tanuš Golec: Wi meni kč - ja% tebi ^jttč! Koliko slovenskih domov je že uproastil zastarani pregovor: Ti meni luč, iaz tebi ključ! Je že res, da prede velikokrat 0&etom in materam slaba na starost, ake ?redasta posestvo mladim prezgodaj. o velja za slučaje slabe nekršEanske vzgoje in grde nehvaležnosti. Večkrat pa cincajo starši z možitvijo, da Je že Videl za dom določeni sinko AbrahaHa, kako bo Imel potem kot samosto- ^11 gospodar in oče veselje z razmnovanjem dcdščine in s preskrbo deeel Naj drži dobro podprti dom starostHa grča, ako 3traši naslednik z zapravIjivostjo; sin ali hčerka srca ter dela ttaj si uredita gnezdo na domači grudi ¦ onih letih, ko sta dovolj pri moči ter pameti za gospodarstvo in — vzgojs ©trok! Jurij Ciršek in Anton DrevenSek sta bila na gruntih in pod palcem trdna posestnika v Jagrovici. Je pod tem božjim solncem navadno tako, da je bogatin siromak na deci, revež imovit na potomstvu. Ciršek se je vcselil lo edinca Jurčeka k^ Drevenšekovemu domu je cbctal na- sledstvo eamo eden otrok brhka Nežika. Mejaža fn Bajfoliij«, sos^da sta bile sošoJca in kot iamostojna gospodaHa dobra prijatelja. Ra41 ioga. sta zra»?a tudi njtisa otro-ks, eelsako skupa® ta bfla odlofceoa oč obvh roditeljev z-a n&sl&d&ika c«le Jaffrovica. Msd Cirfeek«K9© m I>ev8nšekov© posestjo s« f« spušftaJa po hritm taavsdoi v globoko ijrabo aek&ita gmajaa, kat©i1 so pravili Petruvska. Petru^kA je bila pažnik, ua katerega sta s^eaj&la živi»a v zfodHj[i ssp»mladi oba so«©da od fe&f&a*j kedaj, N5 feilo potrefea iB9JQik«v, ker so živell ter goapodariii Ciriekl in Dr*veiiš«ki od nekdaj v neskal^eci zast&pnosti. Dolgoletno v&z ljubezni jo rasdrl &luCaj fca škodoželjni JesikL Pagtirja obeb m«jašev sta se sprla ter stepl* med seboj. Edca je p^atll uhajati živliio na Ciršekovo rodn© posest, drvLgi »a DrevenSekovo. Paatir cnoga kot druiega je bil po lastai izpovedJ nedolžen ter valil krlvdo lz nagajivosti, ki je bila podžgana od domačih, na drugega. Najprej se je začel prepir mcd dražino, kmalu ?.e,tem je pognal korenine tudi med gospodarje- ma. Samopossbi se je rodilo vprašanje: Čegava je Petruvska, kdo in v koliko ima do nje lastninsko pravico? Ciršekovi so navajali priče, da pasejo že tamkaj nad 3& let, istotako Drevenšekovi. Skupna posest je postala radi podpiliovanja drugih nemogo^ča, Iz pastirskih prerekanj so se užgals( dnevna psovanja gospodarjsv, kdo ji prav za prav lastnik sporne posesti. Prepir za nekdaj tolikanj složno Petruvsko se je raznesel po celi farl ter dobil pristaše za enega In druzega. Ako se je hotel kak starejši kočar prikupiti Ciršeku, mu je cbljubil pričevanje; drugi je storil isto v Drevenšekov prid . Ker je bilo jabelko prepira v rokah petičnikov, so pogruntali ofeojestranski vaški advokati: Oblast — sodnija naj odloči, kdo od obeh ima prav! Pametnejši in miroljubnejši v fari ki niso imeli veselja na ničvrednem prepiru, so zbijali šale iz grozeč« pravde za prazno gmajno in dražili oba: Cic — Drevenic — Petruvska narazenl Z drugimi in vsakemu umljivimi besedami: Razdelita si pašnik, vsakemu pol in mirna Bosna! Ko še ni posegla sodišče v zadevo, sta že bila ob nedeljah ter prazalklh t razgovorih pred cerkvijo Ciršek — CH in Drevenšek — Drevenic kot prangef zasmeha za dlakocepno Petruvsko. Zasmeh v pogovoru je rodil me4 gruntarJGma uprav kačje scvraStvo, kl ja dovedle do popolnega rasdora v Jag* rovici. Skupna last Petravske je postaJa izkljTičena, začeli so se sodni