Časopis s podobami za slovensko mladino. S prilogo „/^.ncjeljeeki' Šte?. 9. V Ljubljani, dné 1. septembra 1904. Leto XXXIV. Naše čebelice. Zopet se je ajda bela Tam na polju razcvetela, In sedaj bo dan na dan Vedno težji slednji panj. Komaj zjutraj solnce vstane, Že šumijo čez poljane Po medli čebelice Nosijo ga v celice. To je šum! Še v naši šoli Menda tak ni bil nikoli — Pa bi bil, če ljubi ded V šolo bi nam dali med. Bolj kot igra in učenje Deci nam diši strdenje — Bodimo — Čebelice Glave naše — celice ! Stepin. Materina prošnja. „Oj prosim te, Mati dobrotna, Ozdravi mi hčerko bolno; Zato sem tod k tebi prispela, Da milost izprosim si to." Ponižno Marija je prošnjo Uslišala materi res, Poslala je angela hitro Na zemljo iz svetih nebes. Pa v kočicl borni zaprl je Bolnici trpeči oko, Da mati ko k domu se vrne, Ozdravljeno našla že bo. Gradiški. Fratcr Makarius. Spisal Vaclav Kosmak. Preložil Jožef Gruden. a sve'u ie ve<- siromaštva nego bogastva; tudi v Iglavi nas fijsSSli» je bilo več revnih študentov kakor bogatih. Najrevnejši izmed vse^ Pa je bil Martin Kos. Martinov oče je bil že pred več leti umrl ; ubogi deček je imel poleg matere, revne kočarice v Zmolah, ^SjSlf tudi dve mlajši sestri in enega bratca v raztrganih hlačah. Vsi jffigßjä štirje so stezali vratove k ubogi materi kakor ptiči v gnezdu ; stezali vratove od gladu, da si uboga mati ni vedela svèta, kje 7yfts| naj jim vzame krompirja, — kruh so imeli malokdaj, i n Martin je vendar študiral?" se čudiš. À Dà, študiral. To je prišlo pa tako : V minoritskem samostanu ^ Iglavi je bil frater Makarius za cerkvenika. Učitelj v Zmolah je bil njegov sorodnik, ki je obiskal dragega mu fratra, kadar je prišel v Iglavo. Sedela sta na vrtu v zaupnem pogovoru, in gospod učitelj je tožil o mnogih starših ter o trudu in naporu, ki ga ima z mnogimi lenimi in trdoglavimi učenci. „Seveda", je rekel, „ko bi bili vsi taki, kakršen je Kosov Martin, bi imel človek nebesa !" „Zakaj pa tega Martina vedno tako hvalite?" ga nekoč vpraša frater. „Ker zasluži", pripomni gospod učitelj. „Ali vam je glavica ta Martin! — Kar sem živ, še nisem videl takega. Kar pogleda — umeje ; kar mu rečete — si zapomni. Kakšna škoda, da ne more študirati; iz njega bi bil kdaj velik gospod!" Brat Makarij se nekloliko zamisli, in potem reče: „Škoda takega talenta. Ali ga nikakor ni mogoče dati v šolo?" „Ne", odločno odgovori gospod učitelj ter pojasni bratu Makariju to in ono. „No", se nasmehne brat Makarij, „že iz mnogih revnih dijakov so izrastli veliki gospodje, celo papeži : zakaj bi tudi iz Martina ne bil velik gospod. Premislim si vse. Kadar pridem k vam, pogledam dečka, pa bomo videli. Morda mi bo mogoče kaj storiti zanj." In res: Poskrbel je zanj! Vzel je dečka v mesto in ga študiral. — Ali kako! — Poslušajte. * * * V minoritskim zvoniku v Iglavi je odzvonilo poldan. Po temnih hodnikih starega samostana so šli minoritje v refektorij ali obednico. V prostranem, starem refektoriju so stale v dveh vrstah močne hrastove mize. Častiti očetje in bratje lajiki so stopili vsak na svoje mesto. Oče gvardijan je izpregovoril : „Benedicite" in začeli so moliti molitev pred jedjo. Nato so