ObzorZdrN 1996; 30: 183-92 183 PISANJE POLNOPOMENSKIH NEGOVALNIH STANDARDOV* WRITING COMPLETE NURSING STANDARDS Vida Purnat UDK/UDC 614.39:614.253.5 DESKRIPTORS: zdravstvena nega-standardi lzvleček - Pisanje polnopomenskih standardov zahteva poleg znanja standardiziranja tudi izbiro določene metodologije dela. Ker metodologija Elizabeth Masonove omogoča pisanje standardov po korakih, je zelo uporabna in lahko razumljiva. Standardi bodo primerni, razumljivi, merljiv,, objektivni in izvedljivi. Topa so zahtevane značilnosii polnopomenskih standardo.. Uvod Da bodo polnopomenski negovalni standardi izdelani v skladu z načeli teorije RUMBA (kratica, sestavljena iz angleških besed relevan,, understandable, measurable, behavioral, attainable), je izredno pomembno, da je priprava na pisanje kvalitetna. lzbraii moramo ustrezno, najbojj razumljivo metodologjjo pisanja negovalnih standardov. Definirati moramo namen standardiziranja, na kateri ravni in katerim skupinam bolnikov oziroma varovancev so standardi namenjeni. Zagotoviti moramo tudi določene strokovno organizacijske pogoje za pisanje. Teoretične osnove za pisanje negovalnih standardov Definicije osnovnih pojmov Standards dokument, ki natančno določa norme, ki jih mora določen proizvod oziroma storitev izpolnjevati. Te dogovorjene in ustaljene enotne mere zagotavljajo stalno kvaliteto proizvoaa oziroma storitve. Negovalni standard je profesionalno dogovorjena raven oziroma stopnja zdravstvene nege, namenjene določeni skupini prebivalcev, kije pomembna, primeljiva, merljiva in izvedljiva. Definira stopnjo kvalitete zdravstvene nege, saj vsebuje kriterije, s pomočjo katerih jo ocenjujem.. DESCRIPTOR:: nursing care-standards Abstract - Writing complete nursing standards requires the knowledge oj standardization as well as the choice oj a deJinite methodology of work. The methodology oj Elizabeth Mason enables a step-by-step writing oj standards and is very useJul and easily understood. Standards should be relevan,, understandable, measurable, behavioral and attainable. Kvaliteta v zdravstveni negi je rezultat dela vseh v ekipi, ki so vključeni v proces nege in si prizadevajo doseči naslednee cilje: - preprečevanje napak pri delu; - morebitne napake analizirajo sproti; - se nenehno strokovno izobražujejo; - so motivirani za čimboljšo kvaliteto zdravstvene nege; - imajo razvito samokontrolo; - razvijajo ugled stroke in zavoda; - želijo doseči zadovoljstvo uporabnika in izvajalca zdravstvene nege. Priprava na pisanje standardov V fazi priprave na pisanje negovalnih standardov si moramo odgovoriti nanekatera temeljna vprašana a oziroma razložiti naslednee pojme: Namen - zakaj bomo standardizirali: - želimo enotno poimenovanje stroke v zavodu in v širšem družbenem okolju; - uporabili jih bomo za vrednotenje zdravstvene nege; - dosegii bomo višjo kvaliteto zdravstvene nege; - imeli bomo enotne podlage za učenje in praktično delo z dijaki in študenti; - za pripomoček pri načrtovanju, izvajanju, vrednotenju in iskanju izboljšav; Vida Purnat, vms, dipl. org. dela, svetovalka za zdravstveno nego bolnika, Splošna bolnišnica Celje * Sestavek ee sestavni del projekta, ki gaje avtorica predstavila ob zaključku podiplomskega izobraževanja za vodilne medicinske sestre na Visoki šoli za zdravstvo Univerze v Ljubljan.. 184 ObzorZdrN1996;30 - za ugotavljanje kadrovskih potreb in delitev dela; - za dvig zadovoljstva pri delu; - za vpogled v proces, kvaliteto in rezultate zdravstvene nege. Delovno področje - glede na to, na kateni ravni bomo standarde uporabljali, ločimo: - splošne, univerzalne, profesionalne, nacionalne standarde, ki se uporabljajo na ravni stroke; - lokalne standarde, katerih veljavnott in vsebino namenimo za uporabo na ravni zavoda, klinike oziroma oddelka. Značilnosti bolnikov oziroma varovancev, za katere standardiziramo vsebino: - starost (otroc,, mladostniki, odrasli); - način zdravljenaa (kirurško, internistično, preventiva, varstvo nosečnic); - najpogostejše medicinske in negovalne diagnoz,, ki jih uporabljamo oziroma so prisotne; - najpogostejši