ogledi na licu mesta. Hvala Bogu, je bil okrajni sodnlk tolikanj krščanski mož, ela js i-azsodll kljiib ugovorom obeh advokatov p<J Ijudskem reku: Cic — Drevenic Pet> ruvska narazen. Zemljemerec je otf« meril polovico pašnika Ciršeku, dmgo polovico Drevenšeku. Kljub otbojestranskemu vzklicu je bila prva razsodba potrjena ter dobila pravomoč. Ne ljudski ne sodai razsodbi se nl ulUonila kmstska trma. Ciriekoviaa ja postala i&ber aase, Dreveaeškovi»a —i i»t»! Lcta ia leta se zatonila, da ni pogie4fcl in ne poadravtl Cirfek DrevenŠeka ter c*ratno. Qc — Brevenic —i Petruvska narazen ni ostalo le aa prav« zaprav prasnem pataiku, ampak tudl gioi>ok© v srcih obefe starih — gruatar*kfe grč. Edini bitjl, kojih se ni dotaknila kužna belezen sevraštva v Jagrovici «ta Hli Clršekov Juvlek in Dreveniekova' Nežika. Otrožka skupna vzg»ja Je rw dLla kljub d&lgreletneaiu sporia. me& drniliiama mladealške l)nbezeh. Oh, ta r©s prava gorodnosf, ler vdanosst dveh kraetsko mladfli gre, kako nekaj bajne lepetja ja, dokier ]e tajna in jo Cutita le dva! Kaj je zaaJ razodet! Jurfcek Nežikl aamo z enim pritajenfra pofi«dom. In kake rau je vračala na raženj domaf«ga sovraitva N«žika cvetko srčDefa razumevanja ob vsakl priliki, ko sta se srcčala, a si radi vedno paznih o-či druih niti stisniti nista smela roke. Seve, se je tudi zdelo čudno Ciri«- ku, cJa se sin ne vmešava v pravdo za posestno pravo, istctako je že zmerjala Drevenšica, ker zagovarja nerazsodno tlekle medaebojno spravo. Domači in sofarani so si postali 8 čaBorn le edini, da bo postala a poroko Jurčeka in Nežike: Cic — Drevenic — Petruvska narazen — skupna Ciršekovina. Voda na ogenj, so ga prilika med mejašema v Jagrovlci matno zaostrile, ko je postalo razmerj« mdd naslednikcma gadjega gneada — Petruvske očito! Ciršek se je z&kllnjal na *hre ter tnrtve: »DrevenSiea ne bo nikdar pošiljala pastirja na skupno Petruvsko!« Drevenšek ja grozil s dejanskim obrafcunom, ako se sreča z Jurčekom na tlhih sprehodlb. krog njegove domačJJe. Nekoliko prož od Jagrovtee ne Brezinah je bii Ciršeko? vrb % leptm ter rodnim trtnim nasadom. No, rsmo pri gorici si z Dreven&«kom nista mejaiila, ker je hodil ta po pijačo na člsto idrugo stran. Oba goseda nista blla le gtedljiva, da, uprav skopa za druge tn prvi celo za domafie. Dejstvo J€ bllo, »ia je nosil Ciršek ključ od vlnskega hrama za obodom (za saraml) običajsnih škornjev od tedaj, ko je začelo grozdje mehčatl In dokler nl kanila fcz sodov zadnja kaplja. Za vinogradniško 'delo mu je bll dober sin t«r družinčad, pii ga ja po največ lam. Da bl ga kdo ne ukanil za kljuft, mu je ta tičai e«li dan za obodom in se }« lahko prsprifcal .vsak trenotek, da s« drži kože. Ko Je Sezul pred počitkom obuvalo, Je porinil ključ pod zglavje. Najmanj po trikrat na teden je kreeal skozi DreTenŠekovo ko«tanjevtno t vrh * eekroca preko rame. Vino, katerega J« nosll domov i* gt>rice, J« cukal »&m kar t« ^latinšeka ˇ dolgib požirkib, dragim pri hlši ga J» nudil l« kot ^rartlo. Jurfiekovi vrstnikl no g* draifli, l«i: iTvoj starl bo odnesel kljufi od gorie na eni svet, č« m sam b« boš postavil pra[Vočasno po robu. A, kaj ]e hotel, ko p« je bi! pri hlSl prav za. prav le za hlapca l bogznaj kedaj dedno pravico. Ako ]e opomnil očeta I« na nekoliko več svobode ter pravic kot priletni sin edinec, Je prejel tlsoč ta tišo^krat redno isti odgovor: »Fante, ti meni luč, jaz tebi kljuC. Ta bi bila lepa, da M me na starost še ljudska vrata tepla po petah!