sedli za mize. Na zadnjem mestu je sedel brat cerkvenik. Bila ga je sama kost in koža; oči je imel povešene ter je mirno jedel juho. Ko je bilo prineseno meso, je vzel brat Makarij svoj delež na krožnik; odrezal si je košček, a drugo položil na stran. Po mesu je prišel na mizo grah s suhim mesom ; brat Makarij si je zopet naložil na krožnik, pojedel le nekoliko žlic graha s kruhom, večji del pa je zopet položil na stran, kakor bi bil bolan, ter ne bi imel slasti do jedi. Ta in oni redovnik je pil nekoliko vina ali piva, Makarij pa samo vodo. Kadar so odmolili molitev po jedi, so šli duhovniki iz obednice na kor, a brat Makarij je vzel oba krožnika ter hitel z njima vun, kakor bi ju bil ukradel. Po dolgem hodniku je prišel v svojo celico. V njej je sedel petnajstleten deček pri mizi, s knjigo v roci. „Martin, tu sem ti prinesel. Dragi moj, danes je le grah ; vem, da ga nimaš rad, ali nimam drugega. Jej, dokler je še gorko." Dečka ni bilo treba siliti; jedel je z največjo slastjo. Frater je sedel k peči, podprl glavo ob dlan ter zrl na dečka z očmi, iz katerih je odsevalo celo nebo ljubezni. Dokler je deček jedel, ni pregovoril besedice, da ga ne bi motil. Jedva je pa otri deček z zadnjim koščkom kruha drugi krožnik, ga je vprašal skrbno Makarij: „Kako pa, ali si bil danes kaj vprašan?" Deček je povesil glavo ter počasi odgovoril : „Da." „Kaj pa?" „Matematiko." „Moj Bog!" se je prestrašil Makarij. „Ali si znal?" „Dobro", je odgovoril deček. „Veš, prosim te, samo uči se; kaj bi bilo s teboj, ako bi padel? Lej, s kakšno silo si pomagava. Zdaj pojdi domov, pa se pripravi za šolo, da ne zamudiš." Deček je vstal, prekrižal se ter žalostno gledal dol na svoje Črevlje. „Kaj pa", je vprašal Makarij, „menda pa nimaš zopet raztrganih črevlje?" Študent je povzdignil nogo ter pokazal, da sta podplata raztrgana. „Ta je lepa!" se je ustrašil frater. Nato je izvlekel iz žepa mošnjo ter ji preiskal obisti. — „Moj Bog, je vzdihnil", dobil sem za cvetlice dva goldinarja, to je moje premoženje. Pa kaj se hoče, zunaj je mraz, bos ne moreš v šolo ; daj črevlje popravit." „A kaj naj obujem medtem ?" je vprašal Martin. Frater se je popraskal za ušesi, stopil v kot, kjer je stalo par starih črevljev in sandal. Privzdignil je črevlje, si jih ogledal pa vzdihnil: „Ojej, ti črevlji so tudi raztrgani. Pa nič ne dé, sezujem črevlje z nog, pa bom hodil v sandalah, dokler ne bodo popravljeni tvoji črevlji. Oblečem dvojne nogovice, da me ne bo zeblo." Sel je na stol, vzdignil nogo, rekoč: „Sezuj me!" Deček je fratra sezul. Makarij je nato nataknil sandale ter opozoril študenta: „Zdaj pa le hiti, bo že čas v šolo!" Martin je pospravil knjige, vzel fratrove črevlje pod pazduho in odhitel. Komaj je zaprl duri, podprl si je brat Makarij glavo z obema rokama in globoko vzdihnil: „Kako bom tega študenta vzdrževal? Mili Bog, ti mi pomagaj !" Naglo je vstal s stola pa začel plesti umetne cvetice k oltarnim svečam. 