negovalni problem,, medicinske in negovalne diagnoz;; - stopnja sposobnosti bolnika za samooskrbo (pokre--ni, nepokretni); - najpogostejše intervencije, ki jih potrebuee bolnik oziroma varovancc v okviru zdravstvene nege. Kakšni so pogoji za pisanje: - seznaniti se moramo s filozofijo zdravstvene nege, cilji ter stopnjo odgovornosti za strokovno delo in odločanee pri zdravstveni negi; - vedeii moramo, ali že obstajaoo pisni dokumenti (knjiga posegov, negovalni standardi); - seznaniti se moramo z vsebino učbenika za zdravstveno nego; - vedeii moramo ali že obstajajo navodila oziroma smernice za izdelavo standardov; - poznaii moramo kadre, kijih bomo vključili v pisanje standardov (število, izobrazb,, delovne izkušnje, funkcionalna znanja, morebitni svetovalci - fizio-terapevti, učitelji); - sestava delovne skupine za pisanje standardov mora biti takšna, da se znanja stroke dopolnjujejo s teoretičnimi znanji pisanja standardo.. Karakteristike polnopomenskih negovalnih standardov Polnopomenski negovalni standardi in kriteriji naj hodo: ft - (relevant) primerni, realni, ustrezni glede na: - univerzalne standarde, - enoto, ki jo standardiziramo, - intervencijo, ki jo standardiziramo, - skupino bolnikov, - kompetence in odgovornosti medicinske sestre. U - (understandable) razumljivi za: - medicinske sestre, ki nego izvajajo in vrednotijo, - študente in dijake, - financerje in kadrovske delavce. M - (measurable) merljivi, kar dosežemo z oblikovanjem jasnih kriterjjev: - v strukturi (kje, kdo, s čim), - v procesu z orientacijo na medicinsko sestro (kaj, kdaj, kako pogosto, kako), - v rezultatu z orientacijo na bolnika (kakšen rezultat pričakujemo, kdaj in kako ga prepoznamo). B - (behavioral) objektivni. Standardi in kriteriji morajo biti postavljeni na objekiivnhh in znanstvenih osnovah (učbeniki, članki), vendarniso učbenik temveč dokument za prakso. A - (attainable) dosegljivi, izvedljivi glede na: - skupino varovancev/bolnikov, kijim je standard namenjen, - možnosti oddelka, klinike in stroke v držav,, - sposobnosti izvajalcev in ocenjevalcev (število, znanje). Tipi negovalnih standardov Procesni standardi obravnavajo akcije medicinske sestre (kaj dela, kako pogosto, kdaj, zakaj) in definirajo kvaliteto zdravstvene nege. Navedem:: - akcije za doseganee ciljev, - določimo trajanje akcije, - opišemo potek akcije, - opišemo terapevtsko komunikacijo (priprava bolnika na poseg in navodila po posegu.. Strukturni standardi so namenjeni organizaciji in vodenju zdravstvene nege, saj opredeljujejo: - kadre (kdo dela, kakšna znanja mora imeti), - okolje (kje dela), - materiale (s čim delo izvaja.. Rezultatni standardi določajo kvaliteto izvajanaa zdravstvene nege v pričakovani sprememii bolnikovega zdravstvenega stanja, bivalnega okolja in zadovoljstva po opravljeni negi. Opredeljujejo: - kakšen rezultat pričakujemo, - kdaj lahko te rezultate pričakujemo (ves čas postopka, čez 20 minut), - kako prepoznamo rezultat (ni znakov vnetja, ni povišane temperature, brez cianoze, odsotnott hipo-ksije, nespremenjen pulz, ni krvavitve). Pedagoški standardi so nameneeni učenju bolnika oziroma varovanca. Pri tem ni pomembaa metodologija učenja, temveč vsebina: Standard učenja osebne higiene, Standard učenja pravilne prehrane itn. Enote zdravstvene nege, ki jih bomo uporabili za pisanje negovalnih standardov: Purnat V. Pisanje polnopomenskih negovalnih standardov 185 - negovalne diagnoz,, - negovalne intervencije (postopk,, posege, ki so sestavljeni iz več akcij), - zdravstveni problemi oziroma potrebe, - pojmi v zdravstveni negi (priprava bolnika na operativni poseg, poporodaa oskrba matere in novorojenčka), - izjemoma medicinska diagnoz,, iz katere moramo izpeljaii negovalni problem oziroma potrebo. Metodologija Elizabeth Masou Metodologija E. Mason nam omogoč,, da oblikujemo negovalne standarde postopom.. A. Pracesni standardi 1. enota: Zdravstveni problem oziroma potreba, negovalna diagnoza Negovalni standard oblikujemo v deveiih korakih: Korak 1: Določimo enoto zdravstvene nege. Vsaki medicinski