrebe rastejo hitreje kakor zmogljivost naše proizvodnje. A da čimprej povečamo prav slednje, se poslužujemo tudi raznih oblik gospodarskega, političnega in kulturnega dela, da bi tako k temu pritegnili čim več delavoljnih ljudi. Ena izmed takih oblik, ki so zelo pri srcu našim ljudem, so tudi velike gospodarske razstave in množične kulturne prireditve — naši znani festivali. Te prireditve postajajo tudi o Pomurju že tradicionalne. Ljudje vidijo o njih sami sebe, vidijo odraz svojega dela, najdejo usmerjajoč pogled za nove delovne podvige o bodočnosti. Da je to res, nam potrjujejo številne take prireditve v naših občinskih središčih, kjer so o zadnjih letih povsod, če ne večkrat, vsaj enkrat priredili svoj občinski teden. Zaradi tega je to že naša skupna dolžnost: pripraviti take prireditve čimbolj skrbno in lepo. Upoštevajoč to, nam je razumljivo, da letos, ko slavimo deseto obletnico svobodne graditve, mora biti ta svečanost le se mnogo lepša in veličastnejša, da nam bo dala novih pobud za naslednje desetletje. S tem namenom pripravlja Okrajni odbor Socialistične zveze letošnjo veliko prireditev »Pomurje 10 let o svobodi«. združeno s I. Pomurskim tednom, ki bo od 25. junija do 10. julija v Murski Soboti. Manko Golar: Titu za rojstni dan Širna, širna je poljana, vsa je s cvetjem posejana. Drobno cvetje, mlado cvetje, tisoč rož zre v mladoletje. A še več želja za Tita, več kot zvezd je v noči svita, več kot žarkov sije sončnih, več kot trav je, ki iskrijo se ko zarje zagorijo, več kot sap je pomladanjih, več kot jezer je brezdanjih, več kot trav in bilk je nežnih, več kot gor, planin je snežnih, več kot vod je lesketanja in potočkov je šumljanja — — Več in več želja plamtečih, več pozdravov je gorečih v srcih nam ljubečih skrito: živi nam, tovariš Tito, živi nam še dolga leta, s soncem bodo naj objeta. Živi naši domovini, naši silni in edini! Živi z nami v čase nove, čuvaj naše nam domove! Ponesite tovarišu Titu naše prisrčne pozdrave Toplo spomladansko sonce je pobožalo pokrajino na levem bregu Mure, ko so iz številnih krajev Prekmurja odhitele proti M. Soboti štafete s pozdravi za dragega nam voditelja — maršala Tita. Večji kra- ji in občinska središča so se tokrat praznično odela v zelenje in zastave, štafete pa so bile povsod prisrčno pozdravljene od tamkaj zbranega prebivalstva. Prekmursko ljudstvo je še enkrat prepričljivo izpričalo svojo gorečo ljubezen do največjega sinu naših narodov in vsega, kar je povezano z njegovim zgodovinskim imenom. Sedemnajst štafet se je včeraj, 18. maja, pomikalo po soboških ulicah. Na Trgu zmage se je zbralo blizu 3000 prebivalcev mesta in članov delovnih kolektivov. Slovenske, državne in socialistične zastave so ponosno plapolale na drogovih, godba na pihala je igrala partizanske koračnice in vse je bilo v napetem pričakovanju. Mnogo rok se je zganilo, ko so pritekli telovadci, gasilci. člani PLZ, pionirji, vojaki... iz številnih prekmurskih krajev, sem od madžarske in avstrijske meje, sem iz mestu belih rudarjev, od koder je vodila pot republiške štafete. Po branju pozdravnih resolu- cij, ki jih je maršalu Titu poslalo soboško prebivalstvo, člani Partizana in pionirji, je spregovoril predsednik OLO tov. Franc Rogl, ki je s prisrčnimi in v srce segajočimi besedami tolmačil želje prekmurskega ljudstva ob 63. rojstnem dnevu ljubljenega Maršala in med ploskanjem zbrane množice predal štafetno palico mladim ljudem, ki so ponesli pozdrave za Tita dalje proti Radencem. Na kraju lahko smelo rečemo, da so letošnje štafete presegle vse dosedanje vrstnice — tako po udeležbi kakor tudi po razpoloženju, s katerim jih je prekmursko ljudstvo pošiljalo na pot proti naši prestolnici — Beogradu. Tako svečano razpoloženje pa ni rezultat golega naključja, marveč izraz globokega spoštovanja in hvaležnosti za vse-ono, kar smo v desetih letih s krvjo priborjene svobode dosegli pod modrim Titovim vodstvom. S. K. Čez 500 Lendavčanov je pozdravilo Titovo štafeto V nedeljo popoldne je prispela v Lendavo štafeta čuvarjev naših meja. Vojaki nosijo pozdrave svojemu vrhovnemu komandantu tov. Titu za njegov 63. rojstni dan. Lendavčani so z godbo na pihala DPD Svoboda pozdravili štafeto pred hotelom »Triglav«, kjer je bila krajša svečanost s pozdravnimi govori. Štafeto so pozdravili predstavniki obmejne vojaške enote, Mestnega komiteja ZKS, Združenja rezervnih oficirjev in pionirji osnovne šole. V spremstvu mladine je štafeta krenila dalje proti jugovzhodu. Nosilci štafete graničarji so bili pozdravljeni tudi v drugih obmejnih vaseh. —ce Na zadnji seji OLO M. Sobota sprejetih več odlokov Pretekli petek, 13. maja je bila v M. Soboti 24. seja Okrajnega ljudskega odbora. Navzoča je bila velika večina odbornikov obeh zborov, ki sta tokrat skupaj odločala o nekaterih važnih ukrepih in jih tudi uzakonila v več odlokih in sklepih. Med drugim je bil sprejet odlok o občinskem prometnem davku, odlok o davčnih stopnjah dopolnilne dohodnine od dohodkov samostojnih poklicev in premoženja, odlok o spremembah odloka o tržnem redu in sejmih, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o gostinskih storitvah izven poslovnih prostorov, sklep o potrditvi pravilnikov zdravstvenih zavodov s samostojnim financiranjem in Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, sklep o imenovanju upravnega odbora sklada za kreditiranje gradenj stanovanjskih hiš, sklep o oprostitvi ze-mljarine za poizkusna kmetijska posestva in sklep o razdelitvi lovišča Dol. Lendava. Nadalje so dali poroštvene izjave nekaterim gospodarskim organizacijam in dodelili prosilcem nekaj stavbnih parcel iz sklada splošnega ljudskega premoženja. Na seji so razrešili dolžnosti dosedanjega načelnika Sveta za gospodarstvo pri OLO tov. Edvarda Perhavca, ki bo od sedaj opravljal iste dolžnosti na LOMO M. Sobota, na njegovo mesto pa imenovali tov. Karla Lutarja, bivšega tajnika OLO. V gosteh pri Titu Te dni bo odpotoval v Beograd pionirski pevski zbor radgonske Svobode pod vodstvom Manka Golarja. 24. maja bo imel svoj koncert v domu Božidarja Adžija. Dva dni kasneje pa bo mlade radgonske pevce sprejel tov. Tito. To je za mladi pevski kolektiv velika čast in priznanje. VREMENSKA NAPOVED za čas od 20. do 29. maja: Okrog 20., 23. in 28. maja povečano nagnjenje k padavinam, v ostalem ugodno, deloma sončno vreme, toda s pogostimi krajevnimi nevihtami. POLEDAVSKA DOLINA se je oddolžila spominu prvega dopisnika »Ljudske pravice« ŠADLU Iz vseh krajev poledavske doline so v nedeljo prihiteli ljudje v Ropočo, prijazen kraj prav v središču zelene dolinice. Okrog hiše v Ropoči št. 34, kjer je nekoč domoval Anton Šadl — kovač, komunist in borec za pravice malega prekmurskega človeka, prvi dopisnik predvojne »Ljudske pravice« — se je že v zgodnjih popoldanskih urah zbralo kakih 2000 ljudi, med njimi mnogo takih, ki se še danes živo spominjajo Antonovih pogumnih, bodrilnih besed in dejanj. Bil je kovač, ki je bolj kot železo koval značaje goričkih ljudi. Kot prvi dopisnik »Lj. pravice« je začel, in kasneje kot eden najožjih sodelavcev pisatelja M. Kranjca, dalje R. Čačinoviča in nar. heroja Štefana Kovača, ostal zvest plemenitim načelom borbe za pravično stvar. Postal je komunist, član KPS že pred vojno, zato je stara žandarska oblast budno zasledovala njegovo delo, ga skušala onemogočiti. Kakor je bil skromen, toliko bolj je bil pogumen in stanoviten. Zastraševanja in zapor pri njem niso zalegli. Tudi okupator ga je že od prvih dni okupacije prišteval med one ljudi v Prekmurju, katerih delovanje mu ni bilo všeč. Toda nobena sila ni bila tolikšna, da bi v Šadlu zlomila zavest, da dela in trpi za pravično stvar. Mučenja in pretepanja ga niso omajala. Svojo borbeno pot je končal v nacističnem taborišču, tako kot je bil vedno — stanoviten in čist. Ob deseti obletnici osvoboditve mu je Obč. odbor SZDL Cankova postavil spominsko ploščo na njegovi nekdanji domačiji. Ta svečanost je bila uvod v proslavo desetletnice osvoboditve, ki bodo v prihodnjih tednih na Cankovi in v Rogaševcih. Po svoje lep in čustven je bil nedeljski dogodek v Ropoči. Vsa okolica prizorišča svečanosti je bila v zastavah, ozaljšana in polna cvetja, slavolokov. Ob bridkem spominu na izgubo dobrega moža in očeta je Antonove svojce prevevala častna zavest, da se je žrtvoval za veliko stvar, ki je vredna njegovega življenja. In tako je bilo tudi v srcih dvatisočev Goričancev, kjer se je v prenekaterem očesu zalesketala ob spominu na kovača Antona svetla solza. Lepo svečanost je začel sekretar vaškega odbora SZDL v Ropoči, za njim pa sta spregovorila tajnik Obč. ljudskega odbora Karel Vogrinčič, v imenu Obč. odbora SZDL pa Janez Vogrinčič. O borbeni poti An- . tona Šadla je govoril član Okrajnega odbora Zveze borcev Miro Štubel, v imenu Okrajnega odbora SZDL pa je delovnim ljudem bodoče poledavske komune čestita! k deseti obletnici svobodne graditve Jože Vild. Spominsko ploščo, ki jo je odkril predsednik Iniciativnega odbora SZDL bodoče komune, Ivo Orešnik, ,je prevzel v varstvo Občinski ljudski odbor. Ko je čez zelene dolinice in hribčke ob zvokih združenih pihalnih godb zazvenela ubrana pesem iz 150 grl cankovskih in rogaševskih pionirjev, je gotovo zadrhtelo tudi v srcih dvatisočglave množice tako kot v prelepi pesmi, ki so jo zapela otroška grla — Lepo je v naši domovini biti mlad. v deželi, kjer so ljudje kot bratu brat.« Od 15. do 22. maja praznujemo tudi v naši občini, zato ob tem pomembnem slavju čestitamo vsem občanom in prebivalcem Pomurja k 10. obletnici osvoboditve in jim želimo še mnogo uspehov v prizadevanju za uveljavljenje socialističnih odnosov OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OSNOVNA ORGANIZACIJA ZKS KMETIJSKA ZADRUGA IZOBRAŽEVALNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO TELESNO VZGOJNO DRUŠTVO PARTIZAN Ob 10-letnici ustanovitve OF naš pozdrav vsem članom SZDL v občini! BOGOJINA Franc Rogl, predsednik OLO: »Ponesite tovarišu Titu prisrčne pozdrave delovnih ljudi Pomurja... !* Kaj nam obeta letošnji 1. POMURSKI TEDEN Namen te velike prireditve je — v primerni obliki prikazati razvoj naprednega gibanja v Pomurju, tako med dvema vojnama, v letih narodnoosvobodilnega boja in v velikem obdobju svobodnega ustvarjanja po letu 1945. Skratka: prikazati gospodarski napredek Pomurja, politično in kulturno rast tega najsevernejšega predela naše domovine. Nedvomno bo zanimiva primerjava tega razvoja in rasti v posameznih obdobjih z današnjo stvarnostjo. Seveda bo treba tu upoštevati stanje, kakršno je bilo po vojni, po okupaciji, treba bo upoštevati razdiralno delo vojne vihre, ki je šla tudi preko našega ozemlja - in iz vsega tega začrtati smer razvoju bodočih desetih let. I. Pomurski teden, ki bo sicer v M. Soboti, ne bo samo prireditev metropole Pomurja. V veliki prireditvi bodo sodelovala vsa društva, množične organizacije, mnogo podjetij in delovnih kolektivov iz obeh bregov Pomurja. Razen tega so že bile in bodo še podobne manjše prireditve skoro v vseh naših občinah. Pred dnevi smo bili priče takih proslav na Cvenu, pri Vidmu v Prlekiji še ta mesec pa bodo podobno slavili v Bogojini, Prosenjakovcih. Veliki Polani in drugod po Prekmurju. Vse pa so dostojen uvod v veliko junijsko proslavo v Ljutomeru in v 1. Pomurski teden, glavno letošnji prireditev Pomurja, ki bo od 25. junija do 10. julija v M. Soboti. V okviru splošne gospodarske razstave prireja Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov veliko živinorejsko razstavo, ki bo obenem dvajseta obletnica prve take razstave v Prekmurju. Kmetijska šola v Rakičanu in Semenogojska postaja Beltinci bosta razen tega priredili veliko kmetijsko razstavo, za kar že urejajo razstavni prostor pri soboški gimnaziji. Bogat kulturni spored v času tedna pripravljajo domala vsa naša kulturno umetniška in izobraževalna društva, med drugim tudi množične nastope pionirskih, odraslih pevskih zborov, godb, dalje dramatske uprizoritve in podobno. Za ta del skrbi poseben programski odbor. In naša podjetja? Razstavljala bodo svoje izdelke, trgovine se bodo oskrbele z veliko izbiro blaga, uredile svoje izložbe, pripravljajo se gostinci, pripravlja se soboško Olepševalno društvo, katerega čaka tu še posebno delo. Sobota mora biti v tistih dneh sveža, ozaljšana. Potem so tu še razna društva: lovsko, gasilci, športniki in ostali, ki bodo vsi dali svoj delež k uspehu I. Pomurskega tedna. Ne bo manjkalo tudi slikarskih in podobnih umetniških razstav. Obeti so torej veliki, pričakovanje delovnih ljudi Pomurja morda še večje. Vsaj po zdajšnjih pripravah sodeč kaže, da bo I. Pomurski teden prekosil vse doslejšnje, podobne prireditve v naši pokrajini. Odkritje spominske plošče v Radomerju V okviru proslave desete obletnice osvoboditve sta Obč. odbor Zveze borcev v Ljutomeru in Prost, gasilsko društvo Radomerje priredila 15. moja veliko slavje in odkritje spominske plošče na gasilskem domu v Radomerju. Tega dne je domače gasilsko društvo slavilo svoj jubilej: 30 letnico delovanja. Hkrati so odprli gasilsko dvorano, ki so jo zgradili požrtvovalni gasilci s pomočjo LOMO Ljutomer, Okrajne gasilske zveze in tamkajšnjega prebivalstva. Radomerje je bilo tega dne kakor prerojeno. Po vasi so vihrale slovenske in državne zastave, ob cesti pa so bili postavljeni slavoloki. V zgodnjih jutranjih urah je godba na pihala iz Ljutomera igrala budnico. Kmalu po 8. uri so se v Radomerju začeli zbirati prebivalci iz bližnjih vasi in gostje iz ljutomerskega okraja. Za otvoritev slavnosti je ljutomerska godba za-igrala Internacionalo, zatem pa je v imenu ZB govoril tov. Rado Pušenjak, eden izmed borcev, ki so se leta 1944 in 1945 bo- rili no tem področju. Govoril je