NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič ŠT. 50 - LETO 51 - CEUE, 12. 12. 1996 - CENA 250 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic
Z kanadskega velemesta
na slovensko podeželje
Slovenka in Irec sta našla nov dom v Šmatiu pri Jelšah. Stran 16.
Brez petard jelepše. Stran 33.
Podivjani Pero. Stran 32.
Spodaj brez. Stran 32.
Panika v Santandeiju. Stran 13.
Ujemite jih na delu - C.I.T.A. v Ljubljani.
Stran 29.
jjjjj^^ RECEPTI      m
Božično kosilo. Stran 34.
GOSPODARSTVO^
Zlatarna stavka; Emo Energetika v stečaj;
Bo bela tehnika iz uvoza cenejša? Strani 6,7.
o: Urška Selišnik
Bo na Menini tekla kri?
Mejniki Agrarne skupnosti Limovska planina so izginili. Vroča tema na strani 8.
Argumenti triiiih nog
IIIJIJIIJI^^ Štorman vztraja -Javico odgovarja. Aktualna tema na strani 4.
Laško brez parkirišč
Za promet bodo zaprli Trubarjevojn Orožnov trg. Vroča tema na strani 20.

DOGODKI
NOVI TEDNI
Skozi šmarska stoletja
Praznovanje 760-letnice prve omembe kraja
Leta 1236 so v cerkvenih
virih zapisali, da je bil v kra-
ju Sancta Maria imenovan za
duhovnika Henricus. Gre za
najstarejšo znano pisno
omembo Šmarja pri Jelšah,
kar so v kraju slovesno pro-
slavili. Na petkovi osrednji
prireditvi so predstavili zgo-
dovino kraja, zbirko starih
šmarskih razglednic in spo-
minski Kelih svete Barbare.
v polni dvorani Kulturnega
doma je župan Jože Čakš
predstavil zanimivo šmarsko
preteklost. Kraj je bil do leta
1875, ko je postal trg, prepro-
sto kmečko naselje, kjer so si
dobro zapomnili turške vdore
in kmečke upore. Pomemben
mejnik je gradnja cerkve sv.
Roka, veliko starejša je cerkev
sv. Barbare, v zgodovini sta
bila pomembna gradova Kor-
pule in Jelšingrad. Odkar je
trg, je Šmarje pomembno
upravno središče širše okoli-
ce, z živahnim kulturnim živ-
ljenjem, saj so tu službovali
pomembni Slovenci, med nji-
mi šest let pesnik Anton Aš-
kerc. V zadnjem času je podo-
bo Šmarja spremenil potres le-
ta 1974, pri čemer je kraj izgu-
bil lepo trško jedro ter precej
domačnosti, je omenil župan.
O preteklosti je precej zapisa-
nega v Kroniki Šmarja pri Jel-
šah, ki je izšla ob praznovanju
760'letniče kraja.
Na osrednji prireditvi so
predstavili Tančičevo bogato
zbirko šmarskih razglednic.
Precej zanimanja je vzbudila
tudi predstavitev protokolar-
nega darila šmarske občine,
keliha sv. Barbare, ki se zgle-
duje po baročnem kipu iz leta
1510. Gotski kip je nekoč kra-
sil glavni oltar cerkve sv. Bar-
bare, danes pa je v celjskem
muzeju. Izjemni kip ter spo-
minski kelih je podrobno
predstavila umetnostna zgo-
dovinarka Marja Lorenčak.
Podobno plastiko imajo nekje
v Švici, za šmarsko pa je pove-
dala, da je delo domačega,
najverjetneje celjskega kipar-
ja, ki je poznal sodobne toko-
ve v Srednji Evropi. Kelih sv.
Barbare, kot ga je prepoznati
na kipu, je oblikovala prizna-
na slovenska oblikovalka,
mag. Janja Lap, ki je magistri-
rala v Londonu. Šmarski žu-
pan je na slovesnosti podelil
prve spominske kelihe, delo
mojstrov slatinske steklarske
šole. Prejeli so jih soustvarjalci
praznovanja šmarske 760-let-
nice, mag. Janja Lap, Miljen-
ko Licul, Steklarska šola Ro-
gaška Slatina, Marja Loren-
čak, Viktor Tančic, Stane Ja-
godic in Drago Medved.
V spomin na bogato čitalniš-
ko obdobje (tukajšnjo čitalni-
co so ustanovili leta 1883.) so
igralci domačega gledališča
Bo odigrali Večer v šmarski
čitalnici. Med bogatim kultur-
nim programom sta se jim pri-
družila domači mešani pevski
zbor Freja (pod vodstvom
prof. Mihaele Pihler) ter fol-
klorna skupina iz Mestinja (s
koreografijo Marte Pelko).
Praznovanje je bilo zelo slo-
vesno, za primerno vzdušje pa
so poskrbeli tudi v lepo okra-
šenem trgu.
BRANE JERANKO
Dobrna ne bo
občina
v Dobrni so nedeljski
referendum izkoristili tu-
di za izvedbo posvetoval-
nega referenduma o tem,
ali naj se KS Dobrna osa-
mosvoji od občine Vojnik
in postane samostojna ob-
čina.
Od 1561 volivcev v kra-
jevni skupnosti Dobrna se
jih je posvetovalnega refe-
renduma udeležilo 829,
izid pa je bil' tesen; 406
(48,77%) volivcev se je
opredelilo za ustanovitev
samostojne občine, 415
(50,6%) pa proti temu pred-
logu.
Izvedbo referenduma je
nadzorovala občinska volil-
na komisija, kot je povedal
Beno Podergajs, župan ob-
čine Vojnik, pa izid referen-
duma pomeni tudi potrdi-
tev korektnega sodelovanja
občine in krajevne skupno-
sti. Milan Brecl, predsed-
nik Sveta KS Dobrna, pa je
dejal, da bodo upoštevali
voljo krajanov, kar pomeni,
da krajevna skupnost Dobr-
na ostaja v občini Vojnik.
N.-M. S.
Brez zmagovalca
Uradne rezultate nedelj-
skega referenduma o spre-
membah volilne zakonodaje
bo Republiška volilna komi-
sija predvidoma sporočila
danes, vendar se od delnih,
objavljenih v ponedeljek, ne
bodo kaj bistveno razlikova-
li. Udeležba volivcev je bila
slaba (nekaj več kot 37-od-
stotna), nobeden od treh
predlogov pa ni dobil večin-
ske podpore.
Okrajne volilne komisije so
imele čas do torka do 12. ure,
da preštejejo glasove in volilni
material predajo volilnim ko-
misijam volilnih enot, zato so
bili neuradni rezultati po volil-
nih enotah znani šele po za-
ključku naše redakcije. Ven-
dar pa velja ocena, da rezultati
na Celjskem niso bistveno od-
stopali od neuradnih držav-
nih, po katerih se je nedeljske-
ga referenduma udeležilo ne-
kaj več kot 37 odstotkov volil-
nih upravičencev. Nobeden
od predlaganih modelov volil-
nega sistema ni dobil večinske
podpore volivcev, po preštetih
98 odstotkih glasovnic pa je
največjo podporo s 44,4 od-
stotka dobil predlog za dvo-
krožni večinski sistem, ki ga je
ob podpori več kot 40 tisoč
državljanov predlagala SDS.
Predlog skupine 30 poslancev
(največ iz LDS) za proporcio-
nalni sistem je podprla nekaj
več kot četrtina volivcev,
kombiniran proporcionalno-
večinski sistem, ki ga je pred-
lagal državni svet, pa okoli 14
odstotkov volivcev. Med gla-
sovnicami je bila približno
desetina neveljavnih, le pred-
log za dvokrožni večinski si-
stem pa je podprlo več voliv-
cev kot jih je glasovalo proti
njemu.
Ker nobeden od referen-
dumskih predlogov ni dobil
večinske podpore, njegovih
rezultatov državni zbor ne bo
upošteval, žogica pa je zdaj
vrnjena poslancem, ki veljav-
no volilno zakonodajo lahko z
dvotretjinsko večino spreme-
nijo po svoje. Seveda le, če bo
dosežen dogovor med stran-
kami.
IS
Priznanja za obrambo
Minuli petek je direktor Uprave za obrambo Celje Miro
Terbovc najzaslužnejšim s celjskega območja podelil prizna-
nja ministrstva za obrambo.
Bronasto medaljo Slovenske vojske za izjemne zasluge, požr-
tvovalnost in prizadevnost pri krepitvi in uspehih ministrstva za
obrambo za področje civilne zaščite so prejeli: Breda Jurčec in
Peter Okrožnik iz Celja, Franci Kapun iz Laškega, Marjan
Muršič iz Šmarja pri Jelšah ter Zdenko Slatnar in Karel
Stropnik iz Velenja. Zahvalne listine za dolgoletno delo v mini-
strstvu za obrambo in za osebni prispevek pri krepitvi obrambe
Republike Slovenije pa so prejeli: Emilija Šajtegel in Franc
Omerzu iz Slovenskih Konjic in Franci Sredovnik iz Celja.    IS
Predsednik Občinskega sveta Mestne občine Celje Lojze Oset sklicuje za v četrtek, 19. decembra 1996 ob 8. uri,
v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, 27. sejo Občinskega sveta Mestne občine Celje. Na seji bodo svetniki
obravnavali naslednja gradiva: pod točko 3.; potrditev zapisnika 26. seje občinskega sveta z dne 3. in 5. decembra
1996, pod 4.: a) odgovore na vprašanja, pobude in predloge, b) vprašanja, pobude in predloge; pod 5.: ureditev
prostorov za delovanje občinskega sveta, pod 6.: predlogi Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja,
priznanja in nagrade - imenovanje predstavnika Mestne občine Celje v svet Srednje ekonomske šole Celje, pod 7.:
a) predlog za podaljšanje mandata v. d. direktorja Zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo Celje, b) predlog
za imenovanje predstavnikov ustanovitelja v svet Zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo Celje, pod 8.:
spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Celje - prva obravnava, pod 9.: spremembe in dopolnitve prostor-
skih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Celje za obdobje 1986-2000 za Mestno
občino Celje (dopolnjen 1996), pod 10.: stanje in problematika celjskega gospodarstva z razmišljanji o nadaljnji
razvojni viziji, pod 11.: odlok o ustanovitvi javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov Mestne občine Celje - druga obrav-
nava, pod 12.: odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Celje - prva obravnava,
pod 13.: ustanovitev javnega zavoda za informatiko Mestne občine Celje - vsebinski predlogi, pod 14.: poročilo o
izvajanju odloka o odškodnini za onesnaževanje okolja v Mestni občini Celje, pod 15.: a) sklep o uporabi meril in
kriterijev za izdelavo mnenj pristojnega občinskega oddelka k izdaji dovoljenj za obratovanje gostinskih obratov v
podaljšanem obratovalnem času ter merila in kriteriji, b) sklep o izdaji soglasij in predlogov pristojnega občinskega
oddelka o začasni prepovedi opravljanja gostinske dejavnosti; pod 16.: zeleni pas Celja - strokovne podlage za
pripravo odloka za razglasitev gozdov s posebnim namenom, pod 17.: problematika zaprtja kamnoloma v Pečovniku
in pod 18.: problematika izplačevanja odškodnin po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (zadeva Hladin).
063 kmalu brez belih lis
Celje je dobilo prvo telefonsko povezavo 1898 - V petek v omrežno skupino 063
vključili 70.000 naročnika
Minuli petek so v omrežno
skupmo 063 vključili 70.000
naročnika - ISDN priključek je
dobila družba Eurodas, ki po-
sluje v nekdanjih Toprovih
prostorih na Teharski cesti v
Celju. Vodstvo Telekom Slove-
nije Poslovne enote Celje pa je
ob tej priložnosti pred odprt-
jem druge Teletrgovine v Celju
sklicalo tudi novinarsko konfe-
renco o poslovanju ter načrtih
za prihodnost.
»Vključitev 70.000 naročnika
sovpada z uspešnim zaključkom
poslovnega leta ter dvema leto-
ma samostojnega poslovanja Te-
lekoma, v Celju pa odpiramo
tudi drugo Teletrgovino,« je med
drugim povedal direktor Teleko-
move poslovne enote Celje Jože
Palčnik in dodal, da je bilo vča-
sih potrebnih kar nekaj let, da so
med telefonskimi naročniki
omrežne skupine 063 zaokrožili
desettisočico. Od vključitve
60.000 naročnika v Šentrupertu
nad Laškim do 70.000 naročnika
v Celju pa je minilo le leto, samo
v letošnjih 11 mesecih so vključi-
li v omrežje več kot 7.000 naroč-
nikov, do konca leta načrtujejo
še tisoč petsto priključkov, za-
menjali so tudi nekaj telefonskih
central. Na Celjskem je gostota
telefonskih naročnikov še vedno
pod državnim povprečjem, saj v
Sloveniji na 100 prebivalcev pri-
de 33, pri nas pa 28 telefonskih
naročnikov. Samo na območju
mesta Celje je podatek vzpod-
budnejši, saj je na 100 prebival-
cev že 40 naročnikov.
V Telekom Slovenija Poslovna
enota Celje načrtujejo, da bodo
prihodnje leto odpravili bele lise
na območju Lesničnega, Solčave
in Zadrečke doline, kjer zdaj ni
mogoče dobiti telefonskega pri-
ključka, v dveh letih pa naj bi v
omrežni skupini 063 tudi ukinili
listo čakajočih na telefonski pri-
ključke, kjer je zdaj še 8.000
vpisanih.
Ob vlaganjih v izgradnjo tele-
komunikacijskega omrežja, za
katerega po letu 1990 še vedno
ob Telekomu skrbijo tudi lokal-
ne skupnosti ter bodoči naročni-
ki, pa je treba tudi posodabljati
tehnologijo. Na Celjskem stare
analogne telefonske centrale za-
menjujejo z digitalnimi - takoj po
novem letu bodo iz omrežja na
območju Celja izključene še
zadnje petmestoe številke z za-
četno 2, v letu 1997'pa bodo
zamenjali še centrale v Ž:
Šentjurju in Kozjem. Leto kči
je pride na vrsto zamenja
Mozirju in Šempetru, sodol
ši polelektronski analogni
trali na celjskem Golovcu
delu Velenja pa bosta zaeri
še ostali. V telekomunikacij
Celjskem je Telekom letos v
1,6 milijarde tolarjev, okoli
milijarde tolarjev pa je bil:
dodatnega proračunskega
narja,sredstev za demogra
ogrožena območja ter priliv<
narja iz pogodb o sofinancir.
izgradnje omrežja bodočih
ročnikov.
MHili L STAME
V Teletrgovini bodo nudili informacije o možnostih pridoli
novih telekomunikacijskih priključkov, sprejemali vloge za i
priključke, urejali pogodbene odnose, seznanjali s cen.
popravljali telefonsko opremo oziroma sprejemali naročiL
popravilo na domu, tam bo mogoče plačati račune za teleko
nikacijske storitve ter kupiti atestirane terminalne napi
Teletrgovina v Cankarjevi 4 v Celju je že šesti Teleko
prodajno-informacijski center v Sloveniji - prvega so pred dv
letoma odprli v Ljubljani, drugega takoj zatem v Celju na I
letos pa še v Velenju, Novi Gorici, Novem mestu in Mariboru
Minuli petek so slovesno odprli Teletrgovino v Cankarjevi 4, drugo v Celju, kjer bodo lat
uporabniki telekomunikacijskih storitev vse zadeve, povezane s Telekomom Slovenije
opravili na enem mestu. 11
NOVI TEDNIK
DOGODKI
3
lispeli le štirje samoprispevki
v naslednjih petih letih bodo samoprispevek plačevali v krajevnih skupnostih Zidani Most, Loče, Bezina in Sojek
v enajstih krajevnih skup-
istih na širšem celjskem ob-
očju so se v nedeljo ob refe-
ndumu za spremembo volil-
> zakonodaje odločali tudi o
redbi krajevnega samopris-
vka. Glasovanje je uspelo le
Ilirih krajevniii skupnostih:
Zidanem Mostu, Ločah, Be-
di in v Sojeku.
V krajevni skupnosti Zidani
ost, kjer je na volišča prišla
ibra polovica volilnih upravi-
ncev, se je za nadaljevanje
moprispevka odločilo 196 kra-
lov oziroma 59 odstotkov,
oti jih je bilo 131 ali 39 odstot-
iv, dva odstotka glasovnic pa je
[o neveljavnih. V Zidanem Mo-
ibodo do 31. decembra 2001 s
samoprispevkom zbrali 14 mili-
jonov tolarjev, denar pa bodo
porabili za popravilo krajevnih
cest, za ureditev vodovodov, mr-
liške vežice in Doma svobode,
nekaj denarja bodo prispevali
tudi za nakup gasilskega avto-
mobila, za boljši sprejem na pre-
tvorniku in za vzdrževanje cest v
zimskem času. Predsednik sveta
krajevne skupnosti Milan Vodi-
šek je zaradi ponovno izglasova-
nega samoprispevka zelo zado-
voljen. »Prepričan sem, da je k
uspešnemu glasovanju pripo-
moglo predvsem dejstvo, da
smo vse, kar smo krajanom ob-
ljubili ob krajevnem referendu-
mu pred petimi leti, tudi uresni-
čili«, pravi Vodišek.
Na območju občine Laško so
se o nadaljevanju samoprispev-
ka odločali tudi v krajevni skup-
nosti Vrh nad Laškim, vendar
glasovanje ni uspelo. »Le nekaj
glasov »za« nam je zmanjkalo,«
pravi predsednika sveta krajev-
ne skupnosti Dušan Milčinovič
in napoveduje, da bodo z refen-
dumom najverjetneje zopet po-
skusili čez eno leto, saj bo sicer
skupnost morala živeti z zelo
skromnimi sredstvi. V Vrhu nad
Laškim se je referenduma udele-
žilo 48 odstotkov volilnih upravi-
čencev. Za samoprispevek jih je
glasovalo 46,6 odstotka, proti je
bilo 51, 6 odstotka volivcev, pet
glasovnic pa je bilo neveljavnih.
V občini Slovenske Konjice,
kjer so imeli krajevne referendu-
me v kar osmih krajevnih skup-
nostih, so se za samoprispevek
odločili le v Ločah, Bezini in
Sojeku V Ločah, kjer je bila
udeležba 66-odstotna, je za sa-
moprispevek glasovalo 56,05
odstotka krajanov. V Bezini se je
referenduma udeležilo blizu 55
odstotka volilnih upravičencev,
samoprispevek pa je bil izglaso-
van s 55,13 odstotka glasov »za«.
V Sojeku je bila udeležba 42-
odstotna, za uvedbo samopris-
pevka pa se je odločilo 64,71
odstotka volivcev. V preostalih
petih krajevnih skupnostih, kjer
je bila udeležba večinoma več
kot 50-odstotna, so za uvedbo
samoprispevka glasovali takole:
v Tepanju je samoprispevek do-
bil 37,25 odstotka glasov, v Ze-
čah 47.29, v Vešenik-Brdu 42,77,
v Slovenskih Konjicah 43,22 in v
Konjiški vasi 46,48 odstotka.
mmmimmmmm ji,an
Teharcani za
samostojno občino
»Občinski svet Mestne ob-
ne Celje predlaga Svetu KS
!harje, da skladno z 8. čle-
)m Zakona o ustanovitvi ob-
n in določitvi območij vloži
ihtevek za ustanovitev sa-
ostojne občine Teharje v
ržavni zbor Republike Slo-
tnije,« se je glasil sklep celj-
skih svetnikov ob obravnavi
wbude Teharčanov, da usta-
ovijo samostojno občino.