sestri, ki bo uporabljala standade, mora biti naziv enote, kijo standardizira, popolnoma jasen. Pomagamo si z definicijami problemvv in potreb ter negovalno diagnozo (PES). Pri tem upoštevamo že prisotne in možne problem.. Upoštevamo stopnje problema (na primer lahka dehidracija, srednje težka ali težka dehidracija). Navedemo tudi vzrok (bruhanje, driska, visoka telesna temperatura). Pri problemu si pomagamo tudi z definiraneem simptomvv (izsušena ustna sluznica, slab turgor kože, izguba telesne teže, povišan krvni tlak, okvare na centralnem živčevju.. Korak 2.: Določimo časovni okvir. Odločimo se za čas, za katerega bomo pisali standard, saj se potrebe po zdravstveni negi lahko spremnjajo, zato si odgovorimo na vprašanji: - v katerih časovnih obdobjih je potrebna bolniku različna zdravstvena nega, - kdaj moramo spremeniti zdravstveno nego, če se spreminja zdravstveno stanje bolnika. Korak 3: Ugotovimo cilje zdravstvene nege pri tej enot.. Pri oblikovanju ciljev si pomagamo z odgovoii na vprašanja: - s čim pomagamo bolniku pri težavah ob tem zdravstvenem problem,, - kakšno stanje želimo doseči z zdravstveno nego. Pri postavljanju ciljev smo orientirani na skupino bolnikov, oblikujemo tako imenovane tipične cilje, ki so veljavni za celotno skupino bolnikov, ne za posameznega bolnika iz te skupine. Odločimo se le za najpomembnejše. Korak 4.: Napišemo seznam posegov, s katerimi bomo dosegii cilje. Za vsak postavljen cilj si odgovorimo na vprašanje: - katere posege moramo izvesti, da dosežemo ta cilj. Navedemo lahko zelo veliko posegov (dnevno tehtanje bolnika, aplikacija tekočine per os in parenteral-no, nega kože in sluznic). Korak 5: Določimo opazovanja, ki so potrebna pri posameznem posegu. Vprašamo se: - kaj moramo opazovati, da úgotovimo učinek posega, - kaj je potrebno opazovaii (nadzorovati), da ugotovimo, če je poseg opravljen pravllno. (Na prime:: merjenee bilance tekočin.) Korak 6: Ugotovimo, kdaj bomo opravili vsak poseg in opazovanje. Odgovorimo si na vprašanja: - kdaj je potrebno narediti vsak poseg, da bomo dosegli cilj; - kako pogosto ga bomo izvajaii (vsaki dve uri, enkrat dnevno;; - kako dolgo ga bomo izvajaii (neprekinjeno, 10 minut); - kako pogosto in kako dolgo je potrebno opazovnje, da ugotovimo učinek posega in natančnost izvajanja. Na prime:: dnevno vodenje bilance tekočin v skladu s programom dovajanaa tekočin. Korak 7: Procesne standarde uredimo v logično zaporedje. Procesne standarde smiselno uredimo in napišem:: - naziv enote, - cilji, - posege in opazovanaa oštevilčimo, saj standardiiramo vsak poseg oziroma opazovanje ločeno. Na prime:: Nadomeščanje tekočine per os, aplikacija tekočin parenteralno (z infuzijo.. Korak 8.: Izločimo tehnike in razlage za posamzen poseg. Ne opisujemo tehnik dela, na primer kako si umivamo roke, kaj je aseptična metoda dela, razen če ni nujno. Tudi ne pišemo, zakaj to delamo, ker je to napisano v učbenikih. Napišem:: tekoča voda, aseptična metoda dela, čista metoda dela, higiensko umivanee rok, kirurško umivanje rok itn. Korak 9.: Utemeljimo nespornost, točnost, veljavnost procesnih standardov. Zapisano uredimo in primerjamo z metodologijo RUMBA. 2. enota: Negovalni posegi (intervencije) Procesne standarde za negovalni poseg oblikujemo v sedmih korakih: 186 ObzorZdrN1996;30 Korak 1: Določimo poseg. Natančno, razumljivo določimo oziroma poimenujemo poseg. Naziv posega lahko že v naslovu dopolnimo s tipično skupino bolnikov, na primer za traheoto-miranega bolnika. Posegje postopek, ki ga izvede medicinska sestra pri reševanju bolnikovih problemov (spremeni bolnikovo okolje, mu olajšadihanje.. V tem koraku se že globalno odločamo, kaj bomo standardizirali. Korak 2: Določimo cilje posega. Cilji so jasne opredelitve, ki povedo, kaj načrtujemo doseči z zdravstveno nego. Orientirani so na medicinsko sestro in povedo, kaj mora narediti, da bo dosegla pozitiven rezultat pri bolniku. Cilji, ki so orientirani na bolnika, izražajo stanje, ki ga želimo doseči z opravljanim posegom. Pri postavljanju ciljev si odgovorimo na vprašanja: - zakaj ta poseg