Zgodnja Vf" Matoliik cerkven list. D.ni«a "ha j n 78ak petek na celi poli, in vel j i pc poŠti celo leto 4 *ld.60kr., « p-.l 40 kr.. zaC^r-let« 1 *ld. »0 kr ? :Ukarniei*prejeLna ua leto 4 *old.f za pol leta 3 ?old., ta čet.rt leta 1 gold.; »k« na ta aan prarn.k :s,de Dan,ca dan popre-.___________ Llot 36, Tečaj XXVII. V Ljubljani 4. kimovca 1874. Koledar za naslednji teden. Kimovec — September. 6. Nedelja XV. po binkoštib. Evangelij: „ Kristus obudi miadenča v Naj mu". (Luk. 7.) — Sv. Caharija prerok je živel ob času preroka Hageja, pa je dva mesca za njim prerokovati in judovsko ljudstvo učiti začel, 520 let pred Kristusom. Caharija je v tem prerokovanji zdaj tolažil, zdaj pa tudi ostro svaril, kakor je že nanašal dušni stan judov, ki so se bili iz babilonske suž-njosti domu verniii. Pobožne, pa maloserčne jude je tolažil z upanjem v prihodnjega Mesija, rekel jim je n. pr: »Močno se veseli, hči sijonska (prebivavstvo na Si-jonu, v Jeruzalemu, izvoljena srenja), raduj se hči jeruzalemska! Gin! tvoj kra7[ (obljubljeni Mes.H) nride k tebi, pravičen je in Resemk (človeštva iz oblasti greha); on je reven (ubožen, obtežen 8 terpljenjem), in sedeč na oslici, in sicer na mladem osličinem žebetu". (Beri »polnitev tega prerokovanja Mat. 21, 5.) „Tudi ti (o Mesija! ga nagovori prerok) boš izpustil (rešil) po kervi svoje zaveze (po preliti kervi svoje z lastno kervjo sklenjene in poter.ene zaveze) svoje jetnike iz jame, v kteri ni vode" (Cab. 9, 9. 11.), t. j., vse v sužnjosti greha in satana vjete ljudi, zlasti pa pravične stare zaveze boš rešil iz predpekla, kjer so reše-nja čakali. Hudobne jude pa je prerok ostro svaril, ter jim hude šibe Božje napovedoval, če se ne poboljšajo; n. pr., da jim bo Bog slabe pastirje pošiljal, rekoč: „Jaz bom v deželi obudil pastirja, kteri zapušenega ne bo obiskoval, razkropljenega ne bo iskal, in potertega ne bo ozdravljal, in tega, kar stoji, ne bo redil, ternuč meso pitauih bo jedel, in njih parklje lomil. O pastir iu malik!" (Cah. 11, 10. 17.) Prerok s tem popisuje roalo-vredne pastirje, duhovsko in deželsko gosposko, kteri ne skerbijo za srečo sebi izročene čede, ker čedo mol-zejo in se z njo maslijo. Dalje še prerok prerokuje raz-kropljenje nevernih judov (12. pogl.) in njih poslednje spreobernjenje (13. pogl. 6. v.), pa zmago Gospodovo čez vse sovražnike (14. pogl.) Naj hujši šiba Božja v fari je slab duhovni pastir. Spreljubi! neprenehoma prosimo Boga, da nam pošilja pobožne in skerbne pastirje. — Sv. Onezifor, učenec aposteljski; sv. Petronij sk. spoz.; sv. Elevterij opat. 7. Ponedeljek. Sv. Peter KI a ver, iz jezuitov-skega reda, suženj^sužnjih zamurcev, je bil rojen leta 1681 v Verdu na Španjskem. Bil je sin plemenitih in pobožnih staršev, ki so ga precej po rojstvu Bogu darovali in v duhovski stan namenili. Po doveršenih šolah v Barceloni je z neznanskim veseljem stopil v samostan Jezusovega reda. Po dokončanem novicijatn 1. 1T»<'4 ga vi«i pošljejo z dvema novincema na slovečo Božjo pot k naši Gospe) na gori ,,Montseratu". Tukaj se Peter Mariji Devici vsega daruje, vodnico in pomočnico si jo zvii Po storjenih f>aniostan-kih obljubah ga viši pošljejo v samo=tan r.a otok Majorko, da nadaljuje bogoslovske šole. Z neizrečenim veseljem se tje poda, ker zve, da tam prebiva pobožn5, v dušnem živijenii zvedeni vratar brat Alfonz Rodriguec. Peter stopi v. sanustan in.blagi duši 3e berž spoznate in objauiete: v svo-i molitvi vidil tega miadenča med ki £a obsuvajo, on pa jih podučuje in keršuje. Viši dovolijo Petru, da se vsak dan, kolikor mu čas dopuša, z Alfonzom od nebeških reči pogovarja, in njegove koristne nauke posluša. Ps dokončanih šolah se Pet^r verne zopet na Spanj-sko, kamor ga viši poklic«?;«-, ."ri odhodu uiu Alforr reče: „0 ljubi moj brat, Bog te kliče, hiti i hiti v Ameriko!" Peter dve leti prosi in pr-»si višega, naj ga posije v Ameriko. Še le 10. anr. 1610 sme stopiti v ladijo, in srečno dospe v novo Kartageno, primorsko mesto v južni Ameriki. V to mesto zahajajo ladije vse natlačene z na-iovljenimi, naropanirai in terdo vklenjenimi zamurci, ki jih prodajajo na tergu, kakor ljub» živino, pa ve.iko huje kakor z živino z njimi delajo. Petru se žalosti serce terga, ko vidi, da se kupljeni zamurci drugi od druzega ločiti nočejo; sia se oklepa svoje matere, hči svojega očeta, brat svojega brata, prodajavec pa s svojim bičem po njih golem herbtu neusmiljeno bije in jih s silo loči. Zamurci tulijo, z zobmi škripljejo, in vse bele sovračij ■. Peter skuša si niili ljnb«*»en in zaupanje pridobiti, ter jih z milo in krotk*> besedo tolaži: in če ga tudi ne razumevajo, ker ne z:a njih jezika, pa mu že na obrazu berejo, da jih ljubi in jim dobro hoče; deli jim tudi, kar je po mestu pri b«»<;atih raberačil: jedila, pijače, obačila. Don Diego, imeniten in bogat Spa-njolec, kupi Petru Klavru pobožnega, v keršanstvu dobro podučenega zamurskega miadenča, kteri je bil njegov tolmač pri podučevanji zamurcev. Veliko skerb ima Peter za bolne zamurce, jih pogonoma obiskuje, in skerbi za njih postrežbo. Peter ima misijone po d*ž»li, kj?r kersti sto in sto tacih zamurcev, ki s« kot kristjani veljali, pa še niso bili keršer.i, popravlja neveljavne spovedi, spreminja grešne zveze v veljavne zakone, odpravlja vkoreninjene sovraštva, nečisto govorjenje, kletev in priseganje. Z misijonov se po navadi \rača ves spehan v samoitan. Sveti mašnik večkrat poklekne pred tabernakelj, .ko začnejo .zvezde na nebu migljati, pa še pred njim kleči, ko solnce^ že vzhaja.' Večkrat ga pri sv. maši vidijo v svetlobi. Ce so inu bili nekteri surovi zamurci nehvaležni, jih izgovarja s tem: „sej smo tudi mi dobrotljivemu nebeškemu Očetu nehvaležni". Leta 1650 začne v Kartageni kuga ljudi moriti, tudi Petra zgrabi, pa ga ne umori. Po prestani kugi ne more nič več prav okrevati, zamurec ga vodi k sveti maši, v spo-vednico, k bolnikom in v ladijo, če ktera z vjetimi za-murci v Kartegeno pride. Peter Klaver, ki je blizo 4!) let med zamurci in le za zamurce živel, je popolnoma opešal, 6. kim. 1654 ga dva zamurca v cerkev k sv. Obhajilu peljeta, 7. kim. mu zapre besedo, in ga v sv. olje aenejo. Po vs»»m mestu led glas: „Apostelj zamur-cev uuiira!" Otroci po ulicah vpijejo: „Svetnik umira!" Vse k samostanu dere, vrata ulomijo in planejo v celico, ter svetnika kušujejo in vso celico izpraznijo, ker sleherni želi kaj njegovega v spominj si prisvojiti. Peter ugasne v praznik male Gospodnjice od ene do dveh po Eolnoči. Njegovo truplo je bilo lepo, prijeten duh je lepel od njega. Pogreb je bil veličasten. Zamurci vpije)-): „Ne še, ne se pokopati!" Papež Pij IX so ga 30. kim. 1851 prišteli svetnikom. Vodilo sv. Petra Klavra: „Ena sama duša je več vredna kakor vsi zakladi obo)ne Indije." Ljubi kristjan! ker je tvoja duša tolike vrednosti, si z vso močjo prizadevat, jo v gnadi Božji ohraniti. „Kaj namreč pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi?" (Mat. 16, 2»).) — Sv. Janez aprič.; av. Anastazij sprič.; sv. Re-gina dev. spr.; av. Avguštin al šk. spoz.; sv. Pam-fil šk. spoz. 8. Torek. Praznik rojstva Marij t Device ali mala Gospodnjica. Marija Devica je bila hči sv. Joahima in av. Ane, iz kraljeve Davidove rodovine. (Glej 26. mal. serp. sopraznik av. Ane.) S sercem in z dušo prepevajmo Kristusu slavo ob tem svetem praznovanji prevzvišene Božje porodnice Marije. — Z veseljem obhajajmo rojstvo blažene Marije, da ona za nas prosi Gospoda Jezusa Kristusa. (Pred-peva v brevirji.) — Sv. Adrijan sprič.; ss. Amon, Teofil, Neote-rij in 22 drugih aprič.; ss. Evzebij, Ne bas t in Zenou bratje aprič.; sv. Korbinijan škof spoz. Sreda. Sv. Gorgonij, sprič. rojen v Niko-meoi.i, strežaj c-sarja Dioklecijana, je 3 pomočjo svo-j«*jr.» tovarša Doroteja vse druge služabnike tega cesarja k veti v Kristusa pripekal. Ko vidita nekega mučenca vpričo cesaria grozovito trpinčiti, se v njima vname po njegovem zgledu za vero v Kristusa terpeti. Ob* se tedaj oglasita: ,0 cesar! zakaj le samo tega zavoljo njegove \ere kaznuješ, ko sva midva ravno ti3te vere in terdcega sklepa?' Cesar po tem ukaže oba tako grozo\ito bičati, da se koža od telesa luši, v rane pa s soljo namešanega kisa (jesiha) vlivati. Kmalo po tem ju da na železno mrežo nad žerjavico položiti, po-slednjič pa mnogoverstno mučena obesiti in ubiti. Pozneje je biio truplo av. Gorgonija v Rim preneseno. fcveta Gorgonij in Dorotej bodita izgled vsim poslom, ki naj svojim zmotenim sopoilom s krotkim podukom pomagajo na pot reanice in pravice. Sveti Jakop pravi: „Kdor grešnika verne od njegove krive poti, bo rešil njegovo dušo od smerti in pokril veliko število grehov." (Jak. 5, 20.) — Ss. Hijacint, Aleksander in Tiburcij spr.; bv. Se veri j an vojak spr.; ss. Rufin in Rufinijan brata spr.; sv. Sergij pap. spoz.; sv. Avdomdr šk. spoz. 10. Četertek. Ss. Nikolaj Tolentin, spoz. iz reda pušavniknv svetega Avguština, je bil v picenski pokrajini na Laškem rojen od pobožnih staršev, ki so ga po priprošoji svetega škofa Nikolaja od Boga spro- sili, in zato so mu tudi njegovo ime dali. Nikolaj je že v svoji pervi mladosti kazal znamnja mnozih čednost, ker se je, komaj 7 let star, po zgledu sv. Nikolaja več dni v tednu postil, in je to svojo navado vse svoje življenje ohranil, ter je bil s samim kruhom in z vodo zadovoljen. Ko je bil odrastel, je stopil v duhovski stan. Nekega dnč je Nikolaj (bil je kanonik) slišal pridigarja iz reda svetega Avguština govoriti od minljivosti, neči-mernosti in zaničljivosti tega svetA, in berž je sklenil stopiti v njegov red. V redu je bil izgled pobožuega življenja, zlasti zatajevanja samega sebe, ponižnosti, po-koršine, poterpežljivosti in ljubezni do bližnjega. Molitev ni nikoli opušal, dasiravno ga je satan med molitvijo močno nadlegoval. Sest mescev pred smertjo je vsako noč slišal angeljako petje, po tej sladkosti je že tukaj na zemlji okušal rajsko veselje; pogostoma je ponavljal aposteijnove besede: »Želje imam razvezan, in s Kristusom biti". (Filip. 1, 23.) — V Gospodu je zaspal 10. kim. 1308. Bog ga je z mnozimi čudeži pove I ičal. Sv. Nikolaj ti bodi, ljubi kristjan! zgled stauovitne molitve, naj te satan še tako in tako pri molitvi moti; satan namreč dobro vč, kako silno ti je molitev potrebna, zatorej bi ti jo rad pristudii, da bi jo opustil. Kdor je molitev opusti, je že v njegovi oblasti. — Ss. Sosten in Viktor sprič.; sv. Teodard sk. sprič.; sv. Salvij šk. spoz ; sv. Pulherija cesarica devica. 11. Petek. Sv. Daniel prerok; njegov praznik se v naši škofiji ta dan obhaja, v rimskem kalendarju pa 21. mal. serp. — Daniel, iz Judovega rodu, verjetno iz kraljeve rodovine, je bil z drugimi imenitnimi mla-denči vred peljan v babilonsko sužnjost; tam je bil na kraljevem Nabuhodonozorjevem dvoru izrejevan; dali so mu kaldejsko ime „Baltazar", t. j. Baalov zaklad. Pridno se je učil kaldejske modrosti, ob tem pa je molil pravega Boga, in zvesto spolnoval njegovo postavo. Daniel je s svojo modrostjo rešil smerti nedolžno Suzano, hudobna starca pa je prepričal krivice; pa tudi pri kralju je zavoljo svoje modrosti veliko veljal, zlasti zavoljo Božjega daru sanje razlagati; zato ga je bil kralj povzdignil k časti višega prednika babilonskih modrijanov in poglavarja babilonskih dežel. Po Nabuhodonozorjevi smerti je bil Daniel, berž ko ne, pregnan iz kraljevega dvora, in je v samoti živel, ker kralju Baltazarju so mogli še le povedati od njega, da mu je na steni zapisane besede bral in razložil. (Glej Dau. 5, II.) — Po razdjanji babilonskega kraljestva je medijanski kralj Darij Daniela v naj viši čast povzdignil; njegovi sovražniki pa so ga tožili, da je nepokoren kraljevim pove Ijem: zato je bil Daniel veržen v levnjak, kjer pa se mu ni nič žalega zgodilo. (Gl. Dan. 6. pog.) — Po Da-rijevi smerti je bil njegov vnuk Cir perzijansko, medi-jansko in babilonsko kraljestvo v eno združil. Daniel, prijatelj tega kralja in tovars pri mizi, mu je bil razodel goljufijo malikovavskih popov, kteri so po noči povživali, kar so ljudje po dnevu maliku Belu darovali. Na to je ukazal kralj malikovavske pope pomoriti, Da-nielu pa je dal oblaat inalika Bela razdjati. Tudi je bit Daniel s svaljki razgnal zmaja (kačo), kterega so Ba-bilonci po božje častili; s tem pa je bil vnel tak hrup med ljudstvom, daje kralj prisiljen svojega ljubljenca prepustil aerhali. ki ga je vergla v levnjak, kjer pa se mu ni bilo nič žalega zgodilo. Šest dni je bival Daniel v levnjaku, prerok Habakuk mu je bil jesti prinesel, in 7. dan ga je bil kralj spet izmed levov rešil. (Gl. Dan. 14 pogl.) — Kako se je Danielu po tem godilo, in kdaj je umeri, tega nam sveta zgodovina ni ohranila. Daniel je vidil v Božjih prikaznih, ki jih v svojih bukvah popisuje, mnoge prihodnje reči, tudi čas prihoda obljubljenega Mesija, njegove srnerti in razdjanja jeruzalemskega tempeljna. Po besedah angeija Gabriela je bil Daniel „mož želja", mož goreče molitve. O s koliko gorečnostjo in zdihovaje je Boga prosil odpusenja svojih in svojega ljudstva grehov! (Beri Dan. lJ. pogl) — V tem nam bodi sveti Daniel živ izgled! — Ss. Prot in Ilijacint sprič. brata sv. Evgenije; sv. Vincencij opat sprič ; sv. Emilijan šk. spoz. 12. S a bo ta. Sv. Gvidon spoz., je bil sin ubo-zih pa prav t obožnih staršev, ki so ga v strahu Božjem izrejevali. Večkrat so mu rekli: „Dovolj smo bogati, če se bojimo Gospoda". Lepi nauki bogaboječih staršev