Po besedah predsednika
/eta KS Teharje Ferda Ježov-
ika sega želja krajanov, da
itanovijo samostojno obči-
3, že leta nazaj, večinsko pa
) jo izrazili na referendumu
ta 1994, z zbiranjem podpi-
)v ter na zboru krajanov. Ob-
nski svet zdajšnje matične
lestne občine Celje je zato
iprosil, naj soglaša z obliko-
mjem samostojne občine,
oljske svetnike pa pozval, da
Idi v bodoče dobro sodeluje-
I in živijo v prijateljskih od-
osih. Po dolgotrajni razpravi,
kateri je bilo na eni strani
išati argumente Teharčanov
JobUkovanje samostojne ob-
čine ter trditve Celjanov, da je
za oblikovanje novih občin
pristojen državni zbor in o
tem v občinskem svetu ne mo-
rejo odločati, so svetniki izgla-
sovali sklep o odmoru za us-
kladitev znotraj posameznih
strankarskih skupin.
Tajnik Mestne občine Celje
Aleš Vrečko je namreč poja-
snil, da po veljavni zakonodaji
lahko v občinskem svetu zah-
tevo za oblikovanje samostoj-
ne občine obravnavajo na dva
načina. Tako, da občinski svet
v DZ sam vloži zahtevek za
izločitev dela občine in njego-
vo preoblikovanje v samostoj-
no občino, ali pa tako, da se
krajani, ki želijo svojo občino
obrnejo neposredno na DZ,
le-ta pa za mnenje potem po-
prosi svetnike matične občine.
V Celju so svetniki podprti
drugo možnost in tako Teharča-
ne pozvali, naj pobudo za obli-
kovanje samostojne občine na-
slovijo neposredno na poslance
državnega zbora, vsebinsko pa
bodo o pobudi Teharčanov raz-
pravljali takrat, ko bo DZ zahte-
val njihovo mnenje.
IS
Upoicojensici jubilej
Ob 50-letnici organizirane-
a delovanja upokojencev v
•oveniji je Zveza društev
pokojencev Celje minuli če-
rtek v veliki dvorani Narod-
ega doma podelila podjet-
-m in posameznikom plake-
• in priznanja v zahvalo za
lodno sodelovanje, v nada-
evanju pa so imeli celjski
Pokojenci tudi redni občni
bor zveze.
Velike plakete so v Zvezi
•"uštev upokojencev Celje po-
^lili Cinkarni Celje, Kovino-
-hni, Banki Celje in Društvu
Pokojencev Celje Muzejski
■8. plakete sta prejeli podjetji
^letnik Celje in Celjski sejem,
cestna občina Celje ter posa-
i^^zniki Franjo Novak, Ludvik
'^Panc-Ivo, Martin Andrejaš,
^^nko KisHnger, Marija Kr-
pan, Rajko Markovič, Marica
Dojer in posmrtno Franc Po-
kelšek. Več deset posamezni-
kov pa je prejelo tudi pisna
priznanja za opravljeno delo v
preteklosti.
V nadaljevanju srečanja je
predsednik ZDUC Emil Pe-
pelnjak poročal o delu zveze
v preteklem obdobju, v držav-
nem merilu pa udeležencem
občnega zbora spregovoril o
reformi pokojninske zakono-
daje ter nacionalnih progra-
mih socialnega in zdravstve-
nega varstva ter stanovanjske
izgradnje. Celjski upokojenci
so za predsednika ZDUC po-
novno izvolili Emila Pepelnja-
ka, podpredsednik je postal
Hinko Jordan, za imenovanje
tajnika zveze pa so pooblastili
Upravni odbor ZDUC.      IS
PO SVETU
Albrightova bo
zunanja ministrica
Ameriški predsednik Clin-
ton je sporočil imena nekate-
rih svojih novih najtesnejših
sodelavcev. Vse kandidate
mora seveda potrdiri še senat,
kar pa bo za večino verjetno
zgolj formalnost. 71-letnega
zunanjega ministra Chri-
stopherja bo tako nasledila
59-letna Madeleine Al-
bright, ki bo s tem postala
prva ženska na tem položa-
ju v vsej ameriški zgodovini
Obrambni ministo- naj bi
postal nekdanji republikan-
ski senator VVilliam Cohen,
šef CIE pa dosedanji svetova-
lec za nacionalno varnost
Anthony Lake. Seveda je naj-
več pozornosti požela nomi-
nacija Albrightove, dosedanje
ameriške veleposlanice v
Združenih narodih. Nekateri
profesorico Češkega rodu, iz
otroštva bolj znano kot Mario
Jano (Madlenko) Korbelo-
vo, že kar primerjajo z želez-
no lady Thatcherjevo. V Ame-
riko je prišla stara 11 let, ko je
njen oče, sicer češki diplo-
mat, po službovanju v Parizu,
Londonu in Beogradu, pribe-
žal v Denver, Kolorado. Al-
brightova za razliko od Chri-
stopherja, ki se sporazumeva
le v angleščini, poleg angleš-
čine in materinega jezika češ-
čine govori še francosko, ra-
zume in bere pa tudi rusko in
poljsko. Iz njenega doseda-
njega službovanja v ZN je
znana kot trda pogajalka, za-
radi njenega izvora pa bo v
prihodnji ameriški zunanji
politiki verjetno posvetila več
pozornosti politiki širitve Na-
ta na Vzhod in odnosom z
Rusijo. Za razliko od Chri-
stopherja pa ima manj izku-
šenj z razmerami na Bližnjem
vzhodu in v Aziji.
Gali začasno
popušča
Albrightova je bila tudi ena
najbolj zagrizenih kritikov
dela generalnega sekretarja
Združenih narodov Butrosa
Galija in svetovne organizaci-
je nasploh. Kot je znano, so
ZDA pred dobrima dvema
tednoma uporabile pravico
veta pri Galijevi ponovni izvo-
litvi. Generalni sekretar, ki
mu mandat poteče 31. decem-
bra, se je zdaj naposled dolo-
čil, da začasno zamrzne svo-
jo kandidatura Predsednik
Organizacije afriške enotno-
sti pa je ob tem voditelje afriš-
kih držav pozval, naj čimprej
predlagajo svoje kandidate,
da jim mandat na čelu »prve-
ga moža sveta« ne pade iz
rok. V Washingtonu in New
Yorku so obe zadnji potezi
sprejeli z odobravanjem, v is-
ti sapi pa poudarili, da ne
bodo pristali na nikakršen
kompromis v zvezi z Galijem.
Afriške države so zdaj predla-
gale štiri kandidate. Ganca
Kofija Anana, dosedanjega
Galijevega namestnika in šefa
mirovnih operacij Združenih
narodov, ki mu strokovnjaki
tudi pripisujejo največ mož-
nosti za izvolitev. Kandidati so
Še Nigerijec Hamid Algabid,
Amar Essy iz Slonokoščene
obale in Ahmed Ould Abdalah
iz Mavretanije. Odločitev o no-
vem generalnem sekretarju
bo morala pasti čimprej, saj
Generalna skupščina ZN za-
radi praznikov 17. decembra
že prekine z delom.
Srbsici režim proti
medijem
Srbsko vrhovno sodišče je
zavrnilo pritožbe in zahteve
opozicije in volilne komisije,
da se vnovič preuči sodba
občinskega sodišča, ki je
opoziciji odvzelo 33 manda-
tov in s tem zmago oz. večino
v beograjski mestni skupšči-
ni. Demonstracije v Beogra-
du in nekaterih drugih srb-
skih mestih so se zato samo
še razširile. Na ulicah je tudi-
vse več pripadnikov special-
nih enot, policija pa je neke-
ga študenta, ki je nosil lutko
MiloŠeviča v zaporniški oble-
ki, brutalno pretepla in ga
po skromni zdravniški oskrbi
strpala v zapor. Srbski režim
pa se je spravil tudi nad me-
dije. Oblasti so tako prepo-
vedale (ukinile) delovanje še
edinega neodvisnega elek-
tronskega medija v državi,
radia B-92, ki je dosledno
poročal o dogodkih na uli-
cah. Poleg tega so ukinili tudi
študentski radio Index in ra-
dio Boom iz Požarevca. ZDA
so se zato odločile, da bodo
poročila novinarjev med
ljudmi popularnega radia B-
92 prenašale na valovih Ra-
dia Glas Amerike (Voice of
America), ki oddaja v 52 jezi-
kih in ga tedensko posluša
več kot 80 milijonov poslu-
šalcev. No, srbske oblasti so
naposled popustile in vsem
ukinjenim radijskim posta-
jam spet dovolile oddajati. Je
pa odstopil minister za infor-
miranje Aleksander Tijanič,
nekdaj novinar (prvo pero Sr-
bije) in nazadnje direktor pri-
vatne Brača Karič Televizije.
Slovenija za SFOR
v Londonu je potekala
mednarodna konferenca o
BiH, ki se je je udeležilo kar
56 delegacij, med drugim tudi
iz Slovenije. Naša delegacija
je poudarila slovenski interes
pri obnovi BiH, ponudila pa
je tudi pomoč pri ustanovitvi
demokratičnih ustanov kot so
radio, televizija in časopisne
hiše. Slovenija pa je tudi, kot
je dejal generalni sekretar Na-
ta Šolana, izrazila pripravlje-
nost za sodelovanje z enota-
mi SFOR-ja (sil za stabilizaci-
jo), ki bodo v prihodnje v
Bosni nadomestile IFOR. Šlo
naj bi predvsem za pomoč pri
tranzitu, helikoptrske prevo-
ze, za pomoč pri morebitni
uporabi letahšča v Cerkljah in
pomoč pri opremi za razmini-
ranje. Udeleženci londonske
konference so sicer sprejeli
načrt v 17 točkah, ki med
drugim predvideva okrepitev
mednarodne policije ZN. Zav-
zeh so se tudi za okrepitev
vloge haaškega sodišča, lokal-
ne oblasti pa pozvali, naj iz-
vršujejo tiralice za vojnimi
zločinci. Govorili so tudi o
vprašanju statusa Brčkega in
o vračanju več kot 2 milijona
beguncev. Slovenski pred-
stavniki so pri tem izrazili pri-
pravljenost države,'da dejavno
pomaga pri reševanju stano-
vanjskih vprašanj beguncev
DAMJAN KOSEC, POPtv
Najlepše urejeni
slovenski kraji
V slovenskih Konjicah so jim podelili turistična priznanja
v Slovenskih Konjicah so v
soboto podelili zlata, srebr-
na in bronasta priznanja naj-
lepše urejenim slovenskim
krajem. Z njimi želijo pris-
pevati k večji kakovosti živ-
ljenja, ohranjanju domačno-
sti in gostoljubja, obogatitvi
turistične ponudbe, urejanju
in varovanju okolja, k splo-
šni uveljavitvi Slovenije.
Turistična zveza Slovenije
že liekaj let zapored pripravlja
tekmovanje slovenskih krajev
na področju turizma in vars-
tva narave pod geslom Moja
dežela - lepa, urejena in čista.
Ocenjevalna komisija pri Turi-
stični zvezi Slovenije je od
aprila do konca oktobra, po
predhodni izbiri na krajevni,
občinski in regijski ravni, pre-
gledala dve tretjini slovenskih
krajev.
Ocenjevan so v osmih različ-
nih kategorijah. V kategoriji
večjih mest je zmagal Mari-
bor, med srednjimi in manjši-
mi Domžale, Bled je najbolj
urejen kraj med izrazito turi-
stičnimi, Ptuj pa med turistič-
nimi kraji. Slovenske Konjice
so zmagale med kraji s pre-
hodnim turizmom, Kamnik
med izletniškimi kraji, Roba-
nov kot pa med hribovskimi. V
osmi kategoriji so se pomeriU
drugi kraji, med katerimi so
zmagale Luče. V zmagovalnih
krajih bodo poslej na dosežek
opozarjale posebne table, po-
stavljene ob cestnih vpadni-
cah. Na sobotni, vzorno pri-
pravljeni prireditvi, ki jo je
prenašala televizija, so se
predstavili številni konjiški,
zreški in vitanjski izvajalci, pa
tudi posamezne slovenske
zvezde.
V Turistični zvezi opozarja-
jo, da se zdaj pričenja novo
ocenjevalno obdobje. Tokrat
bo posebna strokovna ocenje-
valna komisija pozorna pred-
vsem na zimsko urejenost kra-
jev ter na njihov odnos do
kulturne dediščine.
■■■■MHMI B. F, Foto: I. N.
Marjan Rožič in župan Slovenskih Konjic, najbolj urejenega
prehodnega kraja v Sloveniji, Janez Jazbec.
4
AKTUALNO
NOVI TEDNI
KOMENTIRAMO
Argumenti trhlih nog
Novembra sprejeta odločitev
Darsoue komisije, da bo objek-
te za spremljajoče dejavnosti ob
avtocesti Celje Arja vas gradilo
podjetje Javico, čedalje bolj buri
duhove slovenske javnosti.
So ljudje, ki pritrjujejo izbo-
ru Darsove komisije oziroma
odločitvi, da naj objekte na
Lopati gradijo v podjetju Javi-
co in da samo gore hitro pri-
pravljene hrane še niso merilo
kvalitetne gostinske ponudbe.
A bistveno več je vsaj po odzi-
vih javnosti sodeč tistih, ki želi-
jo tehtnico prevesiti v korist
šempetrskega gostinca Zvone-
ta Štonnana. V njegovem go-
stišču dan in noč zvonijo telefo-
ni. Prvi izlivajo svoj bes na
člane Darsove komisije, ki spo-
sobnemu podjetniku odvze-
majo možnosti nadaljnjega
razvoja, odpiranja novih de-
lovnih mest in postavitev'ob-
jektov, nad katerimi še tako
malenkostni gostje ne bi smeli
vihati nosu. Drugi mu ponuja-
jo zbiranje podpisov, tretji bi
organizirali protestne shode.
Pri tem je zanimivo, da priha-
ja ogromno klicev podpore
Zvonetu Štormanu ravno iz
Zgornje Savinjske doline, po-
dročja, od koder izhaja podjet-
je Javico oziroma večinska last-
nica Martina Plesnih. Ne bom
zapisala vsebine teh klicev,
verjemite, da so biU vse prej
kot prijazni do gospe iz njiho-
vih rodnih krajev.
A naj bodo ti klici še tako
številni, povsem drugačno težo
in razsežnosti dobiva spor med
Darsom in Zvonetom Štorma-
nom v trenutku, ko vstopijo v
igro takšne in drugačne insti-
tucije. Zavrnjena ponudba
šempetrskega gostinca bo po
nekaterih informacijah še ta
mesec prišla na klopi žalskega
občinskega sveta. Svoje mnenje
predsedniku Darsa Jožetu
Brodniku pa je v začetku de-
cembra že sporočila Obrtna
zbornica Slovenije. »Predvsem
med obrtniki je obveljalo pre-
pričanje, da so kot izvajalci in
možni partnerji na stranskem
tiru. Obrtna zbornica Slovenije
daje polno podporo Zvonetu
Štormanu pri njegovih priza-
devanjih in seveda pritožbi nai
vašo odločitev,« je med drugim
zapisano v pismu Brodniku,
podpisala sta ga generalni se-
kretar Anton Filipič in pred-]
sednik   upravnega   odbora j
Obrtne zbornice Slovenije Sta-
nislav Krambergen
TUdi če odmislimo bolj ali
manj glasno podporo javnosti
Zvonetu Štormanu, se človeku
vedno znova poraja dvom o
pravičnem izboru ponudnika,
ko prebira razpisne pogoje za
oddajo površin za zgraditev ob-
jektov za spremljajoče dejavno-
sti na lokaciji Lopata. V točki 8
so namreč med drugim našteta
merila za izbiro najugodnejše-
ga ponudnika. Našteta so kon-
kretno štiri merila: ponujen
znesek povračila, reference po-
nudnika, izpolnjevanje pogod-
benih obveznosti za naročnika
na dosedaj sklenjenih pogod-
bah ter izpolnjevanje ostalih
razpisnih pogojev. In v nadalje-
vanju: »Dars bo izmed vseh
prejetih ponudb izbral naju-
godnejšo kombinacijo ponuje-
nih dejavnosti.« Kako naj ob
tem zdrži argument Darsa, da
je pri izbiri odločala samo viši-
na ponujenega zneska povrači-
la, če v razpisnih pogojih nikjer
ni izrecno napisano, da ima pri
izboru prednost tisti ponudnik,
ki bo Darsu ponudil več denar-
ja? In koliko zdrži drugi argu-
ment Darsa, da se Štorman pač
ne ukvarja s hotelirstvom, če na
petih straneh razpisnih pogojev
niti enkrat ni omenjeno, da
mora imeti ponudnik registri-
rano hotelirsko dejavnost? Če
bo Dars hotel prepričati jav-
nost, da je ravnal samo v skla-
du z razpisnimi pogoji, bo pa
že moral najti bolj prepričljive
argumente.
IRENA BAŠA
Javico odgovarja:
zmagal je najboljši
v celoti objavljamo stališče podjetja Javico o postopku Darsovega javnega razpisa
Iz podjetja Javico oziroma
hotela Plesnik so nam v to-
rek popoldne, po kar dol-
gem moledovanju, poslali
svoje stališče glede sporne
Darsove izbire ponudnika
za zgraditev objektov
spremljajoče dejavnosti ob
avtocesti na odseku Celje-
Arja vas. Lastnica podjetja
Javico Martina Plesnik je
pogovor zavrnila, češ da ni-
ma povedati nič več kot kar
je zapisano v dopisu. Stališ-
če, ki ga je podpisala direk-
torica marketinga v podjetju
Javico Marjetka Jeraj, objav-
ljamo v celoti:
mmm
»Slovensko podjetje Javico
d.o.o.-Hotel Plesnik, član Javi-
co group, se je dne 16. okto-
bra 1996 prijavilo na javni raz-
pis, ki ga je objavil Dars d.d.
za najem površin za dogradi-
tev objektov za spremljajoče
dejavnosti ob avtocesti na od-
seku Celje-Arja vas. Na ome-
njeni razpis se |,e lahko prija-
vil vsak, ki je izpolnjeval po-
goje, ki so bili zahtevani s
strani Darsa. V javnem razpi-
su so bili navedeni med zah-
tevanimi pogoji, naslednji po-
membnejši pogoji, ki jih mora
izpolnjevati vsak ponudnik.
To so izkušnje na področju
gostinske,  hotelirske,  avto-
mobilske in servisne dejav-
nosti:
Glede na to, da slovensko
podjetje Javico, član Javico
group, izpolnjuje vse zahte-
vane pogoje z mednarodnimi
referencami, smo se prijavili
k razpisu kot ostali ponudni-
ki. Dejavnosti in reference Ja-
vico group so: gostinstvo in
hotelirstvo (tradicija iz leta
1932, ko je bil zgrajen prvi
hotel Plesnik v Logarski doli-
ni, ki je bil med 2. svetovno
vojno požgan, vendar je dru-
žina nadaljevala tradicijo in
zgradila nov hotel s 64 ležišči
in 270 sedeži, hotel pa ima
štiri zvezdice), avtomobilska
dejavnost (avtohiše v Repub-
liki Češki in v Kitajski. Smo
zastopniki za avtomobilske
znamke BMW, Audi, Porsche,
Jaguar in Rolls Royce. Vse av-
tohiše imajo avtoservise.), tr-
govinska dejavnost (poleg tr-
govskega podjetja v Sloveniji
ima Javico group podjetja v
Švici, Češki, Bolgariji, Ma-
džarski in Rusiji), ponujena
letna najemnina s strani pod-
jetja Javico d.0.0. za zemljišče
ob avtocesti je 30 % višja, kot
s strani konkurenta.