običajno izvajamo; - kaj nameravamo doseči (bolnikove težave in naše možnosti); - katere možne komplikacije lahko nastopijo med izvajanjem posega in ali jih lahko preprečimo. Korak 3: Naštejemo glavne negovalne akcije za doseganje ciljev. Za vsak cilj si odgovorimo na vprašanja: - katere negovalne akcije so bistvene za doseganje tega cilja; - katere negovalne akcije so bistvene za preprečevanje negativnega rezultata za bolnika glede na možne zaplete; - kaj moramo narediti zadoseganje bolnikovega ugod-ja med izvajanjem posega; - ali imam vso zaščito za bolnika med izvajanjem negovalnih akcij. V tem koraku se opredelimo, kaj naredimo. Korak 4: Napišemo, kdaj je potrebno izvesti posamezno akcijo. Vsako akcijo, za katero smo se odločili, časovno opredelimo (kdaj, kako pogosto, pred posegom, med njim ali po njem). Korak 5: Glede na potek posega uredimo procesne standarde v logično zaporedje. Napisane akcije uredimo v logično zaporedje, kot si sledijo, ali pa jih združujemo po pomenu. Napišemo dokument (naziv negovalnega posega, cilje in procesne standarde). Korak 6: Izločimo opisane tehnike akcij in razlago. Ne opisujemo tehnike posameznih akcij (kako to izvajamo) ter tudi ne razlagamo posamezne akcije (zakaj to izvajamo). Korak 7: Utemeljimo veljavnos,, točnost in nespor-nost standardov. Pri tem primerjamo, ali napisani standardi odgovarjajo načelom polnopomenskih standardov (RUMBA). B. Rezultatni standardi 1. enota: Negovalni poseg: Rezultatne standarde za negovalni poseg oblikujemo v osmih korakih: Korak 1: Določimo poseg zdravstvene nege. Določimo poseg, za katerega pišemo rezultatne standarde. Poseg je lahko ena ali več akcij medicinske sestre za zadovoljevanje bolnikovih potreb. Na primer: Aspiracija traheobronhialnega vejevja pri traheotomiranem bolniku. Korak 2: Določimo cilje posega. Pri oblikovanju ciljev si pomagamo z vprašanji: - zakaj delamo ta poseg (učinkovito čiščenje dihal); - kaj lahko dosežemo pri bolniku s tem posegom (čista dihalna pot); - katere možne zaplete med posegom lahko preprečimo (aspiracija brez vnosa bakterij, krvavitve iz traheobronhialnega vejevja). Korak 3: Ugotovimo pozitivne rezultate, kijih lahko pričakujemo. Pozitiven rezultat lahko pričakujemo, če je zdravstvena nega dobro prilagojena bolnikovim potrebam. Za vsak cilj si odgovorimo na vprašanje: - Kakšen rezultat lahko pričakujem, če dosežem ta cilj? (v bolnikovi dihalni poti ni sekrecije, bolnik bo bolje oskrbljen s kisikom). Korak 4: Ugotovimo negativne rezultate, kijih lahko preprečimo: Pri ugotavljanju negativnih rezultatov, kijih lahko preprečimo, si odgovorimo na vprašanja: - katere negativne rezultate lahko preprečimo, če dosežemo ta cilj; - če zdravstvene nege za doseganje tega cilja ne izvedemo, kakšen negativni rezultat lahko pričakujemo; - kaj lahko pričakujemo, če tega cilja ne dosežemo. Preprečevanje negativnih rezultatov lahko izrazimo z besedo »odsoten« ali pa napišemo pozitivno trditev (na primer odsotnost respiratorne infecije, odsotnost dispnoe in cianoze). Korak 5: Določimo, kdaj nameravamo doseči posamezni rezulta.. Pri določanju, kdaj bomo dosegli pozitivni ali preprečili negativni rezultat, se vprašamo, kdaj lahko tak rezultat pričakujemo (ves čas intervencije, 20 minut po aspiraciji). Korak 6: Razjasnimo, kako spoznamo pričakovani rezulta.. Opišemo tipično vedenje bolnika ali njegovo reakcijo, kiju pričakujemo, če dosežemo pozitivni rezultat ali preprečimo negativnega. (Ni znakov vnetja, odsotnost hipoksije, brez cianoze, nespremenjen pulz, brez krvavitve iz traheobronhialnega vejevja.) Purnat V. Pisanje polnopomenskih negovalnih standardov 187 Korak 7: Uredimo standarde v logično zaporedje. Vsak rezultat in opazovanje napišemo za zaporedno številko: Na prime:: 1. Po aspiraciji so bolnikova dihala prosta mikoze, vdihi so nehrumeči, izboljšanje zvok dihanja, dihanje Je mirno. 2. Bolnikoaa stopnja anksioznosti je med posegom manj ša ali enaka kot pred posegom, saj je bolnik miren, ne kaže neugodaa in nima pospešenega pulza. 