ZASLIŠEVANJE  V ZAGREBU
Ivan   Potrč (Odlomek)
Zatem se je znenada zavedel — in poslej je bilo v njem samo še to: kako je prišlo do aretacije?
To je bilo eno, da, ali drugo, ki ga je prav tako preganjalo: kako se je pravzaprav zapletel s kurirstvom? — to drugo je šiloma od-gamjal; to se je tikalo bolj njega, o tem drugem je prenehal z razmišljanjem. Prvo, to se je tikalo stvari same, izdaje — in razjedalo ga je zavoljo jetn/ika, ki je bil zdaj z njim in z njim zvezan.
... Bilo je celili nekaj minut pred osmo, ko je to soboto stopil iz hišice v Novakovicevi. Tja je prišel okoli polosme, z materialom, z letaki za prvi maj; spravil je material in pozaklenil kovčke, hkrati pa začutil, kako mu je ves ta čas do osme — imel je še celili petnajst minut časa — odveč, neznosno in strahotno prazen. Bil je zmučen, od jutra je bil na ulici in na nogah, ali vsakokrat, komaj je sedel, se je koj dvignil in napravil korak ali dva po ozkem prostoru, da se je zatem vnovič ustavil.
Okna so bila zaprta, v hiši na ulici je bila tihoča, ko da bi se otroci na Ribnjaku za ta dan izkričali in ko da bi že rse poleglo. Lahko je mislil na Krndelja: še vedno so ga držali na policiji, ko da bi hoteli po vsej sili delavcem, komunistom, obesiti Šlegla, tega režimskega, velikosrbskega in buržuaznega pisača. Tu sta dve buržoa-ziji, hrvaška in srbska, med sabo obračunavali, ceho, to je krvavo ceho pa bi naj zdaj komunisti plačali. Še nekaj dni, pa bo ta material, bodo ti letaki spregovorili — brigajo delavce buržuazne provokacije!
Vendar pa Duroviča to, kar je bilo pripravljeno in kar se je za prvi maj pripravljalo, ni pomirjevalo. Aretacije so bile dan za dnem, na policiji je bil znova Bedekovič, z njim so se vrnili stari krvniki, in za njimi je prišla, to je zvedel včeraj, glavnjaška pobratimija. To se je reklo, da so Yragovica, poprejšnjo policijo, potisnili ob stran, da so začeli besneti zavoljo Šlegla in da so se bali prvega maja. Vse je kazalo, da bo partija znova enkrat plačala krvavo davščino za te buržuazne in frankovske orgije — ali znova je bilo tako, da je bilo potrebno vse storiti, da bi ljudstvo zvedelo, za kaj gre. Policija je znova zapirala in potrebno je bilo storiti vse, poitrebno je bilo dati vse od sebe. Kakor vselej ob takih prilikah, je Durovič znova začutil, da se mu prebuja trma, trma, ki se ga je jela počasi polaščati in ga je
399
zatem vsega prevzela, do zadnjega živca; če so okoli njega jeli izgubljati glave, je on ni nikoli — najmanj jo je smel izgubiti zdaj. ko je bilo treba začeti s počasnim, z vztrajnim delom, ko se je bilo treba \ politiki razlesti, to je med ljudi.
Za nekaj trenutkov ga je zaneslo, ali po tlaku, navzgor po ulici je zaslišal korake, počasne, ko da bi jih kdo premišljeno postavljal... in ko da bi se mu nikamor ne mudilo. Znova mu je bilo, kakor danes že d\akrat, da se mu je nekaj dozdevalo znano, a česar ni hotel verjeti. Ce bi to bili Begovi koraki, potem bi bil Beg tisti, ki ga je zagledal, kako je zavil za ogal, ko je stopil iz Narodne gostilne v Tkalčiče^ i iii zatem, bilo je že popoldne, na večer, ko je stopil na Okrugljaku iz Mlinarice, iz krčme; bila je ista kapa in vselej daleč pred njim, iia kraju ulice, ko privid — in ko zdaj ta prisluh po tlaku. Vseeno, naj je bilo vse to res, jeze, ki ga je trla, ko ga je zadnjič zagledal na sestanku, ko je bil prepričan, da je že v Splitu, ta jeza, ki je takrat privrela iz njega sama po sebi, ne, ni se mogel zadržati, ta jeza je zdaj, naj so bili ti prividi in prisluhi resnični ali ne, dobivala resnično obličje — človeka, ki vohujni za njim.
Beg je vedel za to hišico v Novakovičevi; če je kdo oprezal, potem je lahko samo on oprezal s koraki po tlaku. Durovič je potegnil uro iz telovnika in videl, da je še celih pet minut do osme. Selimovio je bil po navadi do minute na kraju, ali koraki, ali prisluh Begovih korakov je pobral Duroviču vse potrpljenje. Potipal se je po žepih, kar mu je bilo že v krvi, se nekam pomiril, ko je dotipal do revolverja, in odšel v vežo in po stopnicah.
Na kostanjih je bila noč, noč je ležala po vsej prazni ulici ter se vlekla za škofijskim zidom proti sredini mesta, ki se je svetlikalo pod Kapitolom. Korakov, teh ni bilo več slišati, pač pa se je zgoraj, na koncu ulice, obrnila postava in začela požvižgovati; neki moški se je zaziral po hiši pred seboj, po nadstropjih, in začel s klicanjem. Slišati je bilo: »Kata! Katica!« — sila na redko, vsake svete kvatre, ko da bi se mu nikamor ne mudilo; glas je bil zamolkel, domala zatišan. Durovič je prisluhnil, pridržal je dih, da bi kaj več in razločneje slišal, ali postava je poikazala hrbet in odšla s poprejšnjimi počasnimi koraki.
»Bh, včasih človdka vse preganja,« si je rekel Durovic in stopil pod kostanji in zavil za zidom.
Oglasilo se je nabijanje ur, po mestu, zatem so se oglasili udarci na Kapitolu, v Markovi cerkvi. Začel je šteti, ni pa doštel — naproti, sem od mesta, je prihitel Selimovic. Nasmehnil se je, kakor je imel navado pri snidenju, enako z nasmehom in v ihti, ki ju je prinesel z naglo hojo, je dejal:
400
»Sem že mislil, da bo zam^uda. Kak dan se vse zatika.«
Napotila sta se že pod kostanji, ko je Durovicev korak nehote zastal. Pogledal je soseda.
»Eh, vroče je postalo! Kdo bi vedel, kako daleč bodo segli? Tri dni se že selim od dekleta, že zavoljo mirne vesti. Solze se ji nabirajo, pa jih noče pokazati. Ko da bi se ločevala, saj ...«
»Ce je prvikrat, ni zadnjikrat — navadila se bo. Ženske se vselej privadijo.«
Dnrovic je bil trd in odrezav ko vselej, ko se je za vozi] o na take osebne zadeve, naj je bilo to zavoljo kogar koli, najbolj se je ogibal lastnih reči. Segel je v žep in mu izročil ključ, da bi mogel Seliino\ič do materiala.
Potem je nastal molk. Selimovicu se je vseeno zdelo, da mora prav zategadelj, da bi ne bilo vse tako zavoljo njega samega, zavoljo dekleta, več povedati.
»Ne vem, ali imam tako srečo, ali imajo agenti srečo — ni več kraja, da bi ne naletel na nje. S Corkom, s političnega, sva se zadnje dni že dvakrat vozila s tramvajem. Vse kaže, da bo treba začeti s pešačenjem. To se pravi —«
Selimovič je prestal, nekaj zavoljo Dnrovičevega obraza, ki se je pokazal v svetlobi luči z okna in ki je bil tog ter pripravljen na vse drugo ko na dobroi vol jo; zatem je ta trdi obraz povedal, prepričano, besedo za besedo:
»To se pravi, da nama sledijo ... To se pravi, da je lahko bil Beg, viš ga, pasjega sina! Vedno mi je bil sumljiv, vedno sem mislil svoje o Begu ...«
Vse tako je potem storilo, da sta se moška obrnila od nadškofijskega zida, bilo je presvetlo, in krenila nazaj, proti kostanjem iu pod krošnje. Sprva sta mislila, da bi se razšla ter se dobila na drugem kraju, kje onstran Ribnjaka, ali Durovič je imel nocoj še neki domenek, o katerem pa ni hotel govoriti.
»Kakšnih racij najbrž še ne bo, je prezgodaj, do pT\ega je še precej dni,« je dejal in mislil pri tem na policijo, na Graharja, na agenta — ta bi jim to za gotovoi sporočil. Zatem je rekel: »Kar se mene tiče, bova lahko kratka.«
Tudi Selimovič je bil enakih misli. Na kratko mu je povedal zavoljo materiala, ki ga je pripravil, povedal mu je zavoljo razdeljenega denarja, ki je šel za neke družine, katere so ostale po aretacijah brez vsega; jadikoval je zavoljo tega nesrečnega denarja, ki ga ni in ni.
»Banko bi morali opleniti,« je rekel in se nasmehnil, »pa \ sak mesec eno.«
401
»Saj, (ključavničarje imamo,« je pokimal Durovic in se prav tako nasmehnil.  »No, bojim se, naleteli bi  na prazne blagajne.«
Naslednji trenutek sta oba na to pozabila, zgoraj ua ulici je znova nekdo kričal, oba sta zaslišala zategel pisk.
»Kata ...«
»Nekdo kliče svojo Kato,« je rekel Selimovič.
»Enkrat jo je že klical,« je povedal počasi in razmišljeno 10uro\ ič. »a kakor kaže, je ne bo doklical.«
Mislil je na počasne korake, ki so malo prej šli mimo hiše \ No-\ako\ičevi, in dejal:
»Za vsak slučaj je prav, da se zmeniva: srečala s\a se in po\ prašal sem te. kod se pride proti Kapitolu. In tu so ključi od materiala, za prvi maj. Akcije bodo v nedeljo teden, osemindvajsetega, ponoči ob desetih. V ponedeljek ob osmih bom prinesel letake, od Latko\ iča« — l.atko\ič je bil trgovski pomočnik, za katerega sta vedela oba. »Zasuli bomo fabrike in mesto, agenti in policija lahko do takrat kar mirno spijo in se naspijo, v nedeljo' ponoči se bndo naskakali...«
»Katica ...!«
Oni zgoraj je znova klical. Duro\ ič je prestal, zatem pa naglo 1)0molel roko.
»Niko, tako mislim, ločila se bova.   I udi se mi mudi . . .«
»Eh, pismo! Toliko, da nisem pozabil. Prišlo je iz Berlina...« je končal znenada šepetaje Selimo\ič; tndi roka, ki je segla v žep na prsih in ki se je hotela stegniti proti Duroviču, je obstala. Minil je kratek trenutek in Selimoviču se je zazdelo, da bi Durovic že lahko stegnil roko — \ saj kasneje si je uamislil, da je bilo tako — ali Durovic roke ni več iztegnil — Selimoviču se je kasneje -za sveto zdelo, da jo je celo odmaknil.
Durovic je še videl, kako je Selimovič ves olesenel, zatem, tudi trenutek ni potekel, sta že planili izza ogala dve postavi. Slišal je: »Legitimacije, gospodje!« Obrnil se je, ali tudi od tam so prihajale postave, okrog in okrog so se nabirale. To je pomenilo, da sta obkoljena, da sta bila že delj časa obkoljena. Durovic je segel v žep, za pištolo. Zaslišal je: »Roke...! K\išku!« — in zatem se je začelo s preklinjanjem. Nekdo je priganjal agente z vsemi kletvicami. Duroviča so pograbile roke. Videl je Selimoviča. kako je tipal za legitimacijo, sam ni mogel z  rokami nikamor več, za obe so ga držali.
Začel se je rvati, se \ leči izpod teh rok, in kasneje se je spominjal, da jim je dopo\edoval. pra\zaprav jim je pridušeno klical: »Pa pustite mi roke, boga vam milega, da vam pokažem legitimacijo!« Potem ga je znenada preblisnilo, da z orožjetn ne bo tokrat nič več opravil: vse,
402
kar je utegnil in mogel, je bilo, da se je pri tem rvanju in dopo\cdo-vanju zavoljo legitimacije pomaknil s hrbtom proti plotu ter da je stisnil agenta na desni strani ob plot. z viso silo, da je ta roko izpod-niaknil — hkrati pa je ta trenutek — bila je, hvala bogu, tema, tema...