so mu globoko v serce segali. Kristusove besede: „Blagor ubogim v duhu", so njegovo dušo tako prešinile, da je imel uboštvo za naj veči bogastvo. Mlad"neč Gvidon gre na božjo pot k naši Gospej v Laken, uro deleč od velicegu mesta Bruselja v Belgiji. Duhoven tega kraja vidi mladenča pred podobo Matere Božje klecati v rno litvi vsega zamaknjenega, počaka ga pred cerkvijo, ter ga vpraša, če bi ga bilo volja v tej cerkvi službo cer-kvenika ali mežnarja opravljati. Gvidon sprejme z naj večim veseljem to službo, in jo z vso natančnostjo opravlja, pa tudi s toliko spodobnostjo, da je bil vsim v spodbudo. Kupoevavec z Bruselja vidi berhkega in spodobnega mladenča, in ga k sebi vabi v službo. Satan obuduje v mladenču misel, da naj le gre k njemu v službo, tam si bode veliko prislužil in ložej vbogajme delil. Gvidon pri kupčevavcu služi, se na vodi z ladij« vred potopi, in si komaj otme življenje. Zdaj sijozna in obžaljuje zmoto, da se je dal satanu zapeljati, in verne se v svojo poprešnjo službo. Ko si nekoliko denarja prihrani, se poda v Sveto deželo na Božjo pot; tam obiskuje "z vso pobožnostjo svete kraje. Po tem se verne v Rim; tukaj pa zadene na dekana Vondulfa, svojega rojaka, kteri se je bil namenil popotovati v Jeruzalem. Dekan ga prosi, naj ga spremlja v Sveto deželo, ker so mu dobro znane vse pota. Gvidon z veseljem to stori. Po opravljeni pobožnosti v sveti deželi se verneta v Evropo. Dekan na potu zboli in previdi svojo smert, poda Gvidonu zlati perstan s prošnjo, naj ga nese gospodom in prijatlom, ki ga čakajo v njegovem rojstnem kraji. Pobožni dekan umerje. Na njegovem grobu dva slepca zadobita pogled in trije kruljevi veržejo oi sebe svoje berglje. Gvidon srečno dospe v svoj rojstni kraj. podd gospodom dekanov perstan, iu jim pripoveduje, kaj se je godilo. Po težavnem popotovanji oslabljen pa kmalo po tem umerje 1. 1021. Ob njegovi smerti je nebeška svetloba oblajala vso hišo, na grobu in pri cerkvi je bil s čudeži poveličan. Vodilo. ,,Dovolj smo bogati, če se bojimo Gospoda". To bogastvo je mir Božji v bogaboječem človeku, ki po besedah sv. Pavla (Filip. 4, 7.) ves um preseda, njegova sladkost je neizrekljiva. Kaj pomaga človeku vse bogastvo, Če ga červ vesti neprenehoma grize? — »Sv. Avtonom sprič.; ss. Teodul in Tiči jan spr.; & v. Si Ivin šk. spoz. JVekotiho besed zoper pijančevanje. (Dalje.) Blagor narodu, kteremu je sv. vera vodilo v vsem djanji, in srečno ljudstvo, ki svoje duhovne posluša in uboga! Zatorej pa tudi že iz tega lahko vidimo, kako podkopujejo srečo narodov oni, ki slabo ceuijo ali celo zaničujejo in smešijo sv. vero, ter izgubi vsi jo sami skušajo jo iztergati tudi drugim. Tu lahko spoznaš, pre- dragi narod slovenski, kaki prijatelji so ti oni, ki napadajo in čemijo goreče duhovne, jih psujejo z mračnjaki, z nasprotniki luči in omike. So mar vredni tacih imen oni, ki se vojskujejo zoper stras\ ktera vzame človeku luč razuma in zavesti, ktera je omiki tako nasproti, kakor tema svitlobi, kakor čerua noč biišmu solncu? 2. Goreč <; ihoven lahko veliko stori zoper pijančevanje: vsega soriti pa sam vendar ni v stanu, posebno kjer se j" ;iio vkoreninilo, kjer je prišlo v tako splošno navad'. Razun duhovnikov ima torej drugič dolžnost pomaga, deržava. Od kod ta niena dolžnost? Od tod, ker pi unčevanje ni samo dušno zlo, temuČ škodljivo tudi ten su ter stori ljudstvo le večno, ampak tudi časno nesrečno. Za telesni blapor in za časno srečo deržavljanov skerb«.-ti j" pa ravno cieržavi dolžnost in naloga. In ako deržav.i to nalogo vestno spolnuje, tudi sama sebi naj več koristi, zakaj pijančevanje je tudi deržavi nevarno in škodljiv;. Se li od te strani tudi stori, kar je mogoče, o tem naj sodi vs*k sam: jaz le toliko rečem, da je milovauja vredno, ako so v va9i. ki ne šteje čez oU h:š. brez vse potrebe dovoljene fri kerčme, ako nmejo pijanci brez fckerbi do polnoči in še delj sedeti pri žganji in potem med divjim razgrajanjem po vasi ali še celo s »ur »vini pretepom kaliti nočni mir. Mnog'»ver-;tno ee je pač p<» raznih deržavah že skušalo potreti pijančevanje. Nakladale so se denarne kazni za take, ki ho jih našli pijane; iv ako se je zgodilo to večkrat, je bila kazen vselej veči itd. Ne vem. če bi bile enake poskušnje svetovati. Upam si pa izreči sledeče: Ako bi se dovolilo le toliko kerčero, kolikor jih je v ;e&nici potreba, ako bi se te morale ob gotovi uri zapirati, ako bi smeli biti kerčmarji le prav pošteni in zanesljivi možje, kteri bi ne gledali le na to, kako bodo zadnji penez izlekli pijancu iz žepa, lemveč bi pijanemu tudi za denar več ne da ali pijače, ako bi se morda županstvom ukazalo, da bi nekoliko pazile na kerčme, nepoštenim kerčmarj"m pa bi se odvzela daljna pravica; gotovo bi se zdatno zmanjšalo število pijane v, ker bi vender ne bilo toliko, tako bližnjih iu zapeljivih priložnost. (Dalje sledi.) IPgieit po Sforcn#ketn in fiopiai. Prazniki in dunajski jndje, pa kranjska tergovska zbornica- Tergovska in obertnijsk* kranjska zbornica je v zadnji seji potegnila z judovskimi „šaharji'' in je z večino odločila, da naj bi se prazniki odpravili. (Menda da zato se ne bodo.) Sedem jih je glasovalo za odpravljanja, pet pa z «per odpravijenj^ praznikov. Zoper od-pravljenje so glasovali gg.: V. C. Zupan, Horak (ki sta tudi čversto pobijala nespametni predlog), Ničman, Pe-tričič in Fabijan. — Kteri pa s«» sovražno glasovali in kteri so sploh spodbijavci praznikov? Pojdite o nedeljah in praznikih po mestu, katoliški Ljubljaučarije! dobro glejte na desno in na levo, in vidiii bodete prodajalnice odperte, v njih pa tiče, ki z judi in nasprotniki katoličanov v eno gnjezdo ležejo! Tako utegnete viditi tudi delavcev v marsikteri delavnici. — Ni čudo, da pri množili ni blagoslova Božjega ter nasieduje „krah'' za „kra-korn", ker jih toliko le nase zaupa in ne dajo Bogu, kar je Božjega. Spod Nanota. Bilo je 13. junija, ko smo pod Nanosom peli nagrcbnico gosp. Janezu Podgoršek u in pri- ču jočih duhovnov nekdo pravi: Zdaj bote meni pervemu zapeli. Se ve, mi vsi smo to prerokovanje sprejeli za vedrilni izrek, a vresn čilo se je. Isti v. č. gospod bil je včeraj ob petih popoldne v fari Slavini pokopani Anton Pokoro. Mnogim gotovo je bil znan; naj se ga spominjajo? Njegove duhovske stopinje mi niso vse znane. Da so bile povsod blagonosne, sem prepričan, kajti poznal sem gospoda od leta 185'j, tedaj 18 let. Rojen je bil 7. jun. 1*07 v stari Loki na Gorenjskem, posvečen 26. jul. 1832. Bi! je župnik v Krasnji, v Senožečah, in od leta 1*57 v Slavini. Britko bilo mi ie serce, prišlemu domu, ko najdem na mizi listnico: ,.Gospod Pokora je umeri;" — a še britkejše, ko pr.dem 23. avgusta v Slavino in