10* Tako je preživil frater dečka ves čas štirikrat na teden, tri obede pa pa mu je izprosil pri drugih ljudeh. Sam je večkrat stradal in dajal dečku vse, kar si je pritrgal pri ustih. Kadar je le količkaj utegnil, je plel za bližnje cerkve umetne cvetice, da si je prislužil kakšen krajcar, ln vsak težko prisluženi, ali včasi tudi izprošeni groš je žrtvoval za svojega gojenca. Tako je delal skozi žest let, pa razen učitelja, matere in drugih redovnikov ni nihče vedel za to. Šest let se je odpovedaval vsem dovolj revnim dohodkom, ki mu jih je nudil njegov ubogi stan, zato pa se je fratru vselej zjasnilo obličje, kadar je prinesel dijak koncem šolskega leta dobro izpričevalo. Takega veselja ne uživajo gospoda po gledališčih in drugih zabavah, in tudi ne, kadar bero v časnikih svoje ime, da so velikodušno darovali v ta ali oni blagi namen dvajset goldinarjev. Ljudje so slišali v cerkvi pri sveti maši brata Makarija, sicer na prsih bolehnega in tihega, glasno odpevajočega. In šepetali so si na uho: „Lejte si no, kako je cerkvenik vesel!" Martin Kos pa ni ostal vedno reven dijak, ampak je bil pozneje pravi „kos". Povzpel se je nad svoje sošolce, dobil ustanovo in ko je bil v sedmi šoli, je vesel prihitel nekega dne v samostan. „Zakaj pa si danes tako vesel, kakor bi bil zadel v loteriji?" se je čudil frater Makarius. „Dà, zadel sem!" se je hvalil Martin. „Zanaprej vas ne bodem več nadlegoval." „Kaj, kaj! Kako to misliš?" „Ravnatelj me je danes pozval, ali bi ne hotel poučevati sina g. doktorja M . . . . Imel bom obed in pet goldinarjev na mesec. Opoldne se grem predstavit." „Viš, kakšno srečo imaš; kaj takega bi ne dobil v celem mestu! V katerem razredu pa je doktorjev študent?" „V našem razredu, ime mu je Artur. Ima nekam trdo glavo pa nerad se uči ; zato se gospod doktor boji, da bi na leto pri maturi ne padel. Skupaj se bova učila, da mu pojde kaj bolj v glavo." „Kako si srečen", je pripomnil frater Makarius ter mlasnil s prsti. „Čaki, da ti prinesem na to veselje malo piva. Semkaj sedi." Dolgo sta sedela in se pogovarjala o srečni bodočnosti. Brat Makarij je vidno pomladel. „Hvala Bogu, zdaj dovršiš gimnazijo brez skrbi!" je pripomnil in si mei roke: „Martin, zahvali Boga! Kadar pa doštudiraš, si izvoli stan, kakor sam veš, v vsakem si lehko srečen in vesel. Bog, ki ti je do sedaj pomagal, ti bo pomagal tudi vprihodnje, ako ga ne zapustiš. — K meni ne prideš obedovat?" „Ne; obedoval bom pri g. doktorju." Makariju se je nekako stemnilo čelo in vzdihnil je: „Torej se ne bova več tolikrat videla? — Ali včasi prideš vendar še kaj pogledat k meni — kaj ?" Pa se je ozrl vanj z očmi, s kakršnimi zrejo le ljubeznivi očetje. Martin je povesil glavo, zardel, in solze so mu zalile oči. Zašepetal je: „Kako bi vam mogel biti tako nehvaležen?" Frater Makarius ga je brž prijel za roko in rekel: „Ne jokaj, Martin, saj nisem mislil nič hudega!" Martin je bil odslej korrepetitor pri g. doktorju M ...., namah je imel ugled. Vse ga je hotelo za inštruktorja. In res je sprejel še eno instrukcijo, za katero je mesečno dobival po šest goldinarjev. Napravil si je lepo obleko in hodil po ulicah kakor gospod. Nekoč je pravil na vprašanje gospé doktorjevi pri obedu o svojem dobrotniku bratu Makariju, kako je pri njem obedoval skozi sedem let. Doktorjevi so začudeno gledali, in ko je končal Martin svoje pripovedovanje, je gospod doktor prijazno rekel: „Ubogi