« Luč in kljuf., pa ltiC ln ključ, tako Je paševal staii Clrtek neom«jeno; »in pa garal v prepričanju, da bo hlapčeval na lastnem domu najbrž vedno kot fant, ker na oCetu I« nl kresalo nobeno znamenj« n* »korajinjo — luč. Je bil stiskavec tudJ Dreven8«k, pll Je sam rad, pa tudi doma ni bilo vino Marija eeljsk« kapljice. Po celi fari J« buknila lansko jesen ,Vest, da J* premlnul nenadne smrti Drevenšek. Na spravo • eosedom pred odhodorn v večnost b! biio nltl mialiti, ker Gospod je potrkal ob nenapovedani uri. Ciršek pa se je upal v brezmejni iakrknjenosti celo tako daleč, da rajnemu mejašu niti pota nl posodil, kar |e storlla Bl««r cela njegova hiSa. Liki blisk nagel večni obračun s sosedom je le vidno presunil Jurja. Postal je Še bolj molčeč, najrajši je sameval v hramu na Brezinah, odkoder »e je vračal domov zadrezasto vinjen. — Ljudje, ki so ga srečavali ter iinell opravka mimo nj«gov« kleti, »o pravlli da govori sam s saboj, kiič« ime pokojnega Antona ter mu ponuja prepozno spravo. Pač pa Je odprla JurCekti Dreve«šekova smrt prost dostop do Izvoljeno Nežike. Mati 8« J« zavedala prokletstva, ki visl nad obema domačijama radi sovraJtva. Tol&žila Jo J6 zavest: Zakonska zveza ob«h dobrih otrok naj požanjo O8e4 sovraštva, ki so ga sejali t«r grojlli skosd dolga leta trmastl gtaril. — Ponudila f» «elo JurCetu, d* m l&hko k.ar priženi k njim, kaj bo čakal na luŁ t«r ključ Is rok starega. Rakor bi rad ubogal Eenin bodočo tafičo, se vendar oi opaJ tlrati očetove Jez« do prekip*vtrnja. Ciršek bi fie bfl proklel lastnega sina, &ko bi postal br«n n^sovtga Čovoijenja DreTenSak. Bofji mftni meljejo sfeer po&aal, b tem bolj gotovol Ta rek 86 je jzačei I*polnjcvatl nad Jagrovico. Lanska slma nam je nasula nepojmljivo veliko snega, kl je povzročal poTsod y količkaj hrlbovitih krajib pLazove tn druge nesreče. D&si Je pokrivala nevarna eseSeua odeja kraj naie poveati, so poetall CirS«kovl obiski vinakega braina na Br©zlnah s recLkimi Izjem&ml dne-ma ut«ba. Stari popoldne v gortco, stn k Dr«v«nšekovlm tn tako Je Slo n&k&i t»d- DOT. Necega temnegn veCera so Bfvala obilne snežinke pri Jiižnem vremenu le debelejšo sneženo odejo. Usoda je hotela, da bi bila morala trčiti v Drevenšakovi koatanjavlni oč« in sin. /urč«ku se Je rodila zvijača. Stopil |« m dabel kofitanj tik ob poti. Klobuk ]e polegnil na očl, nagubaučil etarostno brbet, takaSIjal parkrat tategnjeno tn ogovoril mirno kresajočega očeta t glaaru pokojnega DreveoSek&i »JurtJ, daj mi piti!« Prl teh besedah Je etreslo starega po celem telesu. Ceker se stlsnil pod pazduho, se ni utegnil niti ozrati, pa<5 pa sn«g pod noge in b«tl — beži v temo. Jurčetu Je ugajalo, ker j« nagnal alcer nestrailjivemu očetu B«koliko etrahu in Je še klical za njim la požirek pljače. Ciršek pa le uaprej kred lastnlm slnom, dokler m ni xagnal v no^l ob 1«seni prelajs ob koncu gozda. Prenaglo ec ]• hotel pognati preko tcr padal po svoJl dolgosti na globoko v snsž«no kopieo. Z vsemi moCmi ge Ja tzkopaJ fx gnega, pobral ceker ln zopet n* vso sapo navkreber proti domu ˇ avojo frumnato. Nl pogledal nazaj, dokler ui s&kieni] za seboj bišnih vrat. V svoji sobl je prižgal Uii, «e oddahail na stolu in si botel zbratl pamet ln prestražene ude 8e le pod odejo. Ko se je potipal ra obod, da bi »kril ključ od hrama pod zglavje, ga ni bllo nikjer. Sezul se je, izza oboda ni padlo niž. — Pretipal ter preobrnil Je vwe Ž«p«, o ka- kem ključu ne duha