o tistih težkih prvih dneh okupacije, ko je jugoslovansko ljudstvo vstalo proznih rok, toda z jekleno voljo in prežeto s patriotizmom v boju proti okupatorju in domačim izdajalcem. V svojem govoru je omenil Alojza Korošca z Radomerščaka, Matijo Pihlerja iz Radomerje in Andreja Novaka iz Radomerje, ki so med prvimi odšli v partizane, se borili v 1. Pohorskem bataljonu in dali svoja mlada življenja za svobodo. Osvežil je tudi spomine na Marijo Golob iz Radomerščaka, Alojza Červiča iz Radomerja, Janeza Viherja iz Veličan in druge, ki so kot aktivisti in sodelavci bili v koncentracijskih taboriščih mučeni in ubiti. Prav njihovo imena pa so vklesana na spominski plošči. Po govoru so zastopniki množičnih organizacij, društev in gasilske enote položili svoje vence pred spominsko ploščo. Zatem sta govorila predstavnik PGD Radomerje tov. Ferdo Pihlar in zastopnik Okr. gasilske zveze Ljutomer. Moški pevski zbor Svobode iz Ljutomera je zapel 3 borbene pesmi, a godba je zaigrala venček narodnih. Potem so navzoči krenili v povorki po Radomerju. Radomerčani in okoliški prebivalci se bodo tega lepega dne še dolgo spominjali. Saj so se spomnili žrtev, ki so dale svoja življenja za boljšo bodočnost naših narodov, za to, kar mi sedaj uživamo in kar moramo tudi budno čuvati. V. Tudi Kapela je praznovala V nedeljo dopoldne se je zbralo v lepem turističnem kraju Kapela okrog 500 ljudi, ki so z zanimanjem sledili poteku proslave 10. obletnice osvoboditve. Proslava jc bila združena s svečanim razvitjem prapora domačega gasilskega društva. Slavnosti so se udeležila tudi gasilska društva z Rožičkega vrha, od Vidma, iz Okoslavec, Boračeve, Radgone in Radenec. Slavje sc je pričelo že prej. Na vrhu prijaznega hribčka so zažgali kresove in umetni ogenj. V nedeljo se je Kapela znašla v zelenju in zastavah, kakor še nikoli v teh desetih letih. Pred zadružnim domom je bila lepo okrašena tribuna, na kateri smo videli: predsednika okraja Bogomirja Verdeva, republiškega zastopnika gasilcev Blagoviča, republiškega poslanca Pavlico in druge povabljene goste. Predsednik domačega gasilskega društva tov. Štajnbauer se je v slavnostnem govoru spominjal prvih dni pred 10. leti in 29 žrtev, ki so v radenski občini dali življenja za našo svobodo. Opisal je tudi povojno ustvarjalno delo na Kapeli in v vsej radenski občini in naštel uspehe: elektriko, zadružni dom in novi kino na Kapeli, novo šolo na Murščaku, železniško postajo v Hrastju-Mota itd. »K temu ustvarjalnemu delu,« je dejal tov. Štajnbauer, »pa so tudi mnogo prispevala naša gasilska društva, med drugimi tudi kapelsko, ki razvija sedaj ob 10. obletnici osvoboditve svoj prapor . . .« Sledilo je slavnostno razvitje prapora (prapor je ročno delo tov. Mene Jaušovec iz Radgone) s tradicionalnim zabijanjem spominskih žebljičkov (61 zlatih in 93 srebrnih). Praporu so botrovali kolektiv Slatinskega podjetja, kolektiv vinogradniškega posestva, tajnik Okrajnega ljudskega odbora Branko Zadravec in drugi. Kapelčanom je prvi čestital predsednik Okrajnega ljudskega odbora tov. Bogomir Verdev, po razvitju je mešani pevski zbor društva »Svoboda« iz Radenc zapel nekaj borbenih pesmi. Popoldne je bil lep kulturni spored, ki je Ka-pelčanom lahko samo v ponos. Nedeljska proslava na Kapeli pa je bila ena najlepših proslav 10. obletnice osvoboditve v radenski občini. Ik. Še enkrat: Ne potvarjajmo zgodovinske resnice Tovariš Štefan Sreš piše v članku »Ne potvarjajmo zgodovinske resnice«, objavljenem v predzadnji številki OT, o zadržanju Andreja Ciguta starejšega iz Bratonec, v času med NOB. Smatram, da vsebina njegogovega pisanja ne odgovarja resnici in sc je težko opredeliti, kaj pravzaprav misli povedati. Tudi sam se sicer strinjam s tem, da zgodovine ni moč potvarjati, najmanj pa v takih primerih ne, upravičeno pa smem trditi, da v navedenem ne veljajo Srešove trditve. Le kako je moč Andreju Cigitu starejšemu očitati prisvajanje zemlje, plazenje okrog hiš zavednih družin in zalezovanje naprednih mladincev? Ne vem, če so »lepi brki pod ostrimi partizanskimi škarjami« kaj drugega, kot zasmehovanje 80 let starega možakarja, da ne govorim o družinah, zaradi Ciguta izseljenih v hlev; od kod le to? Družina Andreja Ciguta je vsa leta po osvoboditvi redno izpolnjevala svoje obveznosti do skupnosti in jih tudi danes, čeprav je res, da tega ne moremo trditi za vsakogar v Bratoncih. Če že pišemo o resnici in poudarjamo, da je ne smemo potvarjati, potem storimo to z željo, da bi koristili napredku, nikar pa iz osebnih vidikov. Andrej Cigut ml., Bratonci Beltinčani v pozdrav 10. obletnici osvoboditve Kljub hudemu nalivu se je v nedeljo zvečer zbralo v prostorni dvorani beltinskega zadružnega doma več sto ljudi. Privabila jih je svečana akademija v počastitev desete obletnice osvoboditve in socialistične graditve. Zbranim je o pomenu te velike obletnice govoril član Okrajnega odbora SZDL, tovariš Jože Vild, bogat kulturni spored pa so izvajali člani domačega KUD Ivan Cankar« — mešani pevski zbor, mladinska in pionirska folklorna skupina z narodnimi plesi, dalje cicibani, pionirji osnovne šole in nižje gimnazije z glasbenimi, pevskimi in plesnimi točkami, nastopili pa so tudi pionirji in mladinci recitatorji. S prireditvijo so Beltinčani dostojno proslavili deseto obletnico osvoboditve. RAZPIS Delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu — aktivnim političnim delavcem, ki si žele razširiti svoje politično znanje, sporočamo, da se bo novi tečaj Politične šole pri CK ZKS začel I. septembra 1955 in bo trajal 5 mesecev Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah in tečajih, o stažu in funkcijah v političnih organizacijah, o osnovnem poklicu, zaposlitvi in višini mesečnih prejemkov pošljite do 20. junija 1.1. upravi Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 37, II. trakt, telefon 23-981, int. 206, hkrati pa tudi svojemu okrajnemu komiteju ZKS. Podrobnejše informacije dobite v upravi Politične šole ali pri komiteja ZKS svojega okraja. Prijazna lendava vabi na proslavo 10. obletnice osvoboditve »Delove in kulturne zmage vodijo k sreči in napredku!« S tem geslom bo delovno ljudstvo Lendave in okolice proslavilo svoje 10-letno delo v svobodi. Slavnostna revija dela in napredka mesta in okolice bo od 4. do 12. junija. Lendavčani se za svoj praznik že dalj časa vneto pripravljajo; tako bodo v tem tednu imeli pester kulturni spored, razen tega pa bo v Lendavi tudi gospodarska in živinorejska razstava. Svečana otvoritev bo 4. junija ob 20. uri v dvorani Nafte. DPD Svoboda bo nastopilo z glasbenim koncertom. Naslednji dan, 5. junija dopoldne, bo otvoritev gospodarske razstave v prostorih gimnazije, nato na sejmišču živinorejska razstava in podelitev premij najboljšim živinorejcem. V mestnem parku v Lendavi bo dopoldne promenadni koncert godbe na pihala DPD Svoboda. V prvih dneh bodo v obeh kinematografih izredne kinopredstave, med njimi tudi premiera filma »Pot miru«, ki prikazuje potovanje maršala Tita po Indiji in Burmi, 6. junija ob 17. uri bodo kolesarske dirke na progi Lendava— Petišovci. Zvečer ob 20. uri bo v dvorani Nafte koncert pevskega zbora KUD Karlo Mrazovič iz M. Središča. 8. junija bodo nastopili gasilci s svojimi vajami. Zvečer ob 20. uri promenadni koncert godbe na pihala KUD Karlo Mrazovič iz M. Središča. Koncert bo v mestnem parku. 9. junija ob 20. uri v dvorani nafte prireditev kulturnoumetniških skupin lendavske gimnazije, a 10. junija ob 20. uri v mestnem parku koncert godbe na pihala in tamburaškega zbora DPD Svoboda iz Lendave. 11. junija popoldne ob 14. uri bo v prostorih osnovne šole šahovski turnir. Sodelovala bodo šahovska moštva od Lipe in iz M. Središča. Zvečer ob 20. uri bo v dvorani Nafte uprizoritev zgodovinske drame »Celjski grof je«. Uprizorili jo bodo igralci DPD Svoboda Lendava, 12. junija ob 9. uri pa bo pred Titovim domom slavnostno zborovanje z nastopom združenih pevskih zborov, madžarskih pevskih zborov in folklorne skupine. Prijazna Lendava vas vabi iz bližnje in daljne okolice! Lepa proslava v Bučkovcih Občinski odbor Socialistične zveze delovnih ljudi v Bučkovcih je v nedeljo, 15. maja skupaj z ostalimi množičnimi organizacijami in društvi organiziral proslavo desete obletnice osvoboditve. Že zgodaj zjutraj je domača godba na pihala igrala budnico, ob 8. uri pa je priredila samostojen koncert, ki je zadovoljil poslušalce. Po koncertu je bila slavnostna seja Ob LO- Bučkovci v prosvetni dvorani. Ob 10. uri so predstavniki množičnih organizacij in društev položili vence na spomenik padlih borcev in talcev NOV. Spomenik je bil vzorno urejen. Na poti do spomenika so zgradili več betonskih stopnic, njega pa obdali z betonskimi stebrički. Popoldne se je v Bučkovcih zbrala velika množica občanov in gostov iz Prlekije. Za otvoritev popoldan- skega dela proslave so združeni pevski zbori Ljutomera, Bučkovec, Radenc, Križevec in drugih krajev ob spremljavi ljutomerske godbe zapeli internacionalo. Po otvoritvi je tov. Bojan Červič, eden izmed prvih borcev in spo-meničar v okraju, imel govor, v katerem je orisal težke dni v času NOV, ko so naši ljudje prelivali svojo kri za svobodo, za boljšo bodočnost svojega ljudstva, za to, kar danes imamo. Zbrano množico je spomnil na tiste rodoljube, ki so dali svoja življenja na oltar domovine, na številne boje, ki so bili v Grlavi, Bučkovcih, Radomerju in drugod. Po končanem govoru so združeni moški pevski zbori ljutomerskega okraja zapeli tri borbene pesmi. Združeni ženski pevski zbori iz Prlekije pa so zapeli štiri pesmi. Enodnevnica v solidni izvedbi Gledališka skupina MKUD »Štefan Cvetko« z gimnazije je uprizorila »ROKSI« Dramski cocktail, ki ga je zamešal Barry Conners in ga krstil za »Roksi«. je delan kot po kakem receptu iz nasvetov kako napišem veseloigro ameriškega družinskega tednika. Kar berem ga: Vzemi najprej model Pepelke, prideni ščepec preizkušen teme o copatar ju, dobršen zalogaj neokretnega ljubimca, tolikanj hvaležno živčno neuravnovešeno gospo, vse skupaj zalij z naivno, a živlensko zdravo mladostjo, garniraj še z dobrodušnostjo starega gospoda, začini, da bo za ameriško povprečnost (evropska ni izvzeta) pijača okusnejša, z businessom in upoštevanjem denarja; zaizboljšanje arome še nekaj komičnih bombic iz starih žurnalov. Vse serviraj na pladnju »dobre ameriške meščanske družbe«. Nič ne rečem: navidez prijetna enodnevnica, a je njen dan že davno utonil v mraku. Tega ne spremeni dejstvo, da so jo dolge mesece in leta prikazovali v Ameriki in Evropi in da je »vžigala«. Takrat so namreč ženske nosile tiste smešne klobučke, ki so v polkrogu zasen-čevali obraz, tenko nagubana krila, ki so segala komaj do kolen, čevlje z visokimi petami in s pasom, ki so ga vpenjale v gumb, vozile pa so se poleg svojih kavalirjev v starih, škatlastih chevroletih. Takrat se je marsikakemu Evropcu zdel ameriški način življenja zelo posrečen in hotel ga je posnemati, vsekakor ga je pa občudoval. Takrat je »Roksi« lahko vžigala in najbrž je dosti mladih, po fantovsko ostriženih deklet sanjalo, da bi bile takšne, kakršna je Roksi, marsikateri fantič bi rad doživel tako srečo, kot jo Tony, ki je povrhu še hudo podjeten trgovec. In gledališča so bila polna. Danes mi je za tak cocktail malo mar. Od komedije pričakujemo dandanašnji kaj drugega. V' njej hočemo videti naše življenje in se njemu nasmejati, ali pa videti osmešene tiste človeške slabosti, ki jih tudi tisočletja niso mogla pregnati. Zato se mi ne zdi posrečeno, da je M KUD Štefan Cvetko izbral ravno »Roksi«, ki je pred dobrimi dvajsetimi leti bila dober pokosilni posladek soboški purgariji, današnjemu Sobočancu pa nima česa povedati. Režiser prof. Sedonja je v oznaki v gledališkem listu sicer dobro razložil, zakaj delo ni kvalitetno in kje so razlogi, da so ga vendarle uprizorili, a kljub vsemu se mi zdi, da bi ne bilo nobene škode, če bi »Roksi« v Soboti ostala samo v tekstu in se ne pojavila na odru. V primerjavi z ostalimi deli, ki so jih do sedaj igrali gimnazijci, bi »Roksi« ustrezala, recimo, »Prevaranemu soprogu na odru kakšne zakotne vasice. Bledo delo je bilo mogoče rešiti samo s primerno igro in sceno. To se je režiserju, scenografu in igralcem posrečilo in »Roksi« smemo uvrstiti med uspele uprizoritve soboških gimnazijcev. Sceno je zasnoval prof. Franc Vrtačnik. Bila je živa, pisana, napravljena z okusom. Na voljo so ji bili le pičli odrski rekviziti, počenši od stereotipnih modrih zaves (čudovito, da soboški oder premore vsaj te, sicer bi lahko strmeli v škatlaste, iz kulis postavljene sobe) pa tja do modernega pohištva in okusnega reliefa s konji. Zelo spretno napravljena je bila silhueta velemestnega večera s svetlikajočimi se barvnimi reklamnimi izveski. (Vse svetlobne in zvočne efekte je pri pomanjkljivem svetlobnem parku pripravil in dirigiral osmošolec Peter Perš, ki kaže presenetljivo dosti smisla za odrsko delo.) Scena je bila slikovno učinkovita. Ne bi ji škodila večja prostorninska razčlenjenost v vertikalah, toda takih stvari si v Soboti ne moremo privoščiti, dokler ne bo za gledališče več denarnih sredstev. Od tehničnih spodrsljajev naj omenim, da je prebliskavanje reklam mestoma prekričalo igro in ustvarjalo nepotrebno neskladje. Prijetna novost za Soboto je bila tudi glasbena spremljava. ki je v razgibanem plesnem ritmu ilustrirala ameriški velemestni večer. Režija prof. Štefana Sedonje je bila solidna. Ubrala je pravilno pot realistične interpretacije teksta. Nekaj mizanscen bi bilo mogoče malo bolj razgibati, ponekod pa bi bila na mestu psihološko vernejša igra. Vse možnosti, ki jih nudi tekst, niso bile izkoriščene. Tempo govora bi bilo treba včasih pozorneje naravnati. Igralke