—  potegnil pištolo iz žepa in jo spustil za sabo in po nogi. Slišal je, kako je zdrknila na pesek — in zatem jo je odrinil... — pod ograjo. Tega Tli nihče opazil, hkrati pa je tudi že vedel, da bi jo pobral, če bi utegnil
—  ali nič več se ni utegnilo . . .
Sem pod kostanji ob nadškofijskem zidu je prihajala marica, obračala se je in se jela ritensko pomikati proti gruči ob ograji — bi se reklo, da je tudi ta že čakala, se je reklo, da je šlo, to je bilo zdaj na dlani, za izdajo. In medtem ko so se neki agenti napotili s Selimovičem proti avtomobilu — Durovica je preblisnilo, da je, ko da bi peljali ovoo na zakol — se je v Duroviču vse uprlo, začel se je rvati. Agent na desni, ki je že poprej izpustil roko, je odletel po pesku, ali naslednji trenutek je padlo po njem — in sunek v trebuh mu je pobral \ so sapo. Potem so ga vlekli — zdaj je bil že z lisicami na rokah — in ga porinili v marico. In vse, kar sta se mogla s Selimovičem domeniti
—  vozila sta se sama —, je bilo, da sta si povedala, da je izdaja in da bosta govorila, kakor da sta se že domenila, da sta se srečala povsean slučajno in da .sta spregoNorila samo zavoljo orientacije, za\oljo Ka-pitoia; a kar se pisma tiče, naj gLi Selimovič kako spravi — kar je Selimovic tudi obljubil. In zanj, za Durovica, naj se nikar ne boji, pri njem ne bodo našli ničesar. Kako je z identiteto, pa se bo že kako znašel, legitimacije da nima nikakršne.
Nekaj zatem se je avtomobil ustavil, izvlekli so ju, najprej Seli-iiio\iča, zatem njega — znašla sta se na dvorišču, bilo je na policiji, na Petrinjski! — in ju vsakega posamič, Durovica za Selimovičem, odpeljali. Nista se \eč videla — in čez kakšne gluhe četrt ure zatem se je že začelo — z zasliševanjem.
Bili so gluhi trenutki: Durovic se je znašel v sobi z mizami in z registri in z vrati, po \sej priliki v nekakšni predsobi. Obstal je sredi prostora, zvezan, kakršnega so potegnili iz rdeče marice ter ga bolj zri\ali kakor pa je odšel sam in po svoji volji; vse je bilo napeto in iierNozno, strašno se jim je mudilo. Po celem poslopju, po stopniščih in po hodnikih, koder so ga vodili, po\sod je bilo vse v lučeh, živo in pokonci; vse je kazalo, da je bila racija, vsa policija je bila na nogah. Po hodnikih, koder so ga gonili, je čakalo s stražniki in z agenti vred nekaj ženskih in moških obrazov, pobranih, kakor je kazalo, po zagrebškem podzemlju; čakali so kar pred vrati, kakor pred kakšnimi
403
spovednicaimi, ko da bi čakali na registraturo, in ženske so se jele oglašati.
»S tem pa so imeli delo!«
»To ti je večji kaliber ali kaj!«
Na to je ena odgovorila: »Pa, ko je fant in pol, zakaj bi se dal.« ¦ff* »Nikar ne jokajte,« je zategnjeno zapel stražnik, »tu pri nas je fantov kolikor im kakršnili le se vam bo zahotelo. Potrpite, vse boste lahko doživele.«
Ženske so zavreščale in zacvilile. Bil je trenutek, ko se je Durovič na tihem vzradostil, kajti vse je kazalo na veliko racijo, na brezgla\ ost policijskega početja, čeprav tega sam sebi že tisti hip ni več verjel, ni mogel verjeti — vse tisto, kar se je odigralo na Ribnjaku, je govorilo o zasedi, o izdaji — bila je misel, ki se je ni in ni mogel znebiti. Njega tudi niso pustili pred ^ rati, odpeljali so ga v sobo in koj zatem so okoli po sobah zazvonili telefoni; vrteli so tiste škatle, kakor da bi jih hoteli presiliti.
Trije agenti so ostali z njim ter so očitno čakali nadaljnjih ukazov: nobeden ni posedel, razen enega, najmanjšega, čokatega, ki se je po-slonil na mizo ter pripomnil, ko da bi si oddihoval:
»S sprehodi — po mestu — mislim, je za nocoj končano.« Prestal je, zatem pa se skremžil, ko da bi ga kdo dregnil; zavzdihnil je: »E. ali posel tod se bo šele začel... S tem tu ne bo tako lahko, že začelo se ni lahko ...«
Prikimal je, kislo, medtem ko sta druga dva agenta ostala ko ploha, ko zapeta v svoja dolga plašča in z zapetima obrazoma; zazdelo se je, ko da bi možak ob mizi preveč brbral.
Tudi telefoni in zvonci so prenehali peti, nastala je tišina, gluhi trenutki, v katerih si začutil sebe in kako se vse okoli tebe pripravlja. Zatem so se odprla oblazinjena vrata; med vrati se je prikazal civil in pokazal v sobo.
»Ijahko vstopite.«
PrAi je krenil agent od mize, za njim sta dva druga agenta odgnala Duroviča.
Sprv^a ni videl — močne luči, ki so svetile s stropa, so ga zbodle, da je nekajkrat trenil —. zatem je zagledal, bilo je proti oknu, na široki. <iom.ala prazni črni mizi, še eno lampo; medtem ko se je zadaj za njo. za to lampo, dvignil človek, prej majhen ko velik in ves v sivem. Dvignil se je z naslonjača in izza lampe, malce negotovo in ko da bi bil presenečen, presenečen in ginjen hkrati; privzdignil je roki in bil skraja brez prave besede, malce zatem in znenada pa ves v ihti, ko da bi mu pripeljali prijatelja, ki se je znašel v stiski.
404
»E, bog obvarji, ljudje božji, nikar tako s človekom, snemite mu no tistole z rok! In luč ugasnite, vidite, da mu je odveč; dovolj bo za naju ta tu na mizi. lii« — ozrl se je proti oknu, skozi katero- je bilo zdaj videti luči nekje onstran ulice — »okna zagrnite! Ni treba, prav nič ni. potrebno, da bi kdorkoli zvedel za tak visok obisk — e, kaj se to Zagreba tiče! Mislim, da bo tudi goispod takih misli.«
Agentje so koj in brez kakršnih besedi jeli jetniku snemati spone, medtem ko se je človek v sivem, naprej in naprej oziral po prostoru, ko da bi si ga šele zdaj začel dodobra ogledovati in ko da bi mu pri takem ogledovanju nič ne bilo po volji.
»Tudi rolete, gospodje, da, tudi rolete, za vsak primer. Da, in ona druga vrata, ona lahko prav tako zaklenete, za vsak primer, da naju ne bi kdo motil. Resnica je, ne bilo bi spodobno — vendarle je to velik in redek obisk, zame, za policaja že — in tudi, rekel sem že, nikogar se ne tiče, o čemer se bova pomenila. Konspiracija, to velja za obe strani, za našo, policijsko, in za drugo, za gospodovo tu — kako no bi ji rekli? No, pomagajte mi, ko vas tako lepo povprašam... Nočete? E, pa dobro . . .«
Jetnik, ki so ga agenti pustili sredi sobe samega, se je umaknil komaj za kak korak pred človekom v sivem, si podrgnil zapestje, spreletel prostor pred sabo, od okna do vrat, ki so jih ta čas zaklepali, in obstal povsem znenada s polnim pogledom na očeh onega, ki je govoril. Ta je prenehal z govorjenjem, ko da bi mu ne bilo nič prav zavoljo tega pogleda, hlipnil je in jel znova, ko da bi vnovič zajel in prišel do sape.
»E, sedite, prosim! Sedite, sedite...« Vrgel je pogled po agentih. »Gospodje, da, ali naju ne bi pustili sama? Upam, da se bova z gospodom tu sama med štirimi še najlaže pogovorila. Upam, da bo za drugega gospoda medtem poskrbljeno. Prosim, trenutek, gospodje ...«
Agenti so se umaknili, kajti za Durovičevim hrbtom je nastala tišina. Moški v sivem se je obrnil in odšel s koraki, ki so poškripavali, za mizo; sedel je, se naslonil, se pretegnil po stolu in se stegnil pod mizo. Tak, ves oddahnjen, se je še enkrat zagledal proti jetniku, predjal dva ali trikrat nogo preko noge, se večkrat oprijel za mizo ali s prstom udaril po njej, ko da bi hotel zaigrati po tipkah. Večkrat zapored je odprl usta, ko da bi hotel spregovoriti, a jih je vselej in koj stisnil, ko da bi nikoli ne našel pravega, s čimer bi začel in kar bi povedal. Jetnik je vselej zagledal tenke in stisnjene ustnice, bledo in skoraj rumeno kožo, naveličano in domala aristokratsko obličje — tako, v kakršnem ni bilo za živega človeka nikakršnega upanja — riba je odpirala usta, da bi hlastnila. Jetnik ga še nikoli ni videl pred sabo,
405
in ko je tako hlastal, se potegoval po obličja, ko da bi ga hotel po \ sej sili nategniiti, in ko je tako nabijal po mizi, ga je ob tem suhem obličju za trenutek obšinilo, kar se je go\orilo za\oljo orgij, ki so si jih kdaj pa kdaj privoiščili na policiji s cipami — zatem pa je spomin ostal pri Tatjanci: obesili so jo za lase, jo slekli in jo šmiekali po bradavicah ter jo potem poganjali ko nihalo pri uri. »Niha s tabo, niiha in si poje. a tebi je, ko da nimaš več kože na glavi, a še vseeno visiš in nihaš ... Pred tabo pa stoji, si daje taki s tem, da si nateguje ustnice ter poka z njimi. Uh, kako strašno sem začela vpiti, tudi lastnega glasu nisem več slišala ...« Tatjaiica je stiskala vistnice, ko mu je vse to pripo^ edo-vala, tudi naveličani moški za miizo jih je stiskal in si delal takt. samo lak obraz je bil česa takega zmožen.
Ali si je delal iakt. ko si je izmišljal, kako bi bilo, da bi jetnik pred njim visel na laseh ...?
Znenada je moški prestal udarjali po mizi: dvignil se je. se po-slonil ob njo, ko da bi naniera\al začeti z nago\oroni. si za tem stisnil s prsti sence, se potegnil po zmasiranih licih. d\ ignil roko in počil s prsi i ob dlan. ko da so se mu prav v teni trenutku zatvornice znova odprle.
»E — pa, da začnemo, da se spoznava! Dovolite, šef policije, doktor Bedekovlč —?
Stopil je proti jetniku iu nru poniolel desno. Durovič je spustil roke ob telesu: hkrati je začutil, kako so mu začele goreti, ko da bi se vžgale. Vedel je, za nič na s\etu bi mu jih ne poniolel; nagonsko se je zavedel, da je odgovor na tako samo eden — molk; trma se ga je začela bolj in bolj polaščati, kar zarezala se mu je po žilah; čelo se je nabralo, široke ličnice so se stisnile.
Moški \ sivem ali policijski šef se je napravil presenečenega, čakal je in iprav nič nii hotel razumeti, počemu  mora čakati.
»E — pa,« je pričel znova, »lahko bi se predstavili. Mislil sem, da bi opravila brez kartoteke, brez vseh takih in še drugačnih policijskih formalnosti,« — prestal je, vnovič je stisnil senci s prsti — »ko ... gre za takšna dva šefa, kakor sva midva... in... pred katerim se jaz lahko samo priklonim. Neznansko srečen sem za\oljo tega obiska.«
Durovič ga je ošinil s pogledom, v jetnikovih očeh je bilo vprašanje, je bila težka slutnja.
»Ne, ne, ne mislim na bivšega poslanca, gospod Durovič, zavoljo tega se ne bi sestala. Ti bivši poslanci so dandanašnji prekleto malo zanimivi za policijo, vsaj kar se mene tiče. Uredili so si svoje odnošaje s k^alje^ino, kakor je kateremu kazalo. Ne, zavoljo tega rdečega po-
406
slančevanja  se  nama  ne  bi  bilo  treba  sestajati.   Ne,   ne. prav  zares, da ne.«
Odkimal je z glavo, na kratko in trzajoče, da si je moral popraviti lase na temenu.
»Zavoljo teh ljudi me ne bi nikoli vnovič in tako na hitro poklicali v moje drago zagrebško mesto. To s temi bivšimi rdečimi poslanci, to je za kraljevino zgodovina, to veva, upam, 'mid\a enako dobro. Zavoljo teh, eh, bi lahko še naprej komitovaJ ^  Skopi ju.«
Posital je in nadaljeval počasi, premišljeno.