Po vseh negativnih obtože-
vanjih v medijih, brez upravi-
čenega razloga nekoga, ki je
verjetno pričakoval, da v Slo-
veniji nima konkurence, smo
presenečeni ob spoznanju, da
mogoče še nismo dorasli
evropskemu razmišljanju. To
je, da na razpisu zmaga tisti
ponudnik, ki je najboljši.
Predvidevamo, da je grad-
nja avtocest v Sloveniji pospe-
šena zaradi boljših prometnih
poti v naši državi in zaradi
boljše dostopnosti in komu-
nikacije z Evropo. Slovenija
ima ugodno geografsko lego,
ki nam omogoča, ob premiš-
ljeni gospodarski politiki in
investicijah v turizem, prido-
biti tudi določen delež turi-
stične pogače. Od nas pa je
odvisno ali bomo sposobni to
priložnost izkoristiti. Ob iz-
polnjevanju vseh štirih dejav-
nosti, ki so bile navedene v
razpisu, sledi, da bo projekt
Lopata vključeval objekte za
vse spremljajoče dejavnosti
ob avtocesti, zaradi katerih se
bo odprlo kar nekaj novih
delovnih mest. Potrudili se
bomo, da bomo predstavljali
Slovenijo kot razvito evrop-
sko državo s kvalitetnimi sto-
ritvami, ki jih bomo nudili do-
mačim in tujim gostom na eni
izmed pomembnejših evrop-
skih poti. V podjetju Javico
d.o.o. smo pripravljeni sode-
lovati s posamezniki in pod-
jetji, ki imajo vizijo in željo
dobro in kvalitetno delati.«
URŠKA SELIŠNIK
PO DRŽA\
Dražja elektrik
in poštne štorih
UUBUANA, 3. decem
(Delo) - Od četrtka je e
trika dražja za 3,5 odstoi
Na Elesu so izl"ačunali,
bodo morala gospodinj;
odšteti po novem povpi
no 100 tolarjev na mesec
kot doslej, če so plače\
3600 tolarjev. Podjetjem
bo nova podražitev pozr
pri stroških vsak me
povprečno za 0,06 odstoi
Pošta Slovenije pa je v
četku meseca uskladila c
v mednarodnem poštn
prometu z vrednostjo zl.
ga franka, v katerem
obračunava mednaro
poštni promet. Vse vrste
semskih pošiljk v med
rodnem prometu so se t,
v povprečju podražile za
odstotkov.
Slovensica smrei
v Vatikanu
KOČEVJE, 3. deceml
(Delo) - Vatikanski Trg
Petra bo krasila sloven
smreka, ki so jo posekal
kočevskih gozdovih. Izb
so več kot 4 tone težko in
metrov visoko smreko, st
77 let, ki so jo poslali v V,
kan. Papež bo 14. deceni;
daroval mašo in sprejel vp
dienco predsednika Mila,
Kučana ter veleposlanika:^
Svetem sedežu Štefana Fa|
ža. Dogodka se bo udelel;
tudi 3 tisoč vernikov iz d|
države.
Za nov energetski koncept Celja
Kmalu samostojnih vseh pet hčera matere JP Komunala Celje - V JP Energetika Celje se zavzemajo za dvig cen
ogrevanja
Reorganizacija Javnega
podjetja Komunala Celje, ki
se je začela pred leti, gre h
koncu. Člani Občinskega
sveta Mestne občine Celje so
med zadnjim zasedanjem
sprejeli poročilo o organiza-
cijskem in lastninskem
preoblikovanju JP Komuna-
la Celje. Kot je znano, je iz
javnega podjetja nastalo 5
novih podjetij, od tega pa 3
novonastala javna podjetja
že od 1. aprila naprej poslu-
jejo samostojno.
Po besedah vodje Komu-
nalne direkcije Mestne občine
Celje Ivana Pfeiferja je stro-
kovna ekipa reorganizacijo
podjetja pripeljala pravza-
prav h koncu, zdaj ostaja le še
dilema, kako dokončno likvi-
dirati bivše skupno javno
podjetje. Obstojata namreč
dva načina, po prvem se mo-
ra glede na veljavno zakono-
dajo podjetje najprej preobra-
zit v novo, vodstvo novega pa
lahko sprejme sklep o likvi-
daciji. Preprostejši pa bo ver-
jetno drug način, po katerem
lahko lastnik - to pa je bivša
občina Celje oziroma občine
Štore, Vojnik in Mestna obči-
na Celje - sprejme sklep o
ukinitvi podjetja. Dejstvo je
namreč, da JP Komunala Ce-
lje praktično ni več - od 1.
aprila samostojno poslujejo
tri javna podjetja Energetika,
Javne naprave in Vodovod-
kanalizacija, tik pred registra-
cijo pa sta tudi tržni družbi
CE-PLIN in CE-KA.
V javnem podjetju Energe-
tika so pred kratkim pripravili
novinarsko konferenco, na
kateri so podrobneje sprego-
vorili o plinifikaciji ter toplot-
ni oskrbi. Javno podjetje
Energetika Celje je (do spreje-
ma delitvene bilance med tre-
mi novimi občinami) v lasti
Mestne občine Celje, vred-
nost podjetja pa vključno z
vso infrastrukturo ocenjujejo
na poldrugo milijardo tolar-
jev. Energetika je nastala z
združitvijo nekdanje poslov-
ne enote Toplotna oskrba in
dela Plinarne, v njihovi pri-
stojnosti pa je distribucija ze-
meljskega plina ter toplotna
oskrba in oskrba naselij s to-
plo vodo in zemeljskim pU-
nom.
Priključki »na
zalogo«
Plinovodno omrežje, s ka-
terim na območju celjske ob-
čine gospodari javno podjetje
Energetika Celje, je trenutno
dolgo 93 kilometrov, v
omrežje pa je priključenih
5.300 porabnikov.
Po oceni vodstva novona-
stalega podjetja Energetika so
letos izpolnili naložbe v do-
gradnjo plinovodnega omrež-
ja, te dni pa zaključujejo tudi
z vključevanjem novih upo-
rabnikov v omrežje Na špici,
saj so se tam sočasno s plinifi-
kacijo odločili tudi za sanacijo
preostalih vodov.
Direktor Energetike Janez
Peterman ocenjuje, da je le-
tošnjih 67,7 milijona tolarjev,
ki so jih v Celju vložiU v plinifi-
kacijo, korak naprej v izbolj-
šanju ekoloških razmer v me-
stu. Zgrajenih je bilo približno
6,7 km omrežja ter merna
regulacijska postaja v Trnov-
Ijah, s čemer so, tako kot na
Ostrožnem, plinifikacijska
dela na tem območju zaklju-
čena. V prihodnje pa se bo v
Celju treba bolj potruditi za
večji odjem plina. V Energeti-
ki ugotavljajo, da je veliko
plinskih priključkov nareje-
nih »na zalogo«, saj se zaradi
relativno visokih začetnih
stroškov izgradnje sistema
centralne kurjave oziroma
zato, ker so obstoječe kurilne
naprave še primerne, veliko
meščanov, ki imajo plin pred
vrati, za priklop še ne odloča.
Da nas ne bo zeblo
Po besedah direktorja Ener-
getike Janeza Petermana je
ena osrednjih nalog v toplotni
oskrbi odprava napak iz pre-
teklosti, ki so predvsem posle-
dica tega, da se sistem daljin-
skega ogrevanja ni gradil siste-
matično. Gre predvsem za za-
menjavo nekaterih neustrez-
nih vgradnih materialov, poso-
dabljanje tehnologije ter sana-
cijo izolacije na cevovodih.
V.d. direktor JP Komunala
Celje Pavel Podlesnik je med
zasedanjem občinskega sve-
ta pojasnil, da prvi začetki
reorganiziranja JP Komu-
nala Celje segajo v leto 1990,
v letu 1992 pa je bilo preob-
likovanje zaustavljeno. Le-
to se je nadaljevalo s skle-
pom o razdelitvi 'podjetja v
novembru 1994, zdaj pa je
tik pred zaključkom. Oprav-
ljena sta bila prenos poslov-
nih sredstev in prerazpore-
ditev delavcev, do konca leta
pa pričakujejo še vpis v regi-
ster dveh tržnih podjetij CE-
KA in CE-PLIN.
V sistem daljinskega ogre-
vanja je v Celju vključenih pre-
ko 6 tisoč stanovanj, v Štorah
pa nekaj manj kot 250. Z izje-
mo stanovanjskih blokov
va laguna, kjer se grejejo
olje, so praktično vsa osi
stanovanja ogrevana s plin
letna poraba pa dosega sk
že 8 milijonov kubičnih
trov plina. Sistem toplotne
krbe sestavlja 111 podposti
primeru njihove povezav
enoten daljinski sistem, pi
se začetni visoki stroški z ji
podarskega in ekološkega
dika hitro obrestovali.
Sicer pa v Celju ugotavlj;
da jih v toplotni oskrbi na:i
čaka še precej veliko dela.'
sto ima še vedno star ener;
ski koncept, ki pa se ga v ct
nikoli ni spoštovalo, zato
sta osnova za nadaljnje ki
ke prav Študija energetsk
koncepta mesta Celje in Šti
j a o kogeneraciji elektrike
toplote, ki sta že v izdelavi
Ena večjih težav, s kateii
se v jp Energetika Celje trei i
no ubadajo, je (pre)nizka c
ogrevanja. Le-to določa d;
va, ki Celjanom že od api
1995 ni priznala povišanja
podjetju Energetika ugotav
jo, da bi jim država nujno ii
rala priznati zahtevano 7-
stotno podražitev. Izraču:
so, da bi za 70 kvadratnih 11
trov veliko stanovanje to
menilo mesečno dodatnih ^
tolarjev, v podjetju pa bi ir
pokrite stroške. Sicer pa
politiki oblikovanja, cen na
žavni ravni v Energetiki oi
zarjajo tudi na problem plc
ne nediscipline, saj jim u:
rabniki trenutno dolgujejo
^^0 milijonov tolarjev.
mmmmm i. stamej«!
Svetovanje
potrošnikom
v Celju so minuli teden
odprli Območno potrošniš-
ko svetovalno pisarno, ki
bo do preselitve v središče
mesta delovala v prostorih
bivše upravne zgradbe
podjetja Emo na Maribor-
ski cesti 82.
Območno potrošniško sve-
tovalno pisarno je v Celju od-
prla direktorica Urada za
varstvo potrošnikov Vida Ča-
donič-Špelič, vodil pa jo bo
Janez Terček. Gre za nevlad-
no, nepolitično in neprofitno
institucijo z eno samo nalogo;
pomagati potrošnikom, ki se
v trgovinah, bankah, uprav-
nih organih in še kje vsakod-
nevno srečujejo z različnimi
težavami. IS
}yi TIDNIK
DOGODKI
5
Dars naj
Celju povrne
škodo!
»Uars, Družba za avtoce-
ite Republike Slovenije,
ma sedež v Celju le formal-
10, s tem pa krši veljavno
rakonodajo,« je prepričan
ilan Občinskega sveta
^lestne občine Celje Janez
Jrnej, ki je predsednika
Iružbe Jožeta Brodnika po-
rval, naj Celjanom pojasni
leka) odprtih vprašanj.
Nci zadnjem zasedanju ob-
iinskega sveta je Črnej dejal,
la je bila odločitev poslan-
;ev državnega zbora o tem,
la je sedež tako pomembne
Iržavae institucije kot je
3ars v Celju, korak k decen-
ralizaciji Slovenije. Dejstvo,
la je zdaj v mestu ob Savinji
ledež le formalno, pa je v
)Osmeh ljudem, Celje pa je
udi močno oškodovano. Iz-
gublja namreč kakovostna
lelovna mesta, ki jih Dars
)osredno ali neposredno ve-
;e nase, prav tako pa gre
nimo občine tudi celotno fi-
lančno poslovanje družbe,
d vse funkcije izvaja v Ljub-
jani. Svetnike je zato pozval,
ia predsednika družbe Jo-
žeta Brodnika povabijo na
)Ogovor, v katerem naj Celja-
)om pojasni, zakaj je tako,
ili bo Dars kdaj Celju povrnil
lastalo škodo ter kako na-
nerava družba delovati v bo-
leče oziroma ali namerava
ie naprej izigravati veljavno
uikonodajo. IS
Premalo tudi za najnujnejše
JLaškem že usklajujejo občinski proračun za prihodnje leto
Na osnovi doslej znanih
meril in kriterijev ter priča-
kovanega priliva denarja so v
Laškem izračunali, da bodo
prihodnje leto v svojem pro-
računu imeli nekaj več kot
810 milijonov tolarjev. Če jim
država ne bo povišala vsote
za zagotovljeno javno porabo,
bodo proračunski porabniki
dobili denar le za najbolj nuj-
ne naloge, pa še te bodo mo-
rali skrčiti, kjer se bo le dalo.
Letošnji proračun občine
Laško znaša nekaj manj kot
922 milijonov tolarjev, dodat-
no jim je država pred kratkim
priznala še 7 milijonov tolar-
jev iz naslova zagotovljene po-
rabe. To pomeni, da bodo pri-
hodnje leto imeli za skoraj 120
milijonov tolarjev manj prora-
čunskega denarja kot letos.
Občina sama naj bi zbrala
119,5 milijona tolarjev, vendar
v finančnih službah že sedaj
ugotavljajo, da so ocene last-
nih prihodkov zapisane pre-
več optimistično in da bo vso-
ta gotovo manjša. Lahko bi, na
primer, povišali občinski da-
vek od premoženja, vendar s
tem občinska blagajna ne bi
bila nič bolj polna. Laščani
morajo namreč 40 odstotkov
od vsakega tolarja, ki ga »za-
služijo« sami, dati za odplači-
lo občinskih obveznic. V letu
1997 je treba za obveznice pla-
čati 116 milijonov tolarjev. Ne-
kaj več kot 42 milijonov bo
zagotovila občina, preostanek
bo pokrila država. Od lastnih
prihodkov bo za izvajanje ob-
činskih programov ostalo le
okrog 48 milijonov tolarjev,
saj Stanovanjski sklad in Sklad
stavbnih zemljišč, ki naj bi v
prihodnjem letu zbrala dobrih
26 milijonov tolarjev, s tem
denarjem razpolagata sama.
V Laškem ocenjujejo, da bi
morali proračun za leto 1997
povečati vsaj še za 28 milijo-
nov tolarjev. Mogoče bo de-
narja več, ko bodo znana do-
končna izhodišča države za
pripravo občinskih proraču-
nov, do takrat pa bo veljala
trenutna razdelitev denarja, s
katero pa ni zadovoljen skoraj
nihče od proračunskih porab-
nikov. Poleg vedno nezado-
voljnih krajevnih skupnosti,
ki lahko svoj razvoj vse manj
naslanjajo na občinsko oziro-
ma državno finančno pomoč,
kulturnih ustanov in društev,
ki vse bolj postajajo odvisni
do dobre volje sponzorjev, so
zaradi proračunske vsote, od-
merjene za leto 1997, najbolj
razočarani vsi tisti, ki se uk-
varjajo s področjem kmetijs-
tva. Že za letos so od občine
dobili veliko manj kot so pri-
čakovali in tudi zahtevali, pri-
hodnje leto bodo dobili še
manj. »S temi tremi milijoni
tolarjev, ki so bolj miloščina
kot kar koli drugega, si kme-
tijstvo v občini Laško ne more
obetati prav nobenega razvo-
ja,« je na zadnji seji občinske-
ga sveta menil svetnik Edvard
Staroveški.
Kljub krizi naprej
Tiskovna konferenca o krizi, naložbah in potrebah slatinske občine
Gospodarstvo v občini Ro-
gaška Slatina, ki je izvozno
usmerjeno, je zaradi tečajne
politike v krizi. Najbolj pri-
zadeti so v steklarstvu, tek-
stilni industriji ter v turiz-
mu, pri čemer je posebej bo-
leča dolgotrajna agonija
zdravilišča, kjer čakajo na
novo vodstvo.
Slatinska občuia želi resne-
ga sogovornika, je bilo slišati
na nedavni novinarski konfe-
renci. Po zagotovilih bi morala
priti v zdravilišče nova ekipa
15. oktobra, zdaj jo pričakuje-
jo za novo leto. Včasih je zdra-
vilišče poskrbelo za marsikaj
v kraju, zdaj pa so številne
skrbi na plečih občine, celo
turistična promocija in prire-
ditve. VeUko pričakujejo od
gradnje Term, pri čemer so
nekateri za lokacijo na ob-
močju letnega kopahšča, dru-
gi za najožje zdraviUško jedro.
V občinskem vodstvu so po
drugi strani zadovoljni zaradi
700 delovnih mest v malem
gospodarstvu, je povedal žu-
pan mag. Branko Kidrič.
V Rogaški Slatini je približ-
no sto prosilcev za stanovanja,
zato nameravajo odkupiti Bje-
lovarski dom, kjer bi uredili
blizu 20 stanovanj. V načrto-
vanem poslovno stanovanj-
skem poslopju pa računajo na
12 neprofitnih stanovanj.
Največja letošnja naložba je
prizidek I. osnovne šole, s še-
stimi učilnicami. Marsikaj so
postorili tudi v drugih šolah in
vrtcilt;: posebnega pomena pa
je dokončana gradnja odlaga-
lišča odpadkov petih novih
občin v Tuncovcu, ki naj bi
zadostovala za prihodnjih 12
let. V sodelovanju z občino
Podčetrtek so letos pospešili
asfaltiranje vonarske ceste (na
slatinski strani je še 1,5 kilo-
metra makadama), najbližje
povezave med turističnima
krajema.
Med pomembnimi načrti
Slatinčanov so pokrita tržni-
ca (pri termalnem vrelcu),
veliki poslovno trgovski cen-
ter Tržišče (z bencinsko čr-
palko) , športna dvorana,
ureditev nove promenade na
stari Celjski cesti, nov gasil-
ski dom ter dokončana dvo-
rana kulturnega doma.
S pomočjo samoprispevka
so v mestu končali z II. fazo
plinifikacije, veliko gospodinj-
stev že gleda kabelsko TV, le-
tos so začeli z gradnjo velike-
ga športnega centra. Za ma-
mograf (prav tako v programu
samoprispevka) je avans pla-
čan, potrebne kadre so izobra-
zili, zdaj pa je na vrsti podeli-
tev koncesije.
Na področju družbenih de-
javnosti so med drugim opo-
zorili na prezasedene domove
upokojencev, kar je v občini,
kjer je 14 odstotkov ljudi sta-
rih več kot 65 let, resen prob-
lem. Organizacijske spremem-
be bodo na športnem področ-
ju, kjer ustanavljajo občinsko
športno zvezo, ki bo nadome-
stila dosedanjo s sedežem v
Šmarju. OsamosvojiU se bodo
tudi na kulturnem področju, v
povezavi z občino Rogatec.