3. Ves čas je odsotna respiratorna infekcija, kar kaže normalna telesna temperatura, pričakovana količna negnojenega in nesmrdečega izločka iz dihal, odsotnott kašlja in normalna krvna slika. 4. V eni uri po aspiraciji pri bolniku ne opazimo hipo-ksije, bolnik je brez dispnoje in cianoze, nima pospešenega pulza in spremenjenega krvnega tlaka. 5. Med aspiracijo ni bilo poškodovano traheobronhi-alno vejevje, na katetru po aspiraciji ne opazimo krvi. Korak 8: Utemeljimo veljavnost in točnott standardov. Pri tem primerjamo, ali napisani standardi ustrezajo kriterjjem polnopomenskih standardov (RUMBA). 2. enota: Zdravstveni problem, negovalna diagnoza Rezultatne standarde oblikujemo v devetih korakih: Korak 1: Določimo enoto zdravstvene nege. Enoto zdravstvene nege, za katero bomo pisali rezultatne standarde, opredelimo zelo natančn,, da bo vsaka medicinska sestra imela jasno predstavo o bolnikovih potrebah. Pomagamo si z definicijami določenega stanja (kaj je opstipacija) in popolno predstavitvijo negovalne diagnoze (PES). Korak 2: Določimo časovni okvir. Vsaka enota zdravstvene nege ima časovni okvir. Pri tem si pomagamo z naslednjimi vprašanji: - v kakšnih časovnih obdobjih bo bolnik potrebovll različno zdravstveno nego; - kdaj moramo spremeniti zdravstveno nego za tega bolnika ob spreminjanju njegoveaa zdravstvenega stanja. Korak 3: Ugotovimo cilje zdravstvene nege. Osvežimo si definicije ciljev in si odgovorimo na vprašanji: - kako lahko z zdravstveno nego pomagamo bolniku s tem problemom; - kakšno stanje želimo doseči. Korak 4: Ugotovimo pozitivne rezultate, kijih pričakujemo. Odgovorimo si na vprašanje, katere poziiivne rezultate lahko pričakujemo, če je ta cilj dosežen kot je načftovano. Na prime:: - izboljšanee bolnikovega zdravstvenega stanja; - bolnik je zadovoljen z zdravstveno nego; - bolnik bo imel več znanja za sodelovanje pri zdravljenju; - čista dihalna pot, lažje dihanje; - ohranimo ustno sluznico vlažno. Korak 5: Ugotovimo negativne rezultate, kijih lahko preprečimo. Preprečimo okužbo ali upočasnimo razvoj mikroorganizmov. Preprečimo nastanek zobnih oblog, zobne gnilobe, vnetja ustne sluznice. Preprečimo nastanek dekubitusa. Preprečimo prihofizično neugodee bolnika. Preprečimo pomanjkljivo urejeno bolnikovo okolje. Korak 6: Določimo čas, kdaj pričakujemo posamzen rezult.t. Opredelimo, kdaj lahko posamezen rezultat pričakujemo. Korak 7: Razjasnimo, kako spoznamo pričakovane rezultate. Opišemo, kako bomo vsak rezultat spoznaii (vedenje ali reakcjja bolnika, dosežemo sožitje med materjo in dojenčkom, znižamo število pojavov inkontinence, ozdravljenje preležanine itn.). Korak 8: Rezultatne standarde uredimo v logično zaporedje. Vsak rezultat in opazovanje zapišemo za zaporedno številko. Korak 9: Utemeljimo točnott in veljavnost rezu--tatnhh standardov. Napisani standard primerjamo s kriteriji polnopomenskih standardov (RUMBA). C. Strukturni standardí Korak 1: Pri oblikovanju strukturnega standarda si pomagmo z odgovoii na vprašanja: - kdo bo opravll intervencijo, kakšna temeljna in specialna znanja mora za to imeti; - koliko izvajalcev je potrebno; - kakšna znanja in usposobljenost mora imeti izvajalec posega; - kakšne informacije o bolniku potrebuee izvajalec in na kakšen način si jih pridob;; - kakšna je vsebina komunikacije medicinske sestre z drugimi izvajalci in kakšne odločitve mora sprejeti; - kakšne materiale potrebuee za izvedbo posega; - v kakšnem okolju izvaja poseg. Korak 2: Oblikueemo standard: 188 ObzorZdrN1996;30 - cilje, - strukturo, - proces, - rezultate. Praktični primeri pisanja standardov A. Procesni standard Enota: negovalni poseg Korak 1: Določimo poseg. Dajanje zdravlla skozi usta (per os) odraslemu bolniku. Korak 2: Določimo cilje posega. - Bolnik bo použll zdravilo. Dobil bo predpisano zdravilo. Spremljan bo terapevtski učinek apliciranega zdravila. Bolnik se bo ugodno počutil. - Da preprečimo zamenjavo zdravila, upoštevamo pravilo 5 P (pravo zdravilo, pravemu bolniku, o pravem času, na pravllen način in v predpisani količni). - Zaradi lomljenaa tablet lahko poškodujemo sluznco prebavil. - S čistimi rokami