Makarij ! Človek ne bi mislil, da vam je to tako dobra duša." „Hm!" ga je prekinila žena, „to so čudeži. No, kaj so pa revežu tam tudi dajali; menda same ostanke kakor beračem. Ubogi dijak! Pri nas bo pač drugače, gospod Kos. Vsak dan sveže meso, in kar bomo mi jedli, boste jedli tudi vi ! Kakor vidite, jeste z nami pri eni mizi in boste tudi zanaprej, ako se nam skažete hvaležnega!" Martin je povesil glavo ter zardel. Artur je imel sestro Leontino in ta se je večkrat smejala Martinu zaradi njegove revne preteklosti, zlasti pa zaradi njegove hrane v samostanu. Njeno posmehovanje mu je zvenelo v ušesih, in Martinu se je zdelo, da se mu Leontina res lehko posmehuje. Sramoval se je svoje preteklosti, sramoval brata Makarija. Sklenil je, da se potrudi na vso moč, da postane drugačen človek — po lastnih nazorih — boljši. Brata Makarija je le zdajpazdaj obiskaval, a še tedaj le za trenutek. Izgovarjal se je, da ne utegne. Frater Makarius mu je verjel ter ga tolažil : „Le potrpi, dragi moj, vsaka reč ima svoj konec — tudi šolanje. Vsak dan molim zate, da bi srečno dovršil šole." Črez nekaj časa pa je Martin popolnoma prenehal hoditi k bratu Makariju. Temu je bilo dolgčas po študentu ; ni si vedel tolmačiti, zakaj ga ni več k njemu. Poslednjič ga je obšel strah, da je Martin zbolel. Nekega dne je del star, nizek klobuk s širokimi krajci na glavo, vzel v roko palico s koščeno glavico ter se napotil k Martinu. Korakal je počasi kakor ob izprevodu, korak za korakom : palica, desna noga, leva noga, palica, desna noga, leva noga itd. Med potjo je pozdravljal na vse strani ter se globoko klanjal. Prišedši na trg, je zagledal tam več dijakov pred knjigarnico. Ko je bolj natanko pogledal, je spoznal med njimi Martina Kosa. Ubral jo je k njemu. „Kos, lejno, tamkaj gre tvoj dobrotnik", se je posmehoval Artur. Martin se je ozrl in zagledavši Makarija je zbledel. „Pojmo strani, da me ne bo dobil." Odkurili so jo proč, Makarij pa jim je s palico pomigal. „Počakajmo", je svetoval drug dijak, „zakaj bežimo pred njim? Bog ve, kaj hoče Kosu?" „Seveda", je pritegnil tretji, „star mož je in Martinu dobrotnik." Martin je pogledal z jeznim očesom. „Prosim te, kakšen dobrotnik?!"— Vtem hipu pajeMakarij že stal za njim, globoko se odkrivaje: „Dober dan, mladi gospodje! Odpustite, da vas motim. No, Martin, kaj je pa s teboj? Bal sem se že, da si bolan." „Ne utegnem biti bolan!" se je smejal Martin. „Zakaj ste se bali?" „Kako bi se ne, ko te ni več blizu!" „Po kaj bi hodil k vam", je mrzlo rekel Martin. „Imam važnejše opravke." „Martin", mu je pomenljivo zažugal frater s prstom, „zdi se mi, da si nekam gosposki!" „Zato študira, da bi bil gospod", je prevzetno pripomnil Artur. Martin se je ozlovoljen zadri nanj: „Kdo vam je dal pravico, da meni kaj očitate? Sploh si prepovedujem, ustavljati me na javnem prostoru." „E, Martin, ne bodi no tak!" ga je karal tretji dijak. A Martin jo je jadrno odkuril. Zbežal je kakor dolžnik. — Brat Makarij je presenečen gledal za njim. Obrnil se je ter odšel domov še z mirnejšim korakom — edna, dve, tri — edna, dve, tri. — Nihče ni opazil kakšne izpremembe na njem. Prišedši domov je zazvonil k