^^■M BRANE JERANKO
PO DRŽAVI
Dogovor o
kolektivni
P   pogodbi
UUBLJANA, 4. decembra
(Večer) - Za tesno zaprtimi
vrati so potekala pogajanja
med predstavniki delodajal-
cev in sindikatov. Novo SKP
naj bi sklenili do konca marca
prihodnje leto oziroma najka-
sneje do konca maja 1997, ko
bo prenehala veljavnost so-
cialnega sporazuma. Za po-
daljšanje veljavnosti sedanje
pogodbe tudi po novem letu
pa naj bi do 20. decembra
" podpisali aneks. Ko bo aneks
podpisan, se bodo začela po-
gajanja za novo pogodbo.
Kazni in
avstrijska
cestnina
MARIBOR, 5. decembra
(Delo) - Avstrijski mejni orga-
ni napovedujejo precej strožji
nadzor nad razvrščanjem v
kolone na tistih prehodih, ki
imajo označeno ločeno pre-
hajanje meje za državljane
članic Evropske unije, za Slo-
vence in tiste, ki ne potrebu-
jejo vizuma, ter za ostale. Z
denarno kaznijo 300 šilingov
bodo kaznovali vsakogar, ki
se bo skušal preko meje zape-
ljati v napačni koloni. S 1.
januarjem začnejo veljati na-
lepke za avstrijske avtoceste,
kar pomeni, da si bo za vož-
njo po njih treba kupiti teden-
sko, dvomesečno ah letno na-
lepko, ki bo morala biti pri-
lepljena v levem zgornjem
kotu vetrobranskega stekla.
Mogoče jo bo kupiti že v Slo-
veniji v bazah AMZS od 16.
ali 17. decembra dalje.
Vodje poslanskih
skupin
UUBLJANA, 9. decembra
(Večer) - Po ustanovitvi nove-
ga državnega zbora se je obli-
kovalo osem poslanskih sku-
pin, ki jih bodo v večini pri-
merov vodili isti ljudje kol v
prejšnjem mandatu. Poslan-
sko skupino LDS bo še naprej
vodil Tone Anderlič, skupino
poslancev SLS Franc Zago-
žen, SDS pa Ivo Hvalica. Po-
slansko skupino SKD bo vodil
Miroslav Mozetič, ZLSD Mi-
ran Potrč, DeSUS Anton De-
lak, skupino poslancev SNS
pi Zmago Jelinčič. Status
poslanske skupine imata tudi
poslanca narodnosti.
Koga bo
predlagal Kučan?
UUBLJANA, 9. decembra
(Večer) - Predsednik države
Milan Kučan je začel posve-
tovanja z vodji poslanskih
skupin, potem pa bo držav-
nemu zboru predložil kandi-
data za predsednika vlade. V
prvem krogu se je pogovarjal
s Tonetom Anderličem
(LDS), Francem Zagožnom
(SLS) in Ivom Hvalico (SDS).
Prvi trije so ponovili znano
stališče: mandatar naj bi bil
Marjan Podobnik, ki ga pred-
lagajo tri pomladne stranke,
LDS pa predlaga dr. Janeza
Drnovška. Predsednik Kučan
mora državnemu zboru pred-
lagati svojega kandidata do 3.
januarja.
Sprejeli dva odloka
Zrečani so bogatejši za dva
nova odloka, ki so ju zreški
svetniki prejšnji teden brez
kakršnihkoli zapletov spreje-
li. To je po svoje tudi razum-
ljivo, saj bosta oba odloka
omogočala dodatne denarne
prilive v občinsko malho.
Prvi odlok govori o davku
od premoženja, kar pomeni,
da bodo poslej morali pose-
ben davek od premoženja pla-
čevati fizične osebe, ki pose-
dujejo vikende, pa tudi tisti, ki
oddajajo v najem stanovanja
turistom. Občinska uprava za-
gotavlja dosleden nadzor nad
izvajanjem odloka in če jim bo
to res uspelo, bo občinski pro-
račun obsežnejši za približno
milijon dvesto tisoč tolarjev.
Drugi odlok se nanaša na
povračila pri izkoriščanju in
rabi naravnih dobrin. Z odlo-
kom je predvideno, da porab-
niki gramoza, tehničnega
gradbenega kamna in okra-
snega kamna na območju ob-
čine Zreče plačujejo povračilo
za vse pridobljene količine v
odstotku od prodajne cene.
Na ta način bo občina spodbu-
dila manjše obremenjevanje
okolja, zmanjšala nenadzoro-
vane posege v prostor in po-
magala pri sanaciji obstoječe
okolice in infrastrukture, ki se
poškoduje pri izkoriščanju teh
naravnih dobrin.
»■■■■■■■■■■nmi B.F.
6
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNI
Ponovno stavka v Zlatarni
Kako dolgo bo še trajala agonija nekoč enega najuspešnejših podjetij na Celjskem?
Neizplačane oktobrske pla-
če in neizplačan regres za
letošnje leto, ob vsem tem pa
še vedno nejasna usoda pod-
jetja - to so ključni nerešeni
problemi, zaradi katerih so v
ponedeljek zjutraj začeli stav-
kati delavci celjske Zlatarne.
Po oceni zaposlenih in pred-
sednika izvršnega odbora sin-
dikata SKEI v Zlatarni Frideri-
ka Kralja so se delavci Zlatar-
ne znašli v katastrofalnem so-'
cialnem položaju. Zaradi za-
mujanja pri izplačilu plač ljud-
je ne morejo več poravnavati
svojih obveznosti, v posebno
težavnem položaju so se znaš-
li delavci, kjer je eden od za-
koncev že na zavodu za zapo-
slovanje ali pa je v Zlatarni
zaposlenih celo več članov
družine. »Potem, ko je bil 13.
julija 1995 podpisan Dogovor
med bankami upnicami, mini-
strstvom za gospodarske de-
javnosti in Zlatarno o sanira-
nju podjetja, je bil 21. avgusta
1995 podpisan še socialni spo-
razum s sindikatom SKEI. Ta
sporazum je vodstvu podjetja
in upravnemu odboru ter po
zaključku lastninskega preob-
likovanju in registraciji podjet-
ja kot delniške družbe sep-
tembra letos začasni upravi in
začasnemu nadzornemu sve-
tu dajal veliko več manevrske-
ga prostora kot ga omogočata
kolektivna in panožna pogod-
ba. V vsem času trajanja sana-
cije je prihajalo do odstopanj
tudi od določil v socialnem
sporazumu. Prihajalo je do
večjih zamud pri izplačilu
osebnih dohodkov, regres za
letošnje leto še vedno ni izpla-
čan, prav tako ni jasnih odgo-
vorov glede prihodnosti pod-
jetja, ki se je lastninilo in naj bi
se sedaj dezinvestiralo. Zato
se stavki, ki je bila že večkrat
preložena, tokrat nismo mogli
izogniti,« pojasnjuje Friderik
Kralj.
So krivi upniki?
Svojo plat zgodbe pojasnju-
je tudi predsednik uprave Zla-
tarne Boris Marolt. Priznava,
da v podjetju res niso izplačali
plač za oktober in regresa,
nejasna je usoda plač za me-
sec november. Trajno presež-
ninv delavcem, ki so Zlatarno
že zapustili, so izplačali samo
enega od šestih obrokov od-
pravnin, posameznim upni-
kom-bankam v podjetju dol-
gujejo obresti za reprogrami-
rane kredite, motena je tudi
oskrba podjetja z zlatom,
kamni in ostalim potrebnim
materialom. Boris Maroh
ocenjuje, da je sanacija Zlatar-
ne sicer potekala po predvi-
denem programu, vendar sa-
mo vsebinsko, ne pa tudi
skladno s postavljenimi roki.
»Problematika in postopki so
podjetju in upnikom-ban-
kam, ki so svoje interese ho-
teli kar najbolje in v čimvečji
meri zavarovati, vzeli veliko
preveč časa. Šele julija, torej
štiri mesece po zelo pozno
doseženem reprogramiranju
finančnih obveznosti do upni-
kov, si je podjetje uspelo za-
gotoviti obratna sredstva tudi
za zagon proizvodnje in ne le
za poravnavanje obveznosti
do zaposlenih,« pravi Marolt.
Maja podpisani protokol o
zagotovitvi obratnih sredstev
bi po oceni predsednika upra-
ve podjetju omogočil izboljša-
nje trendov in ob koncu leta
tudi pozitivne denarne toko-
ve. »Vendar zaradi problemov
v Komercialni banki Triglav in
ker podjetje samo ni moglo
ugodno priti do blagovnih kre-
ditov, dejansko pridobljeni viri
niso zadoščali za zagon proi-
zvodnje v predvidenem obse-
gu. Z novimi izdelki, kolekcija-
mi in ustreznim asortimanom
smo si uspeli zagotoviti le pri-
sotnost na treh domačih sej-
mih in izboljšati ponudbo v
lastni maloprodaji, žal pa tega
nismo uspeli na ostalih pro-
dajnih mestih in v izvozu.
Kljub temu je bila oktobrska
realizacija dvakrat večja od
realizacije v predhodnih me-
secih,« dodaja Maroh. Sedanji
položaj v podjetju je po njego-
vi oceni takšen, da je v veliki
meri poskrbljeno za upnike, ni
pa prišlo do preobrata v poslo-
vanju. »Razmere v podjetju,
sklenjene pogodbe, podpisani
dogovori in sprejeti sklepi up-
nikom ves čas omogočajo
možnost izbire med vrabcem
v roki in golobom na strehi.
Prvo pomeni poplačilo terja-
tev iz naslova obstoječih zava-
rovanj, drugo pa poplačilo ter-
jatev saniranega podjetja Zla-
tarna v šestih letih. V taki si-
tuaciji in precepu se podjetje
brez obratnih sredstev težko
bori za svoj tržni delež in za
promocijo blagovne znamke.
Prav tako se Zlatarna ne more
resno lotiti potrebnih aktivno-
sti za poplačilo terjatev iz na-
slova sukcesije v republikah
bivše Jugoslavije ter za popla-
čilo terjatev in naložb, ki niso
predmet sukcesije, gre pa za
velike vrednosti.« O tem, kako
bodo poskušali razplesti klob-
čič v Zlatarni, pa Marolt pravi,
da bosta uprava in nadzorni
svet poskušala najti rešitve, ki
bodo pomagale pri sanaciji in
zmanjšale možnost težav za-
radi upnikov, ki želijo na tak
ali drugačen način čim hitreje
in v čim večji meri poplačati
svoje terjatve, čeprav so navi-
dezno pripravljeni sodelovati
pri saniranju podjetja.
»■■■■■■»■■■MMMl IB
V zvezi s prodajo poslovne
zgradbe Zlatarne v Celju in
objektov obrata Aurodent v
Ljubljani Boris Maroh pojas-
njuje, da je prodaja trenutno
v fazi priprave kupoprodaj-
nih pogodb z najustreznej-
šim ponudnikom. »Ta proda-
ja za Zlatarno ni ugodna, pri
čemer ne mislim na ponuje-
no nakupno ceno, pač pa na
pogoje kupca, po katerih bi
morala Zlatarna s cielotno
kupnino poravnati svoje ob-
veznosti do hipotekarnih up-
nikov na nepremičninah. To
sicer pomeni zmanjšanje
stroškov, vendar na ta način
Zlatarna ne bo prišla do po-
trebnih obratnih sredstev za
poslovanje.«
BAROMETE
Mesarija Strase
se širi
Na Goliču pri Slovensl
Konjicah je konjiški podj
nik Štefan Strašek pr
približno štirimi leti zgra
klavnico. V začetku let(
njega leta pa je začel še
gradnjo prizidka h klavni
ki bo namenjen predeli
mesa. Objekt obsega pr
ližno 4500 kvadratnih n
trov površine v treh etažž
Prostor bo v glavnem i
menjen proizvodnji razr
vrstnih mesnih izdelk
oziroma predelavi mesa,
novem objektu bodo ti
najnujnejši upravni prosi
ri. Štefan Strašek predvic
va, da bodo dnevno pred
lali 15 do 20 ton mesa. :
delke bodo prodajali :
slovenskem tržišču, nek
malega tudi v tujini. Gra
nja objekta za predela
mesa bo zaključena pred'
doma spomladi, za nem
teno proizvodnjo pa narr
rava ta konjiški zasebn
na začetku zaposUti 15 (
20 novih delavcev.
Srečanje
podjetnikov
kluba Rogla
člani podjetniškega ki
ba Rogla Slovenske Kon
ce so se v začetku decer
bra na letošnjem zadnje:
sestanku seznanili z ban:
no ponudbo Hraezad ba:
ke d.d. Žalec, nato pa >;
jim strokovnjaki konjiški
ga podjetja Zlati grič pr
pravili degustacijo izbr
nih konjiških vin. Hmezč
banko in njeno ponudi
so predstavili Darink
Frelih, Robert Vrenko i
Adi Klokočovnik. Bank
ki je leta 1992 nasledi!
Hmezadovo Interno ba:
ko ter Hranilno kreditr
službo kmetijstva in gp^
darstva, zaposluje 67 d
lavcev. Banka se ukvarja
tolarskim poslovanjer
svojo razvojno politiko f
usklajuje z Banko Celje, j
je tudi 40-odstotni lastn:
Hmezad banke.
Neizplačane
plače za
lastninjenje
Na ministrstvu za go
podarske dejavnosti so s
pred kratkim dogovorili
da nihče v sistemu eleii
trogospodarstva in pri
mogovništva Slovenije r
bo mogel uveljavljati pr.i
vice do neizplačanih osel
nih dohodkov v obliki g(|
tovinskega izplačila. V vii
lenjskem premogovnik
imajo možnost, da s t|
pravico lastninijo lastil |
podjetje. V ta namen ^\
izdali nekaj manj kot !
tisoč lastninskih zadol;;
nic, z zneski v razponu o:
80 tisoč do 200 tisoč tol4|
jev. Na osnovi že priprajl
Ijenih izračunov bodo di|
lavci prejeli potrdilo o vil |
ni obračunane razlike i
obrazec D, kjer je prik<
zan celoten izračun razlij
za posameznega delavca |
Modro vijolična NLB
Nova Ljubljanska banka posodablja svojo celostno grafično
podobo. V sedemdesetih letih oblikovani celostni grafični
podobi so okrepili prepoznavnost in jo prilagodili zahtevam
sodobnega tržnega komuniciranja ter novim medijem.
Kreativno in oblikovno zasnovo so v tej bančni hiši zaupali
agendji Arsenal oziroma oblikovalcema Janiju Bavčerju in
Marjanu Kocjanu. Po besedah Janija Bavčerja so dosedanji
znak, poznan v javnosti, naredili nekoliko bolj vidnega, po
številnih poskusih pa so simbolu občrtali krožno polje in ga
izpolnili z značilno modro vijolično barvo. Ob znaku nastopa še
logotip oziroma razpoznavni napis Ljubljanska banka, ^ki je ostal
nespremenjen in se pojavlja v srebrni ali sivi barvi.
Novosti najprej predstavljajo zaposlenim, sistematično uvaja-
nje prenovljene grafične podobe v pisnih, arhitekturnih in tržnih
komunikacijah pa bo banka pričela z novim letom.
. IB
NOVO NA BORZI
Komentar in blagajniški zapisi
Piše: DARJA OROŽIM
Prejšnji teden smo pisali o
skromnem prometu na Ljub-
ljanski borzi. V sredo je trg
ponovno oživel, prometa je bi-
lo za 315 mio SIT, indeks pa se
je povečal za 1%. Tudi vse
naslednje dni je indeks SBI
naraščal, vendar samo od 0,1
do 0,7% na dan.V torek se je
SBI ponovno obrnil navzdol.
Dnevni promet se giblje od
150 mio do 350 mio tolarjev.
Že nekaj dni pada indeks
obveznic, to je BIO indeks, kar
je povsem razumljivo. V prete-
klih dveh tednih so se devizni
tečaji za nemško marko na
vseh segmentih domačega de-
viznega trga postopoma zni-
ževali. Izjema je bil edino
uradni tečaj Banke Slovenije,
ki se je še naprej vzpenjal.
Glede na gibanje tržnih deviz-
nih tečajev za DEM pa je v
sredo, 4.12., začel padati tudi
srednji tečaj Banke Slovenije.
Pritiski na znižanje tečajev na
deviznem trgu so v prvi vrsti
posledica presežne ponudbe
deviz in restriktivne denarne
politike centralne banke. Na
področju podjetniških deviz-
nih tečajev se opazi padec, saj
so v preteklih dveh tednih
praktično vse banke, ki niso
sodelovale pri ponudbah za
odkup deviz s pravico, pričele
zniževati tako nakupne kot
prodajne tečaje.
S 1.12. so zapadli blagajniš-
ki zapisi Banke Slovenije 5.
izdaje. Prodanih jih je bilo za
U milijard tolarjev. Z nakup-
nimi boni 5. izdaje se bo trgo-
valo še do 1. junija prihodnje-
ga leta. Nova, 6. izdaja blagaj-
niških zapisov BS z nakupnim
bonom je v vseh pogojih ena-
ka peti, razen v višini izdaje.
Predviden znesek izdaje naj bi
bil do 30 milijard tolarjev.
Obrestna mera je 9% letno.
Licitacije so bile dvakrat na
teden, od 9.12. dalje pa bodo
do preklica vsak dan. Na treh
licitacijah je bilo prodanih
8393 komadov blagajniških
zapisov v skupni višini 4,1 mi-
lijarde tolarjev. Povprečna
ponderirana izklicna cena je
na vsaki licitaciji nižja.
Novost v mesecu decembru
je nov izračun temeljne
obrestne mere (TOM), ki se bo
po novem določala na podlagi
šestmesečnega povprečja, do
sedaj se je na podlagi štirime-
sečnega. V decembru znaša
TOM 0,5% na mesec. Zaradi
novega načina določanja bo
TOM v prihodnje precej trden.
Če želite prodati delnice
podjetij iz javne prodaje (seri-
ja G), se zglasite v CBH d.o.o.,
Celje ali pri okencih Banke
Celje. Delnice podjetij odku-
pujemo po dnevnih cenah.
Prav tako še vedno odkupuje-
mo amortizacijske načrte, ki
jih je izdala Pošta Celje, sedaj
Telecom Slovenije. Na naš sez-
nam smo na novo uvrstili del-
nice Cestnega podjetja Celje.
Bo uvožena bela tehnika
res cenejša?
Carinska stopnja za uvoz velikih gospodinjskih aparatov bo nižja za štiri in pol
odstotke - Gorenje namerava ohraniti tržni delež
Pri uvozu velikih gospo-
dinjskih aparatov iz držav
Evropske unije v Slovenijo
velja letos enotna konvencio-
nalna carinska stopnja 15
odstotkov, drugih uvoznih
dajatev ni. Kakšne spremem-
be se obetajo po novem letu?
S 1. januarjem 1997 se bodo
začele slovenske carinske
stopnje na uvoz izdelkov bele
tehnike iz držav Evropske
unije zniževati. Za leto 1997
naj bi veljala 10,5 odstotna
enotna konvencionalna carin-
ska stopnja, za leto 1998 6,8,
za leto 1999 5,3 in za leto 2000
le še 3 odstotna enotna kon-
vencionalna carinska stopnja.