preprečimo prenos okužbe. Korak 3: Napišemo glavne negovalne akcije za doseganee cilja. - priprava na terapevtski voziček: zdravila, vrč vode ali čaja, PVC kozarce, žličke, drobilec table,, posodo z razkužllom, papirnate brisače, vrečko za odpadke; - higiensko umivanee rok; - upoštevanje pravlla 5 P; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE UPRAVA - ZDRAVSTVENA NEGA AvtorÍca standarda: Vida PURNAT, VMS - dipl. org. dela Svetovalka za zdravstveno nego bolnika NAZIV POSEGA: DAJANJE ZDRAVILA SKOZI USTA - PER OS odraslemu bolniku / varovancu 1. NAMEN POSEGA (CILJI) - kontrola, ali je bolnik zdravllo pogoltnil; - kozarec in žličko odložimo v ledvičko; - beleženee použitja zdravlla na temperaturni list. Korak 4: Napišemo, kdaj je potrebno izvesii posamezno akcijo. Bolnik dobi zdravlla v skladu s terapevtskim programom. Kontrolo použitja zdravlla opravimo takoj. Roke si umijemo pred razdeljevanjem zdravil. Terapevtski voziček si pripravimo pred odhodom v bolniško sobo in ga ne puščamo brez kontrole. Korak 5: Procesni standard uredimo v logično zaporedje. - Naziv negovalnega posega: Dajanje zdravlla skozi usta (per os) - Cilji: Bolnik bo použll predpisano zdravilo. Spremljan bo terapevtski učinek apliciranega zdravila. Bolnik se bo dobro počutil. - Akcije: - na voziček si pripravimo: zdravila, vrč vode ali čaja, PVC kozarce, žličke, drobllec tablet, posodo z razkužilom, papirnate brisače, vrečko za odpadk;; - higiensko si umijemo roke; - zdravlla delimo po principu pravlla 5 P; - kontroliramo ali je bolnik pogoltnil zdravilo; - zabeležimo zaužttje zdravlla na temperaturni list; - kozarec odvržemo med komunalne odpadk,, žličko odložimo v posodo z razkužllom. Korak 6.: Metode delitve zdravil 5 P ne opisujemo. Korak 7.: Po primerjavi napisanega standarda z metodo RUMBA ga izpišemo v ustrezen obrazec: Standard je sprejet na..........seji Sveta za zdravstveno nego Pooblastilo izvajalca: X samostojna izvedba - asistenca - priprava bolnika na poseg - koordinacija z drogo enoto - bolnik bo použil zdravilo v skladu s terapevtskim programom - spremljan bo terapevtski učinek apliciranega zdravila - bolnik se bo dobro počutil STANDARD ZDRAVTTVENE NEGE ŠT. - vzorčni primer Purnat V. Pisanje polnopomenskih negovalnih standardov 189 2. IZVAJALEC POSEGA - MS aliZT 3. ŠTEVILO IZVAJALCEV - eden 4. ČAS IZVAJANJA POSEGA - 5 minut 5. NAČIN IZVEDBE - čista metoda dela 6. PRIPRAVA NA POSEG 6.1 priprava izvajalea posega 6.2 priprava materiala 6.3 priprava prostora 6.4 priprava bolnika Roke si higiensko umijemo Na terapevtski voziček si pripravimo: - zdravila - vrč z vodo in čajem - PVC kozaree - čajne žličke - drobilee tablet - posodo z razkužilom - papirnate brisače - vrečko za odpadke - poseg izvajamo v bolniški sobi - bolniku povemo, kakšno zdravilo mu dajemo - bolnika zaščitimo s papirnato brisačo - položaj bolnika med požiranjem je odvisen od njegoveg~ psihofizičnega stanja (stoje, sede, z dvignjenim vzglavjem) 7. IZVEDBA POSEGA - vzamemo predpisano zdravilo in preverimo rok uporabe zdravila - preverimo skladnost zdravila s podatki bolnika (pravilo 5 P) - v skladu z navodilom in obliko zdravila izberemo pravilen način použitja (tablete, dražeje, kapsule, lingvete, efervete, oriblete, praški, sirupi, miksture, solueije) - zdravilo pripravimo na žličko in ga damo bolniku v usta - vsako zdravilo naj zaužije ločeno - ponudimo mu kozaree vode ali čaja - kontroliramo ali je zdravilo pogoltnil - žličko odložimo v posodo z razkužilom - bolniku obrišemo usta s papirnato serveto 8. OSKRBA BOLNIKA PO POSEGU - po zaužitju zdravila bolnika povprašamo kako se počuti 9. OSKRBA MATERIALA PO POSEGU - žličko speremo in umijemo v pomivalnem stroju - papirnato brisačo in PVC kozaree odvržemo v vrečko za komunalne odpadke - terapevtski voziček z zdravili, linea s čajem in vodo, ledvičko in drobilee tablet pospravimo na določeno mesto 10. UREDITEV IZVAJALCA POPOSEGU - umijemo si roke 11. OPOZORILA - aplieiramo farmaeevtsko originalno pripravljeno zdravilo 190 ObzorZdrN1996;30 - če se bolnik po zaužitju zdravila počuti slabo, bruha, se