blagoslovu, stregel pri njem kakor običajno, a kadar so ljudje odšli iz cerkve, je zaklenil vrata, pokleknil pred velikim oltarjem, sklenil roke in molil za Martina, naj bi Bog ne pripustil, da bi se Martin izgubil v nečimernem svetu. Naposled premagan od notranjih čustev, skloni glavo na preprogo pred oltarjem in se milo zjoče. Skozi visoko okno je sijalo solnce na njegovo sivo glavo, in dišava kadila se je dvigala v hramu božjem kakor njegova molitev. Svetniki so pomenljivo in sočutno zrli z oltarja nanj, in sveti Bonaventura mu je pretil s prstom, kakor bi hotel reči: „Ne ža|uj preveč!" Štirinajst dni po tem je hodil zdravnik k minoritom. ßrat Makarij je ležal bolan — od žalosti zaradi Martina. Ko je Martin to izvedel, ga je bilo nehvaležnosti sram ter ga je obi-skaval. Kmalu pa je zopet izostal — za vedno. Zdaj je gospod, tisti Martin, a ne sramuje se le ubogega fratra, ampak tudi svoje matere — češke domovine. Fotograf. Spisal Kompoljski. epe sobote popoldne je prišel v naš mali trg poseben človek. Prinesel ni s seboj nič drugega kot nekaj malemu ročnemu kovčeku podobnega. Zavito pa je bilo skrbno v platno ali usnje. Nastanil se je „Pod lipo" v gostilni sredi trga. Zunaj pri hišnih vratih je pa razobesil več fotografij in precejšen list, na katerem je bilo zapisano, da bode jutri fotografiral „Pod lipo". Seveda se je poleg slik zbrala takoj kopica otrok, ki morajo biti pri vsakem bolj ali manj važnem dogodku. Nekaj časa so opazovali slike, potem pa zapazili ptujca, ki je hodil okrog hiše ter iskal pripravnega prostora. Precej časa je stopical tako okrog. Slednjič se je le ustavil sredi dvorišča v senci. Na zid je obesil veliko platno. Na njem je bilo naslikanih par cvetličnih grmičkov v dokaj živih barvah. Nad grmičkom je bilo pa nekaj nebu podobnega s par nejasnimi oblački. Pri vsem tem delu so ga opazovali otroci, katerih se je nabrala dosti velika gruča. Ko je slikar to dovršil in odšel zopet v sobo, so otroci še nekaj časa postali. Potem pa so se hitro razkropili ter nesli veselo novico vsak na svoj dom. — Marsikaka deklica in marsikak paglavček ni mogel tisti večer mirno zaspati in je na tihem upal, da bode jutri naslikan s svojimi bratci in sestricami, četudi še niso hoteli nocoj privoliti starši. Tudi doktorjev Ciril je zvedel še tisto popoldne to novico od sosedovega Janka. Še gorko je nesel svojemu triletnemu bratcu Metodu. Ta se je ravno igral na vrtu z Nerom, velikim črnim in belim psom klapastih ušes. Metal mu je kamene, in prepeličar je dirjal za njimi, jih lovil ter prinašal v gobcu. Metod mu jih je jemal in jih izkušal vreči še dalje. Bog zna, kolikokrat se je že to ponovilo. Neru je bilo vroče, da je molil dolgi jezik iz gobca. Zato je bil najbrže prav zadovoljen, da je prenehala zanj utrudljiva igra. — Ciril in Metod gresta materi sporočit Jankovo novico. Seveda ju je moral spremljati tudi Nero, ker so bili vedno vsi trije skupaj. V sobi sta se oba sinka oklenila materinega krila ter prosila, da bi se jutri fotografirala. „Če atek dovoli", se je glasil odgovor. Gospod doktor se je bil že opoldne odpeljal k oddaljenemu bolniku, zato ga ni bilo doma. Vrniti se je moral vsak čas. Najtežje