»Ker vsa ta domoljubna zagrebška keremščina z doktorjem Vrago-vičeni vred, mojim prednikom za to mizo, ni in ni znala ali tudi m zmogla — prav gotovo, da je bil ta Vragovič premalo \ražji, ha! — navezati diplomatskih stikov z no\o komunistično eksekutivo ali s ko-niin-ter-no« — Bedekovič je zlogo\al — »tod \ Zagrebu, pra.zaprav v kraljevini, vidite, gospod, to je druže ali tovarišč sekretar, je dvor poslal v Zagreb mene. Mislila si je ta kr\a\a šestojanuarska Aleksandrova diktatura, ko je že nekoč zbežal Radica iz luknje, da je mogel ta Radič v vlado, ni vrag, da se ne bi kako sestal zdaj z novim sekretarjem. In tako, druže sekretar, sestala s\a se. lahko bi začela z razgovori. E — pa, nikar toliko ne molčite, ko je člo\ek z vami, gospod sekretar, kakor se to najbolj poda. Lahko bi si \ roke segla ... Bi cigareto?«
Napravil je korak, tudi roko je stegnil, ko da bi zares immeraval seči jetniku v roke, medtem ko je z ]e\o potegnil dozo z mize. a je nazadnje zamahnil in odšel nazaj za mizo. za svetilko ter se spustil na naslonjač. Bilo je. ko da se je začutil prelahkega za težko postavo, ki se ji je približal.
Jetnik je \i(lel. kako je segel proti mizi in se je dotaknil. Za-z\enelo je. še isti trenutek so se odprla vrata, za Durovičem. Moška, agenta, ki sta planila v šefovo pisarno, s klobuki na glavah, sta imela desnici v žepih. Bedekovič je sunkoma dvignil glavo.
Lahko bi poslali po večerjo, gospodje. E, da, tudi cigarete, tudi vina ... Nismo tako skopi, kakor govorijo. E, gospodje, pohitite, pohitite!«
Tapecirana vrata za jetnikovim hrbtom so se znova komaj slišno zaprla. Bedekovič je odprl mizo na levi in izvlekel predal, ne da bi pri tem za trenutek izgiibil iz oči jetnika.
»Lahko bi sedli, laže bi se pomenila. Prosim, prosim ...!«
Pokazal je na mizo za Durovičem, ali ta tja še pogledal ni.
»Vidim, vidim in vem, mislite, da sva si tako vsaksebi, da se ne bi mogla pomeniti in ... in da ne znam po vaše šteti. Ali —«
407
Moški je vrgel na mizo sveženj papirja, precej zajeten zvezek,, privzdignil s palcem vogal, spustil liste — strani so bile potipkane — in udaril s pestjo po polab.
»Ali tole tu, to je študija, disertacija, doktorat bi lahko dobil z njo, tudi ko bi bil delavski razred na oblasti. Prosim, od obznane do ... do...« — počakal je, se radovedno, zmagovito in malce posmehlji\ o zazrl v jetnika — Duroviču je nehote trznila žila na licih — ter počasi in v presledkih povedal — »do kongresa — kominterne — v Dresdenu.«
So trenutki, ko ljudje, naj so sami še v taki^ nesreči, nehajo misliti nase; ta trenutek se je to zgodilo z Durovicem, prenehal je misliti, da so izdali njega. Zazrl se je v stisnjene policistove oči — smehljale so se iri še veliko obetale. Do bolečine ga je stisnilo v prsih, zatem mu je pogled obstal na zvezku.
Bedekovic je odrinil sveženj s hitro kretnjo, da je zdrsel do roba. Ali enako hitro je dvignil pogled z zvezka tudi jetnik, nikakršne radovednosti ni smel pokazatii, vse tako bi ga poniževalo. Samo čeljusti je lahko stisnil in zatem poslušal nabijanje po sencih. Vse je kazalo, da je policijska kreatura za mizo — znova se je pretegovala, ga motrila in stiskala ustnice, da so bile do kraja stanjšane — nekaj, lahko da tudi precej, vedela. Jetnik se je moral zbrati, da se je zadržal, da se ni izdal z nervozo. Vse to je bila izdaja, ki se njega, kar se je tikalo njega samega, po vsem tem komaj še tikala.
»E, vidite, da poznam karakterje; tudi jaz sem nekak psiholog, policijski sicer, ali vseeno psiholog — psiholog te mehke in zapete hrvaške duše, ki se je že od Gubčevih časov sem borila po malem za pravico — s kosami, in jo tudi izpovedovala, to svojo resnico, pred samim biškupom Draškovicem in na — na natezalnicah. Vsak čas si je po svoje pomagal, nič tako novega več ne z;najdeš na tem svetu, tudi policija ne, razen tega, da smo malce več psihologa. Kaj se hoče. medtem je napisal svoje romane Dostojevski, so začeli na Dunaju s psihoanalizo. Tudi vaš karakter, dragi gospod sekretar, je tak — samo resnica, tako čista, kolikor vam je le moremo čiste natočiti na naši policiji, vas bo zganila ... Upam, za trdno upam, da bo tako, tudi želel bi. Poslušajte me, dragi sekretar! Tako je — še preden ste se namenili z Dunaja, so v Beogradu že vedeli, da prihajate ... in da boste od-se-de-li v našem belem gradu Zagrebu. In komaj ste bili v Zagrebu, sem bil v Zagrebu tudi jaz ... Da, jaz in moji nekdanji dečki! Tudi z glav-njače so mi jih nekaj pridjali — hrvaška duša je hrvaška duša, srbska se je tu na Hrvaškem, vsaj kar se naših policijskih zadevščin tiče, bolje izkazala, večji hasek iimamo od nje — laže pride tej mehki in zapeti duši do kraja. Pa kaj bi si midva o vsem tem pripovedovala, ko veva
408
oba, kako je; vi sami ste o vsem tem, o vseh teh policijskih poniagalih — no, včasih je bilo potrebno tudi koga zmrcvariti — precej pisali in ne bi rekel, da se je kaj pretiravalo, poprej bi se lahko reklo ali očitalo, da vidite pri vas eno samo plat, to je samo svojo — naših težav tam ni nikjer popisanih.«
Bedekovic je zavzdihnil, prenehal je, počakal je, ko da premišljuje, a je za tem vseeno povedal — tudi zato, da je nato še enkrat zavzdihnil.
»Nimam težav samo jaz, ima jih tudi naš Stefek, im^ata jih Firšt in Pukmajster. Kako le more biti našemu Štefeku, temu siromaku in pijancu, ki je v večnih denarnih stiskah, ko mu obečaš tisočaka, da bi iztisnil iz neke ženske besedo, on pa ti pride zjutraj poraižen, s krvavimi očmi, s kletvicam^i in s priznanjem: ,Vse lase sem ji popipal, vsa se je podelala, onega vil jo je vrag, no, pa saj veste kam, poznate tiisti naši dve besedi, ki se tičeta ženske — a baba ni ene besede čmrknila.' Lahko si mislite, da je Štefek, ta naša zverinca, vse storil, a je na kraju ^ seeno ostal brez tisočaka. E—pa, tudi to so nekakšne težave, a ki nam jih komunisti nikakor nočete pripoznati. Vendar, pustiva Štefeka in te naše zverince, ki so se privadile komunistične krvce, midva sva vendarle nekakšna inteligenta, tudi vi ste se šo-la-li —,« — prenehal je in jetnik, ki ga je poslušal, ni mislil na nič drugega ko na to, da ve policija za njegovo Rusijo — »lahko bi se zlepa pomenila. Prav nič ni potrebno, da bi vse vino pretočila. Kozarec čistega, resnicoljubnega ... Evo, vina! In vino veritas! Laže bova pogledala resnici v obraz.«
Vrata za Durovicem so se odprla, na tiho ko poprej, v sobo sta prišla agenta, z njima policist, s pečenko in solato in z odprto buteljko: policist je postavil taso na desno, na mizico, pred Duroviča — tja, kainor je Bedekovic pokazal —, koj odšel ter se zatem še enkrat vrnil, s taso in z buteljko, a ki ju je postavil na mizo, pred šefa.
»E — pa, tako je,« je zapel Bedekovic, »sem že mislil, da ste name pozabili. Hvala in prosim, prosim ...!«
Ta ,prosim, prosim' je bil nestrpen in agenta sta se koj znova pobrala. Z isto nestrpnostjo, v kateri je bilo precej manj poprejšnje zadržanosti, ga je jel siliti Bedekovic k večerji, in da naj vendarle že sede.
Ali Durovic ni ne sedel in ne pogledal na mizo. Ta prekleti policist za lampo je bil — vse je tako kazalo — o marsičem informiran. Da, začel se je ko ena izmed tistih njegovih zverinic poigravati z njim, in začelo mxi je zmanjkovati potrpljenja. Jetnik je videl, a še bolj slišal, kako si počasi in na dolgi curek nataka vino, in zadišalo je po šiponu: hkrati je začel policist znova s svojim razprezanjem.
409
»Vedel sem... Vidim, nočete natočiti, ali jaz si (ga bom \seeno natočil, sebi šipona, a \ am resnice, takšjie, ki vas bo pogrela, tja do konca prstov, na nogah in na rokah, dragi človek, dragi moj sekretar. Kako bi začela?«
Bedekovicevo že tako bledo obličje je postalo še bolj sivo iii rumeno. Policist se je zazrl izpod oči v jetnika. Dolgo ga je opazo^al.
»Kaj ko bi začela kar z Begom? Kar z ilegalnim imenom, to je nam pač vseeno, to je policiji in meni.«
Dnrovica je začelo tesniti; samo z voljo je zadržal roko, da ni segla za ovratnik in ga razpotegnila; jemalo mu je sapo.
»Ta Beg vam je delal zadnje čase precej preglavic, a? Bil vam je že prekleto napoti, kaj? E—pa, vidite, zbal se je za kožo — likvidacije, te so dajies vsakdanja zade^ščilm. ne mi in ne vi si ne bedimo gla^e za^o]jo njih; tod na policiji si pomagčimo s skoki skozi okna, vi pa kjerkoli/ vajn kaže po Zagreb«; majčkena razlika je v tem, da je vam včasih za kom žal, medtem ko ni nam pravzaprav za nikomer žal. No. in tako je prišel ta Beg po zaščito. Dve oblasti sta v Zagrebu, naša in vaša — in pri nas smo ga, tega \ a.šega Bega, malo zaščitili. In tako sem miislil. da bi bilo najbolje, ko bi se še z vami pomenili. To si lahko mislite, toliko pameti imate, da poti nazaj po ^ sem tem, kar sem vam tu natočil, ni več; poslej je mogoče samo še eno. da si pomagamo — zdaj je pač vseeno, ali se bo tako končalo ali tako.«
Bedekovic je dvignil kozarec, ga podržal proti luči. mlasknil in izpil. Začel je znova s curljanjem. vino je počasi teklo, ko da .se mu nikamor ne mudi.
»Sami veste. Beg nam je lahko nekaj povedal, nekaj, dosti pa tudi ne; človek pač bolj malo zve, kadar pade enkrat v nemilost. In tako sva se potem domenila, z Begom, da bi se kar midva sešla — takšni, pobližji stiki, bilo bi dosti laže. Nadejam se, da se boste zmehčali, ^sa-kogar nekje m kdaj pamet sreča, pa ne bi očeta, ki ima otroke, tri, kakor smo poizvedeli. in ki ijna zatem še žejio — se briga za njo ali ne. to je zdaj drugo ...«
Jetniku se je začela nabirati mokroča po čelu, začutil je ^ roče ali slane kaplje, ki so začele lesti po koži; tudi zdaj je bila potrebna volja, da ni dvignil roke in da se ni obrisal. Bedekovic je znova natakal, začel je piii.
»Človeku je toliko časa bedasto,« je nadaljeval počasi in ko naveličano, »dokler se godi sila z njim; potem, ko je vse mimo, se vda. Ženske, na pTiliko, se zjočejo. Tu sva bila, bilo je pred kratkim, pred kakšnim tednom, z neko aretiranko, z Madžarko ali kaj za vraga je bila, trde prsi je imela. Da, bila s\a sama in pri večerji, ko zdajle
410
mid\a, samo ne \sčiksebi ko midva, tam, na tisti usnjeni zofi, oba skupaj. Grizla je, vpila, ko sem jo malo pomiloval, ko moški, ali prav to sem hotel ... Da, to je povsem kaj drugega ko takrat, ko si iiapra-viiuo Pariz ali harem z zagrebškimi candrami. . . No in potem sem se umi\al. za \ sak slučaj, no in ona je hlipala. Vzel sem ji robec in ji pobrisal oči, e—pa, tudi pri nas smo kavalirji. In tako se je deklica izjokala, nič drugega ji ni preostalo ...«
Policist je zavzdihnil, ko da bi mu bilo žal, da je vse to minilo.