Od 1. januarja 2001 dalje pa na
uvoz velikih gospodinjskih
aparatov iz držav Evropske
unije v Slovenijo ne bo po-
trebno plačevati carine.
Znižana enotna carinska
stopnja od 15 na 10,5 odstot-
kov na začetku prihodnjega
leta utegne vplivati na malo-
prodajne cene izdelkov bele
tehnike iz uvoza, cenejši naj
bi bili za najmanj 5 odstot-
kov. Dejanske maloprodaj-
ne cene uvoženih velikih
gospodinjskih aparatov iz
držav Evropske unije v letu
1997 pa je težko napovedo-
vati. Zagotovo si bodo že
proizvajalci prizadevali po-
višati ceno, vprašanje je tu-
di, kolikšen del razlike bodo
skušali zadržati uvozniki in
trgovci.
Po besedah vodje tržnega
področja Karla Šilca si bodo
v Gorenju Gospodinjski apa-
rati prizadevali, da bodo tudi
prihodnje leto zadržaH dose-
ženi tržni delež v Sloveniji.
Predvsem zato, ker so prepri-
čani, da so Gorenjevi veliki
gospodinjski aparati kvalitet-
nejši od večine uvoženih iz-
delkov bele tehnike. Poleg te-
ga bodo več pozornosti na-
menih pospeševanju prodaje
in seznanjanju kupcev ter
prodajalcev s prednostmi Go-
renjevih  velikih  gospodinj-
skih aparatov. Na prodajo, je
prepričan Karel Šile, bo zago-
tovo vplivalo tudi dejstvo, da
je mogoče z nakupom Gore-
nj evih aparatov uveljavljati
davčno olajšavo pri dohodni-
ni.
MARJAN LIPOVŠEK
Slovenska gospodinjstva
kupijo na leto približno 180
tisoč velikih gospodinjskih
aparatov, predvsem kuhal-
nih, pralnih, pomivalnih,
sušilnih, hladilnih in zamr-
zovalnih aparatov. Od tega je
približno 140 tisoč Gorenje-
vih izdelkov, petino apara-
tov pa prodajo proizvajalci
izdelkov bele tehnike iz tuji-
ne, predvsem iz Italije in
Nemčije.
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
Emo-Energetika v stečaj
Direktor Varga je povedal, da je tovarna spet brez dela in denarja
šentjurska družba Emo-Energetika je
podobnem položaju kot je bila že
inuarja, brez dela in denarja, vendar
daj z razmeroma dobrimi poslovnimi
tiki. V ponedeljek so napovedali, da
,aj bi bil stečaj objavljen še pred kon-
em leta, delavci pa bi prejeli prvo na-
omestilo januarja.
S tem se strinjajo tudi v Skladu RS za
jzvoj, ki je lastnik 20 odstotkov podjetja,
a tudi v sindikatu. V Območni organiza-
iji Svobodnega sindikata so za težave
,nia-Energetike v celoti izvedeli v začet-
u novembra, prej pa so vedeli le za
ekatere podatke. V začetku novembra je
,amreč prišlo do večjega delavskega ne-
adovoljstva zaradi zamika plač, saj so
red tem poznali le nekajdnevne zamike.
)irektor in solastnik šentjurske družbe,
leljko Varga, je povedal, da so delavci
.ovembra dobili dve plači naenkrat (ko se
i pojavil kupec iz BiH), pa tudi za bližnje
iraznike je obljubil, da delavci (v družbi
i 79 zaposlenih) ne bodo ostali brez
lenarja.
Varga trdi, da bi Emo-Energetiko lahko
ešila finančna injekcija v znesku milijo-
la in pol mark, kar pa je v sedanjih
razmerah nemogoče. Mariborčan Varga je
postal direktor družbe konec zime, ja-
nuarja je bil zaposlen še na ljubljanski
Strojni fakuheti. Na razpis se je prijavil
lani avgusta, ko je z ekipo pripravil po-
drobni poslovni načrt. Potem ko so prido-
bili potrebna sredstva, so se v Skladu za
razvoj pojavili kot kupci. V začetku leta je
prišlo do plačila kupnine, v znesku 1,6
milijona mark, kar je za tovarno v odlič-
nem stanju zelo ugodna cena. V šentjur-
ski tovarni je namreč sodobna nemška
Omnikalova tehnologija.
Po Vargovih podatkih bi bilo mogoče
Emo-Energetiko rešiti. Po podatkih vods-
tva, ki je vodilo družbo pred njim, naj bi
bilo dovolj materiala ter sklenjenih poslov
(prejšnje vodstvo naj bi javno priznalo, da
je tovarno vodilo namerno, v stečaj), poz-
neje pa se je izkazalo da ni tako. Našh
smo tovarno brez dela in denarja, lahko bi
jo takoj zaprli, trdi Varga. V podjetje naj bi
bili takoj investirali 16 milijonov tolarjev
ter izplačali zaposlenim dvakrat po dve
plači, Varga pa je osebno dodal 53 milijo-
nov. Pripravil je podrobni sanacijski pro-
gram, v prvem četrdetju je tovarna prvič
poslovala z dobičkom. Povedal je, da je v
tovarni našel 223 milijonov dolgov, zdaj
pa jih je približno pol manj. V podjetju
niso nikogar odpustili, nekaj kadrov so
celo na novo zaposlili.
Varga je na ponedeljkovi tiskovni konfe-
renci, ki jo je pripravil območni Svobodni
sindikat povedal, da so se marca sestali s
predstavniki ameriške korporacije, ki za-
posluje 20 tisoč ljudi, njihova ter šentjur-
ska proizvodnja se dopolnjujeta. Potem
naj bi v ZDA prišlo do sprememb, na
posle pa bi bilo treba počakati do prihod-
njega poletja. Šentjursko tovarno bi že
morali zapreti, pred tem pa naj bi jih
rešila posla na Kitajskem in Tajskem. Iz
SKB banke so jim pomagali le po delih, v
banki pa naj bi napako spoznali prepoz-
no. Zdaj so izgubili delo, ki naj bi jim
omogočilo preživeti zimo, tako da prido-
bivajo listine za stečajni postopek na so-
dišču. Sicer pa je Varga pripravljen vodid
tovarno tudi po odločitvi na sodišču, lah-
ko bi nadaljeval z oživljenim podjetjem
Emo USA ali pa se vrnil ha univerzo.
Predsednik sindikata SKEI Emo-Ener-
getika, Danilo Matoš, je prav tako opozo-
ril na nezanimanje bank, pa tudi sklad za
razvoj se ni dovolj vključil. Zdaj je, zaradi
socialne varnosti zaposlenih, edina mož-
nost stečaj, je dejal sekretar Območnega
Svobodnega sindikata, Ladislav Kaluža.
MMHHMHHMI BRANE JERANKO
Sporna skupščina
prihodnje leto?
Vojniški župan Beno Podergajs in odvetnik Krekove
družbe za upravljanje Ljubo Peče ne želita dajati izjav v
zvezi s Toplicami Dobrna. Tako sta se oba večja delničarja
delniške družbe Toplice Dobrna odločila po zadnjih obja-
vah v medijih, ki so razkrivale spore z vodstvom Toplic na
čelu z direktorjem Darkom Urbanclopi. Zadeve naj bi
razrešili delničarji sami, menijo, sicer pa Krekove družbe
pred objavo o vsem skupaj menda nihče ni nič vprašal in
so zato še posebej nezadovoljni.
Bistvo omenjenih delničarskih sporov na Dobrni naj bi bilo
zavlačevanje sklica skupščine, zaradi česar menijo, da bi
lahko prišlo do oškodovanja delničarjev. Od aprilske registra-
cije namreč v družbi deluje le začasni nadzorni svet, ki naj bi
potrjeval vse direktorjeve odločitve. Krekova družba je med-
tem celo od sodišča zahtevala pooblastilo, da sama namesto
uprave skliče prvo skupščino delničarjev.
Direktor Darko Urbancl meni, da gre pri objavah v medijih
za klevete, ki ne prinašajo nič dobrega in da ne drži, da bi
zavlačevali s sklicem skupščine, ker bi se bali razrešitve.
Toplice namreč dobro poslujejo, uspešno poslovanje, dobi-
ček in dividende pa so navsezadnje tudi interes uprave, saj so
tudi sami solastniki Toplic. Očitki, da so ogroženi interesi
delničarjev, torej ne držijo, saj bodo o razporejanju dobička
odločali na skupščini.
Po Urbanclovih besedah so se s Krekovo družbo uskladili,
da naj bi bila skupščina v začetku prihodnjega leta. Niso pa
se še dogovorili z vojniško občino, ki naj bi bila kriva, da je bil
odpovedan prvi skHc skupščine, saj so medtem na občin-
skem svetu namesto enega člana nadzornega sveta, kot je
bilo dogovorjeno, imenovali tri, nasprotovali pa so tudi
predlogu za vodenje skupščine. V takšnih razmerah skupšči-
ne ni bilo mogoče izpeljati, pravi Urbancl. T. CVIRN
V|iogledl
in izpis
stanja na
bankomatih
Od 3. decembra dalje je
na bankomatih Banke Ce-
lje možen vpogled in izpis
stanja na tekočem računu
in dvig gotovine, odvisno
od stanja na tekočem ra-
čunu.
Na bankomatih je poslej
mogoče izbirati med stori-
tvami hitri dvig, znesek po
izbiri, depozit in informa-
cija o stanju. Storitev hitri
dvig omogoča dvig gotovi-
ne vnaprej določenih zne-
skov, ki se vam ponudijo v
izbiro do 15 tisoč tolarjev.
Storitev depozit pa omogo-
ča plačilo položnic aU polog
gotovine na tekoči račun.
Nova storitev znesek po
izbiri omogoča dvig gotovi-
ne glede na stanje na teko-
čem računu, o čemer bodo
imetniki tekočih računov
posebej seznanjeni v svoji
enoti, ki vodi tekoči račun.
Praviloma bo dnevni limit
Še vedno ostajal v višini 15
tisoč tolarjev, vendar bo da-
na možnost višjega limjita
na osnovi bonitete posa-
meznega komitenta. Pri tip-
kanju poljubnega zneska je
potrebno odtipkati znesek
v tisočih brez decimalnih
niest in brez presledkov.
Primer, za dvig 5000,00 to-
larjev se odtipka 5000 in
pritisne tipka potrditev.
Storitev informacija o sta-
nju pa poipeni, da je mogo-
tce dobiti preko ekrana in-
formacijo o stanju na teko-
čem računu, lahko pa na
bankomatu izberete tudi
možnost izpisa stanja na
tekočem računu. IB
Priložnost za mata in srednja podjetja
Podpis sporazumov z evropsko zvezo združenj ter nemškim združenjem malih in srednjih podjetij
Predsednik Gospodarske zbornice
Slovenije Jožko Čuk in predsednik
Združenja podjetnikov Slovenije
Franc Zavodnik liosta danes v Ljub-
ljani podpisala sporazuma s pred-
stavnikoma Evropske zveze zdru-
ženj malih in srednjih podjetij ter
Nemškega zveznega združenja za
srednje gospodarstvo.
«■■■■■■■1
Podpis obeh sporazumov in njihov
pomen za slovenska mala in srednja
podjetja je na novinarski konferenci v
prostorih družbe Eurodas podrobneje
predstavil predsednik Združenja pod-
jetnikov celjskega območja in obenem
tudi vodja programa za podpis spora-
zumov Zvonko Perlič. »Današnji pod-
pis obeh sporazumov je za slovenske
podjetnike izjemno pomemben dogo-
dek in pomeni formalni začetek vzpo-
stavljanja odnosov z Evropsko unijo,«
ocenjuje Perlič. Gospodarska zbornica
Slovenije in Združenje podjetnikov s
podpisom sporazuma z Evropsko zve-
zo združenj malih in srednjih podjetij s
pravnim sedežem v Strasbourgu in
upravnim sedežem v Bruslju pristopa-
ta k evropski krovni organizaciji, ki
zastopa interese svojih članov v Evrop-
ski uniji. Poleg tega preko svojega
članstva razpolaga s pomembnimi stiki
z združenji podjetnikov iz zahodne,
srednje in vzhodne Evrope ter njihovi-
mi člani. To je med drugim pomembno
tudi za kooperacije med slovenskimi
podjetji in podjetji iz drugih držav.
Nemško zvezno združenje za sred-
nje gospodarstvo pa zastopa predvsem
interese malih in srednjih podjetij v
Nemčiji. Predvsem so to podjetja, ki jih
zanima investiranje v tujini, v združe-
nje je vključenih preko 40 tisoč podjetij,
poleg tega ima priključenih še 41 različ-
nih združenj, v okviru katerih deluje
približno 65 tisoč podjetij iz različnih
strok. Sodelovanje slovenskih podjetni-
kov s tem združenjem bo zagotovo
pomenilo še boljše gospodarsko sodelo-
vanje, medsebojno pomoč pri izobraže-
vanju, virih financiranja ter izmenjavi
ponudbe in povpraševanja.
Zvonko Perlič je na tokratni novinar-
ski konferenci še povedal, da si priza-
devajo tudi za ustanovitev Evropskega
podjetniškega centra, ki naj bi sedež
imel v Celju. Predvidoma bo ta center
začel delovati v začetku prihodnjega
leta.
;«IHMHHiHHHaHHHMHMIii IB
Po podpisu obeh sporazumov v
Ljubljani bo Združenje podjetnikov
Slovenije danes v Celju organiziralo
še božično novoletni koncert. V modri
dvorani Celjskega sejma pričakujejo
nocoj približno 500 podjetnikov, glav-
ni sponzor koncerta je družba Euro-
das. Obiskovalcem se bodo predstavili
Alfi Nipič in njegovi muzikantje,
show skupina Black&Vl^hite, Štajer-
skih 7, Primorski fantje in svetovno
znani tenorist iz Čila Claudio Escobar,
program bo povezoval Vinko Šimek.
Daljnovod do konca leta
Daljnovod Podlog-Laško, ki prečka tudi mesto Žalec in je bil
prav zaradi tega predmet številnih ugovorov in močnega nas-
protovanja Žalčanov, sedaj gradijo in bo končan predvidoma do
konca tega leta. Gradi ga podjetje Daljnovod iz Zagreba. Žice
bodo obešene na 30 metrov visoke železne nosilne stebre.
Seveda delavce ovira mraz, kljub temu pa bodo z deli končali v
predvidenem roku. T. TAVČAR
Urarji o baterijskih mehanizmih
Minuli teden je bil v prostorih Šolskega centra Celje specializiran tečaj, na katerem so
strokovnjaki švicarske tovarne ur Eta slovenskim urarjem predavali o baterijskih oziroma
kvarčnih mehanizmih za ročno uro.
Za (brezplačen) tečaj, ki ga je ob pomoči Šolskega centra Celje in Obrtne zbornice Slovenije
organiziral David Lečnik, je bilo med urarji veliko zanimanje, organiziran pa je bil v dveh
delih. »Mehanizme, o katerih smo govorili na tečaju, srečujemo urarji pri delu vsak dan; na tem
področju neprestano prihaja do izboljšav, ki jim je potrebno slediti,« je povedal David Lečnik,
ki je podoben tečaj obiskoval tudi v Švici. Strokovnjaki ETE, ki so urarjem predavali, pa so
ponudili pomoč tudi Šolskemu centru Celje, na katerem se že dve leti izobražujejo bodoči
slovenski urarji. N.-M. S., Foto: SHERPA
8
VROČA TEMA
NOVI TEDNI
Bo na Menini tekla kri?
Mejniki, ki jih je naročila Agrarna skupnost Limovska planina, so dobili noge - Je kdo mislil, da so mejniki
postavljeni za potrebe radarjev?
Na Menini v zadnjem času
očitno zmanjkuje prostora.
Na koščku zemljišča na meji
med Štajersko in Kranjsko
naj bi v bodočnostr pognali
nikomur povšečni radarji.
Okvirjanje meja ozemlja
Agrarne skupnosti Limovska
planina je nekomu postalo to-
liko odveč, da je Špitalčanom
povzročil precejšnjo škodo.
So besedna obstreljevanja s
štajerske in kranjske strani
napoved globalnega spopada
med gornjegrajsko in kam-
niško občino?
Vojko Molan je bil v torek,
12. novembra, ob prihodu na
Šavnice na Menini, nemalo
presenečen. Kolov, ki označu-
jejo mejnike in ki so jih posta-
vili konec oktobra, ni bilo nik-
jer. Pri podrobnem pregledu
terena je geometer ugotovil,
da »je dobilo noge« prav vseh
28 lesenih kolov, in da sta bila
uničena tudi dva kamna z
vklesanima križema, ki sta bi-
la kot mejnika vkopana med
letoma 1935 in 1938. Eden je
bil popolnoma razbit in prak-
tično ni bilo več sledu o njem,
drugi pa je bil približno deset
metrov stran od svojega dolgo-
letnega položaja, zakrit s trav-
nato rušo. Neznani vandali so
se znesli še nad petimi mejni-
ki, dva sta »preživela«, ker ju
niso našli. Ne meji, ki jo je
postavila Geodetska uprava
Mozirje, so neznanci uničili še
osem mejnikov, štiri pa so pre-
stavili ali obrnili na glavo.
Seveda je Molan o vsem na-
slednji dan obvestil kamniško
policijo, ki je v četrtek, 14.
novembra, na ogled škode po-
slala policista Draga Kolarja.
Na prizorišču se je znašel tudi
Marjan Križnik, predsednik
Krajevne skupnosti Špitalič in
hkrati predsednik Agrarne
skupnosti Limovska planina.
Ta je razdejanje posnel z vi-
deokamero.
»Nihče ne sme razbijati mej-
nikov! V agrarni skupnosti nas
ne zanimajo občinske meje,
ampak želimo določiti samo
posestvene meje. Z namenom
preverbe lastninske meje smo
naročili ustrezne meritve na
Geodetskem zavodu Slovenije
v Ljubljani. Njegovi uslužbenci
so oktobra ob vsakem obstoje-
čem mejniku postaviH mejni
količek, če pa mejnika ni bilo
mogoče najti, so postavili no-
vega. Za vzpostavitev prvotne-
ga stanja na terenu bomo mo-
rali znova razviti poligonske
mreže, kar je obsežno opravi-
lo. Za navezavo je namreč us-
trezna le trigonometrijska toč-
ka na Šavnicah. Poleg tega bo
potrebno izvesti kontrolo mej-
nih znamenj, ki so ostala, in
ponovno postaviti lesene koUč-
ke. Neugodno je, ker obstajajo
podatki le za količke, ki jih je
postavila Geodetska uprava
Mozirje, za stare mejnike pa
podatkov praktično ni in bodo
potrebne nove meritve. Škoda,
ki so jo povzročili neznanci,
znaša 638.179 tolarjev, spomla-
di pa bo treba dokončati meri-
tve, vredne dva milijona tolar-
jev. Najprej bomo počakali, da
bo policija odkrila uničevalce,
pozneje pa bomo zadevo pre-
dali sodišču,« pravi Marjan
Križnik.
So vedeli, icaj
uničujejo?