sta ga seveda pričakovala Ciril in Metod. Ciril, ki je že poznal na uro, se je vsakih pet minut ozrl na njo. A danes sta se kazalca premikala tako počasi kakor menda še nikdar. — Metod pa se je spravil k oknu ter gledal venomer po cesti, odkoder je moral priti atek. Končno sta ga vendar dočakala. Očetu se je videlo, da ni slabe volje. Zato sta mu še s tem večjim veseljem tekla nasproti. Že pred hišo sta ga prestregla. „Atek, slikar je tu", kriči Metod. ■ „Kakšen slikar?" „Tisti hitri, s škatljo in rjuho", pojasnjuje Ciril. Pričela sta očeta nadlegovati s prošnjo. Izprva nalašč ni hotel takoj privoliti; končno je pa le. Dečka sta od veselja poskočila v sobi. Nero, ki je ves čas gledal od strani, kakor da bi vedel, o čem se pogovarjajo, je tudi veselo poskočil za Metodom. „Atek, moj Nelo tudi!" poizveduje Metod. „Kajpada; vsi trije skupaj. Le na vrt pojdite in se igrajte." Odideta z Nerom na vrt. A danes se niso igrali. Dečka sta preveč mislila na jutrišnji dan. Za čebelnjakom na vrtu so imeli doktorjevi priprosto klop. Tu so včasih sedeli proti večeru vsi ter opazovali, kako težkoobložene so letale pridne živalce domov. Navadno sta se pa ondi igrala le Ciril in Metod z Nerom. Za čebelnjak sta torej šla ter se na klopici pogovarjala, kako da se jutri oblečeta in kako se bosta držala pri fotografiranju. Ciril je že videl, kako se to dela, zato je razložil mlajšemu bratcu, kakor je vedel in znal. Tudi Nero je moral naposled na klop, „da se privadi", kakor je rekel Ciril. Metod kot najmanjši je bil seveda v sredi. Na desni Ciril na levi pa Nero. Ko se je ta trojica naravnavala na klopi in se pregovarjala, takrat sta pa prišla atek in mama tiho k čebelnjaku. Ondi sta postala, 'gledala vse tri prijatelje na klopi ter sliSalà Cirila, kako je zapovedoval to in ono. Videla sta, kako lepo bi bilo, če bi bili vsi trije naslikani, sedeči na tej klopi. Tako bi imela sinka hkrati najlepši spomin tudi na prostor, na katerem sta preživela toliko srečnih uric vesele mladosti. * * * Drugi dan je res prišel ptuji mož s sivo brado k doktorjevim ter je prinesel s seboj tisto škatljo. Atek ga je peljal na vrt k čebelnjaku, da si ogleda in pripravi prostor ; mama pa je Metoda oblačila v delavniško obleko, kakor se je navadno igral z Nerom. Ciril se je bil že sam opravil. — Nič kaj posebno nista bila zadovoljna z delavniško obleko. Včeraj sta se bila dogovorila, da se napravita v najlepšo obleko, sedaj pa morata obleči vsakdanjo in še celo predpasnika. Kakšna slika bode to! Šli so na vrt. Klop je bila že pripravljena. Vinska trta je izgubila nekaj mladik nad klopjo, katere so pa sedaj venele pred klopjo. Fotograf je že postavil tisti zabojček na tri visoke noge, stopil nekaj korakov od klopi ter vse pokril s črnim zavojem. Dečka sta sedla na klop, in na atekovo povelje je skočil tudi Nero poleg Metoda. Fotograf je večkrat skril glavo pod tisti robec ter nekoliko premaknil stojalo ali pa popravil dečka. Cirilu je prekrižal noge, zavihal mu rokavčke ter popravil bolj nazaj klobuk. Tudi Metodu je povedal, kako naj se drži. Nero se je pa tako modro držal, kakor bi bil vedel, čemu vse to. „Pazite, naravnost gledita, mir in usta