»Tako je to v življenju, le da moški, takšni vaše sorte, preklinjajo ... Da, tudi tihi so, še bolj tihi, ali pa postanejo glasnejši, še glasnejši — \'časiih ni bolj glasnih agitatorjev ko so naši pomočniki ali kakor jijn pravijuo: konfidenti. Tudi Begu ni bilo vseeno, vsaj skraja ne. Nocoj bi lahko imela, vidva, kajpa, kar tu sestanek. Verjamem, imeli bi mu kaj povedati: a sem videl, da je bil \oljan storiti vse, samo da bi mu prihranil tako konfrontacijo. Nadejam se tudi, da boste vi vendarle pametni. Tu je zdaj že tako, vi se spoznate na s^ oje posle, mi na svoje, tu zdaj ni milosti. Čas se je zadnjo zimo ko struna napel. Ta Toni Šlegel. ta frankovski obračun s tem režimskim pisačem, nam je padel zdaj ko mana z neba. Da — da, lahko ste kar brez skrbi, vemo, na policiji dobro vemo, da so ga frankovci, ali saj veste, kako je ^• politiki. Tudi ^' Beogradu so takih misli, nič ne bi kazalo še bolj raz-piho\ati te hr\aške žerjavice, no, in taiko so me poslali, kakor s\a se že menila, sem, v naš beli Zagreb, da bi vse to komunistom obesili. ITidi meni je tako drago, sicer sem začel svojo kariero pod Avstrijo, ali zatem sem bil tudi jaz frankovec, celo nekemu popu v tej novi mili Hrvaški sem gobec razbil, kar bi mi še dandanašnji hoteli obesiti ... — in tako. \ idite, je srce ostalo, kjer je bilo v mladih letih, na frankovski strani; nihče mi tega ne more zameriti, ko sem že nekak Hrvat. E—pa. tako. razgovori! sem se ko že dolgo ne. čeprav'. \ se kaže tako brez haska. Med imma pač ne gie za tiste navadjie policijske formalnosti, za tista piškava priiznanja, ki jih naši Štefeki in Pukmajstri, pa tudi Jo-\ a novici in Granerji, ti glavnjaški asi, \lačijo iz ljudi, med nama, in to po vsem tem, kar ste zvedeli, odkril sem vam srce do golega, lahko gre še samo za sodelovanje. Nič lažjega ni. ko priti s policije; pomagamo vam pri begu, ko ste že v ilegali, ali pa se naredi vse tako, še vedno je čas, da smo pomotoma naleteli na vas. Lahko bi povedali, lahko bi \ saj namignili za ljudi, ki jih imate tu okoli mene, pa bi vam lahko oni pomagalii, da bi bili oprani pred svojimi. E—^pa, vidite, bil sem človeški, kakor že dolgo nisem bil — ali človek, ne da se ti pomagati. Mislil sem. da bi se domeiiila in da bi vam pomagal, da bi lahko  vi  kasneje, ko bi prišel vaš čas, da  — da, Bedekovic je  pre-
411
nieten, Bedekovic vidi tudi naprej, česa se ne da zavreti ... — ^ i meni pomagali. Ne—ne, nisem tako bedast ko naš Pukmajster, ki je postal zato zveninca, da mu ne bi komunisti hiše vzeli. Človek, hotel sem \'as rešiti!«
Bedekovic se je dvignil, se jel zaganjati po sobi. Dvignil je nogo na stol, si podprl bTado z desno in jel odkima vati z glavo, ko da bi ga začelo treti. Nič ni bil zadovoljen. Zatein je dvignil glavo, se zastrmel v jetnika in ponovil:
»Človek, hotel sem vas rešiti! To si lahko mislite, kaj vas čaka. Ali, kar se mene tiče, si umijem roke, ko Pilatuž. Niste hoteli ne piti ne jesti, a kar je najhuje, tudi besede ni iz vas. Recite mi vsaj s kakšno kominternovsko glavo imam opravka. Ce ne drugo, vsaj to me tre, po kaj ste hodili tolikokrat čez mejo, po kakšnih poslih?«
Nastala je tišina, Bedekovic je čakal.
Bil je trenutek, bila sta dva trenutka, bili so trije, bilo jih je več. Vsi ti trenutki so strašno tekli, s strašno naglico, bili so drug od drugega bolj zagatni — ali nič drugega ni kazalo — samo tod je bila pot, ki se je v teh napetih trenutkih pokazala — in jetnik se je oglasil.
»Po kakšnih?« je povprašal in se izgovoril. »Po kurirskih.«
Bedekovičevo bledikasto in podolgovato obličje se je še bolj podaljševalo, oči so na pol zamižale in že tako tenke ustnice so se docela stisnile — vse obličje se je zastrmelo v jetnika pred seboj; zatem so začele tiste ustnice pošepetavati, ko da bi sikale.
»Po kurirskih poteh ... po kurirskih ... po kurirskih ... Ha — ha — ha ...«
Policijski šef se je zasmejal. Znova se je zagnal po sobi, se \ novic sesedel na stol, se poslonil nazaj ter končal s histeričnim piskajočim smehom.
»To se pravi, ljubi moj kurir, da bi nam lahko pokazali poti čez mejo? Kaj? E—^pa, to bi bilo nekaj za policijo, še bolj pa za žandar-merijo. Dobro, pa dobro... E—pa, midva, gospod kuriir, sva končala . .. Prav žal mi je ...«
Policistovi prsti so znova zašli pod mizo; zaslišalo se je brnenje in odprla so se vrata; okolii jetnika sta se razpoistavili obe posta^ i in Bedekovic je začel z ukazovanji. Spregovoiril je, vsaj skraja je bilo tako, ko da bi jih najbolj ljubeznivo prosil.
»Odpeljite, no, gospoda kurirja, odpeljite ga, no, k Štefaniču, k pristavu, zavoljo zapisnika pač. Je že tako pri nas na policiji. Brez teh bedastih zapisnikov ne gre. Za vsak primer je prav, da napravi Stefanič ta zapisnik takoj, še nocoj. Upam, tudi želel bi, da bo šlo, gospod je pokazal malce volje, in da bi kar začeli. Zatem še nekaj: pošljite mi
412
Zeissbergerja, njegova dva generala se naj kar pripravita, Brkič in Aralica, prava dečka za takšnole kurirsko gospodo.«
Stopil je povsem do jetnika, ga premotril in zmajal z glavo, ko da še vedno ne bi mogel verjeti, počemu uganja trmo.
»Nič se ne bojte, pri Štefaniču ne bo še nič hudega, napravila bosta čisto navadni policijski zapisnik. Mailo se bosta pomenila s tem malce dolgočasnim in starim gospodom.«
Odšli so z njim, ali za hrbtom je še vedno slišal Bedekovičevo jadikovanje.
»Kakšna škoda, a kaj se hoče, ko se nismo mogli pomenitii...«
Jetnik je moral skozi predsobo, ali še preden je prestopil prag iu prišel na hodnik, je slišal za vrati, ki so se zaprle za Bedekovicem, tenko in zariplo vpitje. To je bil Bedekovicev glas. Vpil je nad Rima j cjn in Lackovičem, nad agenti, ki so ga aretirali. Vpil je, vpil je, da so se posa-mične besede, kolikor so se razločile zavoljo hripavosti, slišale do jetnika.
»Čakali ste, sini moji zlati! Zakaj niiste streljali? Zakaj ste mi ga obesili na vrat? Ste čakali na komunista, da bi vas on poda vil? E—pa. ne bi vas bilo škoda, sonce vam žarko ...«
Pobesnel je.
Jetnika so ta čas gnali po hodniku; tudi tod je kazalo, da je bila cela policija na nogah. Vse je nekam hitelo, vse po nadstropju je ])otišalo, da se je slišalo vpitje do zadnje sobe.
Za mizo s predali, ki je stala v sobi, v katero sta agenta prignala jetnika, se je pokazala plešasta, okroglolična in obrita moška gla^a. Predevavala je neke papirje po mizi — Durovic je zagledal med tistimi papirji črno usnjeno mošnjo, črni noteis in denar, kii so mu ga pobrali — in govorila, ne da bi koga pogledala:
»Ste ga razkurili, dečki, starega? E, to ni dobro, ni dobro, takšno se potlej vedno kako narobe konča.«
Plešec je dvignil glavo in jih pogledal, za hip jetnika, zatem agente.
»Ja, kaj ste ga razjezili? Ce se mu žolč razlije, bo slabo z vami, dečki.« Zatem je rekel, ko da je jetnika šele zdaj zagledal: »A, vi ste tisti, zavoljo katerega se gospod načelnik jezijo? Gospod Durovic. kaj?« Dvignil je očala na čelo in si ga ogledal; zatem je rekel: »Ja-ja, bova pa napravila zapisnik.«
Spustil je očala in odšel z malce gagajočimi koraki proti vratom iia desni, jih odprl in poklical, kar med vrati:
»Gospodična Zora! Z mašino!«
413
Prigagal je nazaj, se ustavil pred jetnikom, privzdignil očala in si jetnika vnovič ogledal.
»No, pa bova midva začela,« je povedal nazadnje, odšel za niiizo in pokazal Duroviču stol ob mizi.
Prihitela je ženska z veliko under^voodko na rokah in jo položila na mizico.
»Lahko bi ji kateri pomagal,« je rekel plešec m i2X>gledal po agentih za jetnikom, ali ta dva sta ostala negibna, ko da bi ga sploh ne slišala.
Ženska se je za vse to zahvalila. Potegnila je papir \ \alj. se zleknila na stol — bila je dolga, še bolj podolgovat je bil njen obraz — in čez čas, na lepem, povprašala:
»Zapisnik, gospod Štefanič?«
»Ja-ja, zapisnik, gospodična! To je že taka navada pri nas, da je treba bolnike pred operacijo izprašati, po operaciji se ne moreš ali se nimaš včasih s kom \eč pogovarjati. No, jaz nisem med kirurgi. Pa začnimo ...«
»Generalije?« je vprašala gospodična.
»E-ja, a najprej ime in priimek, vse kakor je potrebino.«
Uradnik je končal, nekaj zmrmral, česar se ni razumelo, in začel brskati po mizi.
Tako sta potem začela, gospodična za strojem in Durovič. sama, Tie da bi se plešasti za mizo kaj brigal za njiju. Prišla sta do »bivšega konrnnističnega poslanca«, malo zatem pa se je pri »začasnem bi^anju« \se nstavilo. Tega izpraševani nikakor ni mogel povedati, napisala sta »bivališča nestalnega«.
»E-ja, kar nehajta, gospodična, bova midva začela! To segate zdaj že v moj delokrog. Vi, gospodična, me vedno prehitevate, ko da bi se \-am ne vem kam mudilo.«
Pobrskal je med papiirji, pobral listnico, denar, ki je bil položen poleg nje, oboje dvignil, pomahal s kom^olci ko s kreljutmi in pokazal tisto v rokah proti jetniku, ne da bi ga pogledal, ter z zvišamim, s povsem spremenjenim in skoraj s pojočim glasom začel; obenem je gospodična zdrdrala s strojem.
»Predočujem vam vašo listnico — in predočujem vam tisoč štiri sto in petnajst dinarjev — prosim! Tega prosim, gospodična, ne napišite! Od kod ta denar? S čim se bavite? Kaj delate? Od česa živite? Kako in kod se hranite, se pravi, se preživljate?«
Uradnilk se je strmo zagledal predse, ko da bi hotel prisluhniti lastnemu glasu, in zatem, ko je prenehal stroj, uprl pogled \  jetnika.
»Govorite!«
414
Durovič je začel . .. začel je po nekem načrtu, ki mu je preblisnil skozi glaNO pred Bedekovičem; druge poti od tod, o tem je bil po \ sem tem, kar mu je Bedekovič s takšnim cinizmom iin z odkritostjo povedal, do kraja prepričan, ni bilo — z mejo ali do meje, z njo ali do tja bi so dalo marsikaj stoiriti. Na kak proces tu ni več kazalo. Tu je bilo zdaj samo še dvoje: s policijo ali z Bedekovičem, aili — skozi oicno. Tako je potem začel...