pojavita alergični izpuščaj ali driska, takoj obvestimo zdravnika - preverimo, ali je bolnik zdravilo pogoltnil 12. DOKUMENTACIJA - použitje zdravila vpišemo na temperaturni list B. Rezultatni standard Enota: negovalni poseg Korak 1: Določimo poseg zdravstvene nege. Dajanje zdravlla skozi usta - per os odraslemu bolniku oziroma varovancu. Korak 2: Določimo cilje posega. - Zakaj: bolnik bopoužil zdravllo v skladu s terapevskim programom. Spremljan bo terapevtski učinek apliciranega zdravila. - Kaj dosežem:: boljše počutje bolnika. - Katere zaplete med intervencijo lahko preprečimo; - prenos bolezni umazanhh rok, - poškodbo sluznice prebavil, - zadušttev pri požiranju zdravila, - zastrupitev zaradi napačneaa zdravila. Korak 3: Ugotovimo pozitivne rezultate, kijhh lahko pričakujemo. - bolnik bo použll zdravllo brez vnosa bakterij, - bolnik bo zdravllo z lahkoto pogoltnil, - pravi bolnik bo dobil pravo zdravilo, na pravi način, o pravem času, v pravilni količini. Korak 4: Ugotovimo negativne rezultate, kijih lahko preprečimo: - odsotnott težav pri požiranju, - odsotnott slabosii ali bruhanja, - odsotnott infekcije prebavil, - odsotnott bolečine pri požiranju, - absorpcijski čas zdravlla ne bo moten (drobljenee zdravila, po hranjenju, zaužitje s premalo tekočne). Korak 5: Določimo, kdaj nameravamo doseči posameznn rezult.t. - bolnik se bo dobro počutil med zaužitjem zdravila in tudi po zaužttju; - bolnikovo zdravstveno stanje bo spremljano ves čas terapevtskega programa. Korak 6: Kako spoznamo pričakovani rezult.t. - bolnik po zdravllo použll brez težav pri požiranu;; - po zaužitju zdravlla se bo dobro počutil; - bolnik ne bo tožil o bolečinah med požiraneem ali po zaužitju zdravila; - nobenih zapletov (driska, slabos,, bruhanje, napet želodec.. Korak 7: Uredimo akcije v logično zaporedje. - Med požiraneem zdravlla se bo bolnik dobro počutíl. - Bolnik je umirjen, ne izraža neugodaa in zaskrbljenosti. - Ko uživa zdravila, nima infekcije prebavil, ker nima prebavnhh motenj (slabos,, bruhanje, driska, povišana telesna temperatura). - Pred aplikacjo zdravlla je opravjjena identifikacija bolnika in zdravila. Korak 8: Utemeljimo veljavnost in točnott standarda. SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE UPRAVA - ZDRAVSTVENA NEGA REZULTAII NEGOVALNI STANDARD ŠT. - vzorčni primer Avtorica standarda: Standard je sprejet na seji Vida PURNAT, VMS - dipl. org. dela Sveta za zdravstveno nego Pomočnica direktorja za zdravstveno nego dne.......................... 1996 1. Naziv intervencije: DAJANJE ZDRAVILA SKOZI USTA - PER OS odraslemu bolniku / varovancu Purnat V. Pisanje polnopomenskih negovalnih standardov 191 2. PROCESNI STRUKTURNI KRITERIJI REZULTATNI KRITERIJI 2.1. Pred razdeljevanjem zdravil si higiensko umijemo roke - ves čas uživanja zdravil je odsotna infekcija prebavil - bolnik nima prebavnih motenj (slabost, bruhanje, driska, povišana telesna temperatura) 2.2. Terapevtski voziček si pripravimo pred 1 - voziček v času razdeljevanja zdravil ves čas razdeljevanjem zdravil nadzorujemo in preprečimo odtujitev zdravil 2.3. Preverimo ime in priimek bolnika, ime zdravila na temperaturnem listu in na kozarčku, obliko zdravila, dozo, čas použitja, način použitja - pravi bolnik bo dobil predpisano zdravilo, ob pravem času, na pravilen način in v pravilni količini 2.4. Preverimo rok uporabe zdravila - po zaužitju zdravila preprečimo zastrupitev oz. slabosti in bruhanje 2.5. V skladu z navodilom in obliko zdravila izberemo pravilen način použitja - tablet ne lomimo temveč prerežemo; lahko jih drobimo ali raztopimo (v čaju, vodi ali mleku) Nekatere dajemo pred obrokom, druge po obroku - efervete so šumeče tablete, ki jih raztopimo v kozarcu vode - dražeje ne drobimo ali režemo - lingvete položimo pod jezik - oriblete položimo med lica in dlesen - kapsule se uživajo cele z nekaj tekočine - tekoča zdravila (solucije, mešanice) dajemo z žličko pomešane z vodo, sokom, mlekom ali čajem - kapljice so zelo skoncentrirana tekoča zdravila ali raztopine, ki jih doziramo v kapljicah - praški so