vidim gospoda na nertvaškem odru; — tergalo pa se mi je serce, ko zagernemo raku v černo zemljo in stopijo v. č. g. dekan Postonjski kraj gomile ter zakličejo: Z Bogom dohovni tovarž! Z Bogom duhovni pastir! Z Bogom duhoven, čigar priolovica je bila: vse v redu imeti. In zares, red bil je rajnega vedna skerb, v redu je živel, v redu vse zapustil, v redu umeri in zročen po obredu sv. cerkve zapustil solzno dolino. Naj počiva v miru. Dvanajst duhovnov, ako ravno bila je nedelja, je popoldne po opravljeni Božji službi prišlo rajnega spremit k večnemu pokoju. Rad bi rajnemu že nagrobnico zapisal, pa mi je prebridko: serce tuge polno ni pripravno prijateljem staviti prijateljskih spominov. Ob kratkem smem reči, bil je ranjki mož po voiji Božji, vesteu, natančen, a tudi za družbo serčno ljubeznjiv gospod; nikakoršne slabosti mu nihče očitati ne more. Ker bivam med ljudmi, ki dan danes duhovne ojstro in tenko presojujejo, nisem o ranjcem čul nikdar besede. Kakor me je presunila smert v. č. g. Rozmana, — ne manj tudi smeri gosp. Antora. Počivaj, tovarž, sosed in prijatelj, v hladni zemlji, dokler te sodnja tromba upljivo ne zbudi! V Seot-Jemejn na Dolenskem 30. avgusta. Lepo in spodbudno slovesnost obhajali smo tukaj trinajsto nedeljo po binkostih. Po popoldan>ki službi Božji nesli smo v procesiji med petjem in zvonenjem zalo pozlačeno jabelko in križ iz duhovske hiše proti farni cerkvi; po molitvi pred misijonskim križem postavilo se je jabelko in križ na novi zvonik: kar je zopet zvonenje in streljanje naznaiijevalo. Pretečeuo, štirnajsto nedeljo po binkostih, pa smo farno žegnanje in ob enem zahvalo za srečno doveršitev zvonika obhajali z veliko slovesnostjo; v. č. o. Klemen iz Novomesta so v jedernatem in čver-stem govoru razložili pomen tega dneva, v. č. o. Ber-card pa, obdajam z obilno azistenco, so v prelepih levi-tih služili slovesno sv. mašo. Rečem ti, dragi bralec, ako boš kdaj hodil skozi 8en!«Jernej, pomudi se nekoliko s svojim očesom pri našem nr>vem zvoniku, in re^el boš gotovo: Zares, prav mojstersko je izdelan, in n« hote boš vprašal, kdo je ta mojster, ki ga v resnici njegovo delo hvali? Ta mojster je Marka Plečnik iz Hoterderaice pri Logatcu na Notranjskem, zares priporočila in hvale vreden, ne samo zato, ker je zdravega in bistrega uma, ampak tudi zato, ker on pri tacih priložn-stih sam vse dela prevzame: tesarsko, zidarsko, klepaško in zlatarsko delo. Iz Jeruzalema. (Iz osebnih pisem nektere naznanila). 24. rožn. smo imeli močni dež, kakoršnega naj starši Arabci ne pomnijo v tem poznem poletnem Času; natora se je res spremenila: ravno tega mesca smo imeli nektere prav merzle dneve, potem pa hudo soparno komaj prenašljivo vročino, da človek misli, ogenj je prišel z neba. Voda se je od polmesca podražila, plačati se mora za svinjski meh vode 3 pijastre. Kruh, kolikor se ga je poprej dobilo za 1 pijaster in 20 par, stane zdaj 2 pijastra in 20 pdr. Od mesca do tne3ca se živež, draži vsled novo vseljevanih judov in temptovcev. Pred mestnimi vrati na strani, proti Jaffi (ob ve« čeru) je viditi zmiraj več novih pristav, poslopij , novih ' selitev, ki jih lansko leto Še ni bilo, — vse- to za ljudi, kterim Jezusovo terpljenje in smert ni zadosti, ki-nek6ga druzega hočejo in pričakujejo; temu prihajočemu zidajo tempeljne, zarad njega bližnjemu dobrote skazujejo in le o njem se govori. Neka nemška gospodičina je dala 90 sob s kuhinjami vred zidati zastonj tistim, ki mesija pričakujejo in s-> evropejci. Naša sv. Cerkev pa pozna tega prihajočega, Jezus nas je pred njim svaril! Človeško prizadevanje, jih prepričati tega sovražnika, je zastonj. Nekteri se imenujejo templovci, drugi Amoniti, Pavlovci, drugi prosta občina. Mnogo obhajajo „sabat" in imajo Lutrovo biblijo. Tudi že eolgo pridigarji sem ter tje krožijo, amerikanskega in pruskega plemena, in imenujejo dan, kdaj jenja nekervava daritev, in bodo zopet darove klali — kadar pride. Sram bi jih moglo biti, ker dozdaj so se še vselej opekli. Paša je naklonjen razkolniški stranki (kaj pa da, kjer je moč, kakor vsi ..lačenberški" veternjaki, pred tistim vse na kolena pada, kakor v Evropi pred Biz-markom!); nas boje ne bodo več dolgo terpeli; goreča bramba nase Cerkve je iz Francoskega. Zdaj še le v vsih družinah po mestu čutijo, da so sv. Cerkve živi udje. Ves zaslužek je latincem od druzih odrezan. Tistim, ki jim Jezusovo terpljenje in smert ni dosti, kakor družina vsi skup derže. (Sej pa katoličani ne tako!) Eno delo, ena volja, ena skupnost. Že se hoče prosivcu za delo kaj nakloniti, pa pomisli se in zanj ni nič! Pozno • v noč je viditi kavase (beriče), kako spremljajo svojega gospoda v sobano, kjer frajmavrarji shod imajo, — pač žalostno, da so vmes tudi spoštovani, Cerkev zastopajoči možje. 22. rožnika je umeri tukaj mlad in bogat anglež, merjevec (inženir) in prostozidar. Spravili so ga iz njegovega stanovanja v gostilno in noben človek ni bil pušen k njemu razun samih prostozidarjev. Nesrečni je končal življenje v lisičje stražljivih rokah, akoravno so služabniki pravili, da se je hotel s Cerkvijo spraviti; njegovi bratje tega niso dopustili. (To je mavtarska svoboda!) 8. inajnika je bil tukaj od č. g. P. Frančiška izraelec keršen, poprej Mojzes, zdaj Jožef. Delal je v protestanškem vstavu. Ziaj brez kruha, preganjan od judov, je bil včeraj kakor rop najden v kervi na cesti v Jatfo. (Konec uasl.) Wabashe, Minnesota, 25. julija 1874. Kmalo, mislim, bo že leto od kar je „Danicau moj zadnji dopis prinesla. Vedno se pripravljam kaj pisati, pa se le redko pripravim. Delo po misijonih se vedno bolj množi in tako se kaj lahko odloži, kar ni neogibno potrebnega. Vender zdaj kakih šest tednov ne bo veliko opraviti, ker šolo smo ravno danes dokončali in žetev se je na kmetih pričela; tedaj nimam nobenega vzroka zopet pisanje od-kladati. Naznanila je že „Danica", da smo pričeli tu iepo cerkev delati, ki bo, kakor se zdaj kaže, čez 50 tisuč gold. stala, kadar bo popolnoma dodelana. Dolga bo 140 čevljev in široka 50; stolp bo 150 čevljev visok. 12. tega mesca so mil. škof Tomaž Grace s št.-Pavla vogelni kamen slovesno vložili. Tukaj je navada, da se temelj že popred zida kake 3 ali 4 čevlje nad zemljo do kapnega kamna, potem se še le vogelni kamen vloži. V saboto, 11. tega mesca, so se naše katol. družbe in šolska mladina z zastavami na kolodvor podali mil. škofa slovesno sprejet. Veliko ljudstva se je zbralo skupaj in veličastna procesija se je počasi pomikala proti mestu. Na vsaki strani kočije je šla verata mož v družbinih znamnjih. Ko mil. Škof pri duhovšnici z voza stopijo, jih pozdravi z lepim nagovorom kakih 12 majhnih deklic, potem lepo za to pripravljeno pesmico zapoj6 in prečast. pastirju krasen venec poklonijo. Prav gin jeni so bili škof ter so v prijaznem govoru veselje izrekli; ko so dokončali, stopi iz množice mlad mož družbe sv. Pa-tricija in v prav izverstnem govoru pojasnuje, kaj se je v malo letih tukaj v cerkvenem oziru storilo, omenivši posebno sestersko šolo in novo cerkev, ki je ravno v delu. Na to so škof v daljšem govoru pohvalili gorečnost tukajšnih katoličanov sploh in posebno še družb, ter jih navduševali, naj tudi v prihodnje v duhu prave pobožnosti in ljubezni delajo. 