»Jaz sem kurir komunistične partije Jugoslavije ...«
Uradnik je znova zvišal glas in začel z narekovanjem; ^ se je kazalo, da je bil s tem, kar mu je jetnik pripovedoval, zadovoljen. Tudi enkrat ni pokazal, da bi česa ne verjel, nitii tega ne, da bi v kaj podvomil; le tu in tam se je zgodilo, da je hotel za katero reč. da mii podrobneje pove.
Tako je povprašal, kod se shaja, ali ko mu je izpraševaiii po\edal iia kratko »v katerikoli gostilni«, s tem nikakor iii bil zadovoljen in je začel s podrobnostmi.
»Zalotili so vas danes, dvajsetega aprila, ob devetih — pišite. o'b enaindvajseti uri! — iin na Ribnjaku, in sicer v družbi nekega moškega, s katerim sta šla v smeri proti Nadškofijskemu trgu. Kje ste bili? Kaj  ste podnevi deJali? Kje ste večeirjali? Kdo je moški?«
Durovič je povedal, da se je dvignil 0'b šestih, zatem pa naštel nekaj krajev: od Prilaza do Šetinske ceste. Ali uradnik, ki ga je, vse je kazalo, mirno poslušal, ga je znenada ustavil; hotel je zvedeti tudi za gostilne.
»Prosim, v katerih gostilnah? Vse po vrstil In kaj ste jedli in pili? Koliko plačali? In katere časopise in kaj ste brali?«
Durovič je začel s po d rob nos t m i. Na dolgo se je razgovoiril o gostilnah, o kavah in slivovkah; mislil je na to, da ni drugače povedal ko prvikrat — vseeno pa sta tudi zdaj   in  znova prišla do Ribnjaka.
»Pri Okrugljaku sem spil dva deci. Potem, bilo je ob štirih, sem se vrnil proti mestu. Oglasil sem se \^ gostilni pri Mlinairici, zatem še v neki krčmi, no, in potem se je že znočilo, ko sem prišel na Ribnjak. Tam sem potem naletel na nekega povsem neznameiga moškega in ga ^prašal, kod naj hodim, da pridem v Draškovicevo. Tam sem hotel \' nekem prenočišču nasproti Astorije prespali.«
Bilo je povedano, kakor sla se s Seliimovičem domenila — da ga ne pozna in da ga je povprašal samo za pot. O Selinioviču mu Bedekovič ni ničesar razkrival; vse je kazalo, da polioija ni o njem kdo ve kaj  vedela, razen onega pač, kar so imeli poprej z njim.
Plešasti uradnik pa tudi s tem ni bil -zadovoljen; naenkrat se je zazdelo, ko da se je predramila v njem stara in preizkušena izpra-
415
sevalna žilica. VisekakoT je hotel zvedeti kaj več o tem neznancu in ko da je hotel za vse to, kar mu je že povedal, še enkrat potrditve.
Ali ga ne pozna že od prej, moškega? KaJco se piše ta moški? lu sploh, ali ga je sploh že kdaj srečal?
»Ne, ne spominjam se,« je zanikal Durovič, »da bi ga že kdaj videl. Niti ne morem vedeti, kako bi se pisal.«
Uradnik je zamrmral in začel znova šariti po listih. Kazalo je, tla se je s tem zadovoljil, čeprav nekam proti svojii volji. Pogrknil je, dvignil očala, pogledal aretiranca, spustil očala in zavzdihnil.
»Dobro,« je začel. »Kod ste se zadrževali zadnjih pet dni? Ali mi lahko to poveste?«
Ženska za strojem je tudi zadnje natipkala.
Počemu se je obesil prav na teh pet zadnjih dni? je preblisnilo Durovica, zatem je mislil na mejo.
»Da, v torek, to je šestnajstega aprila sem odšel v Maribor. Tam sem se zadrževal dva dni, iskal sem kraje za čez mejo, za Avstrijo. Zatem sem se v četrtek, to je osemnajstega, vrnil v Zagreb, se odpeljal naprej do Siska, zavoljo policije, in ne da bi ves ta čas kaj posebnega delal. Tako je bilo v petek in v soboto, kar sem že povedal.«
Uradnik je zdiktiral; zdelo se je, da je zadovoljen z odgovorom. Znenada pa je vprašal:
»Kaj pa pred poldrugim mesecem, v Beogradu?«
»V Beogradu me sploh ni bilo.«
»Nikar tako, pomislite, še enkrat pomislite! No, ko ste se sestali s tovarišem Petrovičem in s Simo Markovičem — in sicer v Marko-vičevem stanovanju.«
Bila je resnica. Torej, tudi to so vedeli — ali aretiranec je zanikal.
»Nisem bil v Beogradu; odkar sem se vrnil iz Avstrije, me \ Beogradu ni bilo. Ne, to ni res!«
»Dobro, ni resnica. Gospodična, tako boste napisali: vprašanje: Kdaj ste bili v Beogradu? in odgovor: Pred poldrugim mesecem in imel tam sestanek s tovarišema Petrovičem in s Simo Markovičem v njegovem stanovanju.«
Durovič se je dvignil.
»Tega zapisnika ne podpišem, nikoli!«
Kri mu je pognalo v glavo.
Uradnik si je pobrisal plešo in začel trkati s členki po mizi ter po papirjih.
»Samo nikar se ne razburjajte, nikakšna sila vam ni bila storjena. Za vse tako boste imeli, vse kaže, še lepe prilike. Za zdaj sva tako napisala, na koncu pa bomo še enkrat prebrali in takrat bomo videli.
416
Samo sedite, nikar se prerano ne razburjajte! Kaj bi varovali tega Sima Markovica, kaj vam ni trn v peti? Naj bo za zdaj, ali tu so še zdaj druga vprašanja, no, same nedolžne malenkosti. Kar začniva, na priliko: Pod katerim imenom ste prenočevali pri Slovencu?«
Durovic je povedal ali uradnik je hotel vedeti, zakaj pra\ pod imenom Alojza Brajdiča. Tudi to mu je povedal: ker ga pač pozna iz Breda. Bile so zares malenkosti. Tipkarica je zdehala in se lecala po naslonjalu.
Nato sta se znašli v Štefanicevi roki dve okrožnici. Uradnik je prebral podpis: D. Drainac — in hotel vedeti zanj. Povedal mu je, da je to njegovo skrivno ime, okrožnice pa, da so natiskane na Dunaju, pri nekem Pavlovicu. Vse tako ni moglo nikomur škodovati: Dunaj je bil daleč, Pavlovdč izmišljen. Tudi uradnik se ni pri vsem tem kdo ve kaj ustavljal. Tako je hotel celo zvedeti, ali je bil Durovič pri odtiskovanju, ko pa mu je rekel, da ni bil in da niti ne ve, kje bi se naj to godilo, je bil stari zadovoljen. Zatem je hotel zvedeti, kaj pomenijo okrajšave: PK, OK in MK. Tudi to je zvedel in vse, z vprašanjem vred, je prišlo na zapisnik.
Stari je začel vnovič z brskanjem po mizi, ko iz zadrege; premetaval je neke papirje, neke knjižice — Duroviča je zazeblo: vsega tega, prekleto, ni bilo več moči odvreči! — nato ključ — bil je tisti ključ od materiala v Novakovičevi! — in nato še patron, od pištole — le na kaj lahko človek vse pozabi! Ta patron je dvignil stari proti žarnici, ko da bi si ga hotel podrobneje ogledati: zavrtel ga je med prstoma in dva ali trikrat potlesknil.
Oglasil se je agent, tisti pri vratih.
»Nevarna zverina. Hm, lahko bi kakšno tudi odnesli, tam na Ribnjaku!«
Uradnik se je okrenil in pogledal agenta, za trenutek; to je napravil, ko da bi ga pomiloval.
»Merjascev zob, gospod ageut, ni še nič, mora biti že merjasec zravdu — a tega, vidite, na mizi ni; se pravi, da gospodje pištole niso našli.«
Odložil je patron in začel z brošurami. Vzel je knjižico, z ovitkom šolskega zvezika, odprl platnice in prebral:
»Uvod.  Epoha imperializma je  epoha  umirajočega  kapitalizma.«
Ženska je natipkala.
tlotel je vedeti, kaj je to in kje je brošuro dobil. Durovič nui je prvo skušal dopovedati, za drugo pa je rekel, da jo je dobil od nekega študenta, od nekega Malica, kar na ulioi. Tako je moški izza mize potem  tudi  zdiktiral. Na istega študenta, na katerega je  povsem po
417
naključju naletel v Tkalčicevi, bilo je danes, se je izgovoril za Labodjo' pesem Karla Liebknechta. Stari je bil tudi s tem zadovoljen.
»Evo,« je narekoval, »Labodja pesem Karla Liebknechta« — in zatem še enkrat ponovil o nekem študentu v Tkalčicevi. Nato je rekel-. »Gospodična, kar bom povedal zdaj, ni za zapisnik. Poslušajte, lahko bi s© prebralo tudi tako: Labodja pesem Dure Durovica, ali ne?«
Ženska se je nehala lecati. nasmehnila se je in rekla, na kratko, ko da bi vzkliknila:
»Gospod Štefanic, tako komično, tako duhovito, uh, in tako grozno!«
»Rekel sem, lahko,« se je starec opravičil. »Dandanašnji je vse mogoče, a kar se tiče teh labodjih pesmi, jih je bilo pri nas že dokaj ... in kakor vse kaže, bo kakšna še zapeta. Tako bi lahko tudi mi, tu na policiji, prešli nekoč v literarno histerijo.«
»Res, komično, duho\ito!«
Znova sta lezla naprej, od listka do listka, ki so ga iztresli iz listnice. Znova iin znova je stari začenjal z noAimi vprašanji in z že tolikokrat ponovljenim začetkom: »Predočujem vam ...« Opravljal je vse to naveličano, ko nujno vsakdanje zlo, ki ga mora opravljati samo še zavoljo penzije, ter je bil, vsaj na zunaj je. kazalo, zadovoljen z vsakim odgovorom. Tudi Durovic je odgovarjal, le tam in tam je počakal, ko da se ne more koj spomniti. Videlo se je, da skuša odgovoriti na vse, da hoče vse pojasniti, vendar kolikor se je le moglo na kratko. Tako sta se pogovarjala in tipkarica je znova začela z zdehanjem, nenehoma je imela roko na ustih. Vendar pa je bilo ob Nsem tem dolgčasu skozi in skozi čutiti, da oba, tisti, ki sprašuje, in tisti, ki odgovarja, vesta, kaj hočeta.
Za našapirografirano pesem z refrenom »Lenin je umrl, naj živi Lenin!« je bil še enkrat kriv že znani neznani študent. Pri piismu, ki je začelo »Dragi druže!« in na katerem je bil podpisan Pavlovic, je začel Durovic znova z mejo. S pisma da se vidi, da je tain liiteratura in da bi jo moral prenesti, zato je tudi hodil na mejo. Malo teže je 'bilo s potrdili, na katerih je bilo črno na belem, da gre za lehe papirja, za matrice in tako. Znova so prišli na vrsto študenti, neki zgolj po videzu znani delavci iz železniških delavnic, iz kurilnice.
Durovic se je \es čas zavedal nečesa: kar je bilo očitno, je lahko obležalo samo na njego\'ih ramenih, za vse drago — bila so sama konspirativna iimena — za te, tega se je trmasto zavedal, ne bodo zvedeli. Ta trma ga je vse bolj in bolj spravljala k \o]ji. Začele so ga spreletavati misli zavoljo sporočila o begu, kako bi ga spravil s policije, zatem tudi načrti zavoljo meje, kako bo močii uiti, samo ko bi jih speljal tja... Samo, da pride s policije, samo s policije! Mislil je na
418
Graharja, na agenta, ki so ga imeli na policijiii — vendar ga nocoj še ni zagledal, čeprav je srečal domala vse, kar jih je poznal, ko so ga gnali od Bedekovica; vse je stalo ali begalo po hodnikih in vleklo na ušesa Bedekovičevo zahripano vpitje.
Nadalje je šlo po sreči tudi zavoljo dveh ključkov, ki jih je imel v listnici — rekel je, da so od kovčkov na Dunaju; po sreči je šlo zavoljo patrona m pištole; tudi to zavoljo orožja se mu je posrečilo; zapisala sta, da ga je pustil pri nekem kmetu na meji.
»Ne vem, kako se piše; tudi ne vem, ali je tostran ali na oni strani meje.«
Domišljija zaradi meje se je začela razraščati sama po sebi, ko da bi mlade dobivala.