so o »Roksi« bile boljše od igralcev, dasiravno imajo skoraj vsi za seboj že nekaj odrskih nastopov. Bo tudi nekaj na tem, da sta Roksi in Grace približno iste starosti, kot sta interpretki, gospo Haringtonovo pa je igrala igralka, ki ji vloge starejših žena nekako ležijo. Glavno junakinjo Roksi je interpretirala Marija Močanova. Posrečeno je predstavljala tip mladostne naivke. Bila je živa, mladostno neugnana, zapostavljena, pa vendar dobra deklica. Njena odrska podoba je bila lepo zaokrožena. Rahle neskladnosti so se v njej pojavljale le na tistih mestih, kjer igralsko ni popolnoma izpeljala prehodov notranjega doživljanja in kjer ni uspešno modulirala glasu, a te niso bistveno zmanjšale vrednosti celote. Močanova se utegne razviti še v zelo dobro igralko. Gospe Haringtonovi Olge Glažarjeve ne gre skoraj v ničemer prigovarjati, le njena maska bi morala ustvarjati videz nekoliko starejše ženske. Grace (Metka Rousova) je bila Roksina starejša, nos vihajoča sestra, primeren ponaredek svoje matere. Rousova ji je znala vtisniti domišljavo vzvišene poteze, le njeno obvladovanje telesa se ni vseskozi zgledno ujemalo z govorom. Med moškimi vlogami sta bila najboljša Ludvik Krajčič in Štefan Šiftar. Za prvega velja pridržek, da je bil včasih le prehlastav in svojemu ljubimcu ni vdihnil več prisrčne slepovidnosti. Šiftar je svojo obrobno vlogo odigral dostojanstveno in z neko igralsko sproščenostjo. Oče William Harington je bil Franc Žerdin. Očitno se mu je poznalo, da tako mlad ne zna igrati starega človeka. Manjkal mu je življenjski živec in dobrodušnost zrelega moža. Žerdin se je le na zunaj odel z nekaterimi potezami človeka, katerega naj bi prikazal, sam pa se je po odru še vedno sukal pod svojim pravim imenom. Tudi njegovo obvladovanje prostora ni bilo kaj zgledno. Ivan Ivanič je igral Billa Cald-mella s premajhno mero gentleman-stva. Še o kostumih. Večina jih je bila presenetljivo dobro odbranih in so celotno vzdušje dobro podprli, hkrati pa bili stilni odraz dobe, ki se je zrcalila tudi v sceni. Zato je velika škoda, da je Tony Anderson imel na sebi salonsko suknjo, ki bi spadala v dobo nekam na konec prejšnjega stoletja. S tem ni učinkoval le presneto komično, marveč je zdrobil tudi homogenost celokupne igre. Na take stvari bo treba v prihodnje še posebno paziti. Obisk je bil sramotno nizek. Mislim, da zaslužijo kulturna prizadevanja naših gimnazijcev vsaj polovico tiste pozornosti, ki jo uživajo nastopi raznih požiralcev mečev, čarovnikov, jasnovidcev ali nogometna tekma med Črnelavci in Rakičanom. Bruno Hartman 2 OBMURSKI TEDNIK, 19. maja 1955 Prekmurje še vedno nima dovolj učiteljev Na četrtem učiteljskem zborovanju v Vel. Polani — navzočih je bilo okrog 40 učiteljev — so posvetili največ časa pouku materinskega jezika v IV. razredu osnovne šole. Zborovalci so najprej sledili obravnavi Prežihove umetnine »Solzice«. Učiteljica tov. Hočevarjeva je tako doživeto posredovala snov. da so učenci zares občutili pisateljevo ljubezen do svoje matere. Posebno se je trudila pri izgovorjavi. Za njo je imela predmetna učiteljica tov. Felšejeva z lendavske gimnazije predavanje o pravilni knjižni izgovorjavi. Njeno predavanje je rodilo živahen pogovor o pravilnem naglašanju in čistoči materinščine. Poročilo o anketnih spisih je pokazalo, da imajo otroci dober dar opazovanja, vendar pa premalo uporabljajo proste stavke. Vpliv narečja ni premočan. Ko je bilo govora o proslavah 10. obletnice osvoboditve, so se domenili, da se bodo zavzemali za izmenjavo kulturnih prireditev in te- lovadnih tekmovanj. Prav tako so sklenili, da bo tudi prihodnje zborovanje učiteljev črensovskega okoliša v Vel. Polani. Takrat nameravajo povabiti znanega pedagoga prof. Šiliha, da bi njim in vaščanom povedal kaj koristnega o vzgoji zanemarjenih otrok. Na kraju so navzoči zahtevali, naj merodajni činitelji pošljejo na službena mesta v Prekmurje iz večjih središč vse one tovariše, ki tamkaj niso potrebni, kajti v pokrajini še vedno primanjkuje učnih moči in so mnogi razredi vse preveč natrpani z učenci. Vsak učitelj sodi med graditelje socializma, zato je tudi njegova dolžnost, da gre tja, kjer ga domovina najbolj potrebuje. F. K. Križevski gasilci so razvili prapor Čez 200 gasilcev in še več prebivalcev se je predzadnjo nedeljo zbralo pred zadružnim domom v Križevcih pri Ljutomeru. Imeli so veliko in množično obiskano slavje, ki je že samo po sebi dokazalo, da je gasilstvo na Murskem polju dokaj ukoreninjeno. Tradicijo so mu priborili mnogi požrtvovalni gasilci, ki so nesebično pomagali prizadetim in očuvali mnogo ljudske imovine. Ob navzočnosti številnih gostov so razvili društveni prapor in podelili diplome najbolj zaslužnim članom, slavje pa je pridobilo na svoji pomembnosti tudi zaradi tega, ker so križevski in borečki gasilci tokrat prvič zasadili lopate v zemljo, na kateri bo že v bližnji bodočnosti stal moderen in prostoren gasilski dom. Hkrati so proslavili tudi 10. obletnico osvoboditve, (nb) Murska Sobota naj hi v kratkem dobila... moderno transfuzijsko postajo Nujno potrebno transfuzijsko postajo so začeli graditi v soboški bolnišnici poleg internega oddelka. Tu bodo zdravim ljudem, ki se prostovoljno javijo, jemali kri, jo potrebam primerno pripravili in shranili. Stavba sicer ne bo nova, temveč bodo že stoječe poslopje primerno prezidali in prenovili. Postaja bo opremljena z novimi stroji in aparati. Z njo bo soboška bolnišnica mnogo pridobila. Marsikateremu bolniku, ki je že skoraj v objemu smrti, se bo dalo rešiti življenje, a drugim pa bo olajšalo zdravljenje. Prenašanje krvi z zdravega človeka direktno na bolnika je pri nas sila redko in ga lahko zasledimo le še tam, kjer nimajo transfuzijske postaje. . . . in bencinsko skladišče Mehanizacija kmetijstva v Pomurju naglo napreduje in promet z motornimi vozili je z dneva dan večji. S tem v zvezi narašča seveda tudi potrošnja bencina in nafte. Podjetje Petrol, ki oskrbuje potrošnike z gorivi, ima v M. Soboti le eno bencinsko črpalko na ulici Štefana Kovača. V jutranjih in dopoldanskih urah, ko se motorna vozila zalagajo s pogonskim gorivom, je večkrat pravi drenj, ki resno ovira promet na že itak živahni cesti. Samo previdnosti šoferjev in srečnim naključjem se je treba zahvaliti, da se še ni zgodila kakšna nesreča. Podjetje Petrol se je odločilo. da bo zgradilo na vogalu Gregorčičeve ulice in Kolodvorske ceste moderno poslopje. Z gradnjo bo začelo morda še v maju. Pod zemljo bodo zgrajene velike shrambe za bencin, nafto in petrolej. V poslopju pa bo tudi sodoben trgovski lokal in pisarniški prostori. Stavba bo od Kolodvorske ceste toliko odmaknjena nazaj, da se bo po dveh, tudi nanovo zgrajenih cestiščih, lahko nemoteno odvijal promet motornih vozil, ki bodo sprejemala pogonska sredstva. Prometa na Kolodvorski cesti pa nikakor ne bodo ovirala. Za M. Soboto bo bencinska postaja vsekakor lepa pridobitev ...- Lep napredek beltinskih pevcev Tako oceno so zadnjo soboto dali beltinskim pevcem oni Lendavčani, ki so jih slišali v svojem mestu. Žal pa se je v dvorani Nafte zbralo malo poslušalcev. IZUD »Ivan Cankar« se je tokrat prvič predstavilo v Lendavi. Poleg pevskega zbora je nastopila tudi igralska družina s spevoigro »Kovačev študent«. O pevcih, ki so v enem letu dosegli tako velik napredek, je prav gotovo vredno spregovoriti nekaj besed. Pred dvajsetimi meseci v Beltincih ni bilo pevskega zbora. Začelo se je pred dobrim letom s prihodom učitelja tov. Gonze. Preden pa je zbral pevovodja okoli sebe 60 ljudi, je bilo potrebnega mnogo truda, še posebno zato, ker spomladi številni kmečki fantje in dekleta odhajajo na delo. Za beltinski zbor pa je značilno še to, da je polovica pevcev že starejših kmečkih mož in žena, ki zelo radi ubogajo svojega pevovodjo. K uspe- hu v razmeroma tako kratkem času je mnogo pripomogla tudi disciplina, ki je bitna lastnost beltinskih pevcev. Tudi spevoigra »Kovačev študent« je bila pod vodstvom režiserja Gonze lepo izpeljana. Z dobro voljo se da marsikaj doseči. To so v Lendavi prav gotovo potrdili tudi Beltinčani. V prihodnosti pričakovani in še večji uspehi pa so odvisni tudi od onih Beltin-čanov, ki še vedno stojijo ob strani. ce RADENCI Na zadnji seji Občinskega ljudskega odbora so spremenili odlok o turističnih taksah in se odločili za združitev kmetijskih zadrug na občinskem področju. Na predlog slatinskega podjetja bo ljudski odbor znižal turistično takso od 30 na 20 din, podjetje pa ko na njegovo priporočilo popravilo in uredilo turistično pot Radenci—Kapela in gozdno pot v Brezju. Obojega bodo veseli domači in tuji gostje. Nadalje so sklenili, da bodo priporočali združitev kmetijskih zadrug Radenci, Kapela in Rački vrh v eno zadrugo. Med naštetimi zadrugami je doslej najbolje poslovala kapelska, ostali dve pa sta gospodarsko šibki in zato nesposobni, da bi oživili gospodarske odseke in kaj več prispevali za napredek v kmetijstvu. Nova in večja KZ pa bo to laže zmogla. Odborniki so v združitvi teh -zadrug našli edino rešitev, zato njihovo priporočilo menda ne bo zadelo v prazno. Na seji so izvolili še stanovanjsko komisijo, dodelili nekaj stavbnih parcel in razpravljali o drugih gospodarskih problemih. Ik Praznik pomladi in pionirji Za tekmo s skiroji, tricikli in malimi kolesi vlada med našimi najmanjšimi veliko zanimanje. Pokvarjena vozila nosijo še o zadnjem hipu o popravilo. Nagrad za najboljše vozače bo precej. Prijave sprejema prireditveni odbor na Trgu zmage v nedeljo 22. t. m. pred pričetkom tekmovanja, torej pred 9. uro. Pionirjem in drugim, ki se mislijo udeležiti izleta ter igre in tekem v Rakičanu, se ni treba prijavljati. Skupni odhod izpred hotela Zvezda bo ob enih popoldne. Pionirjem se priključijo še starši, vzgojitelji in drugi prijatelji naše mladine. Med vodilnimi pevskimi zbori v P rekmurju se uveljavlja tudi mešani pevski zbor DPD Svoboda v Lendavi TUDI NEGOVI KRAJEVNO PISARNO Na področju bodočih občin (komun) so predvidene tudi krajevne pisarne ali občinske izpostave, ki naj bi bile o večjih krajih, seveda pa tudi na sedežih sedanjih občin. V te pisarne se bodo zatekali volivci in državljani, ko bodo imeli kakšne manjše opravke, rdgoumlumumum! posebej važno, da bodo te pisarne tudi zemljepisno tako razporejene, da ne bodo prizadeti nekateri volivci zaradi oddaljenosti svojih krajev od bodočega občinskega središča. Za krajevne pisarne je torej, treba določiti primerne kraje. Okrog občinske izpostave se vrti precej živahnih pogovorov tudi pri Negovi in v Ivanjcih — predelu bodoče radgonske občine. Eni in drugi bi jo radi imeli. Seveda ima vsak svoj prav; Ivanjčani sicer nekoliko manj kot Negovčani. Če namreč upoštevamo, da so se v Grabonošu odločili za videmsko občino, potem lahko kaj kmalu uvidimo, da so v tem primeru Ivanjci čisto na robu administrativno-upravnega področja izpostave. Volivci Radonec, Negovskega vrha in Lokavskega vrha bi bili od te izpostave oddaljeni kar 8 km, razen tega pa so na tem hribovitem področju dokaj slabi kolovozi. Drugače pa bi bilo, če bi bila krajevna pisarna pri Negovi, kajti kraj sam leži v geografskem središču. Do sem bi imeli približno enako dolgo pot prebivalci Radvenc in Negovskega vrha, pa tudi lvanjčani bi imeli še vedno bliže, razen tega pa bi hodili po široki, za avtomobilski promet sposobni cesti. Vredno je tudi omeniti, da je Negova tudi gospodarsko in kulturno bolj pomembna. V tem kraju je središče šolskega okoliša, uprava kmetijskega gospodarstva, revirska gozdna uprava, kmetijska zadruga, zgodovinski grad in lepa izletniška toč- ka. Tudi prostorov za krajevno pisarno imajo dovolj pri roki. Zato se ni čuditi, če prebivalci prizadetih vasi odločno zahtevajo, da bi bila krajevna pisarna pri Negovi. Njihovemu glasu je treba le prisluhniti: to še posebej velja za merodajne činitelje, ki naj bi njihove zahteve nepristransko in temeljito proučili, nato pa se odločili za tisto, kar bo najbolj ugodno za večino prebivalcev tega okoliša. o. č. Za praznik vstaje — manever v Ljutomeru Da je treba nekaj več storiti za vzgojo kmečkih mladincev, ki bodo v bližnji prihodnosti oblekli vojaško suknjo, so spoznali tudi na zadnji seji koordinacijskega odbora za predvojaške vzgojo pri okrajnem vodstvu Zveze borcev v Ljutomeru. 