12. t. m., v nedeljo, sem imel sam tiho mašo ob šestih; cerkev je bila polna in kakih 160 jih je pristopilo k mizi Božji. Drugo mašo so imeli č. g. Plut z „Winona" ob osmih; cerkev je bila zopet polna. Ob desetih so pa mil. škof imeli slovesno peto mašo. Še četerti del ljudi ni moglo v cerkev. Po masi so imeli sami angleško pridigo, jaz pa nemško , in potem so 240 oseb birmovali, nekaj odrašenih in kakih 5 ali 6 spreobernjencev. Tako se je končala dopoldanska služba Božja. Popoldan ob treh je zvonenje, pokanje topov in godba naznanila čas za večernice. Družbe z zastavami in šolska mladina so šli v procesiji v cerkev in tudi drugi, kar jih je noter moglo. Po večernicah smo šli zopet v procesiji ven in se podali k temeljnu nove cerkve, kjer je bil z navadnimi ceremonijami vogelni kamen vložen. Kakih 3600 ljudi, vernih in brezvernih, se je bilo zbralo od vsih vetrov skupaj, in družbe so imele dosti opraviti, da so prostor delale pri vogelnem kamnu. Po ceremonijah so Škot sami imeli izverstno angleško pridigo, čez uro dolgo. Dokazovali so iz sv. pisma in zgodovine potrebo daritve tako mično in zgovorno, da je bilo vse kakor okam-njeno; posebno drugoverci so kaj natanko poslušali. Nekega metodistovskega pridigarja to le vender preveč jezi, mora v nedeljo potem svojo jezo čez katoličane izpustiti, in svoje neumnosti zoper sv. mašo kvasati, od ktere ima ravno toliko zapopadka, kakor slepec o barvah. Ali revček je imel samo kakih 25 poslušavcev, večidel majhnih deklinic. — Nemško pridigo so pa g. Plut imeli o imenitnosti katol. tempeljna. Tako se je končala slovesnost, kakoršne Vabaše popred še nikdar niso vidile in tudi nikoli še ni bilo toliko ljudi v mestu skupaj, kakor pri tej priložnosti. V vogolni kamen sem zraven druzih zanimivih reci pridjal tudi zgodovino tukajšnega misijona. V. č. gosp. misijonar Ravoux, ki so ta kraj bili pervikrat obiskali, so še živi in v št.-Pavlu še čversto delajo v vinogradu Gospodovem. V ponedeljek so nam prišli č. g. Stariha z Redving-a pomagat in vsi trije duhovni smo šli v „Highland", štiri ure od tod, kjer je bila drugi dan sv. birma. Gospoda Plut in Stariha sta ostala tam, ter jih kakih 120 spove-dala, jaz sem se pa Še dve uri dalje peljal v misijon „Pell", ter sem tam kakih 60 otrok spovedal. Okoli desete ure zvečer sem stopil iz spovednice ves premočen, ker vročina je letos tu strašna, — in zopet me čaka drugo delo. Iti sem mogel k bolniku, pol drugi uro daleč. Ko ga previdim, se podam nazaj v „Highlandu v temni noči, in tako je šla skoraj cela noč. V torek zjutraj so se škof pripeljali pervikrat v ta misijon. Tudi tukaj so bili slovesno sprejeti. Dve katoliški družbi popolne treznosti z zastavami in vsi birmovanci so jim šli naproti do hribčeka, ter so jih v procesiji spremili k cerkvi, ki je s svojim novim zvonom pozdravljala vis. pastirja. Kadar z voza stopijo, jih nekdo z lepim govorom v imenu cele soseske in posebno družb pozdravi. Odgovor škofov je bil dolg in mičen; prav ginjeni so bili, ker tu v divjem kraju so našli lepo cerkvico in tako čversto katol. življenje. Veliko mašo so zopet mil. škot peli. Po maši so kakih 152 otrok birmali. Blizo 400 jih je bilo tedaj v obeh krajih birmanih. Koliko truda ima duhoven, da jih toliko pripravi, le ta ve, ki je v misijonskih krajih sam bil. Birmajo le take, ki so že pervo sv. Obhajilo opravili; treba jih je tedaj pod-učevati in pripravljati za pervo sv. Obhajilo, kar jih še ni prejelo tega naj svetejšpga zakramenta in so zadosti stari. Raztreseni so, kdo ve, po koliko misijonih, in tako se mora letati od kraja do kraja, ne kake pol ure, ampak po 6 ali še več ur daleč. Zraven tega težavnega dela sem pa še imel dovolj skerbi z novo cerkvijo, ki je zdaj v delu. Vsaka dva tedna moramo plačati tisuč do štiri tisuč goldinarjev, kolikor je dela narejenega in robe pri cerkv. Do zdaj še nismo imeli posebne sitnosti, v>e je še gladko šlo naprej; že okna postavljajo, ki so po 16 čevljev visoke. Priporočal sem to imenitno reč molitvi vsih katoličanov te okolice in vidi se, da Bog blaguslavlja naše delo. Prav radodarni so ljudje in s posebnim veseljem mi do-našajo po svoji zmožnosti za hišo Božjo; da moram tudi sam vsaki tolarček dati, ki si ga morem pritergati, to vsak ve, ki je v Ameriki že cerkve delal. Vidil sem v „Danici", da je nekdo 10 gld. podaril tam za našo cerkev, Bog mu plačaj stoterao, sej je za hišo Božjo. Z Bogom! Ko bi take poslance imeli! Gosp. poslanca Hermanu je občni zbor politično-narodno gospodarskega društva pri sv. Lorencu posial priserčno zahvalnico zato, ker — pred 13 leti voljen za poslanca — je svojim vodilom in načelom ostal vedno zvest. Herman je mož! Stokrat blagor Slovencem, ako bi vse take stanovitne poslance, take može in poštenjake imeli! Veterrjaki, ki plajš obračajo po laži-liberalnem, po zoperverskem, celo po prusaskem vetru — taki so vzrok razdjanje in nesreče med narodi. Poslušajte, Slovenci, kaj pravijo Sent-Loreneani Hermanu: ,.Ves čas ste Vi imeii preal očmi blagor naše slovenske domoviue ... Vedno ste se poganjali za to: naj se na.ša slovenska mladost v šolah podučuje na ker-šanski podlagi, v slovenskem jeziku; naj bojo na slovenskih tl^n vradnije vse skozi slovanske;... naj se breme vojaškega stanu, kolikor mogoče, od kmetiških rim odloži, da se več delavn'h rok kmeti jstvu ohrani... Vi ste govorili za to: naj se občinam preobilne opravila odvzamejo; naj se ne sili jo srenje v velike občiue, ker očitno je, da se ne bodo mogle zbogati in med njimi bo veden ravs in kava: naj se gosposke bolj med ljudstvo postavijo, da bo kmet svoje opravila opravljal liitrej brez velikih stroškov, ki jih zdaj tako obilno mora plačevati notarjem in advokatum, in pa brez zamude časa. — V deržavnem zboru ste terdno stali r.a tisti strani, ki želi, naj ee naša deržava vravna na pravičui zgodovinski podlagi, naj se mir napravi med narodi, naj se vsim kakor enake bremena, tako delijo tudi enake pravice." Blagor poslancu, kteremu morejo deržavljani dati tako pričevanje! V vsih narodnih in pravičnih rečeh deržati z narodom, to je pošteno, to je prava narodov-nost, tu se pravi dolžnost