skupaj! — Ena, dve tri! — Dobro!" Končano je bilo tako naglo, da še sami niso vedeli, kdaj. Kar pritisnil je mož za neko „hruško", nekaj je zaropotalo, pa je bilo. Slik ni napravil ptuji mož takoj, ampak jih je še-le za kakih deset dni poslal po pošti. Najbolj sta jih nestrpno čakala seveda Ciril in Metod. — Slednjič so le prišle. Kako sta bila iznenađena, ko sta se zagledala na sliki z Nerom. Rada sta jo pokazala vsakomur. Meni pa sta eno dala za spomin. ■iK. Gosli. Črtica. Spisal Ivo BlažiC. e, da ste ga videli! Okrogla, rdeča ličeca so bila vedno rajskovesela, oči so gledale zadovoljno v svet. gii je versele narave Strgarjev Tonček. Toda, kaj hočete, ubog je bil njegov oče, uboga tudi mati, ubog je bil tudi on. Kaj mu je pomagala umna glava; kopati bo moral kot oče, težko si bo moral služiti svoj kruhek. To je zapisano siromaku menda že ob rojstvu na čelu. Tonček je ljubil godbo. Z vso vnemo je poslušal v cerkvi orgije. Kako mogočno, veličastno je donel njih glas po božji hiši ! Kaj rad je prisluškoval mehkim, nežnim zvokom klavirja v šoli. Kako vzvišen se mu je dozdeval gospod učitelj, ki je sedel za glasbenim orodjem in hitro prebiral tipke. Le še nekje more slišati tako lepe glasove. Tam v gozdu, kjer se zlivajo vsi glasovi gozdnih pevcev, ki lahno udarjajo na strune, v eno lepo pesem, ki je tako popolna, čista, sveža, kakor je mladi gozd in svet pomladriM Nekoč je iztaknil med staro šaro v podstrešju slabe gosli, že vse oglodane od osti časa. Strune so že davno izginile z njih. Tedaj je bila edina želja našega Tončka, da pride «do strun. Ali misel: kakó — ta gaje mučila, da mu je, smehljajte lice o sfanne kaj dni otc^rvo. ' Na «arkoli s«- je 'spomnil, vse je ovrgel. Prosio/gospoda učitelj^- se ne spodobLHud bi bil morda nanj, ker je strog. Ali kje naj jih dobi? Aha^jih dobi/že ve, kakó. j- ' / Tonček je imel bogatega botra, ki je/večkrat šel v mesto. Boter Smolnikar gotovo ugodi njegovi prošnji. Malo boječe; stopi Tonček predenj. „Botrček! Do-bri bo-otrček, nekaj bi vas rad prosil. Strun mi kupite, botrček!" Težko mu je šlo iz ust, a Tonček je že vedel, da beseda ni konj. „Čemu jih boš rabil, Tonček?" „Na gosli jih napnerm" „In kaj potem? — Na katere gosli, saj jih nimaš?" „Seveda jih imam, med šaro sem jih iztaknil v podstrešju." „Ali žako bo^goslal, saj te ne bo nihče učil." „Se bom pa sam. In pa lok mi prinesite, botrček, lok!" In botrček je res prinesel štiri strune iz mesta, katere je naš junak z vso skrbjo napel na gosli. Pa lok tudi. Potegnil je z njim po strunah. Pravega glasu še ni bilo. Tonček je to takoj spoznal,4 ušesa so ga zaskelela. Toliko časa ni odnehal, dokler niso zvenele po njegovem muzikaličnem čutu nežno, milo, prijetno, vabljivo kakor beseda dobre matere, ki ljubkuje svoje dete na vrtu pod zeleno lipo, ko se poslavlja solnce od gorä in žvenkljajo zvonci s planin, kjer ukajo pastirji. Mati «o ga/ moraliUsiliti, da je šel večerjat, tako je bil zaverovan v svoje gosli. Po molitvi pa dolgo ni mogel zaspati. Vedno so mu bile pred očmi gosli, lok, strune, vedno se mu je zdelo, da drži nalahno za lok, da prav tako, kakor gospod učitelj v šoli, lahno izvablja iz strun melodične