'Sklenili so, da bodo pripravili program predavanj z določenimi temami za čas taborenja, ki bo od 1. do 30. julija v Veržeju. Kmečkim mladincem bodo tamkaj predavali najboljši predavatelji, ki jih bodo določile množične organizacije in posamezna društva. Razen vojaških predavanj in praktičnih vaj bodo imeli tudi splošno-vzgojna predavanja o narodno-osvobodilnem boju, gasilstvu, planinstvu, prvi pomoči, strelstvu in podobnem, s čemer hočejo mladim samo koristiti in jim vzbuditi zanimanje za sodelovanje v društvenem življenju. Za praznik ljudske vstaje — 22. julij — bodo priredili okoli Ljutomera večjo vajo. Sodelovali bodo mladinci predvojaške vzgoje, člani PLZ, gasilstva, Rdečega križa in drugih organizacij. Po manevru bodo imeli manifestativno zborovanje in množično streljanje, ki ga Bo priredila mestna strelska družina na novem strelišču. R. J. Elektrika naznanila občinski dan v Turnišču Lahko rečemo, da so občani turniške občine proslavili svoj letošnji praznik tako, kot to v Turnišču slavijo le malokdaj. To ne potrjuje samo veliko število ljudi, ki so se zbrali dopoldne pred poslopjem občinskega ljudskega odbora, ampak tudi razpoloženje in zadovoljstvo, ki je vladalo med njimi. Končno vendar — tako so dejali mnogi va- ščani — se je uresničila velika želja po elektriki! Kaj bi sedaj naštevali, koliko truda je bilo vloženega v delo in koliko težav so morali odstraniti, da so lahko uresničili svojo zamisel. Pri tem delu zaslužijo vaščani Turnišča zares vso pohvalo in priznanje, saj so pri elektrifikaciji neumorno delali kar skozi dve zimi. Konec je smrdečih petrolejk in teme! Svečani del občinskega praznika se je odvijal dopoldne pred občinskim poslopjem. Po govoru predsednika ObLO tov. Nemca je zbrane pozdravil tudi član Okrajnega odbora SZDL tov. Jože Varga. Sledil je krajši program. Domačini so nastopili z mešanim pevskim zborom. Svoj delež je k programu prispevala tudi lendavska godba na pihala DPD Svoboda. Popoldne je bil nogometni turnir. Razen domačega nogometnega moštva Partizan so sodelovale nogometne enajstorice iz Rakičana, Dobrovnika in Nafte II. iz Lendave. V prvem srečanju je Rakičan z visokim rezultatom 7:1 premagal Turnišče, Nafta II. pa Dobrovnik z 2:1. Dan je minil v, veselem razpoloženju vseh občanov in gostov. Lendavski gasilci že praznujejo V pripravah za proslavo 10. obletnice osvoboditve, .ki bo v Lendavi v začetku junija, je oživelo knlturno-prosvetno delo tudi v vaseh, v katerih živi madžarska manjšina. To velja za vso bližnjo okolico Lendave, kjer so v zadnjih treh tednih nastopila gasilska društva s kulturnimi prireditvami. Prvi so bili gasilci v Dolgi vasi, sledili so jim v Radmožancih, zadnjo nedeljo pa sta bili prireditvi še v Starem Mostju in Petišovcih. Omembe vredno je le eno: gasilska društva v lendavski okolici poleg svojega strokovnega dela uspešno opravljajo tudi svoje poslanstvo na kulturno-prosvetnem področju, zato zaslužijo za svoje delo vse priznanje in pohvalo. Kogovčani bodo praznovali 26. junija Tudi prebivalci v zadnji vojni najbolj razdejanega kraja, ki je dal tudi precej žrtev za domovino — Koga v Prlekiji — bodo proslavili 10. obletnico osvoboditve. Glavna proslava bo 26. junija. Že večer poprej bodo na vseh gričih v občini zagoreli kresovi. Ob njih se bodo zbrali kogovški občani in obujali spomine na preživele dogodke v( letih moreče okupacije. V prosvetni dvorani bo slavnostna akademija, posvečena temu velikemu prazniku. Nastopili bodo telovadci Partizana, domači igralci pa uprizorili dramo »Veriga«. Naslednji dan dopoldne bodo šahovska in odbojkarska srečanja. V goste nameravajo povabiti igralce iz soseščine. Proslavo pa bodo spet zaključili telovadci, ki pripravljajo za popoldanski čas svoj društveni nastop. Prikazali bodo proste in zletne vaje. nato pa se pomerili še v raznih športnih igrah. Deset let v svobodi je tudi Kogovčanom prineslo mnogo pridobitev, ki jih ni moč oceniti na hitro roko elektriko, obnovljene hiše in gospodarska poslopja, nove šolske učilnice... Ni pa se jim posrečilo, da bi dobili načrte za novo šolsko poslopje, ki pa je še vedno v njihovem delovnem pro- gramu. Ne bodo odnehali — tako pravijo — dokler ne bo uresničen. Lani so začeli graditi tudi vodovod in pri tem porabili okrog 3 milijone din. Letos so dela zastala, ker nimajo pri roki dovolj denarnih sredstvev. Ne bodo pa vrgli puške v koruzo; občani so se na svojih zborih odločili, da bodo v ta namen odrinili okrog pol milijona din krajevnega samoprispevka. Pričakujejo pa tudi pomoč od skupnosti. Dokončno so se opredelili tudi za bodočo komuno; kraji Vodranci in Vitan, ki štejeta nekaj nad 300 prebivalcev, se bosta pridružila središki komuni, ostalo občinsko področje z nad 1000 prebivalci pa bo prihodnje leto spadalo pod občino Ormož. ZADNJI IZ CELICE 7 Šele štirinajst dni je bil Stane v Begunjah. Celica samica št. ? je bila zadnja na levi strani podzemeljskega hodnika. Vseh celic na tem hodniku je bilo štirinajst. Sedem na tej in sedem na oni strani. Kakor je slišal opoldne, ko so jim prinašali juho, vodo in kruh, so bile vse zasedene. Desna zraven njega je bila še do včeraj prazna. Zvečer so napolnili tudi to. Stane je ležal v kotu na cementu. Hrbet ga je že bolel od samega ležanja, a stati na nogah ni mogel. Ranjenega so ga Švabi ujeli visoko nad Stolom, ko je neke noči padel s svojo patrolo v zasedo. Hodil je prvi bil je ranjen. Tovariši so se morali umakniti brez njega. Teden dni so ga mučili z zasliševanjem, mu zdravili rano ter mu jo zopet odpirali, ko so ga pretepali. Pa izdal ni ničesar. Po smrtni obsodbi, sodili so ga v Radovljici, je čakal sedaj njene izvršitve in preživljal zadnje dneve svojega življenja. Stane ni bil iz teh krajev. Dezertiral je iz nemške vojske tri mesece pozneje, ko so ga mobilizirali. Pri pobegu iz Tirolske se je poslužil najkrajše poti v partizane. To je bilo na Gorenjskem. Predaleč je bilo na Štajersko. Med potjo bi ga mogli ujeti. No, in med Gorenjci, v visokih Karavankah, se je počutil izborno. Našel je dobre tovariše. Vzljubil jih je in oni njega. Brž je minilo leto, zima se je neznansko hitrpo obrnila v pomlad. Rjavega in zagorelega od pekočega gorskega sonca, od divjega ledenega vetra, ki je bril ponoči — so ga pričetkom aprila, takoj po veliki noči, ujeli Švabi. Konec je bilo partizanstva, konec neštetih svetlih noči, ko je prežal v zasedi, konec divjih strmin neznano lepih gora, konec iskrečega snega v pomladanskem soncu, konec širne prostosti jasnega modrega neba, konec, konec je bilo svobodnega Stanetovega partizanskega življenja. Ležal je ranjen, ujet v bunkerju št. ? v Begunjah. Premišljeval je, koliko dni mu še naklonijo ob tej hrani, v tej gluhi temi s skelečo rano na nogi. Uši so mu prišle do nje. Srbelo ga je. Pa nič ni videl in ni si mogel pomagati. V trenutkih, ko so prenehale uši in je pozabil na rano in nogo, se je zamislil naprej. Kdaj bodo prišli ponj? Mu bodo ustregli zadnji želji, da bo imel oči zavezane? In domov? Bodo sporočili domov? Bolje bi bilo, da ne. Lažje bi se potolažila mama, če bi mislila, da je padel na položaju. Da, doma, doma! Tam doli nekje za Savo. Lepo že mora biti sedaj tam doli doma. Sadovnjaki so polni cvetja, polja sveže preorana živijo novo življenje v lepi sončni pomladi, lz prekopanih vinogradov se bleščijo bele zidanice, med valovitimi griči se vije Sava in se srebri v žarkih sonca. Da lepo je, lepo pomladi doma. Stane je sanjaril. Po hodniku je udarjala peta nemškega orožnika ob cementiran tlak. Dva in dvajset korakov doli, dva in dvajset korakov gori. Dan in noč. Da, seveda, podnevi tudi! Čeprav ga niso videli — dneva. Ti v teh celicah so vedeli, da je, da mora biti tam zunaj tudi dan. Ko jih ne bo več, bodo še vedno noči in dnevi, sonce bo še vedno sijalo, za neštetimi pomladmi bodo prihajala poletja, jeseni, zime in zopet pomladi. Takrat bo že svoboda. Nič več ne bodo v Begunjah po bunkerjih umirali partizani, nič več ne bo uši, ki bi jim zaprtim razjedale rane. Tudi korakov na hodniku ne bo več. Vse bo minilo, da se nikoli več ne povrne. Lepo in prijetno bo zopet takrat živeti, njih, ki so danes v teh bunkerjih, pa že davno ne bo več. Sedemnajsti dan za tem, ko so Staneta privedli v Begunje, so rano zjutraj odprli švabski policisti poleg vrat njegove celice še vrata treh drugih. Da je mogel hoditi, so Stanetu prinesli bergle. Majhen sprevod se je pomikal po ozkih, temnih hodnikih, preko stopnic in zopet po hodniku skozi majhna vrata na visoko obzidano dvorišče. Še preden se je mogla četvorica na smrt obsojenih nadihati svežega zraka, je v treh kratkih presledkih počilo dvanajst strelov. Bili so zadnji v Begunjah, aprila 1945. HV Julija množičen pregled prebivalcev Prlekije Na svoji zadnji seji je OLO v Ljutomeru sprejel poseben odlok o fluorografiranju, katerega smoter je, da zdravstveni strokovnjaki s pomočjo modernih naprav ugotovijo pri ljudeh razna pljučna obolenja, predvsem še tuberkulozo, in tako omogočijo sistematičen boj proti tem boleznim, ki so zlasti v vinogradniških predelih še dokaj razširjene. Za izvajanje te zdravstvene akcije so izvolili poseben odbor. V njem so zastopniki množičnih in zdravstvenih organizacij. Izdati nameravajo tudi posebno brošuro, v kateri bodo prebivalstvu raztolmačili, zakaj se je potrebno stoodstotno udeležiti pregledov. Po sprejetem odloku bodo morali obvezno na pregled vsi državljani od 15. leta starosti naprej. Fluorografiranje bo meseca julija in ga bodo izvajale tri skupine za ta posel špecializiranih strokovnjakov z Golnika. OBMURSKI TEDNIK, 19. maja 1955 3 Rezultati zimskega škropljenja sadnega drevja v Prekmurju Kapar je trdoživ, zato ga ne kaže božati Ko smo še pred zimo organizirali akcijo za zimsko čiščenje in škropljenje sadnega drevja, smo bili prepričani, da se po desetih letih dela že prav vsak kmetovalec — tudi kmetijske zadruge in občinski ljudski odbori — zavedajo resnosti in potrebe tega opravila. Prepričani smo tudi bili, da bodo škropilne skupine uresničevale sklepe naših sestankov v polni meri in da se bodo z vsemi potrebnimi sredstvi (škropilnice, škropivo, gorivo itd.) oglašale pri vsakem lastniku sadnih nasadov in poškropile vsa drevesa. Na žalost imamo po tolikih letih še vedno primere, ki zahtevajo kaznovanje po obstoječih predpisih. Krivda, da škropljenja ne izvajamo tako, kakor je to v korist skupnosti, ni samo pri kmetovalcih, temveč večinoma na kmetijskih zadrugah. ki s svojimi odseki posvečajo odločno premalo pozornosti izvrševanju nalog, katerih uresničenje bi nam samo koristilo. Če upoštevamo, da daje OLO velike denarne zneske za škropivo in sadne škropilnice, potem je nerazumljivo. če imamo pri nas še take kmetijske zadruge, ki niso ničesar ukrenile za zatiranje nevarnih škodljivcev in bolezni na sadnem drevju. Najmanj razumevanja za to akcijo je pač gotovo pokazala Kmetijska zadruga v Vel. Polani. Na svojem področju ima 4600 sadnih dreves. Poškropila je zelo malo dreves (baje 500 in še to skrajno površno). Izgovarjajo se, da je zadružna škropilnica pokvarjena. Čudno se slišijo tudi razne psovke nekaterih kmetovalcev na račun škropilne ekipe v G. Petrovcih _-v tem izrazito sadjarskem okolišu. Tudi trditev Ljudskega odbora mestne občine Lendava, da primanjkuje škropilnic, je prav čudna. Saj mu je bilo .znano, da je škropilnice bilo moč kupiti z regresom OLO. In to zelo poceni! Ugotovljeno je tudi, da je bila osnovna slabost kmetijskih zadrug na področju občine Puconci v tem, da niso pravočasno poskrbele za škropilnice in jih spravile v uporabno stanje, da tudi niso najele potrebnih ljudi za škropilne ekipe. Kmetijska zadruga v M. Soboti iz neznanih vzrokov ni organizirala škropljenja sadnega drevja za svoje člane v Markišavcih. Nekateri posamezniki so morali škropiti sadno drevje mimo omenjene kmetij- ske zadruge. Mnenja smo, da bo treba v prihodnji škropilni sezoni zadolžiti upravne odbore kmetijskih zadrug, da morajo upoštevati tudi potrebe v sadjarstvu. Umestno bi tudi bilo, da bi kmetijske zadruge sklenile pismene pogodbe s člani ekipe, kajti v tej sezoni smo bili priče dokajšnjemu pomanjkanju delovne sile. V Kmetijski zadrugi Bogojina sc je uveljavilo stališče, da je treba poškropiti samo sadovnjake v Bogojini, ostale vasi pa so bile prepuščene same sebi. Tudi izgovor članov občinskega ljudskega odbora Dobrovnik, da ni bilo škropilnic na razpolago, ne drži in je zelo neresen. Občinski ljudski odbor Cankova posebej naglasa, da je bila organizacija za izvedbo zatiralne akcije sicer dobra, le posamezne kmetijske zadruge, izvzemši KZ Cankova, niso pokazale pravega razumevanja. Organizacija akcije za čiščenje in škropljenje drevja na področju občine Beltinci ni bila povsem zadovoljiva, zlasti pa ne akcija za škropljenje. Delo je bilo v glavnem izvršeno na posredovanje Ob LO. Same zadruge sploh ne bi začele s škropljenjem. V Lipi se kmetijska zadruga sploh ni lotila škropljenja sadnega drevja. Če je bilo poškropljenega nekaj sadnega drevja, so to opravili sami kmetovalci brez pomoči zadruge. Pohvaliti je treba škropilno ekipo M. Sobote. Storila je vse, da je bilo poškropljeno vse sadno drevje. Manjka ji samo motorna škropilnica, brez katere v bodočnosti ne more biti zadovoljivega učinka pri uničevanju katerihkoli škodljivcev in bolezni na kmetijskih kulturah. Končno naj omenimo še to, da so v dolinah okužbe močnejše, medtem ko jih v hribovitih legali skoraj ni več opaziti na sadnem drevju. Okužbe so letos mnogo manjše, kot so bile pred leti. Sadjarji trdijo, da je škropivo Rumesan zelo učinkovito in da bodo okužbe lahko zatrte v enem ali dveh letih, seveda če bodo vsi brez izjeme sodelovali pri tej važni akciji. Ing. Lado Jerše Beseda za rajonizacijo sadjarstvo in vinogradništva v Prekmurju Po kmetijski proizvodnosti je Prekmurje razdeljeno v glavnem na dva predela: ravninski in gorički. Za sadjarstvo in vinogradništvo so ugodnejši pogoji na Goričkem. Toda ne vsepovsod! Za vinsko trto so primerna samo nekatera zemljišča. Tudi sadje vseh vrst in sort ne uspeva povsodi. Nekje morda bolj uspeva pečkasto, drugod koščičasto sadje, drugje morda spet bolj jagode. Ne bi bilo smotrno, če bi gojili vinsko trto ali sadno pleme v krajih, kjer ni prirodnih pogojev za njihovo rast in rodnost. Na vinogradniških in sadjarskih tleh ni smotrno gojiti poljske kulture, če ima neko gospodarstvo za nje boljša zemljišča nekje drugje. Najbolj očiten primer, da gojimo kmetijske kulture na neprimernih zemljiščih, je v našem okraju prav vinska trta. Za njo primernih tal je pri nas zelo malo, vendar pa se je kljub temu razširila po Goričkem, najdemo pa jo celo v ravninskem pre- delu; je to večinoma samorodnica, ki nima bodočnosti in je zdravju škodljiva, zato pa je našemu gospodarstvu samo v breme. Na zemljiščih moramo potemtakem gojiti samo take kulture, ki imajo na njih dovolj prirodnih in talnih pogojev za uspevanje. To pa je že tudi staro načelo naših naprednih kmetovalcev. Določanje kultur, ki bi bile najboljše za določena zemljišča, pa terja običajno več strokovnega in gospodarskega vpogleda v kmetijstvo, kot pa ga zmore večina naših