spolnovati do naroda. Kaj pomaga narodu slovenskemu, ako kteri poslanec le v ne-kterih rečeh za narod dela, v druzih naj bolj važnih, kakor je vera, pa tarod po glavi bije, dela zoper papeža ter zoper edinost cerkveno itd. Herman je v vsih rečeh s slovenskim narodom: to je pravi poslanec! Poslušajte torej, Slovenci! Kolikor veči sovraštvo zoper našo sv. Cerkev se v nov.h časih iz Prusije od bizrnarkovcev med nas hoče razširjati, toliko bolj se varite pri volitvah, da ne bodete volili človeka, kteri je prijatelj prusaštva in njegovega brez-verstva, njegovega preganjavstva Cerkve in katoliškega duhov stva, ali pa veternjak. ki danes od tega odstopi, kar je včeraj zagovarjal. Kdor je izdajavec nad naj pervo dobroto, nad vero Slovencev, on je izdajavec nad Slovenci samimi in ne verjemite mu, če tudi v škafih razliva med vas medenosladke besede, če vam tudi hribe in doline obeta: dal vam ne bo koz|e dlake. Ou široko u»ta odpira, iz kterih pa ne ferče resnice, ampak laži in zvijačne mreže, v ktere vas hoče zadergniti. On ne ise Vii!«, ampak svoje koristi, denara pohlepje in Časti-že:jn'^t ga je med vas pripeljala. Varite se lažnjivih prerokov! Marija zdravje bolnikov. (Dalje.) Marija Terezija Zabel, osemleten otrok nekega tkalca iz Volnove (AVoifsberg) na Češkem, je bila od okt« ura meseca 1**10 popolno zdrava, kar neprevidoraa jo j.-.ine kerč lomiti tako silno, da jo vča<»i iz postelje visoko vzdiguje. Deklica, se ve, je potem jako shujšala in >i "dlela. Ne enega, ampak pet zdravnikov so nje star ci zaporedoma za svet prašali, pa niso mogli pomagati. Cez štiri tedne še le stariši otrokovi pribežijo k P«.m«»čnici kristjanov v Filipovem. Mati naprosi Magdaleno Kade-tovo in druge pobožne osebe, da bi mesto nje, ki se je morala domii verniti, opravile devetdnev-nico: ona pa je pobožnost doma opravila. Po dokončani devet inevnici se je deklica precej ozdravila, še celo med molitvijo se je bolezen vidno zgubljala. Priča temu čudežu so p^tna-stere osebe, ki so v tisti hiši stanovale, ter vit ri z-iravnike so njegovi skerbni stariši rabili, da bi f.;ntiču pornagaii, pa brez vsp*ha. Otrok ni mogel že nobene svetlobe terpeti, ter je bil vedno v temni sobi in je imel oči zavezane. Včasi je kar na obraz padel in se jonal od silne bolečine; to je terpelo celo poletje. Na vsih Svetih dan 1. novembra lbGo peljeta oče in stara mati fantiča v Filipovo, kjer skoro popolno slep ni revček nobenega človeka pred seboj videl, niti slik po svetišču razobešenih razločil. Oče in babica (stara mati) opravita devetdnevno pobožnost, ter se po prejetih »s. zakramentih v georj;swaldski cerkvi nazaj domu verneta. Priporočila sta fantiča, ki ni še nič vidil, polt •žniio molivcem v Filipovem. Na cesti, uro hoda od Filipovega, stara mati otroku zopet odveže ruto od oči, i-i iautič vesel zakliče: „Oče, sej vidim drevje pri cesti"! In res. od tistega ča9a je fantič na očeh tako ozdravel, da je še v zimi 1><*>»> zopet v šolo dohajal, kar pred ni mogel. Njegova mati in babica ste s fantičem zopet prišle 24. marca in drugikrat 4. aprila 1869, da se usmiljeni Materi Mariji v Filipovem serčno zahvalijo z i ( T 'ravljenje Jožeka — (Dalje na^l.) Razgled po sveiu. Avstrijansko. Tisti liberalci, ki bi raji satanu kaj dobrega privošili, kakor pa svojim rojakom avstrijan-skim Slovanom, se vedno tresejo, da bi vsled cesarjevega popotvanja v Prago ne prišlo do kake poravnave s Čehi. Ta nesrečni napuh bo enkrat strahovito ponižan. — Tudi godernjajo liberalci, ker menda ministri za to pot še ne bodo nasvetovali tako imenovanega civilnega zakona, da bi namreč kak župan brez blagoslovov in brez štole zvezoval v zakon, ki je cerkven zakrament. Cesarjevič Rudolf je 21. avgusta spolnil 16. leto in je postal polnoleten. LdSko. V Palerroi na SiciJskem, kakor je znati, je resnoben upor zoper laško vlado. ,,Gazzetta di Palermo" je te dni naenkrat naznanila šest „gospodov" (kar kaže na imenitne osebnosti), ki so bili zaperti in obdoiženi sovražnega napada na varnost deržavino. Gode se pa zlasti po spodnji Italiji prave strahote in grozovitnosti pod „svob')dnou in „novo-blaženo" laško vlado. V Pucci, piše j.Unita", so une dni našli truplo brez glave, v Caf-Wi nekega umorjenega človeka, v Cardellinu pa osmo-|eno truplo mertvega človeka, da bi ga ne spoznali, kdo da je. Kakor piše „Opinione", imajo veliki hudodelniki med seboj neko skrivno družbo („mafia"j, po kteri si med seboj brambo zagotovljajo. Tako se godi, da naj hujši hudobije ostanejo nekaznovane, akoravno so storjene na očitnih cestah in pričo mnozih ljudi, kteri vselej zaterjujejo, da niso nič vidili. Starši ali prijatli ubitega ali oropanega človeka so pervi, ki skrivajo sodni-jam ime tatu ali ubijavca. „Mafijani" se pa ne branijo le sami med seboj z raznimi zvijačami, in izgovori, da so bili zoper postavo zaperti itd., temuč oni zagovarjajo in branijo tudi vsakdanje tatove in zanikarneže. Tako se spačenje čedalje huje razširja. Pra^ tako. kakor so delali Sardinarji s postavnimi vladarji in s papežem po Laškem, jim pa zdaj samim razbojniki povračujejo. — — Na Laškem gre zmeraj bo!j navzdol, zlasti v Siciiiji je vs*k potres kos prekucniti vlado kralja „Po-štenoviča". Na očitnih ulicah v velikem mestu Palermi so se undan celo uro bile rogovilske derhali s karabi-njeri. Sreujski vradi in sodnije se v tacih prilikah umika o, ali pa še celo branijo rogovileže. Po novih naznanilih so šle zopet nove kerdela v Palermo; koliko bodo opravile, je drugo prašanje. Po drugem Laškem je vlada razgnala rudečkarske društva, in zdaj rudečkarski časniki kakor gadje pihajo nad katoliške družbe in zahtevajo, da naj se tudi te razženejo, ravno zato, ker so se razgnale republikanske, kakor da bi bila kaka podobnost med tem, ki priporoča molitev in tim ki rogovilstvu orožje v roke daje; med tim, ki vero brani in tem, ki jo hoče z zemlje potrebiti. „Uni?a" se boji, da laška vlada, ki ravno tako sovraži vero kakor komunisti, se bode dala ostrašiti tem satanskim strašilom ter bode pričela nove sovražljivosti zoper Cerkev. Farizeji so si povsod enaki: kar ubijavski pre-kucuhi hudega store, tega so krivi „jezuiti",,»klerikalci" itd. K sreči je tudi sodba, pri kteri bo farizejstvo obledelo. BombftJ. Apostoljsko namestništvo Bombajsko, sklenjeno z namestništvom Punaskim, obsega celo poglavarstvo Bombajsko, ktero meri kacih 6.700 štirjaških milj, in je tedaj še nekaj sto milj veči kot celo prusko kraljestvo. Misijon v tej deželi je od 1. 