pakirani v škatlici, kot granulirani praški ali že pakirani v določeni dozi. Dajemo jih raztopljene v vodi, čaju ali soku - preprečimo poškodbo sluznice ust in požiralnika - bolnik bo zdravilo pogoltnil brez težav - absorpcijski čas zdravila ne bo moten - bolnik bo použil predpisano količino zdravila - preprečimo poškodbo sluznice ust in požiralnika - zagotovimo pravilno dozo zdravila - zagotovimo pričakovan resorpcijski čas zdravila - zagotovimo pričakovan resorpcijski čas zdravila - obloga (s sladkorjem, čokolado) izboljša okus, ščiti tableto pred vlago in želodčno kislino - zagotovimo pričakovan resorpcijski čas in mesto -resorpcije zdravila - dosežemo hiter učinek zdravila - zaobidemo želodčno kislino in črevesne sokove (inaktivirajo zdravilo) - zagotovimo pričakovan resorpcijski čas zdravila - zagotovimo lokalni učinek zdravila - dosežemo podaljšano delovanje zdravila - raztapljajo se v želodcu oz. tankem črevesu - zagotovimo pričakovan resorpcijski čas - zagotovimo mesto resorpcije zdravila in pričakovan resorpcijski čas zdravila - s slabim učinkom - z močnejšim učinkom - z močnim učinkom - zagotovimo pričakovan resorpcijski čas zdravila 2.6. Bolniku povemo, kakšno zdravilo mu dajemo - zagotovimo pravico bolnika o informiranosti, katera zdravila bo pojedel - bolnik nas lahko opozori na težave pri predhodnem uživanju enakega zdravila (alergija, bruhanje, slabost, omotice, zaspanost) 2.7. Položaj bolnika med požiranjem zdravila je odvisen od njegovega psihofizičnega stanja: stoje, sede, z vzdignjenim vzglavjem - med požiranjem zdravila preprečimo aspiracijo zdravila oz. zadušitev 2.8. Opravljeno delo zapišemo na temperaturni ali negovalni list - preprečimo predoziranje zdravila - obvestilo sodelavcem v zdravstvenem in negovalnem timu, daje bolnik zaužil zdravilo 192 ObzorZdrN1996;30 - omogočena je kontrola opravljenega dela - zagotovljeno je spremljanje terapevtskega učinka apliciranega zdravila 3. TEMELJNA IN SPECIALNA ZNANJA MEDlCINSKE SESTRE - opravljen strokovni izpit - poznati mora pravilo 5 P in ga uporabiti pri dajanju zdravila - poznati mora učinke zdravila, kontraindikacije in možne komplikacije po zaužitju zdravila ter ev. neskladnosti v kombinaciji z drugimi predpisanimi zdravili - poznati mora oblike zdravil za aplikacijo per os (tablete, tablete film, dražeje, kapsule, lingvalete, eferve ali šumeče tablete, oriblete, praške, sirupe, miksture, čaje, zdravilne raztopine) - vedeti mora, kako shranjujemo zdravila (pri sobni temperaturi, v temi, v hladilniku) 4. STROKOVNE INFORMAClJE - količina in vrsta zdravila je napisana na temperaturnem listu bolnika - ime zdravila, rok uporabnosti zdravila, način shranjevanja in jakost zdravila so napisani na embalaži zdravila - podatke o indikacijah, kontraindikacijah in spremljajočih pojavih ter načinu zaužitja zdravila so napisani na spremnem listu zdravila - predhodne specifične reakcije bolnika na zdravilo so zapisane v negovalni anamnezi ali na negovalnem listu Sklep Polnopomenski negovalni standard postane obvezen dokument za izvajanje zdravstvene nege, ko ga sprejme določen organ v zavodu, na primer Svet za zdravstveno nego zavoda, ki ima ta pooblastila navedena v Statutu zavoda ali drugem ustreznem aktu zavoda. Standardizirale na področju zdravstvene nege na lokalni ravni bi bilo bistveno olajšano, če bi imeli veljavne splošne negovalne standarde. Literatura 1. Filej B. Nove usmeritve v razvoju zdravstvene nege. Maribo:: Ko-loborativni center SZO za primarno zdravstveno nego, serija LEMON1 1995. 2. Fučkar G. Proces zdravstvene njege. Zagreb: Medicinski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, 1993. 3. Mc Farland GK. Negovalne diagnoze - Uvod v študij negovalnih diagnoz: prevod NANDA diagnoz. Maribo:: Koloborativni center SZO za primarno zdravstveno nego, 1993. 4. Skupina avtoric. Nursing quality assurance in practise. Utrech:: Royal College of Nursing (RCN) and National Organisation for Quality Assurance in Health Care in the Netherlands (CBO), 1990. 5. Giebnig H. Quality assurance in nursing care. Utrech:: CBO, 1993.