kmetov. Spričo tega bo posebna komisija, v kateri so agronomi in kmetijski tehniki, pregledala in preiskala vsa zemljišča v našem sadnem okolišu in predvidela, za katere sadne ali vinske sorte so posamezna zemljišča najbolj primerna. Nasveti naprednih in starejših kmetovalcev bodo komisiji zelo dobrodošli, na-posled pa bodo koristili tudi njim samim. V sosednjih okrajih Ljutomer, Ptuj in Maribor imajo to delo že za seboj. Ponekod so pregledali že nad polovico zemljišč v svojih sadnih in vinogradniških okoliših. Zato lahko njihovi strokovnjaki že bolj zanesljivo svetujejo kmetovalcem, kje naj sadijo sadna drevesa in vinsko trto, da jim bo zagotovljen kar najbolj obilen pridelek. V teh okrajih so se zavedali važnosti rajoni-zacije sadjarstva in vinogradništva in za ta namen žrtvovali lepe denarne vsote. Izdelali so potrebne zemljiške mape. V Prekmurju pa doslej še nismo pregledali in označili niti ene katastrske občine, ker nimamo kopij zemljiških map. Znano je, da bomo letos pri nas smelo nadaljevali z obnavljanjem sadovnjakov in vinogradov, za kar nam daje možnosti predvsem denarna pomoč, ki jo je OLO namenil za kmetijstvo; zato je še prav posebno potrebno, da pričnemo z rajonizacijo. Ce bomo namreč nove nasade urejevali na zemljiščih, ki zanje niso primerna, bo nastala občutna gospodarska škoda, ki nam bo v prihodnosti samo okrnila narodni dohodek. Rezultati rajonizacije bodo soliden kažipot vsem kmetovalcem, kje gojiti kulture, da bodo kar najbolje uspevale, gospodarskim činiteljem pa osnovna podlaga za smotrno uporabljanje denarnih sredstev, namenjenih za kmetijstvo, kar je sedaj, ko so ta sredstva malenkostna, še posebej važno. Nadejamo se, da bodo merodajni činitelji ob pravem času poskrbeli za kopije zemljiških map, denarna sredstva in vse potrebno, da bo lahko komisija čimprej pričela z delom na- terenu. R. Ogrčavost goveje živine K izrazito pašniškim boleznim prištevamo v naših krajih močno razširjeno ogrčavost goved. To zajedavsko bolezen povzroča goveji obad ali pisanka, ki napada pašno in delovno živino v vročih poletnih mesecih te ji na hrbtne in nožne dlake prilepi jajčka. Iz jajčec se razvijejo v poznih jesenskih in zimskih mesecih ličinke — ogrci. Zaradi oteklin, v katerih rasejo ličinke, imajo živali občutne bolečine. Ogrčavost je gospodarsko škodljiva bolezen, ker kvari dragocene goveje kože, obenem pa opažamo pri oboleli živini zmanjšanje zmog- . ljivosti — tako pri molznosti kot pri delu — plemenske sposobnosti ali rejnosti. Včasih opažamo pri ogrčavih govedih tako močno šepanje, da se komaj premikajo. Ogrci rasejo čez zimo in postanejo debeli kot oreh ali celo kot kurje jajce. Na vrhu otekline je v koži luknjica s premerom 4 do 7 mm. Skozi njo ličinke dihajo in spomladi zapuščajo svojo žrtev. Molznost se pri Ogrčavih kravah zmanjša za 25 do 50 %, ravno tako pa se zmanjša tudi vrednost mesa in kože. Ogrčave kože ocenjujejo kot manj vredne. Ogrčavost zatiramo z masažo še nedozorelih ličink in z iztiskanjem dozorelih ličink pred izpuščanjem na pašo. Iztisnjene zrele ličinke mečemo v posodo s petrolejem ali razkužilno raztopino ali pa jih sežigamo. Posamezna goveda pregle- damo 4 do 5-krat pred prvim izpustom na pašo. Ličinke izvlečemo najlaže s pinceto. Isti učinek nam prinese tudi mazanje odprtih luknjic z 10 % karbolnim ali 50 °/o kreolinskim mazilom, potem ko smo iz oteklin odstranili gnoj. Ing. L. J. Novi Nitrofoskal Važno za kmetovalce in vrtičkarje Letos je dala Tovarna dušika v Rušah v promet pod imenom N1TROFOSKAL , I. mešano gnojilo, ki je sestavljeno iz drugačnih vrst gnojil kot prejšnja leta in je tudi drugačnega videza. Izgleda kot umazanosivkast, masten zdrob in je sestavljen iz samih hitroučinkujočih vrst gnojil in sicer v takem razmerju, da vsebuje novo mešano gnojilo po 8 odstotkov dušika, fosforja in kalija, razen tega pa še precejšen odstotek apna v hitro topljivi obliki. Novi NITROFOSKAL I. je torej odlično, hitro delujoče mešano gnojilo, ki samo zadostuje brez vsakih drugih tržnih gnojil za gnojenje vseh vrst rastlin, tako pred setvijo kot tudi med rastjo! Trosimo ga 3 do 6 kg na 100 kv. metrov. Učinek se pokaže že po prvem močnejšem dežju ali zalivanju. To novo gnojilo lahko tudi raztopimo v vodi za zalivanje, približno 1 žlico na 10 litrov vode. To je zlasti ugodno za gnojenje vrtnih rastlin, sobnih cvetlic pa tudi za tekoče gnojenje sadnemu drevju. Ker je čas za gnojenje s tem gnojilom vse tja do poznega poletja, naj bi ga imele vse kmetijske zadruge vse leto na zalogi, kmetovalci in vrtičkarji pa naj novo gnojilo pridno uporabljajo. To pa menda le ni prav Kot vsako leto, tako so tudi letos odšli prekmurski sezonci delat na razna kmetijska posestva širom po naši domovini. Pri odhodu pa so imeli nemalo težav in sitnosti, kajti še vedno se nekje ne morejo znebiti stare navade, ki je bila o preteklosti o tem, da so sezonce prevažali na delo in nazaj domov o živinskih vagonih. Ne moremo si kaj, da ne bi porekli: železniška direkcija bi morala prevozu delavcev posvetiti malo več pozornosti. Dosedaj smo navadno kritizirali direkcije kmetijskih posestev, kamor so bili delavci namenjeni, češ da nočejo delavcem povrniti stroškov za potovanje o tretjem razredu potniških vlakov. Letos pa je zadeva precej drugačna. Vse direkcije, ki zaposlujejo delavce iz Prekmurja, so se odločile, da bodo plačale stroške potovanja sezoncev v tretjem razredu potniških vlakov. To je samo po sebi tudi umljivo, saj potovanje o živinskih vagonih traja mnogo več časa, razen tega pa je tudi mnogo bolj utrudljivo. Nalašč za sezonce so bili letos pri mariborski železniški direkciji naročeni tudi vagoni tretjega razreda. Žal pa moramo ugotoviti, da direkcija teh naročil ni upoštevala. Opravičevali so se s tem, da nimajo dovolj vagonov na razpolago, da so rezervirani za rekrute in da ne morejo od nikoder dobiti takih vagonov, ki bi bili sposobni za daljše proge. Čeprav vemo, da se tudi o našem železniškem prometu borijo z mnogimi težavami, pa vendarle menimo, da bi le morali upoštevati naročila in želje prekmurskih sezonskih delavcev. Če jim že v izjemnih primerih ni mogoče povsem ustreči, naj bi jim vsaj zagotovili potreben prostor v tistih vagonih, ki jih imajo trenutno pri roki. Zaželjeno je in tudi prav bo, da se taki primeri v prihodnosti ne bodo več dogajali. F. F. Bodimo pripravljeni za boj proti peronospori Peronospora je najnevarnejša in najhujša bolezen vinske trte. Napada vse zelene dele, predvsem pa liste in grozde. Pogoj za njen razvoj sta ugodna toplota in vlaga; zaradi tega najbolj nastopa prav sedaj ob deževju. Povzročitelji bolezni prodirajo v notranjost lista in jagode ter uničujejo staničje. Ko se je peronospora pojavila, opazimo najprej na zgornji strani lista rumene oljnate lise. čez nekaj dni se pojavi na spodnji strani lista pod mestom. kjer so oljnate lise, belkasta prevleka. Sčasoma se tisto mesto lista posuši. Ce je listje na trsu močno poškodovala peronospora, ne moreta dozoreti niti grozdje niti les. Na zelenih jagodah prodira bolezen v notranjost po večini na mestu, kjer sedi jagoda na jagodnem peclju. Zaradi uničevanja sta-ničja v notranjosti jagode začne le-ta od zunaj rjaveti, dobi usnjato rjavo barvo, se zgrbanči, posuši in sčasoma odpade. Ing. L. J. Zatirajmo koloradskega hrošča Na podlagi temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list FLRJ št. 26/54) in Odredbe o zatiranju koloradskega hrošča (Uradni list FLRJ št. 42/48) odrejamo naslednje glede zatiranja koloradskega hrošča: I. Organizacija Krompirjeve nasade je obvezno v času rasti najmanj enkrat na teden pregledati. Pregled opravijo pridelovalci krompirja, ki so tudi dolžni storiti vse potrebno, da se koloradski hrošč v vseh svojih razvojnih dobah (jajčeca, ličinke, bube, hrošči) zatre in da se najdena žarišča uničijo. O najdenih žariščih koloradskega hrošča je treba takoj po najdbi obvestiti pristojni občinski ljudski odbor, le-ta pa je z navedbo kraja in obsega okužbe dolžan obvestiti tuk. OLO — Tajništvo za gospodarstvo. Pridelovalci krompirja se morajo udeležiti pregleda krompirjevih nasadov, ki ga po potrebi posebej odredi občinski ljudski odbor. Občinski ljudski odbori lahko odredijo skupen pregled krompirišč na svojem območju. Če pridelovalci krompirja ne izvršijo ukrepov, ki so jih dolžni opravljati, jih lahko izvrši občinski ljudski odbor na njihove stroške. Kdor se ne ravna po določbah te okrožnice, bo kaznovan po temeljnem zakonu o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci. Občinam mora v organizaciji, kontroli in poročevalski službi pomagati v ta namen postavljen občinski vodja. II. Zatiranje Pobiranje in uničevanje hrošča, naj se izvaja le tam, kjer so okužbe slabe. Hrošči, ličinke in jajčeca je pobirati v posode, v katerih je-nekaj petroleja. Okužene parcele je treba tekom vegetacije krompirja najmanj trikrat poškropiti s kemičnimi sredstvi. Za škropljenje pride v poštev: 1 % svinčeni arzenat (1 kg na 100 litrov vode) ali 0,20% tekoči Lindan (2.dl na 100 litrov vode). Za istočasno zatiranje krompirjeve plesni se dodaje navedenim sredstvom 1 % bakrenega apna. III. Naloge občine Naloge občine ozir. občinskega vodje so naslednje: 1. Poskrbeti, da bodo navodila takoj objavljena na krajevno običajen način ter da bodo kmetijske zadruge in socialistična posestva nanje še posebej opozorjena. 2. Nadzorovati izvajanje individualnih pregledov. 3. Skrbeti, da se bodo nasadi poškropili v pravem času in po predpisih. V tej zvezi skrbi za vsakokratno objavo začetka škropljenja, obenem pa opozarja kmetijske zadruge na organizirano pripravo. Kolikor bi posamezno gospodarstvo iz kakršnega koli razloga odklonilo škropljenje, ga opravi občina po zadružni ali občinski ekipi na njegov račun. 4. Vodi evidenco o okužbah, škropljenja in porabi škropiv ter pošilja do vsakega prvega v mesecu za pretečeni mesec, počenši s 1. junijem, Tajništvu za gospodarstvo OLO poročilo po določenem obrazcu. Svet za gospodarstvo OLO Murska Sobota PREBERITE! Na razna vprašanja kmetovalcev glede uničevanja koloradskega hrošča dajemo dva bistvena odgovora: Kaj so dolžni storiti lastniki zemljišč pri zatiranju koloradskega hrošča? Lastniki ozir. upravitelji zemljišč so dolžni, da pregledujejo rastline in odkrivajo rastlinske bolezni in škodljivce. Pregledi krompirišč po pridelovalcih naj bodo v času pojavov koloradskega hrošča vsaj enkrat tedensko. Lastniki morajo ukreniti vse potrebno za uničevanje rastlinskih bolezni in škodljivcev in ukreniti tudi vse, kar je potrebno, da rastlinske bolezni in škodljivce takoj zatrejo, da se ne razširijo še na druge rastline. Kaj je dolžnost občinske komisije? V vseh občinah se mora formirati širša komisija, ki bo vsaj enkrat mesečno v času pojave hrošča pregledovala vse krompirjeve nasade na področju občine in bo tiste pridelovalce krompirja, ki zatiranje koloradskega hrošča zanemarjajo, prijavila občinskemu ljudskemu odboru, a ta Okrajnemu ljudskemu odboru zaradi kaznovanja po obstoječih predpisih. Ce bi se izkazala potreba, odredijo občinski ljudski odbori množične preglede krompirjevih nasadov koncem maja, koncem junija in koncem julija ali v začetku avgusta. Vodna skupnost za melioracijo Prekmurja V MURSKI SOBOTI sprejme v službo dva gradbena delovodja ali kvalificirana zidarja več izučenih in priučenih tesarjev in večje število nekvalificiranih delavcev. Plača za delovodje po dogovoru, za ostale po storilnosti (dela po akordu). Nastop službe za gradbene delovodje in tesarje takoj ali s 1. julijem 1955, za nekvalificirane delavce pa s 1. junijem 1955. Ostale informacije dobite v pisarni Vodne skupnosti v Murski Soboti. A OBMURSKI TEDNIK, 19. maja 1955 Z zbora tomaževskih zadružnikov Več dobre krme - manj živinskih bolezni Za letošnji 8. maj so se tudi pri Kostanju dobro pripravili: izobesili so zastave in okrasili poslopja v občinskem središču. Tega dne je bil tudi letni občni zbor domače zadruge, ki združuje napredne kmetovalce in ima tudi več odsekov. Na zboru je bilo navzočih okrog 120 zadružnikov, ki so z velikim zanimanjem spremljali poročila svojih voditeljev. Še najbolj uspešno delovanje je pokazal živinorejski odsek. Vodi ga eden izmed najnaprednejših živinorejcev tov. Stanko Slavič. V pretekli poslovni sezoni so na področju zadruge pregledali mnogo živine in ugotovili precej raznih obolenj in okužb. Vzrok živinskim boleznim je najbolj pogosto slaba prehrana. Mnogim kmetovalcem primanjkuje dobre krme, zalo pa njihove krave dajejo tudi manj mleka. V prihodnosti se bodo morali bolj posvetiti travništvu in pridelovanju njivskih krmilnih rastlin. V svojem okolišu imajo sedem plemenskih bikov. Letos jih nameravajo še nekaj kupiti, tako da bodo povsem zadostili potrebam. Našteli so tudi 10 rodovniških krav. Povprečna molznost pri njih znaša 2560 litrov mleka na glavo, kar pa še vedno ni uspeh, s katerim se lahko posebno ponaša napreden živinorejec. Zadruga ima tudi svojo drevesnico. V njej gojijo okrog 3000 sadik tistih sort, ki se na tem hribovitem področju najbolje obnesejo. Sadjarski odsek se je zavzemal tudi za čiščenje in škropljenje sadnega drevja in pri svojem prizadevanju naletel tudi na težave. Posamezni kmetovalci so se za take akcije premalo zanimali, zato škropljenje ni bilo vedno ob pravem času opravljeno. Kljub temu pa so poškropili sadovnjake vseh članov in porabili čez 300 kg zaščitnih sredstev. Letos so si omislili tudi dve škropilnici. Poljedelski odsek je bil domala ves čas v zatišju. Vsa skrb za semena in umetna gnojila je padla na ramena uslužbencev. Zato se ni čuditi, če so kupili čez 20.000 kg semenskega krompirja take sorte, ki za njihovo področje ni posebno primerna. Močno