1856 izročen nemški pokrajini Jezusove družbe; zdaj je tam 70 jezuitov pod vodstvom preč. gosp. Leona Meurin-a, škofa Askalonskega i. p. i. Dva velika vstava s 7—800 učen- cev, nektere manjši odrejiša in duhovno pastirstvo med več kot 50.000 domačimi Irci in Angleži daje toliko opraviti, da je bilo do zdaj komaj misliti na misijone med nejeverci. Se ni za vse stare kristjane cerkev in mašnikov, pa vaako leto misijon napreduje; nove cerkve se vzdigujejo, raztreseni kristjani se združujejo v občine, in tako je mogoče tudi ajdom pomagati. Tako ravno zdaj vstanovlja o. Bodevig postajo v Egatpuri, kakih 18 nemških milj od Bombaja, ob železnici proti Kalkuti; tako so bili v juliju p. 1. začeii v Busaval-u zidati cerkev, ki je bila v sušcu t. 1. dodelana. O tej postaji piše ondotni misijonar o. Jož. Predek 15. sušca t. 1.: „Busaval je postaja ob železnici proti Kalkuti in je v Kandeškem okraju, do 60 nemških milj proti severnemu vzhodu od Bombaja in 35 nemških milj daleč od naj bližnje katoliške cerkve. Kraj šteje kakih 4000 duš; med iemi je do 2500 bindov, 1000 muharaedancev, kacih 200 protestantov in 350 katoličanov. Hindu so ljudje naj nižje verste in nravno tako sprideni, da so komaj še zmožni blagšega občutka, n. pr. hvaležnosti. Prebivalci bližnjih vasi so nekaj boljšega rodu in so viditi nravno nekoliko blagši; pri njih bi se morebiti dosegel obilen sad, ako bi se kak misijonar Čisto njim daroval; toda meni daje moja postaja dosti dela. Med 350 katoličani moje občine je do 200 Goanezov ali Portugiezov, kakih 120 Masdrassin-ov, to je, od juga polotoka prišlih kristjanov, in kakih 30 Evropejcev. Portugiezi so naj boljši; več let brez duhovnov, brez cerkve, brez zakramentov, so sicer nekteri globoko zabredli, pa vero so ohranili in bodo zopet prišli na pravo pot. Naj manj zadovoljen sem z Mandrassisi; ti so razun šesterih oseb Paria-skega rodu, in žalostno je, da so dušno ravno tako nizko, kakor jih njih rojaki malo čislajo. Pri mojem prihodu so živeli kakor ajdje, in so stanovali z njimi pod eno streho in v eni sobi; — indiška koča ima le eno sobo. Zraven tega je bila pri tih nesrečnih kristjanih ne-verjetua nevednost, in naj več jih ni molilo, ker še znali niso. Na vso moč sem se prizadeval pomagati tej dvoj-nati nadlogi; .toda do zdaj s slabim vspehom. Ljudje so revni, morajo ves dan delati in ne hodijo k nauku; in če jih opominjam, naj ločijo stanovanja, pravijo: „Kje jih čemo vzeti?" Oh, ko bi mogli kupiti nekaj oral zemlje in narediti tam keršansko vasico! Stanovanja narediti bi bilo lahko; indiška koča ne velja več kakor 5—6 tolarjev, toda zemlja je draga. Ko bi le imeli keršansko vasico, bi se lahko pomagalo zoper spridenost med kristjani in bi bilo tudi upati bogate žetve med nejeverniki. Zdai se ti izgovarjajo, da kristjani niso nič bolji kot oni; ukljub slabemu zgledu, ki ga kristjani dajo, sem tih 6 mescev, kar sem tukaj, že 24 odrašenih ajdov podučil in kerstil. Ko sem prišel, sem najpred skerbel za začetno šolo. To ni bilo lahko; zakaj otroci so se bili poživinili in so letali nagi po vasi; staršem ravno tako ni šlo v glavo, čemu bi otroke v šolo dajali. Od začetka sem mogel vsaki dan iti po vasi učencev iskat; in ker nagih dečkov nisem mogel sprejemati, sem mogel za nje prositi potrebne obleke. Tudi nisem imel šolske sobe, ter sem mogel kaj nezdravo, 12 čevljev dolgo in 6 čevljev široko kočo imeti za šolo. Zdaj je vse v redu : imam 40 učencev, ki redno hodijo in so pridni; med njimi je le 5 nejevernikov, druge sem mogel spustiti, nekoliko zarad pomanjkanja prostora, nekaj ker niso redno hodili; zakaj šolskega poslopja še vedno nimam. Bilo je dalje treba grozoviti revšini in z njo sklenjeni dušni spridenosti konec storiti. Prišel sem na to postajo o začetku deževanja; ko sem okrog hodil in si iskal kristjanov, sem našel revšino, kakoršne si nisem nikoli mislil. Tu so ležali merzlični na mokrotnih tl£b, odeti z nekterimi cunjami, tam drugi z oteklimi nogami, z oteklinami, gnojnimi ranami itd. Nihče se ni menil za nje; nikoli ni bilo nobenega zdravnika v te koče; na zdravila še mislil nobeden ni, sej še potrebnega živeža ni bilo. Zdravi kristjani so mogli sebi skerbeti za živež in bolnike prepustiti Božjemu usmiljenju. Mislite še, da tukaj čisto sprideni Evropejci — v Sodomi ni bilo hujše kakor tukaj med Evropejci — brez premisleka to revšino nesramno zlorabijo... * ) Lahko si mislite, kako so me ti nesrečneži sprejeli, ko sem začel od hiše do hiše hoditi in deliti, kar sem imel: enemu par desk, da ni na mokrih tleh ležal, drugemu p -trebne odeje, vsim tečnih jedi in zdravil. Ker sam nisem mogel vsega storiti, sem si iskal pomočnikov, in sicer s tem, da sem vstanovil družbo sv. Vin-cenca. Pomoči potrebnih revežev, se ve da, ni manjkalo, zelo pa pripomočkov; zakaj naši katol.čani so zelo revni. Oa protestantov, ki so vsi ali večidel prostomavtarji. ni bilo nič pričakovati, in tako so res ubogi uboge podpirali. Z njih pomočjo smo zdaj napravili nekaj koč, da imajo zanemarjeni vsaj streho in bolniki nekako bolnišnico. Bog naj pomaga. Šoia in obiskovanje bolnikov mi daje ob delavni kih dosti opraviti; v nedeljo mi tudi ne manjka deia. Preč. g. škof je dal tukaj zidati cerkev s stanovanjem za duhovna; stroški za to znašajo 10 300 rupijev, skor 7000 tolarjev. Cerkev, posvečena Jezusovemu Sercu. je prav čedna in precej prostorna, 74 čevljev dolga in 28 čevljev široka. Ob nedeljah ljudje pridejo obilno v cerkev. Vsako nedeljo pridigujem portugieško in hindo-stansko, ravno tako podučujem popoldne v obeh jezikih. Tudi s prejemanjem ss. zakramentov sem zadovoljen, ker od julija (1873) do zdaj (15. sušca 1874) sem spo-vedal 406 ljudi in jih obhajal. Ob nedeljah me vedno obiskujejo kristjani in neverniki, ker me kličejo za sodnika. Prašate me, če bi bilo upati apreobernjenja ajdov? Določno odgovorim: prav veliko, berž ko bi se mogel misijonar temu delu posvetiti in bi imel nekoliko po-močkov. Nizi vradniki, t. j., hindus, ki so si opomogli ia jih Angleži rabijo za krajne prednike itd., svoje podložne grozovito stiskajo: zatirani toraj sovražijo vse Evropejce, ker jim po njih dohajajo tudi zatiravci. Toraj tudi misijonarju ne upajo: njih zaupanje si le pridobi. če se jim vaega daruje in če vidijo, da iše le njih sreče, tudi v časnem oziru. Drugič je treba, kakor !