glasove. Ves srečen je bil in zadovoljen, in strune so brnele v njegovi domišljiji veselo, poskočno, krasno pesem, kakršne še ni čul v svojem mladem življenju, pesem o neskaljeni sreči prvih mladostnih dni. Drugo jutro se je vzbudil zgodaj iz podjetnih sanj. Urno je skočil na noge, pomolil, se oblekel, umil, vzel gosli in šel v gozd. Krasno jutro se je porodilo iz rosne noči. Veselo, razbrzdano je skakal potok ob gozdu proti dolini, urno se je spuščal preko kamenja, urno pod listovgi in iglovci, noseč bratski pozdrav širokega gozda prostranemu polju, posuttm s pestrim cvetjem. Naprej potok, naprej! Ne zaganjaj se preveč ob bregove, da se tvoja čista voda ne/fekali, da tvoji valčki ne odtrgajo mehke prsti in je ne poneso s seboj. Zelenkastopisani vodomci in radovedni povodni kosi so letali ob vodi po leskovju in bukovju,, pa čivkali, Cudé se .Tončku, kije vznemiril njih tiho, skromno, srečno življenje s svojim goslanjem. Glasovi začetnika in gozdnih umetnikov so se vendar prijetno skladali. Tončkova duša se je dvigtnfa ob zvenečih glasovih mehkih strun in ptičjega petja. — m< Solnce se je prikazalo na, vzhodu, .krvavo je še stalo nad daljnimi gorami, kamenitimi snežniki, visoko|dpeöffli proti sinjemu nebu, pa se je povzpelo urno na svojo nebesno pot, zlata kolesa so se zasvetila, pesta so zaškripala, sdinčni voz se je jel premikati. Na njem se je peljalo solnce. In streljalo je s svojimi žarki na vse strani, na širne livade in na tihe loge, prostrane poljane in porastle gozde, kjer so se svetlikale jelkove igle in namigavale svojim sestricam. Oživel je gozd, oživela narava. Rosa se je svetila po travnatih bilkah kot srebrni, čisti kristali, dihala je vase tople žarke in puhtela v zrak. Kot morje je ležala megla pred Tončkom doli v dolini. Ah, krasno! Kot mirno morje se smejijo te male, lahne, komaj vidne meglice, kot valčki butajo druga ob drugo. In širijo se,»širijo in puhté, više, više, sconce že prodira skozi nje na fcolje, prostrano^široko. Prijetno so donele strune. Tonček sam ni vedel, kaj igra, ali izlil je v te glasove vso svojo otroško dušo, vsa svoja čustva, vse svoje veselje, igral je pesem stvarstvu in Stvarniku. Slavec je drobil svojo jutranjico v grmičju, kos se je oglašal, sinica je čivkala, žolna je tolkla po deblu, šoga je letela čez gozd, strnadi so prepevali. . j. Stopinje so se bližale, lahne, komaj slišne. Teftékov/učitelj je stal pred mladim umetnikom, kateremu so omahnile roke, da so mu padle gosli na tla. Rdeč kakor kuhan rak je stal Tonček. „Kaj pa ti je, Tonček? Nič se me ne boj! Od danes dalje se učil gosli pri meni." Prijel ga je za roko, pobrala sta gosli in odšla v vas. rife Boter Smolnikar je imel god. Pozno v noč so bili še zbrani pri njem gostje*^- -pivei--bil-fe-Hamfee-krčmar. Med njimi so bili vsi vaški veljaki, gospod župnik, gospod učitelj, župan in drugi. Pridno so napivali Smolnikarju in mu želeli mnogo let. Veselega obraza je ta odpivaj jn klipal svojo ženo, naj pridno ^tježe gostprp. /V Zunaj/zabrnef1štrune, nežno, prav počasi/se dvigajo glasovi, rastéjd' hipno, krepko, pa zopet pojemajqjnalahno, komaj slišno in opaženo kakor zvezde na jj^nera nebu. Gostje" hit