Ali zdaj, ko je kazalo, da je vse na mizi prebrskano in da nima plešasti uradnik nikakršnega vprašanja več, se je ta policijski pnisiav dvignil, pogledal iznad privzdignjenih očal zasliševanca, ga nekaj trenutkov radovedno motril, zatem  pa znenada rekel:
»In da končava ...«
Segel je v predal pred sabo, JKvlekel štiri ključe, verthajme —¦ da, bili so oni, ki jih je še utegnil dati na Ribnjaku Selimovicu! —-pozvonil z njimi in začel počasi, iie da bi odmaknil oči z njega, in z vzvišenim glasom, da je tudi stroj stekel:
»Petintrideseto vprašanje. Predočujem vam štiri ključe, verthajm. Selimovič trdi, da ste nrn jih vi, zvečer, predali, da bi jih zadržal, a. ključi, da so od šapirografa in od papirja za razmnoževanje.«
Izpraševani je od besede do besede čutil, kako mu sili kri v glavo. Bilo mu je, ko da ni resnica, kar posluša, ko da ne sliši, kar so mu govorila okrogla in na koncih stisnjena usta. Zatem mu je bilo, ko da ne čuti več stola, nehote se je dvignil. To s Selimovicem, tod se ni dalo več šariti z neznanim študentoim ali z neznanimi delavci iz kurilnice, Selimoviča so prijeli z njim vred.
»Vi samo sedite, prosim! In kar mirno in počasi odgovorite, kakor ste doslej vse lepo odgovorili. Samo še to, pa sva končala ... Prosim vas lepo, sedite!«
Durovič je zlezel nazaj na stol; tudi ženska za stroj eni je upirala oči vanj, nič več uiso bile videti zaspane, ko da se je predramila.
»Prosim, lahko sami zdiktirate. Ali ne bi?«
»Bom,« je rekel trdo in počasi Durovic. »Bi ponovili?«
Ozrl se je na tipkarico in ta je prebrala.
»Teh ključev tu,« je začel zatem počasi in trdo, »sploh ne poznam, niti jih nisem predal zvečer nikakšnemu ali nekakšnemu Selimovicu-
-':¦>                                                      419
Prav tako ne vem ničesar o kakšnem šapirografu in o papirju za razmnoževanje letakov.«
Policijski pristav je nehal zvoniti s ključi; spustil jih je na mizo, zavzdihnil in zatem tlesknil.
>Pa končajmo.«
Obrnil se je k tipkarici.
»Gospodična, za podpise: pristav in drugo.«
Zatem k izpraSevanemu.
»To bi tudi podpisali?«
»Bi,« je rekel Durovič.
»Gospodična, zapisnik!«
Medtem ko je zdrsnil papir iz stroja, je pristav našel med papirji na mizi peresnik, ga pomočil, potegnil po papirju in ga pomolel Riiro-viču, ne da bi ga pogledal.
»Piše,« je rekel.  »Iz^'olite!«
Ali zdaj. ko je imel papir pred sabo, se je, komaj ga je začel prebirati, zavedel zaradi onega v Beogradu.
»Ne, ne podpišem, ne moreui podpisati,« je rekel Durovic in odložil pero. »Zavoljo izja\e o Beogradu — ta ni moja.«
»Ne more podpisati, gospodje,« je rekel prista^ nato proti agentom in ukazal: »Pripeljite gospoda Selimoviča. Teh dveh iz Beograda nimamo pri rokah, ali gospoda Selimoviča. s katerinr sta se sprehajala, imamo. Naši agenti so bili toliko previdni, da so ga z % ami pobrali. Gospodična, še enkrat, zapisnik! A vam, gospod Durovič. bi sveto\ al, da bi nase mislili, ne na druge. Policija pač ve, kaj dela. Ne splača se delati komedije zavoljo enega podpisa. Ko nekoga več ni, ga more vsakdo podpisati, zadnja policijska reva.«
Tako je dokaj nejevoljeJi jadikoval in se jezil, zatem pa pobral ključe in začel znova s pozvanjanjem. Čakal je na Selimoviča.
Durovič še vedno ne bi rad verjel, kar se bo zdaj vsak čas zgodilo, čeprav je vedel, da je lahko samo on, Selimovič, povedal zavoljo ključev, zavoljo šapirografa in zavoljo papirja. Tega Beg ni vedel. Stiskalo ga je v prsih, ko da bi kamenje valili nanj. Ni hotel, da ga stisku, ali \'sa \'olja ni nič pomagala. Bilo mn je, ko da bi ga poteptali ... ko da bi sam sebe teptal. Ali so ga mrcvarili? ga je spre-letavalo, čeprav bi skoraj prisegel, da ga niso, vsaj zavoljo take izjave o teh ključih ne. Kaj za vraga pa je bilo lažjega, ko da bi si kaj naniislil  za\oljo teh ključev!
1 oda medtem so agenti Selimoviča pripeljali. Durovic je videl, da ga je pogledal; ali opazil je tudi to, da je koj zbegnil z očmi: potem je  imel te oči ves čas na listu, na zapisniku, ki ga je pristav
420
pobral z mize in ga začel počasi ter z enoličnim uradniškim glasom prebirati. Bilo je, ko da bi ga z očmi poslušal in ko da ga nič drugega ne bi tako zanimalo kakor to, ali je tam na listu vse napisano, kakor je bilo povedano.
Bilo je vse povedano, vse do zadnjih poitankosti, tudi zaradi ključev: vse od srečanja z gospodam Durom Durovičem, kako mu je izročil te ključe tik pred aretacijo, kako so bili ti ključi od materiala in tudi to, kako mu je rekel, da mu jih daje, ker bodo pri njem, pri Selimovicu, bolj na varnem... in zatem je bilo na tistem zapisniku tudi vse zaradi pisma, ki je prišlo na Seliinovičevo ime iz Berlina, a katerega mu Selimovic pred aretacijo ni utegnil več izročiti.
Stala sta si \'saksebi in Selimovic je odmikal oči, zatem pa — pristav mu je rekel, naj ponovi gospodu Duroviču v s e o ključih, ^' s e, kakor je že poA edal, priznal — je uprl vanj oči — oči, ki so hotele biti, hudiča, odkrite in ki so hotele najti razumevanje pri njem — začel še enkrat tisto o ključih, celo storijo, vse, do zadnjih potankosti. Zazdelo se je, ko da ni nič bolj svetega na svetu, ko da govori resnico na policiji. Kaj, pri hudiču, je bilo potrebno pripovedovati, da ga je lahko vsak dan dobil ob tistem času na Ribnjaku, kaj, pri hudiču, je bilo treba policiji razlagati, kdo mu je ključe izročil, ker bi biLi pri njem bolj na varnem in. . . in. . . tudi tisto, kar mu je om^enil zaradi prenočevanja na Trešnjevki?! Tn če je sprva tudi njemu bilo sitno, da bi ga pogledal, je zdaj uprl oči vanj. Vse na Selimovicu je bilo ko po navadi, ali bilo je hladno in ko da bi Selimovic opraAil z njim; vse tam je bilo, ko da bi govorilo o zapeljevanju in ko da bi ga on, Durovic, zapeljal. Selimovičeve oči so bile motne, vlažne — in Duroviča je spreletelo, da se je jokal, in koj zatem, da se ga tudi dotaknili niso. Začelo ga je jeziti.
Pri hudiču, če se ni znal ali če se ni mogel izgovoriti zavoljo pisma, počemu je pripovedoval vse to zavoljo ključev. Vsa ta nevolja zaradi Selimoviča se je sprevrgla v jezo, in sicer prav zavoljo tega pisma. To pismo, vse je kazalo, je bila edina reč, ki ga je, Selimoviča, tlačila — in še to pismo je bilo zdaj obešeno gospodu Duri Duroviču!
DuTovič je čutil, kako vse vre v njem: bila je jeza, pravzaprav jeza, zaradi katere si ni mogel pomagati — sam je našel izgovor za vsako malenkost, medtem ko ta sirota, tu pred njim, ni zmogla ničesar drugega, ko da je obesila to edino pismo njemu ... s ključi vred.
»No, kaj porečete zdaj zaradi teh ključev, gospod Durovic?«
Plešasti človek za mizo je pozvanjal s ključi in si ga zadovoljno ogledoval. Končno je prišla nocoj tudi njegova, pristavova ura.
421
»No, gospod Durovič, odgovorite tovarišu, gospodu Selimovicu, po vaše — kako ste že povedali? — nekakšnemu nepoznanemu gospodu! No?«
Pristav ni nehal zvoniti... Pozvanjal je s ključi, visoko pred sabo, kolikor se mu je dalo stegniti roko, tik nad plešo.
»Ne meni, gospodu Selimovicu morate odgovoriti — on sam je vse to povedal in prosim, poglejte, tudi podpisal. Lahko vam vse to tudi potrdi, vsaj pokima, če mu ni do govorjenja.« Pogledal je Selimovica. »Brez kakšnega nasilja, iz svoje lastne volje ste vse to podpisali, ali ne?«
Vprašani je molčal. Zatem je potrdil, tiho in na kratko. Bilo je, ko da bi vzdihnil:
»Da.«
Zatem^ je uprl oči v Duroviča. Tudi Durovič ga je pogledal. Seli-movičeve oči so hotele biti odkrite, ko vdane... Hotele so mu govoriti, kako se ni dalo nič drugače, kakor da je bilo treba povedati resnico — ali te oči so njemu, Duroviču, odkrivale, kako se bojijo zase, samo zase ... in znova samo zase... zase ... in kako zanje Durovič ni bil na svetu nič drugega več ko navadna stvar, katera ni znenada njemu, Selimovicu, nič več na tem svetu. In nič več ko navadna stvar nd bila od tega trenutka postava pred Durovičem; te odkrite, vdane, otroško zaupljive oči so postale naenkrat tako hladne, tako tuje. Do konca je zrl v nje, do konca, dokler jim ni vsega povedal, tem očem, in dokler niso Selimovica odgnali. Strašno jih je zasovražil, z besedami bi jih za tolkel, če bi jih mogel.
»Kategorično trdim, da jaz, in to vam, nisem danes pred aretacijo na Ribnjaku predal nobenih kij n č e v, da skratka ne vem ničesar o teh ključih.«
Pristav je prenehal zvoniti, roka s ključi se mu je pobesila.
»Ni res, da bi vas prosjačil, da jih imejte vi in da bi bili pri vas bolj na varnem, ali da bi bili ključi od nekakšnega komunističnega materiala... In kar se pisma tiče, znova ni nič res, tudi tu niste govorili resnice. Nikoli vam nisem rekel, da bi dobili kakšno pismo  iz  Berlina.  Vi...  vam...  v i.. .<
Pristav je spustil ključe na mizo.
»No, gosipod Selimovic — kaj pravijo oni na to?«
Ali — vprašani je molčal. Oči so se komaj ozrle ,po pristavu, potem so pogledale predse, ko da ne vidijo nikogar več, Duroviča niso več pogledale... in potem so jih, te oči, agenti odgnali.
422
»Gospodična Zora, zapisnik,« se je oglasil pristav. »Ste že trudni, kaj? Tudi meni se zdeha. Takšno sizifovo delo — napolniš sod, pa ti zbijejo dno, ja-ja.«
Se enkrat je poiskal peresnik, še enkrat je nekajkrat popraskal z njim, zatem pa ga pomočil in ga pomolel Duroviču.
Durovic je peresnik prijel, zatem pa ga je začel vrteti v roki, ko kakšno pilo — oči pred njim so zginile, docela se je zavedel — in pisalo odložil.
»No, zakaj pa ne bi podpisali?«
»Bi, a najpoprej strgajte prvi zapisnik; tistega tam ne podpišem.«
»Saj-saj, rekel sem, sizifovo delo ...« je zavzdihnil plešasti uradnik in se začel brisati po temenu, ko da bi si lase popravljal. »Gospodična, za nocoj sva končala, vsaj midva. Jutri, če že ni tega jutra, kasno je, bo nedelja, pa se boste prespali. Boste šli na Sleme?«
»Uh, Slem^e! Predaleč, gospod pristav! Sem preveč lena.«
Pretegnila se je, se zasmejala, dvignila stroj in odhitela.