Zgodba se je začela pisati
pred nekaj leti, ko je Geodet-
ska uprava Celje opravila me-
ritve pašnih meja od Vranske-
ga do Črnivca. Za prenos meja
med parcelami v Bočni in
Šmartnem ob Dreti na eni ter
Špitaliču na drugi strani', Špi-
talčani niso izvedeli do junija
1986, čeravno je zapisnik o
novi meji podpisal tudi pred-
stavnik Geodetske uprave
Kamnik Vlado Holzer. Člani
takratne pašne skupnosti Li-
movska planina se seveda niso
strinjali z odvzemom šest do
devet hektarjev pašnega in
gozdnega zemljišča, pri bolj
ali manj prikritem nezado-
voljstvu Špitalčanov pa je os-
talo vse do ponovne vzposta-
vitve Agrarne skupnosti Li-
movska planina v letu 1994.
Sedem lastnikov se je dome-
nilo, da bo 217 hektarjev gozda
in pašnikov razdelilo šele po
tistem, ko bodo precizirane
meje njihovega zemljiškega
premoženja. Naključje je hote-
lo, da Špitalčani mejijo z obči-
no Gornji Grad ravno na tistem
odseku zemlje, kjer je z opravi-
čilom, da je namenjena za po-
sebne namene, nekdanja ško-
fijska zemlja tudi po denacio-
nalizaciji ostala v državni lasti.
V manjšem delu Agrarne skup-
nosti Limovska planina meji
tudi z občino Nazarje, kjer pa
bojda ni nič spornega.
Lani so se pojavile govorice
o gradnj-i radarjev na Menini
in zeleni ter domačini iz gor-
njegrajske občine so povzdig-
nili glas. Pri tamkajšnjem ob-
činskem svetu ustanovljen
Odbor za zaščito Menine pred
radarji je državo zaprosil za
pojasnilo o gradnji teh radar-
jev, saj dokaj upravičeno su-
mi, da bodo ministrstva pri-
pravila vse potrebne papirje,
ki bodo legalizirali gradnjo ra-
darjev. In tako so se na Menini
kar naenkrat na področju, kjer
naj bi stali radarji, pojavili ne-
ki sumljivi geometri. Vendar je
te naročila Agrarna skupnost
Limovska planina...
Agrarne skupnosti pa radarji
in občinske meje sploh ne za-
nimajo, saj ji gre le za njeno
lastnino. Špitalčani na nikogar
ne kažejo s prstom, povzroči-
tev škode na terenu pa vendar-
le povezujejo z gornjegrajskim
odborom, od katerega želijo iz-
vedeti, kakšna je sploh njegova
dejavnost.
Dejstvo je, da je podiranje
mejnikov na Menini kaznivo
dejanje, za katerega bodo sto-
rilci vsekakor odgovarjali in
škodo tudi plačah. Če jih bodo
seveda odkrili. Kakor junake,
ki Marjanu Križniku menda
pošiljajo sporočila, da ne bo
več dolgo hodil na Menino...
FRANC FURLAND
Kaj je z mejo na Menini?
Čisti računi, dobi
prijatelji
Gradnjo slatinske čistilne naprave plačujejo vsi
V občinah Podčetrtek,
Šmarje pri Jelšah in Kozje
plačujejo takso za izgradnjo
kolektorja in čistilne napra-
ve na območjih občin Rogaš-
ka Slatina in Rogatec, torej v
drugih občinah. Takso so
uvedli v času skupne šmar-
ske občine, v novih razme-
rah je marsikaj drugače, po-
ložnice pa še plačujejo.
Pet občin druži skupno ko-
munalno podjetje (OKP s sede-
žem v Rogaški Slatini), ki pobi-
ra tudi omenjeno takso. »Pris-
pevek za izgradnjo sistemov za
odvajanje in čiščenje odpadnih
voda« tako zbirajo v vseh petih
občinah. Po lanskem povišanju
plačujejo v gospodinjstvih po
30 tolarjev takse za kubični
meter porabljene vode, v gos-
podarstvu pa po 45,05-. Pri tem
v občinah Podčetrtek, Šmarje
pri Jelšah in Kozje menijo, da
imajo velike potrebe na ob-
močju svojih občin, za katere
je premalo denarja. V Podčetrt-
ku, na primer, tako primanjku-
je sredstev za čistilne naprave
na območju lastne občine.
Župani vseh petih novih ob-
čin so zdaj pripravili osnutek
pogodbe, ki ureja podrobnosti
vračanja zbranega den.
trem občinam, ki od čisti
naprave nimajo neposrec
koristi (še posebej v občir
Kozje in v Šmarje, ki nista
reki Sotli). Občini Rogaška :
tina in Rogatec bi zbrani dei
trem preostalim občinam vr
po dveh letih in pol, skupa
obrestmi, z vračanjem pa
začeh po februarju 1998. Po
kod se namreč bojijo, da deri
ja ne bodo nikoh več videh.
V Podčetrku so osnutek ;
godbe že obravnavali, v Šrr
ju naj bi ga včeraj zvečer (
zaključku redakcije), v K;
jem prihodnji teden. V ob^
skem svetu Podčetrtka je t
o tem pestra in dolgotrai
razprava, vendar pa skup
mu financiranju kolektorja
čistilne naprave v Rogaški S
tini in Rogatcu načelno
nasprotujejo. Pri vsem sku:
jih najbolj zanima to, kdaj
velika naložba sploh konča
Gre za prizadevanja, ki t
jajo že desetletje in pol, z,
želijo načrt ter natančnejše
ke, ko bodo v Rogaški Slathi
čiščenjem končno tudi zači
Ko bo to znano, bodo v Pod!
trtku po vsej verjetnosti pri''
lili tudi v podpis pogodbe.
5
Bo Leveč samostojna
krajevna skupnost?
V okviru nedeljskega refe-
renduma so v Levcu pripra-
vili hkrati poizvedovali refe-
rendum o tem, ali bi krajani
oblikovali tudi samostojno
krajevno skupnost.
V volilnem imeniku je v Lev-
cu vpisanih 356 volilnih upra-
vičencev, na volišče je po ne
radnih podatkih prišlo 164 '
livcev. Za samostojno krajev i
skupnost Leveč je glasovalo 1
krajanov, proti jih je bilo 23, e
glasovnica pa ni bila veljavna.
Leveč danes sodi v krajev
skupnost Petrovče, vendar :
krajani Levca očitno nezac
voljni s takšno soseščino. I
ne samo krajevno skupnos
Petrovče, ampak celotno ž
sko občino. Po nekaterih inf
macijah naj bi bila ustanovil
samostojne krajevne skupr
sti Leveč samo vmesna fa;
končni cilj naj bi bila izklju \
tev iz žalske in priključitev
celjski občini.
Krajani Levca namreč
žalskega občinskega vodst^
že leta dolgo terjajo uredit
nekaterih ključnih probleme
a so doslej v glavnem nalet
na gluha ušesa. Bob ob ste i
so njihove zahteve po ve
prometni varnosti skozi nas
Ije, z mrtve točke se ne pii
makne ureditev semaforizii
nega križišča pri prodajne
centru, zaradi česar trgovci
lep čas opozarjajo na gosp
darsko škodo in upadanje pi
meta. Menda je tudi celjs:
občina zelo zainteresirana
priključitev Levca, kar je i
zumljivo, saj ima ravno na te
območju svoje glavne vire p
ne vode. Nenazadnje ima L
vec poleg velikega prodajne
centra tudi vrsto dobrih ob
nikov in podjetnikov, od kal
rib bodo davki namesto v ž.
sko očitno kapljali v celjsl
občinsko malho.
IRENA BA^~
NOVI TEDNIK
NASI KRAJI IN UUDJE!
9
Pozdrav iz Šmarja pri Jeišaii
Zanimiva razstava več kot stotih šmarskih razglednic
Iz preteklosti Šmarja pri
[elšah je znanih 115 razgled-
lic, ki si jih je mogoče ves
lecember ogledati v avli
iinarskega Kulturnega do-
na. Najstarejša razglednica
e iz preteklega stoletja, iz
eta 1897. Mineva stoletje od-
lar je nekdo napisal razgled-
lico, izdano na Dunaju, na-
ilovljeno v Bosanski Novi...
Bilo je v času, ko je bil šmar-
iki župan Viktor Tančic, ki se
nu je nato v Ljubljani rodil sin
/iktor. Viktor Tančic mlajši je
;ačel pred leti z zbiranjem
jubljanskih razglednic (z
jubljanskimi motivi jih ima
car 4 tisoč), med zanimivost-
ni pa je tudi njegova zbirka
azglednic z motivi iz Šmarja,
/iktor Tančic ter njegov sin
^mago zbirata razglednice že
Ive desetletji, pri čemer je sta-
ejši sodeloval pri znani knjigi
'ozdravi iz slovenskih krajev
Izdani leta 1987). Zmago Tan-
čic je predsednik sekcije zbi-
•alcev razglednic slovenskega
lumizmatičnega društva.
Jutri, v petek, 13. decembra,
)0 v avli šmarskega kulturne-
ga doma predavanje o raz-
glednici kot drobni kulturni
iediščini. Predaval bo znani
ilovenski zbiratelj Zmago
Tančic, vnuk šmarskega žu-
pana iz časa, ko je izšla prva
tukajšnja razglednica. Preda-
vanje bo ob 19. uri.
Za Tančičevo zbirko šmar-
skih razglednic se v širši jav-
nosti dolgo ni vedelo. Na njo
ie Pavel Stojan opozoril aka-
demskega slikarja Staneta Ja-
godica, šmarskega rojaka, ki je
[lato postavil v petek odprto
razstavo Pozdrav iz Šmarja pri
lelšah. Z njo so v Šmarju poča-
stili 760-letnico prve pisne
Dmembe kraja, v kraju pa
i^zbuja veliko zanimanje.
Šmarske razglednice so re-
snično zanimivo pričevanje o
nekdanji podobi in veljavi kra-
ja, pa tudi o političnih razme-
fah. Jagodic je za uvod krono-
loške    razstave    predstavil
znamke, ki so jih ljudje lepili
na šmarske razglednice. Zače-
h so s Francem Jožefom, nada-
ljevali s kraljem Aleksandrom
in kraljem Petrom, med oku-
pacijo so morali lepiti Hitlerja,
iz zadnjih desetletij je podoba
Tita, šele leta 1991 pa se je
lahko pojavila prva znamka,
na kateri je zapisano ime Slo-
venije. Z najstarejše šmarske
razglednice je po zgodovinski
plati zanimivo, da je takrat v
trgu stal doprsni kip cesarja
Franca Jožefa.
Na stotih šmarskih razgled-
nicah je podoba značilnega
štajerskega trga, ki ga je zadnji
potres prikrajšal za lepo staro
arhitekturo. Med posebnostmi
zbirke so propagandna raz-
glednica s cesarjevo podobo in
avstroogrska razglednica bo-
žičnih jaslic iz Šmarja, raz-
glednica šmarskega katoliške-
ga shoda, ki se ga je udeležilo
16 tisoč udeležencev ter tudi
poplavljenega trga (iz časa
kraljevine SHS). Prav tako za-
nimivo pričevanje je razgled-
nica, ki prikazuje bana Natlač-
na pred zgradbo šmarskega
sreza ter domačijo pri Sv. Ro-
ku iz leta 1936... Razglednice
so bile manj kakovostne v ča-
sih takoj po obeh svetovnih
vojnah, zadnja leta pa so spet
bogatejše. Po drugi svetovni
vojni so njihovi najpogostejši
založniki celjski Fotolik, Slav-
ko Ciglenečki in šmarski žup-
nijski urad.
Avtor razstave je marsikate-
ro razglednico povečal, tako
da so posamezni motivi pre-
glednejši. Pokrovitelj zanimi-
ve razstave je Občina Šmarje
pri Jelšah.
BRANE JERANKO
Miklavž tudi zq ostarele
Miklavž iz Društva invalidov Velenje je obdaril vseh 205 starejših krajanov, ki v domu
Ostarelih preživljajo jesen življenja.
Srečanje je bilo ganljivo, utrnila se je prenekatera solza... Miklavža so spremljali učenci iz
^^ntra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje in pevke iz pevskega zbora KS Stara vas,
dodatno razpoloženje pa so poskrbeli harmonikarji in Edvard Centrih, ki ima kar precej zaslug
miklavževanje v domu ostarelih krajanov. LOJZE OJSTERŠEK
Starinske razglednice so bogato pričevanje o zanimivi preteklosti. Najstarejša šmarska
razglednica je iz leta 1897.
Več kot sto starih šmarskih razglednic je vzbudilo veliko
zanimanje. Na ogled so do konca meseca.
Šentiljčani med krasitvijo Titovega trga.
Darilo iz Šentilja
v Šentilju že pet let negujejo navado, da Velenjčanom
podarijo božično drevo.
Šentiljčani požagajo drevo, ga pripeljejo na Titov trg in
postavijo, potem pa drevo pospravijo in se poslovijo z oblju-
bo, da bodo prihodnje leto zopet poskrbeli za okrasitev
Velenja. Tako je bilo tudi letos, ko je veliko božično drevo
daroval Alojz Kranjc iz Šentilja, od koder so prinesli še
dobro vino, pa tudi Mestna občina Velenje je primaknila
nekaj potrebne osvežitve. LOJZE OJSTERŠEK
Q I v SPOMIN I
Fedor Piricmajer
Utrujeno, a polnosti življe-
nja naužito srce Fedorja Pirk-
majerja se je ustavilo in za
vedno je odšel od nas »gospod
s pridihom žlahtne konserva-
tivnosti«, kot ga je označil
njegov prijatelj in predsednik
slovenske države Milan Ku-
čan, ko mu je pred dvema
letoma v Radencih na sveča-
nosti Evropskega vinskega vi-
teškega reda predajal sloven-
sko državno odlikovanje Čast-
ni znak svobode Republike
Slovenije.
Fedor Pirkmajer se je rodil
15. decembra 1919 na Ptuju
mami Mariji in očetu Otmar-
ju, ki je bil v tistem času prvi
slovenski glavar za 'okraj Ptuj
in Maistrov sodelavec, pozne-
je pa veliki župan mariborske
oblasti v Mariboru in podban
Dravske banovine v Ljubljani.
Maturiral je na ljubljanski
realki, na Pravni fakulteti
Univerze v Ljubljani pa je di-
plomiral leta 1943. V obdobju
od leta 1941 do 1945je deloval
v Osvobodilni fronti. Kot člo-
vek svobodoljubnih in liberal-
nih nazorov, ki jim je ostal
zvest vse življenje, spoštujoč
tudi vse drugače misleče. Na
srečo so imeli Pirkmajerjevi
na Dobrni družinsko kmetijo,
ki jim je pomagala po vojni
preživeti. Očeta so namreč, ko
je bil še v taborišču Dachau, v
tedanji Jugoslaviji obsodili na
smrt, zato se po letu 1945 ni
vrnil v domovino. Kmetija na
Dobrni pa je bila izločena kot
eksistenčni minimum iz za-
plenjenega premoženja. Na
njej je Fedor kmetoval do leta
1952 in preživljal svojo ma-
mo, brata in sestro.
Leta 1946 so ga zadružniki
na Dobrni izvolili za tajnika
tedanje Kmetijske zadruge, a
so ga na prvi zadružni seji
aretirali in zaprli v celjski Stari
pisker, v katerem je bil tri
mesecev preiskovalnem zapo-
ru. Po izpustitvi je delal kot
honorarni tajnik v zadrugi na
Dobrni do 1. oktobra 1952, ko
je dobil redno delo zadružne-
ga upravnika. Od leta 1956 je
bil na Okrajni zadružni zvezi
in od leta 1961 do 1962 na
Kmetijsko-gozdarski zbornici,
do leta 1965 pa je vodil odde-
lek za kmetijstvo in gozdars-
tvo pri Gospodarski zbornici v
Celju. Ko so leta 1965 ustano-
vili Poslovno združenje za
hmeljarstvo, živinorejo in
sadjarstvo Styria Celje-Mari-
bor, je prevzel mesto organiza-
cijskega tajnika, pozneje pa je
bil vršilec dolžnosti direktor-
ja. Po reorganizaciji poslovnih
združenj v poslovni skupno-
sti, je leta 1981 postal direktor
skupnih služb poslovnih
skupnosti za vinogradništvo
in vinarstvo, za hmelj in za
sadje ter glavni tajnik Poslov-
ne skupnosti za vinogradniš-
tvo in vinarstvo, kjer je bil do
leta 1988, ko seje upokojil.
Fedor Pirkmajer je imel
izredno bogato življenje. Pred-
vsem zaradi tega, ker je poznal
veliko ljudi, veliko delal in ne-
nehno uvajal novezamisli. Ker
nikoli ni bil član komunistične
stranke, gaje to včasih oviralo
pri realizaciji njegovih zamisli,
toda ves čas je na vsakem me-
stu častno zastopal svojo ožjo
in širšo domovino.
Ker je bil v zadnjih letih v
javnosti bolj izpostavljen kot
prvi prokonzul konzulata za
Slovenijo Evropskega vinskega
viteškega reda, so ga mnogi poz-
nali bolj po tej plati, tudi zaradi
zaščitne znamke slovenskih
vin. Toda Fedor Pirkmajer je bil
kot pravni strokovnjak - med
drugim je obiskoval leta 1934 na
pariški Sorboni seminar diplo-
matske šole, po diplomi na
pravni fakulteti pa še doktorski
tečaj iz narodnega gospodars-
tva, leta 1958 pa na miinchen-
ski univerzi seminar za načrto-
vanje investicij - zaslužen za
nastanek in uveljavitev ter prav-
no zaščito blagovnih znamk slo-
venskega sadja in hmelja ter
seveda vina. S strokovnimi refe-
rati s področja pravnega varstva
blagovnih znamk in geografske-
ga porekla blaga za kmetijske
proizvode in preživninskega
varstva kmetov je sodeloval na
mednarodnih seminarjih in
kongresih v Londonu, Parizu,
Ljubljani, Madridu, Dresdenu,
Novem Sadu, Poperingeu, Brus-
lju, Žalcu, Rimu in na Dunaju.
Da ne bi njegove zamisli šle v
pozabo, je deloval tudi publici-
stično in napisal enajst priročni-
kov za kmetijske zadruge, pra-
vilnike za zaščitne znamke slo-
venskega vina, hmelja, sadja in
za kraške suhomesnate proizvo-
de, pravilnik za zaščito geograf-
skega porekla slovenskega me-
du, objavljal pa je tudi članke v
številnih domačih in tujih stro-
kovnih ih javnih medijih.
Fedor Pirkmajer je zaslužen
za mednarodno uveljavitev
slovenskega hmelja v okviru
svetovne organizacije hmeljar-
jev IHB. Nekaj časa je bil tudi
njen predsednik. Organiziral
je kar tri svetovne hmeljarske
kongrese. Manj je znano, daje
bil odlikovan z mednarodnim
redom hmeljarskega viteza.
Tudi v sadjarstvu je njegovo
delo pustilo neizbrisen pečat.
Med drugim je odprl vrata edi-
nim skupnim vlaganjem v slo-
vensko sadjarstvo belgijske fir-
me Nicolai, ki traja še danes.
Njegova posebna ljubezen
pa sta bili slovenska vinska
trta in slovensko vino. Pred-
vsem se je zavzemal za organi-
ziran nastop vinogradnikov in
vinarjev, da bi dosegli boljši
ekonomski položaj znotraj
kmetijstva ne glede na sektor
lastništva, zlasti pa se je zav-
zemal za pravične odnose med
pridelovalci vina. TUdi njegov
otrok je zaščitna blagovna
znamka slovenskih vin, sode-
loval pa je tudi v Svetovni orga-
nizaciji vinarjev OIV s sede-
žem v Parizu in v Evropski
organizaciji pravnikov v vi-
narstvu. Bil je pobudnik in
organizator številnih predsta-
vitev slovenskih vin ob medna-
rodnih prireditvah in na med-
narodnih sejmih v tujini.