pa je poraslo med kmetovalci zanimanje za umetna gnojila. Lani so jih porabili okrog 33 ton. V trgovsko poslovanje zadruge so se vrinile nekatere slabosti, ki izvirajo predvsem iz neodgovornega početja tajnika Petra Megle. Kot nakupovalec vina in sadja ni Megla sproti obračunaval z zadrugo, razen tega pa mu očitajo tudi druge napake. Zadevo v zvezi z njegovim poslovanjem ima v rokah javno tožilstvo v Mariboru, zadružniki pa so na svojem občnem zboru odločno povedali, da se predsednik in tajnik kot zadružna voditelja ne bi smela ukvarjati z odkupom, marveč bi morala nadzirati tiste, ki ta posel opravljajo. Brutto zaslužka je imela zadruga lani čez 1,300.000, čistega dobička pa okrog pol milijona din. Zadružniki so odločili, da. je treba dobiček dati za kmetijske namene in v investicijski sklad. Nameravajo namreč preurediti zadružna skladišča, ki so že zdavnaj zastarela in tudi higiensko neprimerna. V ta namen bodo najeli 1 milijon din kredita. Prav tako je bilo govora o tem, da bo treba oživiti kreditno-hranilni odsek, ki je bil v preteklosti samo na papirju. Kritizirali so tudi povzročitelje nepravilne odmere prispevkov za nizko omrežje, pri čemer je nastal višek v znesku 380 tisoč din, ki jih je zadružno vodstvo namenilo uporabiti za industrijski tok. Knjigovodstvo za elektrifikacijo bi bilo treba voditi v okviru zadruge in seveda ločeno. Bili pa so tudi proti temu, da bi v trgovski poslovalnici še nadalje dajali blago na up tistim potrošnikom, ki so v zadrugi že dolžni težke tisočake in svojih dolgov kljub opozorilom še niso poravnali. Dolžniki, ki jih pri Tomažu ni malo, samo zmanjšujejo kreditno sposobnost zadružne organizacije. R. J. Tudi upokojenci gredo vštric z našim razvojem Zadnje dni so bili v ljutomerskem okraju občni zbori upokojencev, ki se vedno bolj uveljavljajo v svojih sindikalnih organizacijah. Posebno dobro je uspel občni zbor članov podružnice v Ljutomeru. Predsednik društva ing. Kladnik je izčrpno poročal o dosedanjem delovanju in tudi povedal, kaj vse jih čaka v prihodnosti. Pogovorili so se tudi o najbolj aktualnih problemih v sindikalni organizaciji vobče, dobili priznanje od predstavnika okrajnega vodstva in si izvolili nov odbor. V njem je večina starih odbornikov, ki so že dosedaj dobro delali. Tudi v Radgoni se lahko upokojenci pohvalijo z lepimi delovnimi rezultati. — V svoje vrste so privabili več novih članov, zato njih število vedno bolj narašča. Sicer pa je to splošen pojav v okraju. Dokaj slabše pa je izpadel občni zbor v Križevcih. Slaba je bila udeležba, pa tudi nekateri odborniki se niso potrudili, da bi poročali članom. Posamezni voditelji so bili deležni graje navzočih. Vse premalo so se zavzemali za omnožičenje svojih vrst. Kritično je treba oceniti tudi delovanje društva v Vinskih vrhovih. Nič kaj prida ni njihovo poslovanje — tako denarno kakor tudi organizacijsko. V glavnem pa je v društvih upokojencev opaziti dokajšen napredek, saj njihovi člani kljub temu, da so že starejši ljudje, z zanimanjem spremljajo naš razvoj in se uveljavljajo v javnem življenju. S. K. VELIKA POLANA slavi od 24. do 30. maja 10. obletnico osvoboditve 24. V. ob 20. uri: Polaganje vencev pred spomenikom žrtev NOB, bakljada po vasi, pionirski kres. 25. V.: Pionirski dan. 25. V. ob 9. uri: Svečan sprejem cicibančkov o pionirsko organizacijo, nato tekmovanje v tekih, skokih, odbojki in igri »Med dvema ognjema«. 25. V. ob Vi. uri: »igra o Bogatinu in zdravilnem kamnu.«. Prav- ljična igra v 5. dejanjih. 26. V. ob 13. uri: Fizkulturna in šahovska srečanja mladincev. 26. V. ob 20. uri: »Svet brez sovraštva«. Igra iz NOB o treh dejanjih. 22. V. ob 20. uri: Slavnostna konferenca SZDL in predstavnikov oseh množičnih organizacij. 28. V. ob 12. uri: Filmska predstava za šolsko mladino. 28. V. ob 20. uri: »Draga Ruth«,. Veseloigra iz minule vojne o šestih slikah. 29. V. ob 6. uri Budnica po vasi, ob 9. uri zbiranje, ob 930 slav- nostno zborovanje pred Zadružnim domom. 29. V. ob 13. uri: Nastop gasilcev. 29. V. ob 15. in 20. uri: Filmske predstave. 30. V. ob 13. uri: Telovadni nastop pionirjev z zletnimi vajami. 30. V. ob 15. uri: Nastop pionirskega pevskega zbora in tigra o bogatinu in zdravilnem kamnu«. Vljudno vabljeni! OBČINSKI ODBOR SZDL VELIKA POLANA Sejančani za železn. postajo v Sodincih Na svojem občnem zboru so zadružniki Sejanec, vasi v kostanjski občini, z veseljem ugotovili, da je njihova zadruga v preteklem poslovnem letu vidno napredovala. Z dobrim trgovskim poslovanjem si je pridobila okrog 300.000 din dobička, kar je z ozirom na njen majhen poslovni okoliš dokajšnja vsota. Marsikaj imajo pokazati tudi zadružni odseki. Najprej o živinorejskem. S kreditom 800 tisočakov so si omislili 15 glav plemenske živine. Dolg že vračajo. Imajo tudi 2 plemenska bika in 10 rodovniških krav, 3 plemenjaki pa doraščajo in jih bodo lahko kmalu pripuščali. Povprečna molznost krav znaša 2000 litrov mleka. V tem pogledu je moč govoriti o napredku, zlasti če upoštevamo, da so pred leti domala enkrat manj namolzli.. Kmetovalci se živo zanimajo za gradnjo silosov in gnojničnih jam. Pet kmetovalcev jih že ima, njim pa hoče slediti še enajst vrstnikov, ki so že prijavili svoje potrebe po materialu. Lani in letos so poškropili poslednje sadno drevo. Kaparja so dodobra izrinili iz svojih sadovnjakov in tako dosegli da jim ni treba nikjer podirati dreves, kot to delajo v soseščini, kjer so se temu škodljivcu premalo vztrajno upirali. Prihodnje leto bodo začeli tudi obnavljati sadovnjake. Iz zadružne trsnice so letos prodali 1200 cepljenk. Največ težav pa imajo s strojnim odsekom, ki jim je prinesel zgubo. Na zboru so prišli do zaključka, da zgube ne bi bilo, če bi kmetje, ki so uporabljali stroje in z njimi upravljali, plačevali zanje odškodnino ali pa najemnino. Lani ni zdruga dobila od strojev nobenih dohodkov, morala pa jih je popravljati in zanje plačevati obresti in ostale obveznosti. Tudi zadružna mlatilnica ni bila dovolj izkoriščena, ker je bil aktiven zasebni mlatilničar. Letos bodo to zadevo bolj pametno izpeljali in prodali vse tiste stroje, ki za njihovo področje niso primerni. Lani so si postavili tudi strojno lopo. Na zboru so se zadružniki zavzemali za industrijski vod, ki bi ga bilo treba napeljati v Sejance in Bratonečice. Zakaj ne bi pri njih elektrika gonila stroje? Motor za mlatilnico že imajo. Prav tako so izrazili željo, da bi v Sodincih čim prej zgradili železniško postajo za tovorni promet; tako bi se jim skrajšala pot do najbližnje postaje za deset kilometrov in odkupili bi lahko več pridelkov in živine. Zdaj imajo od ormoške ali moškanjske postaje skoraj 20 km. Ce bodo hoteli kaj več doseči pri odkupu, potem bodo morali misliti tudi na gradnjo zadružnega skladišča. Z letošnjim dobičkom nameravajo poceniti umetna gnojila in zgraditi zadružno pisarno. Izboljšati pa hočejo tudi semensko službo. Semena bodo odslej tudi somi pridelovali in jih odbirali, kar že samo po sebi dokazuje, da imamo tudi v Sejancih dobre kmetovalce. PRESIKA Pred kratkim smo pri nas ustanovili DPD Svoboda. Društvo ima tri sekcije, svojo dvorano in tako tudi vse izglede, da se bo sčasoma razvilo v pravo prosvetno organizacijo naših vinograd, delavcev. lz rogaševskega kota V minulem tednu je bila pri nas seja Rdečega križa. Izvoljena je bila posebna komisija za razdeljevanje pomoči. Sestavili so seznam pomoči najbolj potrebnih članov, predvsem tistih, ki so ogroženi po tuberkulozi. Nadalje so sklenili, da bodo pridobivali nove člane. Zadnjo nedeljo so se ponovno zbrali voditelji množičnih organizacij ter se pomenili o proslavi 10. obletnice osvoboditve in o gradnji kulturnega doma. Izvoljen je poseben odbor, ki bo pripravil kulturne in telovadne prireditve. Razna društva bodo 5. junija tekmovala z vrstniki Cankove, kjer bo tega dne glavna proslava. Nadalje bodo tekmovali v šahu, nogometu in odbojki. Glavna proslava 10. obletnice osvoboditve v Rogaševcih po bo 12. junija, ko nas bodo obiskali tudi Cankovčani in nam tako vrnili gostovanje. Prav pri tem praznovanju pa se manifestira potrebno sodelovanje med občani bodoče obledavske komune. Zdaj pa nekaj besed o kulturnem domu. Čeprav je na seji prišlo do raznih osebnih izpadov proti posameznim voditeljem, češ dn so zavirali razvoj v občini, so se nazadnje vendar sporazumeli in skle- nili, da je kulturni dom potrebno postaviti, ne glede na to, da so posamezniki še vedno bili proti tej skupni odločitvi. Poseben odbor bo najel delavce, pripravil material in izbral potrebno mesto za stavbišče. Člani tega odbora se bodo v krotkem sestali. Zadnjo nedeljo je bil pri nas roditeljski sestanek za starše, katerih otroci bodo letos končali šolsko obveznost. Ravnatelj tov. Gorjup je v svojem krajšem govoru naštel razne šole, v katere se lahko vpišejo mladi ljudje. V razpravi so starši dokazali, da se zelo zanimajo za bodočnost svojih otrok in da želijo, da bi jih kar najprej spravili na dostojno življenjsko pot. KRAMAROVCI V minulem tednu je bil pri nas sprejem Titove štafete graničarjev. Na slavju je bilo precej vaščanov, zadružnikov, pionirjev in vojakov. Predstavnik JLA iz Ljubljane je v svojem nagovoru med drugim povedal, da nikjer na avstrijsko-jugoslovanski meji ni naletel na takšen sprejem kot pri nas. Po odhodu štafete je bilo ljudsko rajanje. —za Otroški vrtci v Ivanjkovcih V ivanjkovski občini imamo dva otroška vrtca: na Strezetini in pri Jeruzalemu. Njuni lastniki so kmetijska gospodarstva. V prvem so samo štirje otroci, v drugem pa je njih število večje za deset. Skupnost je družbo z delovnimi kolektivi do sedaj žrtvovala že mnogo sredstev za te ustanove, vse zato. da bi bili vrtci primerno urejeni in da bi lahko služili svojemu namenu. Večina družin, ki prebivajo tod okrog, dobiva otroške doklade. Če pa zdaj upoštevamo, da se otroci domala zastonj vzgajajo in hranijo v teh ustanovah — za majhno plačilo, ki znaša mesečno od 200 do 400 din dobijo v vrtcu dve malici in obed — potem se moramo kaj resno vprašati, zakaj starši ne pošiljajo svojih otrok v vrtce. Ali jim morda ni do tega, da bi bili nekoč dobro vzgojeni? Precej nas je, ki bi radi pošiljali svoje otroke v vrtce, pa smo preveč oddaljeni od njih. oni pa jih imajo takorekoč pred nosom, pa se jih izogibljejo. V delavskih svetili in sindikalnih organizacijah vinogradniških gospodarstev Ivanjkovci in Jeruzalem se bodo morali nad opisanim stanjem resno zamisliti in storiti vse, da,bodo vzgojili starše in jih pripravili do tega, da bodo v otroških vrtcih zares videli ustanove za vzgojo in razvedrilo svojih malčkov. Začeti bo treba pri temelju, kajti drugače bomo še dolgo priče podedovanih navad, ki starše samo odvajajo od tega, da bi svojim otrokom privoščili več lepšega in udobnejšega, kot pa so oni doživljali nekoč v svoji mladosti. AT Praznik v Mostju Predkratkim je madžarska mladina uprizorila igro z naslovom »A bor«. Za Staro Mostje je bil zares velik dogodek, saj je bila to prva prireditev, s katero se Je predstavila občinstvu, odkar obstoja vas. Igro so naštudirali pod vodstvom šolskega upravitelja in vanjo vložili dokaj truda. Uspeh je bil kar zadovoljiv, zlasti Če upoštevamo, da so bili vsi igralci prvič na odru. Na prireditev se je pripravljajo staro in mlado, občinstvo pa je nastopajoča nagradilo z dobrim obiskom. Dvoranica je bila nabito polna. Omeniti je vredno, da si je igro ogledalo več mostjanskih Slovencev, ki bolj slabo obvladajo madžarski jezik. Svojim sovaščanom so pač hoteli pokazati, da je že treba enkrat za vselej odpraviti 'narodnostno mržnjo; saj naposled živimo v eni domovini, imamo iste pravice in prav vsi uživamo s krvjo priborjeno svobodo. Zato imejmo pred sabo tudi iste smotre! Le z iskrenim sožitjem in medsebojno pomočjo bomo lahko pomagali svojemu kraju do napredka. Zbližanje vaščanov se je nadaljevalo tudi v pravem ljudskem rajanju, ki je ves čas potekalo v prisrčnem razpoloženju. Tudi igralska družina slovenskega naselja se pripravlja s Finžgarjevo igro »Razvalina življenja«. Uprizorila jo bo sredi junija, ko bomo imeli pri nos občinski praznik. Sicer pa bodo tudi pionirji prišli na svoj račun. Svoje starše namenijo presenetiti z živimi lutkami v igri »Slamnati voli-ček«. Zinka Šport in šah Ali naj plavalni šport zamre? V M. Soboti smo imeli zbrano skupino plavalcev, ki so redno trenirali, prirejali plavalne tekme in srečanja v vaterpolu. Njihovo prizadevanje je rodilo lepe uspehe. Naposled se je skupina združila z društvom Partizan in od tedaj vedno bolj peša. Zakaj? se bomo morda vprašali. Vodstvo Partizana nima pri roki dovolj denarnih sredstev, da bi lahko skupino poslalo na razna tekmovanja, kot je bilo to v navadi prejšnja leta. Odšli so lahko samo najboljši plavalci in še to v omejenem številu. Mlajši pa so vedno morali ostati doma in so tako zgubljali zanimanje df sodelovanja v tem lepem športu. Nekateri starejši plavalci so sc spričo tega celo včlanili v celjsko plavalno društvo. Treba je namreč vedeti, da je bila soboška plavalna sekcija več let prvak v vzhodni skupini tekmovalcev, lani pa se že ni mogla več udeležiti plavalnega troboja v Ljubljani. Med mlajšimi plavalci je lepo število talentov, ki pa se ne morejo več prav uveljaviti. Zato pri njih vedno' bolj peša ve- selje do tega športa, ki je spričo opisanega stanja zapisan počasnemu odmiranju. Nisem črnoglednež in zato menim, da je še vedno v korist mesta in športa vobče, da se bolj odločno zavzamemo za plavalno sekcijo. Kot aktiven plavalec pa še prav posebno vabim odgovorne činitelje, da nam pomagajo v tem prizadevanju. Ludvik Šeruga ODBOJKA Predzadnjo nedeljo se je v Sloveniji pričelo tekmovanje odbojkarjev za prvenstvo v republiki. Za