»A kar se tega podpisa tiče, gospodje agenti, to boste vi uredili. Gospoda Duroviča bo potrebno malce omehčati. Človek je utrjen, ima podplatasto kožo, ni prvič na policiji. Tako, in dosti sreče, gospodje!« Dvignil se je, odracal okoli mize in pomrmraval. »Ja-ja, tako je, vem, moja metoda se nikoli ne obnese, vem, doktorju Bedekoviču ne bo po volji...«
Začelo se je z večerjo; bila je ista pečenka, bilo je istega pol litra rdečega in bil je isti zavitek Zete, kar so prinesld zanj že k Bedekoviču. Vendar človeku ni bilo ne za vino ne za pečenje, nikakršne lakote ni čutil; samo kadil bi, en sam oik bi povlekel. Naj je bil po vseh teh zaslišesanjih in po srečanju s Selimovičem nekje v sebi na vse pripravljen, naj si je hotel ohraniti ^oljo in živce, so ga prav ti živci začeli izdajati, vsej volji navkljub. Vnovič so zdrsele rolete, na ©nem in na drugem oknu. Izba je bila začuda prazna, ko da bi bila na hitro roko izpraznjena. Med vrati so se drug za drugim prikazovali agenti in si ga ogledovali, z očitnim zadovoljstvom in ko kakšni vaški koli-narji. Človek jih je poznal, izogibal se jih je po ulicah — zdaj se jim ni moigel več ogniti, imeli so ga na očeh, lahko so si ga ogledovali in si ga tjidi ogledali. Človek jih je poznal, vsaj nekatere. Bilif so domači, zagrebški; prejšnji režioni so jih razmetali, zdaj so se znova vrnili, z njimi vred so prišli o n i iz Glavnjače; dvor ni poslal samo' Bede-kovica, poslal ga je s pomočniki. Med njimi sta bila Lacko\'ič in Rimaj, poznal jih je že od poprej in bila sta poleg na Ribnjaku. Tudi Firšt je bil na Ribnjaku, a ta ga je šele zdaj prepoznal.
423
»E, glej, človeka! Pa midva sva se vozila s Črnomerca. Pa ti si bil nekak moj sosed; vidiš vraga, mogel bi me ubiti, mogel bi mi hišo vzeti.«
»Imel si srečo, Firšt!«
»Imel, bogme — da, gospodje. Toda kak agent sem vam jaz, ko imam komunista in bandita za soseda, to se vprašam?«
»Ha, smel bi ti hišo vzeti in te pobiti, smel bi!«
»Kako ne, skoraj bi zaslužil, sam mislim tako. No, ali zdaj bomo mi njega malo pobili: najbrž ne bo odnesel cele kože, kaj? Če bi ne bilo tako kasno, bi počakal. Pa, gospodje, gotovo ga boste poprej še vi kaj pobarali. Lahko noč in dosti bire, gospodje.«
Zatem so se začeli agenti, tisti, ki so se nabrali, povpraševati, na koga, vraga, še čakajo.
»Na Zeissbergerjeve generale... Na Brkiča . . . Verjetno se preoblači, noče na policijo v žandarski uniformi.«
Vendar pa Zeissbergerjevih generalov to noč ni bilo — in začeli so drugi.
»Ali ne bi gospod najprej podpisal in zatem povečerjal? Tu je zapisnik, tu sta peresnik in črnilo in tu je že večerjica, pri meni doma ni takšne. Vse kaže, da ima gospod načelnik komuniste še pra\' posebej Tad.«
»Kaj jih ne bi imel? Tudi mi jih imamo radi — to nam je službica.«
»Ni lahka službica.«
»Bogme da ni.«
Menili so se, ko da bi tisto, kar je čakalo pred njimi, ne bilo človeku fjodobno, vendar pa bi smelo zvedeti za njihove agentske težave. Odkar se je Durovic to noč znašel pred Bedekovicem, je bilo, ko da bi lezel po stopniščih, niže in niže: Bedekovič je bil prvi, pristav je bil nižji, to zdaj, ti agenti, je bilo najnižje. Bedekovičev nasmeh in pomilovanje, Bedekovicevo satansko zaigrano sočutje, da si lahko pričakoval, kako mu bodo zdaj zdaj solze v očeh, in da se ti je zazdelo» kako je do kraja nesrečen, ker ti ne more pomagati, ko pa bi ti, pri materi božji bistrički, za vse na svetu rad pomagal — vse to se je tod, na najnižji stopnici razlezlo v brezbrižne in surove obraze, za katere je bilo to, kar je stalo sredi izbe in čakalo, zgolj mrtva stvar, »izven zakona«, čeprav je ta stvar živela ter jib je lahko tudi razdivjala. Takrat so ti vsakdanji policijski obrazi, ki so jih ljudje srečavali po ulicah, vsak po svoje oživeli, pokazali so svoja prava obličja, jeli so se obnašati ko krvavi gladiatorji, ko razdraženi gadi.
424
»Torej ne bi podpisali?« je ponovil tisti, ki je pričel zaradi podpisa in zaradi večerje; vzel je peresnik z mize in ga pomolel Durovicu. »Ne bi? Nisi lačen?«
»Kaj bo lačen, Štefek?« se je oglasil drugi, ki je slonel preko mize in prebiral zapisnik. »Glej, pa tu na zapisniku je skoraj za stran, za dve strani, kod vse se je samo danes potikal, kaj vse je pojedel in popil. Glej, začel je s slivovko, pri Črnem orlu, na Prilazu je popil kavo, potem je tu znova ena slivovka in dvakrat dva deci pri Dobri mamici. Obedoval je v Tkalčicevi, juho in pečeno teletino, ter plačal šestnajst dinarjev, glej, glej! Pri tem se je gospod malce sprehodil, preko Medveščeka in do Okrugljaka, kjer je trikrat zavil v gostilne, dvakrat k Mlinarici. E, gospodje, pa kako mu naj diši svinina?«
»Mogoče mu je pretežka?« je rekel prvi, Stefek.
Predjal je peresnik v levo, pristopil bliže k Durovicu — tudi preostali so se premaknili, ko da bi se zbali za agenta — in povedal počasi, ko da bi si besede sproti izmišljeval:
»Pri nas ni teletine, pri nas« — zvišal je glas — »komunistična zalega, ne bo ko pri Dobri mamici, čeprav se boš še nocoj spomnil na vse dobre mamice in jih klical.«
Počakal je kak trenutek, zatem pa znenada mahnil s pestjo, s hrbtnimi členki izpraševanega po ustih, po sredi ust. Stresel je roko, ko da bi ga zabolelo; zatem je znova začel, počasi, premišljeno:
»Tako, še ti bo dišala, pečenka, samo da je s preklanim gobcem ne boš mogel več —«
»Povedal sem, da ne bom podpisal,« je s stisnjenimi zobmi izjavil tepeni. »Napravite drugi zapisnik... in v katerem bo samo tisto, kar sem izjavil.«
Štefek se je ozrl po agentih.
»Tak, drugi zapisnik bi hotel? Najbrž misli, da smo kakšni advokatski pisači... Glej, glej, kak se je zmotil!«
Na jetnikovih ustnicah, sredi pod nosom, se je pokazala kri. V drugič je že zavrelo v njem, ali šiloma se je zadržal — iskali so prepir.
»Dobro si začel, Stefek! Glej jo, komunistično krvco!«
»Kaj ne bi, gospodje! Prav nocoj me je zažejalo po njej ...«
Durovic je izvlekel robec in potegnil z njim preko ustnic; členki, prsti, vse je bilo krvavo.
»Ti se samo briši, premalo bo robcev, da bi vse pobrisal,« je nadaljeval Štefek, ko da bi se pogovarjal z jetnikom.
Vnovič je stopil bliže, vnovič je stiskal pest; tudi agenti za Šte-fekora so se premaknili, kakor kakšna zaščita.
425
»Ali« — Štefek mu je pomolel členke pod nos — >pomiloval bom jaz nocoj tebe, krvavo pomiloval. Pomiloval ti bom ženo, če je mlada, in otroke, kolikor jih imaš, vse krvavo pomiloval... Vse to je komunistična zalega, komunistična krvca. Oglej si jo, pestnico!«
Vnovič mu je pomolil stisnjeno roko. Durovic se je zadrževal, z vso voljo se je zadrževal; vedel je, da ne sme ničesar storiti, da bi zdivjali. Vedel je, da ga ne smejo ubiti, da je treba vzdržati, do procesa. Toda to je bila samo pamet, bila je volja, ki pa ga je le šiloma zadrževala.
Ali zatem je Štefek ponovil litanije o ženi in o otrocih. Durovic mu je najprej — bilo je proti volji — odrinil pest, s katero mu je mahal pod nosom, ko da bi ga hotel vsak čas znova vsekati. Štefek je poskočil, ali preden mu je mogel kaj storiti, ga je Durovic zgrabil za suknjič, ga privzdignil od tal — vse je zapokalo v njem — in ga bolj  odrinil ko zagnal med postave za njim.
»Pomiloval bom jaz tebe, krvava, pokvarjena režimska gnida ...«
Štefek se je nekje zadaj za tistimi postavami ujel; opotekel se je, ne da bi zletel. Durovic je zagledal prebledelo, preplašeno obličje — ko da ne more verjeti, kaj se je zgodilo — toda to je bilo samo za trenutek, zatem je tisto zadaj bolj zarjulo ko zavpilo.
»Verige, dečki! Verige!«
Za kratko se je Durovic za\edal, da je šel predaleč, ali spomin na ženo, na otroke ga je zanesel: pa če bi bilo samo to, bi se še zadržal —. živel je življenje, kjer niso samo večernic peli — toda spomin na vse tisto, kar je slišal o Štefeku: bil je spomin na Tatjano, ki jo je obesil za lase, jo slekel in tolkel po golih prsih — in zatem to, da mu je to bitje zdaj mahalo pred nosom, ko da bi imelo bedastega vola pred sabo, hkrati pa si delalo korajžo; Stefekove oči so mu ko v strahu mežikale — ne, tega ni mogel več prenesti. Takoj ko je zaslišal Šte-fekovo kričanje, je že vedel, da je šel predaleč — a bil je tudi trenutek, ko mu je bilo vseeno in ko se mu je strašno dobro zazdelo, da je to storil, če ne zaradi drugega, pa zaradi strahu, ki ga je prizadejal tej pokvarjeni gnidi, čep^a^   tudi za en sam trenutek.
Nato so ga imeli na tleh; pravzaprav se jim je vdal brez odpora ... Zvezali so ga na rokah, spredaj, zatem na nogah. Brcali so ga, kamor je kateri mogel, kolikor je kateri mogel, kolikor se jim je dalo. štefek je začel skakati po njem... Pritegnil je klop in začel skakati s klopi. To ni irajalo tako dolgo, zvezani na tleh je imel še zadosti sil, lahko se je pripravil na vsak skok posebej — vendar pa je bil vsak trenutek zanj cela večnost; a je bilo potem tudi te večnosti konec. Jetnik se je po nekem takem skoku obrnil in Štefeku je spodrsnilo, skoraj bi zletel.
426
»Na mizo!« je zavpil. »Mizo, mizo, mizo ...!«
Vpil je, ko da bo zdaj  ta miza vse rešila.
Jetnik se je obrnil na trebuh, na obraz, da bi se zavaroval. Tak, z obrazom proti podu in m^ed brcami, ki jih je dobival, je lahko slišal vlačenje neke mize — tudi pod se je tresel. Zatem so mu rekli, naj se dvigne — zavoljo mize, da bi legel nanjo — in hoteli so mu tudi pomagati, da bi se dvignil — dvigali so ga za suknjič, za ovratnik in za lase, vendar jetnik na tleh se je upiral, silil je k tlom. To se je vnovič končalo z brcami, tudi z gumijevkami, dokler se ni prostor okoli njega še bolj napolnil z agenti in dokler niso planili nanj in ga nanesli, pravzaprav so ga z vlekli, na mizo. In ko je ležal tam, na mizi, na prsih in na trebuhu, mu je eden z nervozo potegnil roke izpod prsi, nakar so prinesli še eno verigo ter mu roke in noge pod mizo zvezali — kolikor so le mogli, so jih zategnili.
Jetnik je zaječal; vse telo je sililo proti iglavi — viselo je z mize, z rameni vred. Videl je lahko samo verigo, ki mu je visela z rok, sledil je lahko samo nogam in obuvalom, ki so hodila po izbi, postajala in se znova prestopala, ko da bi ne imela nikakršnih namenov. Zatem je nekdo na drugi strani mize, pri njegovih nogah, potegnil za vezalke in začel vlačiti čevelj z noge. To se mu je posrečilo za eno nogo in čevelj je zletel po podu, vendar drugega čevlja niso več sezuvali.