Velik ugled je Fedor Pirkma-
jer na področju vinogradništva
in vinarstva užival tudi v tuji-
ni, zato gaje senat Evropskega
reda vitezov vina iz Železnega
na Gradiščanskem, povzdignil
v viteza in prokonzula konzu-
lata za Slovenijo ter ga odliko-
val z viteškim križcem. Fedor
Pirkmajer je bil namreč pobud-
nik ustanovitve prvega konzu-
lata v samostojni državi Slove-
niji 27. septembra 1991 s sede-
žem na Ptuju. V tem redu so na
pobudo Fedorja Pirkmajerja in
slovenskega konzulata sprejeli
v zadnjih letih precej spre-
memb v duhu napredka in
izzivov časa, nenazadnje tudi
preimenovanje iz gradiščan-
sko-panonskega v Evropski red
vitezov vina. Leta 1993 ga je
kapitel reda Ordre de Caute-
aux de Champagne v Reimsu
povišal v viteza kot prvega Slo-
venca v tem redu. Tudi svobod-
no mesto Železno in dežela
Gradiščanska sta ga odlikova-
la z najvišjimi častmi kot gra-
ditelja dobrih odnosov med
dvema narodoma.
TUdi delovanje prve slo-
venske vinske akademije Ve-
ritas na Ptuju je tesno pove-
zano z njegovim imenom,
prav tako tudi izhajanje is-
toimenske revije. Kot član
častnega odbora prvega slo-
venskega vinogradniškega
in vinarskega kongresa, kije
bil pred dnevi v Portorožu, je
aktivno sodeloval takorekoč
do konca svojega razgibane-
ga življenja.
Ob vseh svojih številnih
službenih obveznostih je bil
dejaven tudi v Planinski zve-
zi, prejel je njen častni zlati
znak in veliko zlato plaketo,
teiesno-kulturni delavci so se
mu zahvalili z bronasto
Bloudkovo značko. V Lučah,
kjer je imel svoj drugi dom,
je bil med lovci in ribiči,
kadar pa je nanesla prilož-
nost, je rad z lučkimi fanti
tudi zapel kakšno slovensko
narodno. Najrajši pa tisto En
starček je živel...
Fedor Pirkmajer je bil člo-
vek širokih nazorov in sve-
tovljan. Zelo rad je imel glas-
bo. Kadar mu je dopuščal
čas, je sedel za klavir ali za
električne orgle in kaj zai-
gral. Še mojstru Bojanu Ada-
miču je igral skladbe, ki jih
je mojster izgubil, da si jih je
ob Fedorjevem igranju spet
zapisal. Bil je velik ljubitelj
predvsem klasične glasbe,
kar se je poznalo tudi na
redovnih svečanostih vinske-
ga viteškega reda v Sloveniji,
ki so bile po njegovi zaslugi
vedno na najvišji ravni.
Nadvse je ljubil življenje.
Zato ga je tako intenzivno
živel, čeprav gaje včasih nje-
govo zdravje opozorilo, da ni
več rosno mlad. Kdaj pa kdaj
je rad v primerni družbi od-
prl steklenico zelo starega vi- \
na in pri tem obredu je na-
stal prizor, vreden antologij-
skega spomina. Imel je srce
za vse lepo, razdajal ga je v
širokem loku med družino
in prijatelji, sodelavci in
znanci. Žlahtni gospod ne-
pozabnega letnika je za ved-
no zaspal v ponedeljek, 2.
decembra zjutraj.
DRAGO MEDVED
Prim. dr. Stanislava
Štraus-Bračko
Pred dnevi smo pospremili
v prezgodnji grob našo drago
in spoštovano gospo primarij
dr Stanislavo Štrausovo.
Primarij dr Štrausova je
bila rojena 14.4. 1909 v Cerk-
nem. Po osnovni šoU in gim-
naziji v Ljubljani se je za
kratek čas vpisala na medi-
cinsko fakulteto v Zagrebu,
študij pa.je nadaljevala v
Gradcu, kjer je diplomirala
leta 1939. Po specializaciji iz
transfuziologije na klinikah
in Zavodu za transfuzijo kr-
vi v Beogradu je 2.4. 1964
postala prva ženska transfu-
ziologinja v Sloveniji. 16. av-
gusta 1965 je dobila naziv
primarij.
Sicer pa je dr Štrausova
volontirala v celjski bolnišni-
ci v letih 1939 do 1941, ko je
nato za krajši čas prevzela
vodstvo bolnišnice, takoj za-
tem pa je odšla na speciali-
zacijo iz interne medicine v
Innsbruck vse do novembra
1944, kjer se je zaposlila kot
asistentka v Mayerfofen Zil-
lertalu do 19. junija 1945.
Po vrnitvi v domovino je
opravljala splošno zdravniš-
ko prakso v Cerknem do 1.
januarja 1947, ko je prišla v
Splošno bolnišnico Celje,
kjer je dobila nalogo ustano-
viti laboratorijsko službo pri
internem in kirurškem od-
delku, ki je kasneje prerasel
v centralni biokemijski labo-
ratorij.
Zatem je dr Štrausova do-
bila vrsto, v začetku skoraj
neobvladljivih nalog, na-
mreč že maja 1949 z ustano-
vitvijo takratne postafe za
transfuzijo krvi, poznejši od-
delek za transfuziologijo.
Nadaljnjo veliko nalogo si
je zastavila s prehodom pla-
čanih darovalcev krvi v ne-
plačane prostovoljne in ano-
nimne v okviru Rdečega kri-
ža, pa potem številne organi-
zacijske in strokovne naloge,
vse tja do njene upokojitvi
29. junija 1986, štiri leta Zi
tem, ko je dobila nazi\
zdravstveni svetovalec in ii
tega leta, ko je prejela Šlan
drovo nagrado.
In spet se je dr Štrausovt
izkazala kot veliki strokov
njak in organizator, ko si j,.
znala za naslednico strokov
no privzgojiti sedanjo pred
stojnico oddelka in njene so
delavce.
Dr štrausova je uvedle
komponentno terapijo, mo
demo serologijo in sodobne
krvodajalsko dejavnost te'
se uvrstila med one transfu
zijske ustanove, kjer še v bol
nišnici nihče ni umrl zaradi
pomanjkanja krvi.
Bila je član izpitne komi
sije za specialistične izpite u
transfuziologije pri ministrs
tvu za zdravstvo ter drago
cen član transfuziološke sek
cije Slovenije Slovenskega
zdravniškega društva.
Kolegica dr Štrausova je
bila pokončen, studiozni
pošten in drag človek, k
prav gotovo ni imela niko-
gar, ki je ne bi ne le cenil
temveč tudi spoštoval, ol
tem pa se nikoli ni znala i
nikomer skregati.
Žal nam je, da je odšla oc
nas, z njo ni izgubila velike
le bolnišnica in mesto Celje
spoštovanega strokovnjaka:
ampak vsa Slovenija, ki be
znala spomin na dr Štrau
sovo ohraniti v luči, ki j
pripada.
prof. dr. EDVARD GLASEF
Žalna seja za vitezom Pirkmajerjem
Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije je v ponedeljek v veliki
dvorani celjskega Narodnega doma sklicala žalno sejo v spomin pokojnega Fedorja
Pirkmajerja.
Žalne slovesnosti se je udeležilo preko 150 slovenskih vinogradnikov in vinarjev, predstavni-
ki Evropskega reda vitezov vina iz Slovenije in Avstrije, avstrijski veleposlanik v Sloveniji dr.
Wagner, predstavniki Mestne občine Celje in predsednik države Milan Kučan s soprogo Štefko
(na posnetku izreka sožalje pokojnikovi soprogi Dani). Od viteza Pirkmajerja sta se v
ponedeljek poslovila Janez Vrečef v imenu Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo
Slovenije in dr. Jože Colnarič v imenu Evropskega reda vitezov vina. IS, Foto: GK
HOVr TEDNIK
NASI KRAJI IN UUDJE
11
Zdravnik ne sme
biti uslužbenec
»Zdravniški poklic ni služba, ampak način življenja,« pravi dr. med. Bojan Glavnik,
specialist internist gastroenterolog v Endomedu
Doktor Bojan Glavnik je natančno takšen
;dravnik, kakršnega bi si človek želel, ko je
reba prestopiti prag zdravniške ordinacije,
»rijazen je, preprost, govori umirjeno, v
lolgoletni zdravniški praksi očitno vajen
irisluhniti sogovorniku. Ne skriva spošto-
ranja do svojega učitelja, pionirja na po-
Iročju slovenske gastroenterologije in en-
loskopije, profesorja doktorja Herberta Za-
eršnika. A tudi učitelj je lahko ponosen na
vojega učenca.
PokUcne poti dr. Bojana Glavnika in dr.
lerberta Zaveršnika so se križale v Zdraviliš-
;u Rogaška Slatina. »Profesorja Zaveršnika
em srečeval že na medicinski fakulteti v
jubljani,« je obujal spomine sogovornik. »Že
akrat je bil dobro poznan v strokovnih kro-
jih, obenem je bil tudi izredni profesor na
nedicinski fakulteti. Bil je izjemen retorik in
[O je predaval, so bile predavalnice vedno
)olne. Kot študent sem se odločil za interno
nedicino, po opravljenih va-
ah na gastroenterološki klini-
ci sem se usmeril v gastroen-
erologijo. Po končanem štu-
liju sem se zaposhl v Zdravi-
išču Rogaška Slatina, ob mo-
em prihodu je bil šef - zdrav-
lik prav profesor dr. Zaver-
nik. Postal je moj mentor in
ičitelj, lahko rečem, da sva
t^(istala prijatelja. Ogromno
me je naučil. Ne le o endosko-
piji in gastroenterologiji, am-
pak tudi o odnosu do člove-
ka, pacienta. Njegove izkuš-
ije, ki jih je prenašal na svoje
iodelavce, mi še danes pride-
0 prav pri vsakdanjem delu.«
Pionir v Celju
Dr. Bojan Glavnik je že v
zdravilišču Rogaška Slatina za-
5el delati endoskopije in kolo-
loskopije, pozneje tudi ultra-
zvočne preiskave trebuha. A
želel je poglobiti svoja znanja in
Dpravljati tudi zahtevnejše po-
sege. Zato ga je pot iz Rogaške
Slatine vodila v celjsko bolnišni-
co, natančneje na gastroentero-
loški oddelek, ki mu je s svojim
strokovnim delom vtisnil mo-
Žan pečat. »Slovo od profesorja
Zaveršnika je bilo težko, ampak
treba je bilo naprej, želel sem
delati s težjimi bolniki, s kritično
bolnimi ljudmi. Želel sem po-
vratno informacijo, želel sem
nadzirati svoje ugotovitve in tu-
di sam opravljati posege. V celj-
ski bolnišnici sem ob razume-
vanju in podpori predstojnika
gastroenterološkega oddelka
dr. Petra Vouška pričel z ultra-
zvočno vodenimi biopsijami v
gastroenterologiji. Naredil sem
^udi prvi ERCP v Celju, to je
endoskopska retrogradna ho-
l^ngio pankreatikografija. Bolj
preprosto povedano to pomeni
•kombinirano endoskopsko
•■entgenološko preiskavo žolč-
■^ih izvodil in trebušne slinavke,
^rez česar danes ni sodobne
^rurgije.« Po odhodu dr. Boja-
Glavnika iz celjske bolnišni-
ce nihče več ne opravlja ERCP, z
ultrazvočno vodenimi biopsija-
mi v gastroenterologoji pa v
^elju nadaljujejo zdravniki, ki
^0 prisluhnili njegovemu zna-
'^ju in izkušnjam.
Dr. med. Bojan Glavnik, specialist internist
gastroenterolog v celjskem Endomedu.
NAŠI ZDRAVNIKI
Endemed kot nov
izziv
Dr. Bojan Glavnik je končal
tudi pastdiplomski študij iz ga-
stroenterologije v Zagrebu in
izpopolnjeval svoja znanja na
rednih strokovnih srečanjih
doma in v tujini. Za odhod iz
celjske bolnišnice se je pred
nekaj leti odločil deloma zaradi
osebnih razlogov, predvsem
pa zato, ker je očitno človek, ki
nenehno išče nove izzive. Zanj
je bilo to delo v specialističnem
ambulantnem diagnostičnem
centru Endomed. »Ta center,
katerega solastnik je celjska
Kovinotehna, smo odprli leta
1994 v prostorih celjskega
zdravstvenega doma. Imamo
koncesijo ministrstva za
z4ravstvo za opravljanje
zdravstvenih storitev iz po-
dročja interne medicine - ga-
stroenterologije. Pacienti lahko
pri nas z napotnico osebnega
zdravnika ali kot samoplačniki
opravijo posvet s speciaUstom,
specialistični pregled, laborato-
rijske preiskave krvi in urina
ter zahtevne diagnostične prei-
skave kot so endoskopski pre-
gled požiralnika, želodca in
dvanajstnika, endoskopski
pregled črevesja ter ultrazvočni
pregled organov v trebuhu, po-
leg tega opravljamo tudi mene-
džerske preglede.«
Dela v Endomedu jim zlepa
he zmanjka, tisto, kar sogo-
vornika najbolj moti, so pred-
pisane omejitve Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slo-
venije. »Zaradi njihovih pred-
pisov se pojavlja čakalna do-
ba, ki je pri nas relativno krat-
ka, za nekatere preiskave pa
še vedno daljša, kot si želimo.
Približno 60 odstotkov stori-
tev več bi lahko opravili, če
nas ne bi omejevala zavaro-
valnica. Moti me tudi, da še
niso urejene sistemske rešitve
med zasebnim in javnim
zdravstvom. Zaenkrat smo še
daleč od tujih idealov, kjer lah-
ko zasebnik dela v svoji am-
bulanti, istočasno pa opravlja
vse posege oziroma vodi svo-
je bolnike tudi v bolnišnici. Ta
del mi danes najbolj manjka.
Na srečo zelo dobro sodelu-
jem z diagnostičnim centrom
na Bledu, tako da so tudi pa-
cienti zadovoljni. Dobro sode-
lujemo tudi z našo celjsko bol-
nišnico, gastroenterološko kli-
niko v Ljubljani, gastroentero-
loškim oddelkom mariborske
bolnišnice in kirurgi po vsej
Sloveniji,« je razlagal dr. Glav-
nik. Zdravnik, za katerega
zdravniški poklic ni zgolj služ-
ba, ampak kot sam pravi, na-
čin življenja.
Za dušo pa konji
Ko dr. Glavnika povprašam,
kaj počne v prostem času, se
veselo nasmeje. »S konji se
ukvarjam. Zadnji dve leti sem
predsednik konjeniškega klu-
ba v Rogaški Slatini. Dopust v
času vojne v Sloveniji smo na-
mesto na morju preživeli kar v
konjeniškem centru v Rogaški
Slatini. Že od nekdaj sem si
želel svojega konja. Imel sem
dedka, ki se je ukvarjal z vete-
rino, precej znanj si je pridobil
še v stari jugoslovanski vojski
in v glavnem sem mladost
preživel pri njem na kmetiji.
Ljubezen do živali je ostala, za
konjerejo se je navdušila zlasti
starejša hči Nina. Ima licenco
za tekmovalca, tekmuje v pre-
skakovanju ovir in s pomočjo
trenerja smo iz Madžarske
uvozili najprej konja, potem
še kobilo. S konji živimo prak-
tično vsi, letos je začela z jaha-
njem tudi mlajša hči Tej a, vča-
sih se nam pridruži žena, naj-
več pa sva na konjih midva z
Nino,« je še dodal ta simpatič-
ni sogovornik. Še bi klepetala,
a čakalnica je bila polna ljudi.
Pacientov, ki se o svojih teža-
vah želijo pogovoriti prav z dr.
Bojanom Glavnikom.
IRENA BAŠA
Foto: GREGOR KATIC
Naš svet radosti
lo^dnji slovenski prireditvi ob 50-letnici Unicefa sodelovali tudi Celjani - Pomoč
otrokom vsega sveta
Pod pokroviteljstvom
predsednika države Milana
Kučana je bila v torek zvečer
osrednja slovenska priredi-
tev ob 50-letnici Unicefa, v
letu 1946 ustanovljene orga-
nizacije Združenih narodov,
ki deluje izključno v prid
otrok iz vsega sveta. Na odru
Cankarjevega doma se je
zvrstilo preko 300 nastopa-
jočih, med njimi pa so bili
tudi najmlajši in malce sta-
rejši iz našega območja.
Unicef je bil ustanovljen po
koncu 2. svetovne vojne zato,
da bi blažil trpljenje otrok in
posledice vojnih strahot. V ti-
stem obdobju je svet družilo
prepričanje, da se je treba s
težavami spopadati in jih reše-
vati skupaj, prav ta duh pa
Unicef preveva še danes. Po
svetu je namreč prav med
najmlajšimi ogromno število
zapostavljenih in trpečih, v
Unicefu pa si z organiziranim
delom in zbiranjem denarja
prizadevajo za izboljšanje nji*
hovih življenjskih razmer.
Osrednje vodilo Unicefa so na-
mreč prizadevanja, kako za-
gotoviti, da bo otrokom vselej
veljala prva skrb in da bodo
deležni sredstev svojih družin,
skupnosti in sveta kot celote.
Konec leta 1993 je tudi v Slo-
veniji zaživela samostojna po-
družnica te organizacije. Slo-
venski odbor za Unicef, ki se
trudi s samostojnimi akcijami
in sodelovanjem v mednarod-
nih zbrati kar največ pomoči za
otroke, pa vodi Andreja Črnak
Meglic. Jubilejno 50. leto delo-
vanja Unicefa smo v Sloveniji
zaključili s torkovo osrednjo
prireditvijo Naš svet radosti.
Avtor ideje slovenske obeleži-
tve jubileja je bil Jože Volfand,
organizatorji prireditve pa ob
Slovenskem odboru za Unicef
še Cankarjev dom, TVS in Fit-
media. V programu je nastopi-
lo preko 300 ustvarjalcev, med
njimi pa tudi otroško plesno
gledališče iz Celja Mali Harle-
kin. Otroški muzej Hermanov
brlog, pevka Majda Petan ter
pesnica Bina Štampe Žmavc, ki
je prispevala besedilo za za-
ključno pesem Naj naš svet.
V Slovenskem odboru za
Unicef ocenjujejo, da se je člo-
vekoljubnemu zbiranju po-
moči ob tej prireditvi, prav
tako pa tudi ob ostalih, od-
zvalo veliko število posamez-
nikov in podjetij. Zbrana
sredstva bodo nakazali na
Unicefov sedež v Ženevi, za
pomoč otrokom v svetu in še
posebej za nakup šolskih po-
trebščin za oti^oke v Bosni in
Hercegovini.
iililliil^^ I. STAMEJČIČ
Unicef - organizacija, ki se
bori, da bi bilo v svetu čim-
manj žalostnih otroških po-
gledov.
Nafskireiša
gostilna znova
odprta
če bo steklo vse po načr-
tih, bo v začetku prihodnje-
ga poletja znova odprla vra-
ta najstarejša srednje evrop-
ska gostilna Gastuž v Žički
kartuziji.