naslov slovenskega prvaka se letos prvič potegujejo tudi soboški odbojkarji. Že pozimi so marljivo trenirali in se pripravljali za srečanja. Uspeh ni izostal. To dokazujejo tekme s odbojkarskimi moštvi Čakovca, Slovenske Bistrice, Maribora in Ljutomera, naposled pa tudi. srečanje, ki so ga imeli predzadnjo nedeljo. Moštvo soboškega »Partizana« je odigra-lo prvo tekmo v Celju proti domačemu »Betonu« in prepričljivo zmagalo z rezultatom 3:1 (7:15, 15:4, 15:13, 15:13). Pohvaliti je treba zlasti ing. Skledarja in Tanaceka, ki imata največ zaslug za prve dragocene točke. —ak POMEMBNI ZMAGI PIONIRJEV NAFTE .. . Upravičeno so bili užaljeni pionirji Nafte, ko so predzadnjo nedeljo v nogometnem srečanju s pionirji Sobote dosegli veliko zmago 7:0 in vendar o tern nihče ni napisal niti besede. Prav imajo še posebno zaradi tega, ker zaslužijo pohvalo za svoje požrtvovalno delo, pri katerem so zelo disciplinirani in marljivi. Njihov trener Štefan Vidak je z njimi zelo zadovoljen, saj je to rezultat šele enoletnega dela. Kljub finančnim težavam so jih v nedeljo spet vzeli s seboj v Ptuj, kjer so prav tako prepričljivo premagali pionirje tamkajšnje Drave z rezultatom 3:1. Če jim bo žoga šla tako izpod nog, bodo lahko čez nekaj časa uspešno zamenjali svoje starejše tovariše. —ce Ali bo letos bolje . . .? Preteklo nedeljo so imeli obračun svojega dela tudi člani TVD Partizan v Lendavi. Ugotovili so, da bi moralo društvo bolj uspešno delovati. Kljub ugodnim pogojem, ki jih imajo v Lendavi, če upoštevamo primerne prostore za telovadbo in raznovrstno orodje, ki ga imajo na razpolago, niso znali privabiti v svoje vrste več mladih in starejših meščanov. V glavnem so delali le pionirji in mladinci z nižje gimnazije. Točno je, da so imeli z vaditeljskim kadrom precejšnje težave, ki pa se v Lendavi vlečejo že več let. V kolikor bi vodilni člani odbora reševali ta problem že lani, se tokrat ne bi ponovila stara pesem. Povedati pa je treba, da so Lendavčani sodelovali na republiškem zletu in sc udeležili okrajnega tekmovanja v M. Soboti, kar je pripisati aktivnemu tov. Svetecu, učitelju na nižji gimnaziji, in požrtvovalni načelnici društvo Rozini Leborjevi, ki je na občnem zboru dobila tudi javno pohvalo. Razprava je pokazala, da bo potrebno društvu, ki vzgoja mlade ljudi, posvetiti mnogo več pozornosti. Za predsednika društva so izvolili tovariša Kotnjeka, tajnika mestnega ljudskega odbora. Nogometno prvenstvo Slovenije Kakršna igra — tak izkupiček. Stare resnice tega pravila so bili deležni tudi nogometaši NK Sobote v nedeljskem srečanju z Aluminijem iz Kidričevega. Gostje so celo že vodili z dvema goloma razlike in šele zadnjih petnajst minut pred koncem tekme so Sobočani izenačili rezultat na 3:3 in tako ohranili eno —* od dveh obetajočih sc točk. Več sreče so imeli Lendavčani v Ptuju v srečanju s tamkajšnjo Dravo. Zmagali so z rezultatom 2:1 in si tako povečali izglede za dosego vsaj tretjega mesta na tabeli. Sobočanom pa — kdo ve, če ne bo huda predla v borbi za drugo mesto, saj jih čakajo še kar tri tekme na tujem terenu, vse z dobrimi nasprotniki, in le ena doma, pa še ta precej resna. Po štirinajstem kolu je na prvem mestu trboveljski Rudar s 23 točkami, druga je Sobota z 20, sledi Bratstvo 17 točk, na četrtem mestu je Nafta s 16 točkami, na petem Kovinar Mrb. itd. V Lendavi novo kegljišče Kdo bi si mislil, ko so v jeseni začeli graditi pri Delavski restavraciji Nafte novo kegljišče, da sc bo želja številnih Lendavčanov tako naglo uresničila. Se več! Dn bo tudi Lendava dobila moderno kegljišče, kot ga imajo v drugih mestih naše repu-t blike. Dvostezno kegljišče v Lendavi je zgrajeno in po njem so se zakotalile prve krogle. Izvolili so že tudi iniciativni odbor. Kmalu bodo tudi kegljači dobili svoj klub. —ce Oh ta žica, žica . . . Tako je slišati pogosto v Radmožancih, kjer imajo že od zgodnje spomladi vse pripravljeno za napeljavo elektrike, samo treba je še priključiti njihovo omrežje k 2 km oddaljenemu transformatorju v Genterovcih. Podobno je v Dolini, kjer so prav takj> pripravili potreben material in so voljni tudi prispevati finančna sredstva, da bi v njihovi vasi čimprej zasvetili. Toda: oh ta žica! . —ce Lahkoatletski peteroboj v Murski Soboti Na stadionu NK Mure v Murski Soboti so v sredo, 11. t. m., preizkusili svoje moči lahkoatleti naših šol. Na mitingu so sodelovali lahkoatleti gimnazije, Ekonomske srednje šole. Kmetijske šole, šole za učence v trgovini in Vajaniške šole raznih strok iz Murske Sobote. Razveseljivo je veliko število tekmovalcev, prav posebno pa udeležba vajeniških šol in Kmetijske šole iz Rakičana. Upamo, da bomo videli v letošnji sezoni še več lahkoatletskih prireditev, ki smo jih žal v zadnjih letih pogrešali. Rezultati lahkoatletskega mitinga so pokazali, da imamo med našo mladino več talentiranih tekmovalcev, ki bi lahko ob red-nem treningu resno posegli v boj za vidnejšo mesta v slovenski lahkoatletiki,. REZULTATI Ženske — 60 m: Rous Metka (G) 9.0, krogla: Glavač Vera (ESS) 7.57. — 500 m: Borovič Jožica (ESS) 1:29.4. — Daljina: Celec Vera (G) 4.26. — Disk: Lenarčič Kristi- na (ESS) 19.10. — Višina: Kapun (G), 120. — Kopje: Accetto Breda (ESŠ) 15.25. — 4X60: Borovič, Lenarčič, Grof, Štraus (ESŠ) 37.8. Končno stanje točk: ESŠ 55, gimnazija 53, Kmetijska šola 29, Sola za učence v trgovini 9. Moški 100 m: Velnar Marjan (G) 11.6 (U.) Krogla: Sever Bela (G) 13.23. — Daljina: Velnar Marjan (G) 6.50(1!). — 1000 m: Ala-tič Erik (G) 2:43. — Disk: Sever Bela (G) 36.80. -- Višina: Drvarič Alojz (ESŠ) in Šumak Jože (G) 160. — Kopje: Norčič Oto (G) 38.40. — Skok s palico: Velnar Marjan (G) 250. — 4X100: Zver, Kolarš, Šumak, Velnar (G) 1:49. Končno stanje točk: Gimnazija 84, ESŠ 55, Sola za učence; v trgovini 10, Vejeniška šola 9. Lahkoatletska sekcija Partizan, Murska Sobota, obvešča, da ima redne lahkoatletske treninge vsako sredo in petek ob 15. uri 'popoldne na stadionu NK Mure. OBMURSKI TEDNIK, 19. maja — 5 Z letnega zbora LT v Ljutomeru Ljudski tehniki več materialnih pogojev za delovanje Predzadnjo nedeljo so v Ljutomeru zborovali člani okrajnega vodstva Ljudske tehnike; v navzočnosti zastopnikov republiškega odbora so ocenili dosedanje delovanje osnovnih organizacij in si tej oceni primerno začrtali pot v prihodnost. Po glavnih poročilih, v katerih sta bila obelodanjena problematika in delovanje v posameznih organizacijah, so spregovorili društveni zastopniki in predvsem poudarili, da je pri nas le malo društev, ki bi imela dovolj trdno materialno osnovo, brez katere pa Ljudska tehnika ne more napredovati. Avtomoto sekcije, ki šolajo mladince predvojaške vzgoje, imajo večinoma že doslužena vozila. Zato bi bilo prav, če bi Armada, ki prav gotovo stremi za tem, da bi dobila v svoje vrste že izobražene vojne obveznike, dala Ljudski tehniki že rabljena vozila in tako pripomogla, da bodo številni šoferski tečaji zares dosegli svoj namen. Najmočnejša je avtomoto sekcija v Gor. Radgoni. Uspešno in priznanja vredno je tudi delo križevskih radioamaterjev, ki se pridno ukvarjajo z modelarstvom, čeprav nimajo pri roki potrebnega materiala. Fotoamaterski tečaj je bil letos (v Cezanjevcih. Čez zimo so imeli več predavanj v okraju. Pri ročnem delu poučujejo šolsko mladino o tehničnih pridobitvah, spretnostih in prometnih predpisih, v krožkih mladih tehnikov pa vzbujajo pri njej zanimanje zlasti za elektrotehniko in modelarstvo. Na šolah pa še vedno občutno primanjkuje materiala in sredstev za tehnično vzgojo in ročno delo. Društva Ljudske tehnike so sicer pripravljena pomagati prebivalstvu s potrebnimi nasveti in dejanji — njihova pomoč je večkrat potrebna tudi množičnim organizacijam, zato so tudi vedno bolj upoštevana — vendar pa je treba reči, da ni njihov smoter v tem, da bi izvrševala obrt, marveč je njih prvenstvena naloga v tem, da zbirajo v svojih vrstah ljudi, ki se zanimajo za tehniko in znanost, se z njima kakorkoli bavijo ali pa želijo prodreti globlje v skrivnosti posameznih tehničnih področij, prav tako pa tudi tiste, pri nas sicer redke strokovnjake, ki že delujejo na tehničnem področju in lahko zato mnogo pripomorejo pri tehničnem izobraževanju amaterjev in delovnih ljudi sploh. V organizacijah Ljudske tehnike lahko izmenjujejo svoje' izkušnje in prispevajo lep delež pri izpolnjevanju njihovega vzgojnega poslanstva. Ko bo Ljudska tehnika zares množična organizacija, kateri bodo zagotovljena tudi materialna sredstva, tedaj bo s pomočjo ljudske oblasti njena dejavnost mnogo bolj uspešna in tehnični napredek dežele dokaj hitrejši, kar bo samo olajšalo življenje naših ljudi. A. S. Križevski radioamaterji se potegujejo za oddajnik Naša mladina brez dvoma ubere največ obetajočo pot, če si poišče svoje mesto v društvih. V Križevcih pri Ljutomeru se nam je že posrečilo, da smo je precej privabili v društvene vrste, vendar pa bi lahko še več storili. Precej mladincev je včlanjenih v Ljudski tehniki, ki ima pri nas največ odsekov. Najbolj pridni so radioamaterji. Sestajajo se redno enkrat na teden in študirajo gradivo s svojega področja. Že precej časa jih uspešno vodi ravnatelj gimnazije tov. Janko Koren. Postavili bi si radi celo svoj radiooddajnik. Precej materiala so že zbrali. Nekoliko zaostajajo za njimi člani avtomoto sekcije; njihovo vodstvo se sicer trudi, da bi bilo delovanje sekcije bolj uspešno, vendar pa je pri članih vse premalo razumevanja za sodelovanje. Morda se bo sedaj obrnilo na bolje, ko bodo s pomočjo okrajnega vodstva opremili svoj avto z novimi gumami, električno nape- ljavo in najnujnejšimi potrebščinami ter ga tako spet usposobili za vožnje. Na zadnji okrajni skupščini LT so izročili sedem pohvalnih diplom posameznim članom društvenega vodstva, iz česar je moč sklepati, da se nekdo le zanima za delovanje naših tehnikov in njih poslanstvo tudi spremlja. (nb) Pred važno odločitvijo... Naglo se bliža konec šolskega leta. Mnogo mladih ljudi bo končalo svojo šolsko obveznost in si iskalo pota v življenje. Iskanje pa je treba mladim olajšati. Zato se je učiteljski kolektiv v Vel. Polani pred kratkim na roditeljskih sestankih posvetoval s starši o pravilni izbiri poklicev za one otroke, ki bodo letos zapustili šolske klopi. Starši so se zelo zanimali za bodočnost svojih otrok, vendar pa je med njimi precej takih, ki zaradi siromaštva ne bodo mogli poslati svojih otrok v strokovne šole. Zato bo potrebno vedno in povsod razmišljati, kako bi siromašnim in nadarjenim otrokom omogočili nadaljnji študij. F. K. Mladi vlomilci pod ključem V poslovalnici Kmetijske zadruge pri Negovi je bilo od začetka aprila pa do 8. maja letos izvršenih več tatvin. Storilci so ponoči vlamljali v lokal in odnašali predmete. Čeprav so preiskovalni organi za njimi vztrajno poizvedovali, so ostali nepoznani vse do zadnjih dni. 9. maja pa so miličniki in preiskovalni organi ugotovili, da ima Franc Verbošt od Negove pri sebi nekaj ukradenih predmetov. Tako so odkrili tudi ostale storilce, ki so vlamljali v zadrugo. V vlomilski skupini so bili 19-letni Ivan Hanžič, 15-letni Janko Verbošt, 13-letni Martin Verbošt, 15-letni Vinko Sterniša in njegov 10-letni brat. Pri kroji je sodeloval tudi 53-letni Franc Verbošt, oče obeh fantov-vlomilcev. Pomaga) jim je, jim dajal potuho in sprejemal ukradene predmete. Namesto da bi svoja sinova pravilno vzgajal in ju usmerjal k poštenemu življenju, ju je rajši navajal na tatvine, skrival ukradene predmete in celo skušal preprečiti izsleditev storilcev. Vodja vlomilcev je bil Ivan Hanžič, ki je mladoletnike pripravil do tega, da so mu pomagali krasti. Posebne graje pa so vredni starši, ki so vedeli za početje svojih otrok in niso dovolj vodili računa o tem, kod se oni klatijo v poznih nočnih urah. Na vesti imajo štiri vlomne tatvine. Vlamljali so skozi okno pozno ponoči, lz lokala so v glavnem odnašali alkoholne pijače, cigarete, bonbone, konzerve, milo, vložke za baterije in drugo. Kmetijska zadruga je po njihovi zaslugi utrpela okrog 40.000 din škode. Storilci kakor tudi njihovi starši, ki so za početja svojih otrok vedeli, pa so jim kljub temu pomagali in jih celo prikrivali, se bodo morali v kratkem zagovarjati pred sodiščem. V. D. Po grdem ravnanju - še grše dejanje Na kmetiji Marije Lepoša in njenega sina Karla v Gornjih Petrovcih 95 je že dalje časa živela 78 let stara sestra Frančiška Kučan. V Križevcih je imela 4 ha zemlje, ki jo je dala v najem in imela od nje nekaj dohodkov. Poleg tega je še prejemala po svojem pokojnem možu, ki je bil cestar, mesečno 3700 dinarjev pokojnine. Starka bi lahko s temi dohodki lepo in mirno preživljala svoja stara leta. Njena sestra Marija Lepoša in nečak pa nista z njo lepo ravnala. Za stanovanje sta ji dala za bivanje skoraj popolnoma nemogoč prostor. Bilo je to nekakšno skladišče za žito, orodje in razno navlako. Okna tu ni bilo, vrata so se pa zapirala in odpirala le od zunaj. Stara je tu telesno in duševno hirala. Morebiti je ravno njen stanovanjski prostor tako porazno vplival na njo, da je pogosto, ko je bila v njem zaprta, nenormalno kričala in vpila. Divje kričanje pa je šlo očividno njeni sestri in nečaku močno na živce, saj sta jo pogosto pretepala, kar seveda ni izboljšalo duševnega stanja stare Frančiške, nasprotno, še poslabšalo ji je. V torek, 3. maja, so Lepoševi sadili krom: pir. Čeprav s težavo je tudi Frančiška dopoldne pomagala na njivi. Nečak Karel si je svojo žejo ves čas krepko gasil z vinom ter se kmalu upijanil. Popoldne starka ni več šla na delo, ostala je v svojem prostoru doma in zopet kričala. Nečak Karel Lepoša jo je zaradi tega popoldne, bil je še vedno pijan, zopet pretepal. Dobila je več manjših poškodb po vsem telesu, a