>em že omenil, nekoliko pomočkov. So tukaj ljudje, ki bi radi po>tali kristjani; treba je pa, da )ih za kaka civa mesca ločimo od njih sorodnikov, da jih odtegnemo slabemu zgledu ter jih v sv. veri temeiit» podučimo. Brez terdnega poduka 8preobern(enje ne b » rodilo dcbrega sadu. Ko bi bila le tukaj čisto keršanska vas ali ko bi se oglasila cela družina za poduk, potem bi se ložej kaj opravilo: tako je pa treba več ali man| skerbeti za poduk katekumenov (pripravijancev za sv. kerst), in kako mi je to mogoče, k»*r moji ubogi bolniki iti šolarji brez obleke vse moje pripomočke porabijo, in *e za-nje moram prositi? Zanašam se na Božjo previdnost; postaja Busaval se je saj že pričela; z B »žjo milostjo sem že nekaj sadu pridobil, on bo tudi dalje pomagal. *) Gnjusi se popisovati živinsko gerdobo cvropejskib „kulturonosccv" in „omikaeev" ; uče naj se tukaj, kdo narode olikuje in blaži, — kdo pa jih še globokeje v divjaštvo po-grezuje! Listek za raznotero robo in blago. Iz Ljubljane. (Zlata jmroka.) V ponedeljek, 31. avg., je bila v Ternovem prav prijazna slovesnost: hišnik Janez Se lan in Marija, rojena Hrenova, sta obhajala aOletnico svo e zakonske zaveze ali zlato poroko. Bila je o "^l 1 v cerkvi med petjem sv. maša z drugimi tako spodbudnimi cerkvenimi opravili, da so bili ljudje do solz ginjeni; potem pa so i.Jieli veselo pogostovanje v domačem kro^u. Zraven druzih so bili pričujoči s svo jiini deržinaini čveteri sinovi: Jaka, Anton, Franc*1, Jože (vsi v službi i-ri železnici) in hčeri Katarina in Marija. Tako pripravlja Cerkev pomočke, tolažila in poveseljenja za vsak stan in vsako starost. Novosprejeti V Alojznico: Mašek Jožef, Porenta Jako-., Gliebe Andrej, Hudnik Matija. Petelin Martin, Str>bfi Ljudovik, Zobec Anton, Adamič Andrej, Beze-l"»ak Jošt, Kltmenčie Miha, Lesjak Anton, Ponebšek Janez, Šmorancar Jožef, Vidergar Vineenc. V Alojznico sprejeti poprešnji: V osmi gimnaz. razred: Berčič Peter iz Stare Loke, Koblar Anton iz Železnikov, Merčun Rok iz Doba, Potočn.k Tomaž iz Žel znikov, Z :pan«'c Jernej iz Radolice. V tedni gimnaz. razred: Jenko Jože iz Cerkljan, Kar in Andrej iz Stare Loke, Novak Jože iz št. Ruperta, Smri*kar Janez iz Lazov. V šesti gimn. razred: Arko Miha iz Sodražce, Les;.r Jože iz Mišja, Mabar Janez iz Skotjo Loke, Nor-maii Janez iz Višnje gore. V peti gimnaz. razred: Fabčič Janez iz Lož, Kopač Andrej iz Begunj, Lampe France iz Cernega verha, Lavienčič Matej iz Verhpolja, Majaron Daniel iz Bo-rovLU-e, Nagode Janez iz Verhnikc. V četerti gimn. razred: Avsenik Janez iz ZapuŽ, Bart »i Marka iz Sodražiee, Čuk Julij iz Idrije, Lavrič Jože iz Žužemberka, Lončar Janez iz Križev, Pintar Matej iz Zaliloga, Skofic Jože iz Mirne peči, Stritof Anton in Starega terga. V tretji gimn. razred: Demšar France iz Poljan, Hndov« rnik Anton iz Zaspega, lllowsky Albin iz Ru-doliovega, Kremešek Janez iz Planine, Možina Janez iz Spocnje Idrije, Sitar Matej iz Ježice. Birmovall bodo prečast. in mil. knez in šk< f ljubljanski: 20. septembra 1.1. v Sent Vidu pri Zatičini; 21. na Kerki; potem 23. v Le-kovcu pri Kerškem ; 24. v Čatežu; 2r>. v Skocijanu; 20. na Raki in 27. v Sent-Jerr.fu. Šmamogorski novi ZVOD je v ponedeljek proti večeru ralaš šlo pokušat več g« spodov pod hrib, in bili so \ rav prijetno ginjeni rad lepim, polnim glasom Farnega velikega zvoi a, kakor tudi nad harmonijo vsih bkupaj. ki je kakor z raja donela v nižavo. Milost, knezoškof Lavantinski so v t. 1. 9027 bir man ceni zakrament sv. birme delili, in sicer: y Saješki dekaiiiji 1375; v CirkovŠki !4r-6; v št.-.Jurški na Sčav-r.ici 34'.'7, in v Laški 2C0:». — V prihodnjem letu se bo v Lavantinski Škofiji v Novo-cerkovški, Konjiški, Bi-sterški in Vuzeniški dekaniji delil zakrament sv. birme. Kapelo Naše ljube Gospe presv. Serca v Isudun u na Francoskem so sv. Oče poslavili a primkom „manjši bazilika'* (Basilica minore). Mali Šmarni dan jo bode ondotni vikši škof v pričujočnosti več druzih nadškofov in škofov kanonično vstanovil v to čast. Podmorska pot med Francijo in Anglijo. Francosko mini-terstvo je cd svojega zadevnega odbora prejelo poro. ilo, da v kacih 5 letih bi se dal doveršiti podmorski prehod med Francijo in Anglijo._ Afrikansk pokop. Pred nekoliko tedni je umeri kralj Masiediški (Masiedy) v gornjem Egiptu in Samuel Baker pripoveduje o njegovem pogrebu to-le: Pogrebne slovesnosti kace^a Masiediškega kralja so nenavadne. Skop-Ijejo globoko jamo, v ktero gredo žene uraerlega; njim mertvo truplo polože na kolena. Potem pripeljejo vjete, ktere so pri sosednjih rodovih nalovili, na kraj jame, posekajo jim roke in noge ter tako pohabljene pahnejo na glavarjevo mertvo truplo. Potem zasujejo grob s perstjo, z nogami dobro zatlačijo, in reč je končana. Nasledniku zadnjega kralja pa to klanje jetnikov in po-kopanje živih žen še ni bilo zadosti; povabil je vse svoje sorodnike na obed in ukazal jim je tilnike posekati. Podobne šege so bile pri mnozih neverskih narodih, in to bodi v spomin tistim „mladiškim", ki jim je človeko ljubno keršanstvo že vse preveč in torej z divjo silo v neverstvo nazaj tise. Iz Kvita (Quito) pišejo, da republikanski predsednik ekvadorski, Garcia Moreno, je vikšega redemtori-stov prosil, naj vse iz Nemčije pregnane redemtoriste pošlje v njegovo republiko. — Prašanj*: kdo je omikan človek, in kdo pa je barbar in rabelj? Btuhroshe spremembe. V Ljubljanski škofiji: Č. g. župnik v novi Oslici Blaž Ulčar je dobil faro Velesovo; in nova Oslica je razpisana 20. avgusta. — G. Rome Jožef, sem. duh., pride za duh. pom. v Kočevje; g. Molek Martin iz Kočevja v Preserje; g. Rihar Anton novoposveč. v Stopiče; g. Stupar Janez iz Stopič za administratorja v Šent Gothard; g. Kramar Pavel novoposv. v Polhov gradeč: g. Štupica France iz Polhovega gradca v Mokronog; g. Lavtar Valentin, sem. duh., v Prečino; g. Strupi Jakop novoposv. v Poljane pri Loki; g. Svetina Janez novoposv. v Idrijo; g. Kol ar Matija, sem. duh., v Koprivnik, in g. Konig Juri iz Koprivnika v Kočevsko Reko. V Goriški nadškofiji: C. g. Anton Sfiligoj, podvodja v bogosl. semenišči, gre za vikarja v Kostanjevico; č. g. Adrej Ferfolja, četertol., za subsidijarija v Komen. V Lavantinski Škofiji: Kuracija Matere Božje v Puščavi je v faro povzdignjena. — C. g. Lovro Potočnik je dobil Gornj. Grad, č. g. Kari Ripšl pa faro Videm. C. g. Jak. Terstenjak dobil je beneficijum v Pjuji. —Prestavljeni so sledeči č. g. kaplani: Janez Simonič v Jarer.ino; Jan. Koiar k sv. Jederti pri Laškem; Fr. Dornik v ?t. Martin II.; Mih. Vavpotič v št. Jungerto; Jan. Vraz v Laporje; Dav. Napast v Vozenico I.; Dav. Šket k sv. Lorencu v Puščavi; Fr. Arnus na Goro pri Ptuji; Jak. Mlakar k sv. Križi pri Slatini. Cč gg. no- r)ii'>nviii nriflpin TU kanlane: Pet. Skuhala II.; Št. Mohorko v Ljubno; P. Horvat k sv. Rupertu pri Laškem; Ant. Potočnik v Vitanje II. V Teržaški Škofiji: Postavljena sta čč. gg. Jan. V ranic novoposv. za duh. pom. v Kerkovce, Sim. Sfečic za oskerbnika v Momjan. — Umerli so čč. gg.: Bartol Sfečič, fajmošter v Momjani; J. že Mikoli, korar v novem <*radu; Bartol Bordon, fajm. v pokoju in častni korar. R. I. P. Darovi prihodnjič. Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in »aložniki: Jožef Blaznikofi dediči v Ljubljani.