»Za vraga, pusti mu obuvalo! Ne bomo ga po podplatih! Tako je ukazano...« Zatem se je Stefekov glas opravičeval. »Nič se ne da storiti, tudi jaz bi ga, ali vse kaže, da mu bodo podplati potrebni; verjetno, da bodo ostali za samega gospoda šefa, ko je tako naročil. Pes jih nosi, te njegove kurirske podplate!«
Zadrsal je gramofon, hkrati je začelo vžigati: po plečih, po hrbtu, z guinije\kami, zatem po nogah in po spodnjem delu — bila sta dva, ki sta vžigala.
Jetniku je bilo, ko da bi ga rezal, znova in znova. Slišal je udarce, kako so priiletavali, slišal je zamahovanje ... zatem teh udarcev ni več slišal, ko da bi oglušel zanje, le rezalo ga je še vedno, bolj in bolj neizprosno ga je rezalo — bila je bolečina, ki ni oglušela, bolj in bolj je žgala. Stisnil je zobe. Zatem je zatisnil tudi oči; napenjal je telo, ko da bi hotel verige raztrgati. Toda zgoraj so se menjavali in vse je začenjalo ko znova, vsak je po svoje zamahoval. Telo je samo od sebe popuščalo, mišice so  ga prenehale  vezati, usta so se začela odpirati.
Zneoada so udarci prestali — ostala pa je bolečina, ki je bila ko gluha, ko topa in ki je rezala; tudi glasovi, ki jih je jetnik slišal, so bili gluhi in zahripli.
427
»E, vrag, nehaj drsati z gramofonom, za koga, mater vam božjo> ga navijate? Ko tole na mizi niti ne pisne... Ne slišiš, ali še diha, ali je že crknil, mater mu kurirsko... komunistično!«
Ta, ki je hotel slišati dihanje, ga ni slišal; mahal je po glavi, ali glava se je pobesila in zakinkala.
»Vode! Vode! Kaj, za vraga, gledate?«
Koraki na tleh so se razgubili; tudi ti so bili ko topi, ko da bi hodili po preprogi. Zatem so zlili, pravzaprav so jeli zlivati vodo po jetniku, in žrtvi je bilo, ko da so odprli okna: začela je vleči sapo, ko da bi hotela potegniti mokroto vase.
Nato* so žrtev odvezali, pri nogah, da se je na glavo zrušila na tla; zatem so jo še in še polivali.
Hkrati so začeli mučitelji odhajati, vedno manj je bilo besed, sopenja in agentskih kletvic. Jetnik je ostal na tleh, z zvezanimi rokami nad glavo, kakor jih je stegnil predse, da bi zavaroval glavo, ko je zdrsnil in padel z mize. Noge zadaj je imel razvezane, ali bil je srečen, da mu jih ni bilo treba premikati in da so ga pustili im miru. Zuenada je bilo, ko da se nihče več ne briga zanj, samo luč je še strašno na veliko svetila, da je zbtidalo, ko je odpiral veke in se zaziral v parketne deščice pred seboj. Nekaj zatem, v tišini, ki je nastala, je zagledal policaja, s karabinko in z nasajenim bajonetom — sedel je na stolu pri vratih; in kasneje je zaslišal govorico, zelo dolgo pogovarjanje — policist pri vratih se je z nekom razgovarjal, očitno je bilo, da z nekom pri oknu, vendar jetnik tja ni pogledal, nikakršne volje ni bilo v njem, da bi se obrnil, da bi nategnil vrat. Samo eno si je želel, da bi si odpočil, da bi mogel zatisniti oči in zaspati, ali utrujenost je prešla; topa bolečina je prehajala, dokler je ni zajedajoče skelenje do kraja pregnalo, bilo je, ko da mu bo meso prezrlo. Ustnice so bile slane in v vratu ga je žgalo, ko da ga hoče slanoča zaliti in zadušiti. Začelo ga je preganjati, da krvavi in da ga bo tista slanoča zalila. Hotel je privzdigniti glavo, a ga je strahot;no zaskelelo. Vse, kar je zmogel, je bilo, da je zateglo spravil iz sebe:
»Vooode...«
Zaslišal je korake in čakal. Nekdo je jel zlivati vodo nanj, na lase, v curku... Zatem je tisti nekdo nad njim povprašal:
»Mater ti božjo, če ne krvavi? Stegnil se bo...!«
Ta sirah obeh stražarjev je pomagal. Obrnila sta jetnika na hrbet, ga prislonila z glavo ob steno in mu potisnila vrč proti ustom. Žrtev je pila, voda pa se ji je zlivala prav tako po bradi in tekla po vratu ter po prsih.
428
»Ne bo še vigilij,« je povedal stražnik, tisti, ki ga je z nogo podpiral, da se ni obrnil.
Jetnik je znova obležal na trebuhu. Okus po slanoči je izginil, počasi so se jeli vračati trenutki, ko se je jel zavedati, ko je jel razmišljati o sebi in o vsem tistem, kar se je dogodilo. Ves čas mu je bilo v zavesti, ni in ni se mogel znebiti tega, da ga je zagrabil jermen na transmisiji, da ga je zaneslo med kolesje, da ga je zmlelo — med strahotnimi in umazanimi besedami — in ga odvrglo na cementirana, vlažna in hladna tla. Potem mu je bilo, bil je kratek preblisk, ko da je v sarajevski fabriki, in celo tobak mu je silil v nosnice. Ali zavedal se je in se misli, ki ga je obšla ko zona, šiloma otresel. Ni bila fabrika, ni bilo Sarajevo, bil je Zagreb, bila je policija: Bedekovič, Štefek, agenti... in Beg. Tu se je jetnikova misel ustavila, prenehala je misliti na lastne bolečine iii  nase.
Znov^a se je zavedal in jel misliti, da bi bilo treba kaj storiti, sporočiti ljudem zunaj, da bi zvedeli, kdo je Beg, in da ne bi imeli veo opravka z njim, da bi ga — likvidirali. Preveč je vedel, da bi se ga mogli samo ogibati. Ali Graharja, agenta, ki so ga imeli na policiji, ni bilo, ves čas ga ni bilo med agenti, čeprav so prihajali vsi zapored in si ga oigledovali. Ali kaj, četudi z Graharjem ni kaj narobe, če se ni kako zapletel? Durovic je vedel zase, kaj bi storil, samo da bi se le za en sam dan smel sprehoditi po Zagrebu. Toda zdaj se ni dalo storiti ničesar, lahko je samo čakal in bil nesrečen ter zlovoljen. Sčasoma je prešlo tudi to, ta jeza zavoljo Bega. zavoljo tega pasjega sina — že zdavnaj ga je pogruntal, a mu niso verjeli; ne, nikoli se ni motil, ko je šlo za ljudi. Eh, zato ni hotel v Split, iz Zagreba — potrebovali so ga tu ... Ali tudi ta Begov vrč, v to je verjel ko le v kaj, tudi ta \ rč se bo enkrat razbil — in ta vera ga je nazadnje tudi pomirila — doslej so še "vsi konfidciiti dobili svoje plačilo. Milic je jecal. jecal je. ni spravil več besede iz sebe, ko mu je povedal, da je prišel dan plačila. Lahko bi se branil, a je mislil samo na bezanje, vendar tudi treh korakov ni več napravil. »Vedel sem, vedel sem, da bom poginil.. .« to je pomenilo, da je vedel, kaj je počenjal; zatem je obležal, nič več se ni zganil.
Ne Beg in ne Milic — dobil je plačilo, ki si ga je zaslužil! — pa nista zvezanega in zmrcvarjenega človeka na tleh toliko potrla, ko srečanje pri pristavu, ko so prignali Selimoviča.
Durovic je vedel, da je Selimovič mehak, da ga je sama dobrota in pripravljenost, volja, storiti vse, kar je le bilo moči storiti; zaradi tega ga je tudi predlagal za sekretarja Rdeče pomoči. Tudi na policiji -SO ga že imeli in vselej se je končalo vse, kakor se je moralo in moglo
429
končati. Toda ko je — bilo je komaj nekaj ur, ko so ju zagrabili in ko sta bila skupaj, oba vsak s svojimi hotenji storiti vse za stvar,, pomagati, žrtvovati se — zagledal prijateljevo obličje, ko je zatem zaslišal, kar je pisalo v zapisniku, in še zatem Selimoviceve besede^ takrat ga je najprej pomiloval, potem pa zasovražil; pravzaprav je bila vse bolj jeza, bil je bolj bes ko sovraštvo. Zdaj, sredi te raz-bolene noči, ko od bolečin ni mogel zatisniti očesa, zdaj je leglo nanj^ kar se je zgodilo med njima, ko kamen. Nikoli si ni delal iluzij o nikomer, tudi o Selimoviču ne; poznal je ljudi in vedel, kaj zmorejo: nikoli ni mogel slišati gobezdanja, praznega junačenja in hvalisanja zavoljo zadržanja na policiji ali pred žandarji: nikoli ni zahteval od človeka, kako se naj zadrži — tako se ni dalo nikoli dogovoriti, silil bi človeka, da bi mu govoril prazne besede; a tudi nikoli — ne, nikoli?
—  mu ne bi prišlo na pamet, da bi Selimovic tako — bilo je ko tjavdan
—  obesil nanj pismo, s tistimi ključi vred, če se že ni vedel izgovoriti zavoljo pisma. To mu je hodilo po glavi, stekla je ura za uro, vendar nečesa ni mogel razvozlati; vse je bilo ko bolečina, ki ga je pekla po telesu in ki ni in ni prestala. Zatem —• moralo je biti že proti jutru — se mu je znenada razvozlalo. Vendar pa tega, kar je postajalo bolj in bolj jasno, z jutrom vred, naj je še tako odganjal ko neko črno in grdo misel, tega ni bilo moči več odgnati. Kolikor se je sipominjal, je bilo vse, kar je težilo Selimovica, pismo in ključi — a te je obesil meni nič tebi nič nanj, eh, pač zato, da bi sebe do konca potegnil iz muze, v katero je z njim na Ribnjaku zlezel. To, na kar je sam skozi celo zasliševanje mislil, da ja ne bodo pri njem za nikogar zvedeli,^ to, kar mu je bilo pravzaprav v krvi, to je pri Selimoviču zdrsnilo. Vse to pa je bil poraz, bilo je nekaj, česar se ni mogel več znebiti, ne te noči — in ne naslednje dneve, vse dotlej, dokler ga ni v sredo zjutraj zagledal na hodniku, med žandarjema.
V nedeljo Štefeka ni bilo, prišla pa sta Zeissbergerjeva generala^ Brkič in Aralica, v civilu, kakor agenta; to je bila žandarmerija, ki je pomagala. Začenjalo se je s podpisom, tako v nedeljo in tako v ponedeljek, čeprav se za tisti zapisnik in podpis ni zatem nihče več brigal. Hoteli so zvedeti, kdo je zaklal Tonija Šlegla — in zatem so pretepali. Zatem, se tudi za Šlegla niso več brigali, hoteli so zvedeti^ kdo je likvidiral Milica in še za nekoga — in so vnovič pretepali: z gumijavkami, s pestmi, z brcami. Prišel je Firšt, hotel je zvedeti, zakaj bi mu komunisti hišo vzeli — in tudi on je tepel. Prišel je Pukmajster, agent, in ga pretepel, zavoljo tega, ker so komunisti proti kralju.
430
Bolj divji so bili, ko so hoteli zvedeti zavoljo prvega maja, kaj komunisti pripravljajo, a še bolj, ko so hoteli zvedeti za ljudi, s katerimi bi naj imel kot kurir zvezo — ali kaj drugega, kakor za slučajna srečanja na ulici, niso zvedeli. Vnovič je padalo. Na mizo so prihajali obedi, večerje, vse ko prvi večer, ali jetnik ni jedel, ni dobil ničesar — še vedno ni podpisal. Vse to mrcvarjenje, ki ni imelo ne repa ne gla\ e, je trpelo do torka, ko se je sredi dopoldneva prikazal Bedekovič in ko je še enkrat, tokrat sam poskusil zavoljo sekretarstva. Zvedel ni nič — nekaj zatem pa so ga potegnili s karabinke, in pretepanje je prenehalo. Ne zvečer ne ponoči se ga ni nihče več dotaknil, ko da bi se znenada naveličali mlatiti prazno slamo. Do kraja so ga stolkli, vendar na nekaj pretepeni ni in ni mogel pozabiti — na prijateljevi priznanji, a to zaradi prijatelja samega ne.
Kako, le kako, pri milem vragu, se je tako zamotal?
431