smrtno nevarne te poškodbe niso bile. V sledeči noči je pa Karel Lepoša svojo teto z rokami zadavil. Zjutraj pa je pripovedoval ljudem, da je starka nenadoma naravne smrti umrla. Kot v mnogih primerih je tudi v tem primeru po sredini povzročitelj uboja alkohol, ki je napravil Lepošo nestrpnega in nerazsodnega, kar ga pa seveda ne oprošča krivde. Nesreča nikoli ne počiva Štiriletni Mariji Klemenčič iz Borecev je po nerodnosti prišla noga v kolo in je dobila lažje poškodbe. Tudi triletni Marijan Carovič iz Stročje vasi je spravil nogo med žbice kolesa ter dobil lažje poškodbe. Anica Hanžekovič iz Veržeja se je peljala s kolesom. Pri padcu je dobila precejšnjo rano na desni nogi. Sekira je tudi nevarna Alojz Cuk, 11 let star iz Vučje vasi se je pri sekanju vsekal s sekiro v stopalo noge. Ljudmili Pintarič, 35 let stari, iz Noršinec je tudi sekira prizadejala hudo rano na levi roki. V koleno se je vsekala 41-letna Neža Gergar iz Križevec. Za svojo sestro 18-letno Marijo Kocbek iz Črešnjevec je vrgel njen sedemletni brat srp. Ima precej hudo rano na nogi. Invalid Stefan Bencik, 76 let star, je padel s hleva in si polomil rebra. Franc Ružič, star pet let, je padel z lestvice 2 metra globoko ter si močno poškodoval glavo. Vsi se zdravijo v soboški bolnišnici. Samo do meje sta prišla Jožef Vrbanac, 31-letni krojaški pomočnik iz Slavonskega Broda, je hotel letos aprila pobegniti čez mejo. Imel pa je smolo; obmejni stražarji so ga blizu meje zgrabili. Pri razpravi na sodišču je zatrjeval, da je hotel zato pobegniti, ker doma ni mogel dobiti dela, kar seveda nikakor ne drži. Dober in pošten delavec vedno najde primeren zaslužek. Vrbanac pa je imel dosedaj s sodiščem že precej posla. Najprej ga je vojaško sodišče obsodilo zaradi poizkusa pobega čez mejo, zaradi istega prestopka pa tudi sodišče v Sežani. Sodišče v M. Soboti mu je prisodilo eno leto zapora, ker se je že tretjič zagovarjal zaradi nedovoljenega prehoda čez državno mejo. Tudi Barbara Špilak, 19-letna gospodinjska pomočnica iz Turnišča, sedaj je bila v službi v M. Soboti, je hotela pobegniti čez mejo, a so jo obmejni organi prijeli. Na sodišču se je zagovarjala, da so jo domače razmere in težave v sedanji službi privedle do tega, da je hotela pobegniti. Kaznovana je bila z dvema mesecema zapora. V mlaki je utonil 2. maja je prišel Stjepan Makič s svojo ženo in triletnim sinčkom na obisk k svojemu znancu Antonu Topolovcu v Ja-strebce pri Ljutomeru. Popoldne sta Makič in Topolovec odšla na polje, njuni ženi pa sta se mudili v kuhinji. Makičev sinček se je sam igral z žogo na dvorišču. Ko sta se moža vrnila s polja, je Topolovec stopil k mlaki, da bi iz nje zajel vodo za živino. V mlaki pa je našel žepni robec, ki ga je takoj pokazal Makiču. Slednji je ugotovil, da je robček od njegovega sinčka. Fantka so takoj začeli iskati in ga naposled tudi našli v mlaki. Pomoč z umetnim dihanjem je že bila zaman. Vse kaže, da je otroku pri igranju zletela žoga v vodo, v katero je tudi sam padel, ko jo je hotel pobrati iz mlake. Se en opomin več za matere: ne puščajte malih otrok brez varstva! Voda v mleku in dva tisočaka Vedno se še najdejo ljudje, ki so tako neumni ali nerodni in mislijo, da lahko brez kazni prilivajo vodo v mleko, ki ga prevzema Tov. mleč. prahu. Sodnik za prekrške je moral večkrat take špekulante kaznovati. Tako se je morala pred kratkim zagovarjati tudi Marija Maučec iz Gančan št. 134. Čeprav nepismena, vodo je pa le prilivala v mleko za oddajo. Trdila je, da je je bilo le majhen kozarček in klicala boga za pričo. Pa čeprav je je bilo le majhen kozarček, bila bi kaznovana, a prilila je kar 23 odstotkov, kar so ugotovili pri na: tančni preiskavi. Kazen 2000 dinarjev jo bo menda spametovala in druge tudi. Neprevidnost kolesarja Na cesti med Ljutomerom in Veržejem sc je 9. maja pripetila prometna nesreča, žrtev je bil kolesar Franc Stepanovič iz Tropovec pri M. Soboti. Pri vožnji se je prijel za zadnji del tovornega kamiona in samo z eno roko usmerjal krmilo na kolesu. Zaradi ozkega cestišča je prišlo njegovo kolo pod zadnja kolesa kamiona, njega samega pa je vrglo na drugo stran ceste. Pri padcu je Stepanovič dobil telesne poškodbe in pretres možganov, zaradi česar so ga morali takoj zapeljati v soboško bolnišnico. V. D. Plin ga je zadušil Neki Radgončan je 11. maja med 8. in 9. uro našel pri železnem slatinskem vrelcu, ki izvira na področju med Radenci in Šra-tovci, štiriletnega mrtvega otroka. Takoj je poklical bližnja kmeta, da so ponesrečencu skupaj nudili prvo pomoč, ki pa ni vtič zalegla. Pozneje so radenski miličniki ugotovili identiteto ponesrečenca. Spoznali so Stanka Frasa iz Šratovec. Fant je po sedmi uri odšel s steklenico po slatino v železni vrelec. Zdravnik je ugotovil, da ga je zadušil plin — ogljikov monoksid, katerega je izločal slatinski vrelec takrat, ko je natakal vodo v steklenico. V. D. Pazite na konje Ivan Radulič, nakupovalec cunj iz Hrvatske je 10. maja zapustil voz z enim konjem na cesti v Gederovcih, sam pa je odšel v hišo Štefana Kereca. Tedaj je privozil v nasprotni smeri vojaški tovorni avto, ki se ga je konj ustrašil, poskočil in brcnil v kolo avtomobila, ki je konju zlomilo nogo. Radulič ima 80.000 din škode. Nehvaležni prenočevalec Že večkrat zaradi tatvine kaznovani Anton Turek, rojen v Čepincih, je znan delo-mrzneš brez stalnega bivališča. 10. aprila se je vrnil iz zapora, pohajkoval po okraju ter se nekega večera proti koncu aprila ustavil v Panovcih pri kmetici Z. T. in jo prosil za prenočišče in ga tudi dobil. Zjutraj, ko so domači odhajali na delo, se je delal, kot da še spi. Pustili sp ga v miru, da se odpočije in odšli po svojih opravkih, hišo pa zaklenili. Na to priliko pa je Turek ravno čakal. Ko je bil sam, je prebrskal omaro, kjer je našel 9700 dinarjev, jih sprayil v svoj žep ter ukradel še ženski jopič. Ko so se domači vrnili in odprli hišo, se je poslovil. Kmalu po njegovem odhodu je pa kmetica odkrila tatvino in jo takoj prijavila. Turek je nameraval popihati nekam v Istro na sezonsko delo, tako vsaj trdi. Pa menda le zaradi tega, da bi zabrisal sled za seboj, a se mu nakana ni posrečila. Varnostni organi so ga našli v vlaku tik pred odhodom in Turek ni romal v Istro, ampak za rešetke. Tedenski koledar Nedelja, 22. maja — Milan Ponedeljek, 23. maja — Željko Torek, 24. maja — Cvetka Sreda, 25. maja — R. d. m. Tita Četrtek, 26. maja — Dragica Petek, 27. maja — Volkašin Sobota, 28. maja — Gojko SEJMI Beltinci v sredo 25. maja svinjski sejem; Bogojina v torek 24. maja živinski sejem; Dobrovnik v ponedeljek,23. maja svinjski sejem; Gor. Petrovci v ponedeljek 23. maja živinski sejem; Gor. Slaveči v torek 24. maja živinski sejem; Lendava v torek 24. maja živinski sejem; Puconci v sredo 25. maja živinski sejem; Ljutomer v soboto 21. maja in Gor. Radgona v sredo 25. maja živinski in kramarski sejem. KINO BELTINCI — 21. in 22. maja francoski športni film »IDOL«, 28. in 29. maja švedski film »Plesala je eno samo poletje«. LENDAVA — Od 20. do 22. maja ameriški film »Titanic« — od 24. do 25. maja ameriški kriminalni film »Skrivnost jezera obsojencev« — od 27. do 29. maju ameriški kovbojski barvni film »Zakon je močnejši«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 21. in 22. maja ameriški kovbojski film »Samotna zvezda« — 26. maja argentinski film »Žena morja« — 28. in 29. maja angleški barvni dramski film »Henrik V.«. RADGONA — 21. in 22. maja ameriški barvni film »Pepelka« — 25. in 26. maja francoski film »Trenutek resnice« — 28. in 29. maja ameriški film »Povratek na Broadway«. RADENCI — 21. in 22. maja angleški barvni film »Čarobna temnica« — 26. maja angleški film »Večna nevesta« — 29. in 30 maja ameriški film »Rdeči gusar«. ČEPINCI — 22. maja ameriški barvni film »Dumbo« (risanka), 29. maja francoski vohunski film »Ustreljen ob zori«. MURSKA SOBOTA — od 20. do 22. ameriški barvni film »Proti vsem zastavam« od 24. do 26. maja angleški film »Zasužnjeno srce«. VELIKA POLANA — 22. maja jugoslovanski film »Frosina«. GRAD — 22. maja ameriški barvni film »Bagdadski tatič«. MALI OGLASI PRODAM POSESTVO SREDI TRGA - stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, 3 ha zemljc — ali menjam za stanovanje ali enostanovanjsko hišo v Mariboru. — Kanič; Središče 272, ali Maribor, Tyrševa 14. MANJŠE POSESTVO PRODAM, v prijaznem kraju, lepo urejeno, z dobro ohranjeno zidano hišo in gospodarskim poslopjem v bližini postaje in mesta Ormož. Informacije se dobe pri Mat. Rakuša, Zgornja Polskava 60. HIŠO S STAVBISČEM, 1 ha obdelovalne zemlje in ½ ha gozda prodam na javni razprodaji v nedeljo, 29. maja 1955. Bu-zeti Vinko, Krog pri M. Soboti, št. 107. POSESTVO v izmeri 5 ha, hišo in gospodarsko poslopje ob cesti Ivanjci—Radgona, prodam. Poizvedbe: Janko Slogo-vič, Ivanjci pri Radgoni. MLADE OVČKE PRODAM. — Štuhec, Lo-garovci. ESPERANTO SE LAHKO NAUČITE z dopisnim tečajem. Prvo lekcijo pošlje proti predložitvi 50 din Zveza esperantistov Slovenijo, Ljubljana, Miklošičeva c 7. Povsod leži denar... somo pobrati ga je treba, da ne bo propadel. Ali z drugimi besedami: zbirajmo zdravilno zelišča, gozdne sadeže in polže! Pri organizaciji zbiranja se odpira hvaležno področje našim učiteljem, ki naj bi šolski mladini pojasnjevali, kako važno je nabiranje in prodajanje zelišč, gozdnih sadežev in polžev, ki nam prinašajo tako potrebne devize za razvoj gospodarstva. Naj ne bi bilo šolskega izleta, ki bi minil brez tega, da bi zbirali polže, ki se jih da mnogo nabrati, zlasti ob deževnem vremenu. Izkupiček bi lahko porabili v namene pionirske organizacije. Sleherni posameznik bi si tako lahko pridobil potrebna sredstva za zvezke in druge šolske potrebščine. Menda ne bo staršev, ki bi temu nasprotovali. Dosedaj so se nekateri otroci podili za jajci in jih odkupovali, sedaj pa, ko je to prepovedano, naj bi se lotili nabiranja že omenjenih predmetov. Pa tudi odraslim ne bi škodovalo, če bi izkoristili svoj prosti čas za zbiranje zdravilnih zelišč, gozdnih sadežev in polžev, saj bi jih lahko v zadružnih poslovalnicah zelo ugodno prodali in tako pripomogli, da ne bi denar, ki leži povsod, propadel, marveč bi koristil posamezniku in naši skupnosti. Lendavska kronika V zadnjem mesecu niso v lendavski občini zabeležili nobenega prirastka. Rojenih je bilo 11 oseb: 6 dečkov in 5 deklic. Prav toliko oseb je umrlo po številu in spolu. Katarina Rožman iz Dolge vasi je dosegla največjo starostno stopnjo, umrla je v 91. letu starosti. Desetič je rodila Marjeta Kuplen iz Dolgovaških goric. Poročili so sc: Ludvik Sever, član LOMO in Marija Toth, oba iz Čentibe; Ladislav Idzig. zidar in Rozalija Belovič, oba iz Lendave; Alojz Kocet, poljedelec iz Kota in Kata Gerenčer, poljedelka iz Trimlinov; Franc Ber-nad. gradb. delovodja in Cilika Horvat, uslužbenka iz Lendave. Streljanje s karbidom in še kaj Ob gotovih priložnostih radi ljudje, da povečajo slavnostno razpoloženje, prižigajo kresove, priredijo bakljado ali streljajo. To je vse v redu in prav. Ljudje pa ne vedo, da morajo imeti za take stvari tudi dovoljenje, ki ga izda Tajništvo za notranje zadeve. Vedno mora biti neka oseba določena, ki odgovarja za pravilno postopanje bodisi pri streljanju, bakljadi ali kresu Zaradi nepravilnega ravnanja so pogosto nastali požari in povzročili velike škode ali pa so nekateri pri streljanju dobili večje ali manjše poškodbe. Tudi smrtni primeri niso bili redki. Nevarno je lahko tudi streljanje s karbidom, ki je posebno pri dečkih močno priljubljeno in ga je treba čimbolj omejiti, ali še bolje, popolnoma odpraviti. Brez dovoljenja se tudi s karbidom ne sme streljati. V letošnjem letu ni bilo požarov zaradi neprevidnega streljanja in tudi večjih nesreč ali človeških žrtev ni bilo. Pač pa je bilo več manjših poškodb pri streljanju s karbidom in tudi precej prijav. Nekaj jih je bilo kaznovanih do 1000 dinarjev. »PETROL« Skladišče v Murski Soboti, sprejme v službo PRODAJNEGA REFERENTA -FAKTURISTA Pogoji: popolna srednja šola s prakso in znanje strojepisja. V poštev pridejo tudi moški. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje z navedbo dosedanje zaposlitve in življenjepisom pošljite na naslov: »Petrol«, skladišče Murska Sobota. Stavbno parcelo v M. .Soboti, v središču mesta, prodam. Poizvedbe: Pojbič Julij, upok. učitelj, Gornji Slaveči v Prekmurju. ŽELEZNINARJA izvežbano mlajšo moč sprejmemo takoj. — Ponudbe z opisom dosedanje prakse in življenjepisom pošljite na naslov: Trgovsko podjetje »ŽELEZO« Murska Sobota Zidarje, priučene delavce in delavce sprejmemo takoj ali kasneje v stalno zaposlitev. Delo je tudi po akordu. Hrana in stanovanje zajamčena. GRADBENO PODJETJE »GRADITELJ«, Ljubljana, Šmartinska cesta 64/b Negotinsko vino in dovoljenje . . . Stanuje Matič nekje iz negotinskega okraja je v aprilu na drobno prodajal ne-gotinsko vino v Nemčavcih, za kar pa ni imel dovoljenja. Vino je točil v neki šupi z neprimerno okolico, kar je zopet v nasprotja s higienskimi predpisi. Plačati bo moral kazen 5000 dinarjev. Odveč bi bilo govoriti in pisati o škodljivosti alkohola in o zlih posledicah čezmernega uživanja alkoholnih pijač. O tem razpravljamo na vseh mogočih sestankih in sejah, stori se pa le malo ali nič. Dan za dnem srečujemo pijance, slišimo o pretepih, kaznivih dejanjih, ki so se dogajala zaradi pijančevanja, a nič ne slišimo o tem, da je bil ta ali oni gostilničar kaznovan, ker je dajal pijanemu človeku še pijačo. Dobro bi bilo, da bi naše nadzorne oblasti malo strožje postopale proti kršiteljem in same poizvedovale, kje se je kdo opijanil. Samo čakanje na prijave ne bo privedlo do tega, da bi se pijančevanje omejilo ali odpravilo. 6 — OBMURSKI TEDNIK. 19. maja