in ne sluha. Ponoyni straii radi izguba najdražjega orodja ga je tako zmedel, da ]e moral sesti, skril glavo med obe dlani ter se zamis« lil globoko. Znal j* prav dobro, da. do« slej I« ni ključa nikdar pozabil, taložU aH eelo izgublL Brez dvoma mu J« i*> padel — pri padc« preko prelaza. Kai nič s« ni več pomišljal aa obotavljaJL Prlžgai je leSčeberko, s« EmuzaJ prf vratih in že ga je objela tema Qi8>vzdol protl kostanjevlni Jurfiek j« 5el sporožtt DrevenS«ko» vim, kako presneto J« poplaSIl oCeta U| mu podkurll pod pet«. Vsem se je ideli dobro, da J,« stopil starl t svoji samo> zav&stni trml vsaj enkrat malo hitrej^ k&kor )• to eic«r njcgova navada. Go* ror krog Clrfeekovega pobsga je samtt* dil Jurčoka gotovo aad eno uro, predno je bil sopet doma. VpraAal je za očt« tom, a mu je odgovoril hlapec, da m M Łe bil vrail, a j« hlt«l * sv«tUiko nazi| v Bmerl proti Brezlnam. Sinu 8« j« rodJla tako} ila slutnja: -^ očetu se Jo moralo nakaj pripetitl, sicef bi ne tvegal aazaj, odkoder je pobeg* nil najurnejiih korako-v U strahu. —« Hlapca }* poprosil seboj in x lučjo 8tc »« podala m očetom ˇ nevarno nofi. -4 Snežllo Je tako, da sta komaj nekollki videla skozl pregoste kosmlčs. Toplej« Sl veter Je kolobarH snežlnke, po gra« bah j« hrežčalo drevje, ker so ga pritt»kali, ruvall Ur lamali po jugu spro2«nl plazovi . . . Kmaiu eta blla po ortnkfh v DrevenSekovi kostanjerini. Z* prelazom izvea gozda j# bil sneg daieč naokrog razmetan. TukRJ >e o&e Se pred kratkem nakaj iskaJ ln se sop«t yrnil. Klicala sts, a kdo se bo ogku»il ˇ tako strašnl nočL Šla sta naproj n&vkreber ˇ Jagričer sadovnjak. Na«nkrat sta butnlla ofe goro tnega, ki J« pridrtala s hriba ln s« ustavfla ob debelih Jablanah. Posvetilf gta na drugo str&n vlsokega plazu i^ nudil 8« }e Jurčeto prizor, ki mu bi ost&l ˇ vednam spomlnu. Izpod snega ob mogočnem deblu ]« molela roka, kf je UŁŁala krč«vtto ia gorečo leščeberki ia — ključl Z bllskavlco st& »e lotlla razgreba« Dja trdo stisnjenega snega kar t roka« ml. V hribih Je pokalo, ječalo ln s« va« tilo i gromom naTidol, Jug je plesal t nnežinkaml, sin ter blapec sta razme* tavala sneg, dokier nista izvlekla izpo4 pretežk« plastl — ponesrečenega Jurjf Cir&ekA, kl )« mrtev v grozni zimskj ooči lzročal z laatno tuCJo sinu edincM t življenju tolikokrat obetani ključ. Oč«vtdno ya bilo, da se je hotel urnt« ga koraka izognitl drvečemu plazu, k| ga pa J« dohltel tlk ob drevesu, kjer J« pritisnil na smrt evojo trtev in se \* »taviL ZatovaB|8 ca gmrtno ponesreCenin( Clršekom ni btkt bogv« kaj. Le Jup* C«ta Je prebiidko pretre&lo, ker ga Jf raučlla zaveat, ds je pravzaprav nat|> ral on oieta, da si ]e svetll sam na za<4« njo \iro ln mu izročil ključ do samo« stojnosti e — mrtvo roko! Domači g. Supnlk Jo potolažil skori obupanega ln mu ulll trdnega upai na blago«lovljeno ^ospodarstvo ni oral >bema domaCijama, kl sta prtromali lo tolikanj potrebne sprave na božji ilic po nagli smrti na tem svetu obeh losluženlh gospodarjev. LJudje so blagrovali oba sre&na zaFoSenca, kl bosta znala uživati v ljupezni to, kar je tiščala v pekel aovraptva grčasta trdovratnoat. Res Je bila gostija — združitev obeh domačij lepa ter prisrčna na zunaj in na znotraj. G. župnik je ielel v izbranih besedab skupnemu domu obilo blagoslova, miru, Ijubezni ter sreče. Sklenil je prisrčno napitnico z Ijudskim rekom: »Od sedaj naprej ne bo več: Cic — Drevenlc — Petruvska narazen, ampak skupaj v — zakonski ljubezni!