• Občina Slovenske Konjice
je namreč z najemnikom -
konjiškim podjetjem Zlati
grič in izvajalcem gradbenih
del podjetnikom Dragom Ra-
tajcem - že podpisala tripar-
titno pogodbo, v kateri se za-
vezuje, da bo Gastuž zaživel
do prihodnjega občinskega
praznika. Gastuž je nadstrop-
na stavba, v kateri so žički
kartuzijanci sprejemali goste,
potem, ko so v 15. stoletju
opustili bratovski samostan v
Špitaliču. Obnovljeni Gastuž
naj bi ponudil vse številnej-
šim obiskovalcem Žičke kar-
tuzije gostinsko ponudbo,
strokovno vodstvo in spomin-
ke.
V.M.
Braslovcani odslej v lepši knjižnici
v soboto dopoldne so v Braslovčah odprli
prenovljeno krajevno knjižnico v prostorih
stare braslovške osnovne šole. Na otvoritvi se
je zbralo veliko krajanov, ki so tudi doslej
knjižnico radi obiskovali, sedaj ko je obnov-
ljena, svetla in prijazna, pa jo bodo še raje.
Zbranim na slovesnosti je najprej govoril
predsednik Prosvetnega društva Braslovče
Franc Kumer, ki je poudaril, da je knjižničars-
tvo v Braslovčah že zelo staro, saj je bilo že leta
1888 ustanovljeno bralno društvo, obenem pa
se je zahvalil tudi Krajevni skupnosti Braslovče
za pomoč pri obnovi, in tistim, ki so pri tem
opravili več kot dvesto prostovoljnih ur. Irena
Štusej, vodja Občinske matične knjižnice Ža-
lec, je povedala, da je v občini sedem krajevnih
knjižnic, da se v zadnjih letih povečuje knjižni,
fond, da se veča število bralcev ter da jo zelo
veseli, da so tudi v Braslovčah uredili lepo
knjižnico, kamor bodo ljudje zares z veseljem
hodih. Govorila je tudi Sonja Jezernik, učite-
ljica na braslovški šoli, sicer že več let knjižni-
čarka. Gotovo je najbolj občutila problem neu-
rejenih knjižničnih prostorov, zato je nove
pridobitve tem bolj vesela. Knjižnica ima več
kot 5 tisoč knjižnih enot, odprta pa je trikrat
tedensko, in sicer ob sredah, sobotah in nede-
ljah.
V kulturnem programu se nastopih učenci
OŠ Braslovče ter moški in katoliški otroški
pevski zbor Slavček.
T. TAVČAR
12
NASI KRAJI IN UUDJE
NOVI TEDNI
Cvetini darovi
Klepet z akademsko slibrko Terezijo Bastelj iz Šokata pri Gornjem Gradu
Šokat je manjši zaselek v
bližini Gornjega Grada. Na-
tančneje rečeno, gre za idilič-
no vasico, ki je sicer Zgornje-
savinjčanom dobro znana. Šo-
kat pa je tudi rojstni kraj aka-
demske slikarke Terezije Ba-
stelj, ki se je v zadnjem času
zelo približala ljubiteljem li-
kovne umetnosti. Ne le zaradi
lastnih razstav, temveč tudi
zato, ker zelo dosti in zelo
rada pomaga različnim ljubi-
teljskim umetnikom. Njena
topla, iskrena beseda pa mar-
sikdaj popestri in razveseli
vse, ki se udeležujejo odprtja
razstav, kjer se predstavljajo
ljubitelji s svojimi deli.
Na pogovor s Terezijo Bastelj
sem se odpravila, da bi bolje
spoznala slikarko, njena raz-
mišljanja, občutenja in dela. Pa
vendarie je pogovor v domači
hiši v Šokatu izzvenel v spozna-
vanju Terezije kot skrbne ljube-
če hčerke, žene in matere, šele
nazadnje pa je prišlo na vrsto
tudi »Cvetino« slikarstvo.
»Za slikanje je potrebno en
konec norosti ali pa velike lju-
bezni. Je pa res, da je naša
družina že od nekdaj bolj umet-
niška in idealistična. Po očetovi
strani v družini pomnijo kiparja
pred 300 leti, po mamini strani
pa je več raziskovalcev,« je svoja
umetniška nagnjenja orisala Te-
rezija, ki jo domači kličejo kar
za Cveto. In potem se je v prijet-
ni domači hiši spletel pogovor o
Cvetinih prednikih, na katere je
mlada umetnica zelo ponosna,
in ki so ji še vedno blizu. O tem,
da so bili Šokatniki prvi prebi-
valci majhne vasice, vedno po-
nosni, delovni in revni. O sta-
tvah, saj je bil Cvetin ded eden
zadnjih tkalcev. Zanimiv je ta
očetov rod, fizično izjemno
sposoben, na zunaj trd, na zno-
traj pa mehak in ranljiv. Po
mamini strani pa iz veje v Novi
Štifti izhajajo bolj umetniški
ljudje, ki so bih fizično bolj
slabotni, toda drugače zelo
močni, je pripovedovala Cveta,
pripoved pa obogatila s številni-
mi zgodbami.
»Knjiga, na primer, je bila v
našem domu vedno nekaj sve-
tega. Do knjig so že predniki
gojiU veliko spoštovanje, in
kljub revščini, ki je' vladala v
preteklosti, se je za knjige ved-
no našel denar,« pravi Cveta, ki
je tudi v tem ostala zvesta svo-
jim prednikom. »Ob večerih ni-
koli ne gledam televizije. Prav-
zaprav jo dobesedno sovražim,
saj izžareva toliko agresije in
slabega.«
Ob klepetu in prepletanju
preteklosti s sedanjostjo pa je
nenehno čutiti veliko ljubezen
mlade slikarke do njenih treh
otrok, 13-letne Ane, 8-letne Kri-
stine in 4-letnega Martina.
»Otroke imam zelo rada. Včasih
imam kar slabo vest, da nisem
dovolj dobra mama. Pa vendar-
le bi bila strašno žalostna in
nesrečna, če ob meni ne bi bilo
mojih mahh. Nenehno se zave-
dam, da je lepo imeti otroke, a
hkrati tudi zelo odgovorno. Zdi
se mi, da so otroci kot darovi, ki
jih izgubiš, če jih nisi vreden....
Dosti ti dajo, hkrati pa jim mo-
raš tudi sam darovati samega
sebe.«
V življenju je pravzaprav zelo
iepo, še lepše pa bi bilo, če bi se
tega zavedali, je odločna Cveta.
Ker »sreča ni v velikih stvareh,
umetnost pa je videti in najti
srečo v vsakdanjih, drobnih do-
godkih.«
Ničesar na silo
Iz take predanosti rodu in
koreninam je zrasla umetnost
Terezije Bastelj. Njene slike in
doživljanje sveta so prav speci-
fični, njena dela pa si je vredno
ogledati, saj jih vsak po svoje
doživlja. »Slikam ponoči, ko je v
hiši največ miru. Sledim sebi in
najlažje ustvarjam takrat, ko ču-
tim, da moram, ko mora moja
energija na plan. Pri tem je tudi
precej obrtniškega dela, saj mo-
raš nenehno delati, da ti ostane
v rokah potrebna rutina. Več-
krat se mi zdi, da sem premalo
pridna. Sedaj se opravičujem z
otroki in upam, da bo s časom
boljše. Če pa čisto pošteno po-
vem, se mi zdi, da mi ničesar,
karkoli bi počela v življenju, ne
bi tako ležalo kot slikanje.«
Terezijo Bastelj je v zadnjem
času moč spoznavati na različ-
nih razstavah, trenutno so na
ogled njena dela v Žalcu, pre-
cejšen pečat pa je s svojim de-
lom vtisnila tudi kulturnemu
življenju v Gornjem Gradu. »Ni-
kamor se ne želim siliti, toda če
me povabijo, rada sodelujem,
čeprav mi že pogosto zmanjku-
je časa.« Terezijo Bastelj odliku-
jejo tudi izjemna občutnost in
poznavanje izražanja drugih
umetnikov. »Nisem ne vem kak-
šen pisatelj, navadno spregovo-
rim le o občutkih, ki jih doživ-
ljam ob delu drugih. To je čisto
preprosto: če čutim nekaj iskre-
nega in lepega, to rada predsta-
vim, če pa bi morala nekaj po-
četi na silo, me ne bi bilo zra-
ven.«
Ob številnih delavnicah, kjer
akademska slikarka pomaga s
svojimi nasveti, se porajajo tudi
različna prijateljstva. »Občudu-
jem tiste, ki počnejo nekaj dru-
gačnega, seveda v pozitivnem
smislu in ne zato, da bi bih
opaženi z negativnimi dejanji.
To večkrat opažam pri likovni-
kih, verjetno pa je pri vseh lju-
deh tako.«
Še veliko lepih misli je izre-
kla akademska slikarka v ti-
stem popoldnevu v Šokatniko-
vi hiši. Pogovor je minil kot
blisk, in čeprav nisem izvede-
la vseh letnic, zabeležila vseh
samostojnih in skupinskih
Cvetinih razstav ter iz klepeta
izluščila samo slikarstva, se
mi zdi, da sem iz Šokata odha-
jala bogatejša. Predvsem zato,
ker sem ponovno spoznala
»bogatega« človeka, kot je
Cveta oziroma Terezija Ba-
stelj. Hčerka, žena, mati in
umetnica.
T^^^^mfr-i^^ URŠKA SELIŠNIK
Terezija Bastelj
Zadnji siovensici
osemtisočaic
Slovenski alpinisti so v zad-
njih dvajsetih letih v samem
vrhu svetovne alpinistike.
Leta 1975 je 6. jugoslovanska
alpinistična odprava pod vods-
tvom Aleša Kunaverja osvojila
za takratno našo domovino prvi
osemtisočak, 8463 m visoki Ma-
kalu. Temu uspehu so sledile še
druge osvojitve težko dostop-
nih vrhov in tudi vseh osemtiso-
čakov. Zadnji med njimi je bila
ena najtežje dostopnih gora na
svetu, 8091 m visoka Anapur-
na, ki je do zdaj zahtevala že 52
človeških življenj.
Slovenski alpinisti so šele v
lani, v šestem poskusu, pod
vodstvom Toneta Škarje dose-
gli izjemen uspeh. Brata Karni-
čarja z Zgornjega Jezerskega sta
smučala s samega vrha do baz-
nega tabora, vrh pa je v solo
vzponu dosegel še Tomaž Hu-
mar. Poraženec v ekipi je bil le
Viki Grošelj, ki mu ni uspelo
priti na 11. osemtisočak. Toda
hkrati je bil tudi zmagovalec, in
to nad samim seboj, saj se je ob
tem trezno odločil, da ne bo več
naskakoval še štirih preostalih
osemtisočakov. Sam je v knjigi
zapisal: »Anapurna, pokazala si
mi moje meje.«
Zmagovalec pa je Viki Grošelj
tudi ob izidu svoje že 7. knjige
(doslej so izšle: Do prvih zvezd,
1987; V prostranstvih "Črnega
granita, 1987; Prehodil bi svet
za en sam nasmeh, 1989; Štiri-
krat osem tisoč, 1991; Bela ob-
zorja, 1992; K2 - grenko zmago-
slavje, 1995). Anapurna, ki je
pred časom izšla pri Založbi
Obzorja, je 38. knjiga v zbirki
Domače in tuje gore. Besedilo
na 138 straneh dopolnjujejo
barvne fotografije članov naše
lanskoletne alpinistične odpra-
ve. Pri površnem pogledu n>
delo bi lahko rekli, da je to
eno od Grošljevih del ali pa
eno delo alpinista, ki opis
uspehe ali neuspehe, gotovo
vse nečloveške napore v želji
dosegu velikega cilja. Če
knjigo skrbno preberemo,
kaj hitro ugotovimo njeno vn
nost, saj lahko zadovolji ne
strokovnjaka-alpinista, tem'
tudi vsakega bralca-laika.
Uvodne besede je prispe
aktivni slovenski Himalajec
priznani novinar Zoran Jei
Avtor se v uvodu spominja k
ge z enakim naslovom, ki jc
napisal Francoz Maurice h
zog, prvopristopnik na vrh A
pume. V predpoglavju nam
ki Grošelj predstavi Anapuri
enega najbolj znanih osemti
čakov v Himalaji. Opiše tudi \
najvažnejša dogajanja na tej;
ri, številne uspehe alpinis
raznih narodnosti, a hkrati ti
žalostne trenutke.   .
Nadaljnja poglavja pa so \
menjena letom, v katerih
slovenski alpinisti poskus
osvojiti Anapurno: Leta 19
so prvič poskusili, 1990 d;
gič, 1991 tretjič, 1992 četrl
1993 petič, 1995 pa so uspe)
šestem poskusu. Viki Grošc
ki je v svojem načinu pisai
zelo neposreden, nam zanir
vo popiše uspehe in teža'
Seznani nas z razmerami i
gori in z razpoloženjem v e
pi, in to s takšnim, kot je
resnici bilo. Prva poglavja
polna dogodkov in zanimi\
podatkov za ljubitelje alpini
ma, v zadnjem, kjer popisi
lansko dogajanje na Anapui
in okrog nje, pa so zapisi c
godkov v strogem zapored
so kot vzoren dokument,
upošteva delež prav vseh
vsakega v odpravi, tudi šerp
nosačev.
Kot dodatek h knjigi pa
znani slovenski - planinski
alpinistični kronist Franci 5
vene pripravil tabelarični p
gled vseh dosedanjih odpr
na Anapurno I. in njene sost
nje vrhove, in to z vsemi p
datki o uspehih in neuspeh
posameznih ekip. Zanimiv
je tudi kratek povzetek vo(
Toneta Škarje o poteku s
venske himalajske odprave
Anapurno leta 1995, ki je, k
bi si želeU tudi v drugih del
preveden še v angleščino,
tem je knjiga pomembne)
tudi za tuji trg.
CIRIL VELKOVI
Zbor
mentorjev
Jutri, v petek, bo v pro
štorih Celjskega doma n.
Krekovem trgu zbor men
torjev šolskih hranilnic.
Srečanje organizira Ban
ka Celje, s to prireditvijo p.
se bodo tudi letos zahvalil
ravnateljem in mentorjen
šolskih hranilnic za sodelo
vanje z njihovo bančno hi
šo. V kuUurnem delu prire
ditve, začenja se bo 17. uri
se bo gostom predstavil or
kestff Akord pod vods
tvom dirigenta Matjaža
Breznika. II
Strofniki in Weishaupt
Srednja strojna šola iz Ce-
lja in podjetje Weishaupt sta
kot rezultat prizadevanj za
povezavo šolstva in gospo-
darstva v Šolskem centru Ce-
lje pred dnevi pripravila po-
sebno srečanje z učenci četr-
tih letnikov strojništva.
Srečanje pomeni začetek
dolgoročnega sodelovanja
med Weishauptom in učenci
strojništva iz Celja, saj se bodo
zainteresirani učenci že v na-
slednjih dneh s strokovnjaki
Weishaupta lotih skupnih
konkretnih nalog. Po besedah
ravnatelja Srednje strojne šole
Ludvika Aškerca današnja
koncepcija razvoja poklicne-
ga, strokovnega in tehniškega
izobraževanja vedno bolj te-
melji na vzpostavljanju skup-
nih interesnih sfer združenj
delodajalcev in delojemalcev
ter države. Šolski center Celje,
katerega del je Srednja strojna
šola v Celju, si prizadeva za
partnerski odnos med temi
tremi stranmi. Preko dijakov
iščejo skupne točke, da bi tako
bolj konkretno spoznavali raz-
mere v gospodarstvu in s tem
tudi bogatih svoje delo.
V gospodarstvu je za takšno
sodelovanje premalo zanima-
nja, ena od izjem pa je podjet-
je Weishaupt, ki se zavzema
za čim učinkovitejši pretok
znanja in izkušenj iz prakse v
šolstvo in obratno. Weishaupt
iz Celja, ki nudi kakovostne
proizvode in storitve s področ-
ja energetike ter se-zavzema
za visoke ekološke standarde,
želi učence preko sodelovanja
v praktičnih nalogah bogatiti z
znanji iz prakse. V prvi fazi je
sodelovanje med mladimi
strojniki in podjetjem Weis-
haupt zastavljeno na ravni re-
ševanja strokovnih nalog iz
področja energetike in regula-
cij. Naloge bodo učenci pod
vodstvom šolskih mentorjev
in strokovnjakov Weishaupta
reševali do začetka marca, ta-
krat pa bo posebna strokovna
komisija ocenila projekte.
Weishaupt bo najboljše nagra-
dil, med nagradami pa so tudi
potovanja na največje evrop-
ske sejme energetike.     V.Č.
Najstarejši niso pozabljeni
v Petrovčah so Krajevna organizacija RK,
Društvo upokojencev in Krajevna skupnost
Petrovče pripravili v dvorani Hmeljarskega
doma srečanje za vse tiste, ki so dopolnili
sedemdeset in več let.
Na srečanju, ki se ga.je udeležilo prek 130
povabljenih od skupaj 200, je zbrane pozdravi-
la predsednica KO RK Petrovče Terezija Mir-
nik, ki je vsem izrekla zahvalo, za njihov
prispevek pri rasti domačega kraja, povedala
pa je tudi, da bodo vse tiste, ki zaradi starosti
ali bolezni niso mogli priti, obiskali na domu.
Najstarejša udeleženka srečanja je bila 92-
letna Mara Antlej iz Dobriše vasi, ki je kljub
letom še dobrovoljna in dokaj dobrega zdravja.
V kulturnem programu so nastopili učenci
petrovške osnovne šole in domači moški pev-
ski zbor, za veselo vzdušje med zakusko in
veselim kramljanjem pa je skrbel tudi harmo-
nikar Miro Kline. T. TAVČAR
NOVI TEDNIK
ŠPORT I Q
Rošada Požun-Tiselj
Bojan Požun novi trener rokometasic Žalca - V Velenju konec za ženski rokomet?
-------,„,^„,^.,^
Po zamenjavi Bojana Požu-
,a s Tonetom Tisljem se je
jprava žalskih rokometasic
,dločila za obratno pot in
lamesto Toneta Tislja bo
jkipo iz Savinjske doline v
ladaljevanju prvenstva vodil
Bojan Požun.
»Dogovorili smo se v dveh
Ineh, posebnih pomislekov
lisem imel in tudi uprava je
}ila zelo konkretna. Ekipo
)om treniral najmanj do kon-
;a sezone, verjetno še dlje in
udi z mano na klopi ostajajo
;ilji nespremenjeni: 3. mesto
n uvrstitev v Evropo,« je roša-
lo na relaciji Velenje-Žalec
)0jasnil Bojan Požun, ki je bil
jrost samo mesec dni.
Žalčanke so bile zadnje dni
lepopolne. Kostjukova in Ko-
otneva sta dobili prosto za
(rajšo vrnitev v Rusijo in mlaj-
\i Požun je na prvih treningih
Sele začel spoznavati ekipo.
>Doma imam osem kaset s
ekem v prvem delu prvens-
;va. S Tisljem sva očitno zago-
/ornika enakega sistema
3bramb 3-2-1 in 5-1, različni
io le prehodi v nasprotne na-
3ade in zato s prilagajanjem
le bi smeli imeti preveč težav.
/ drugem delu prvenstva ima-
no težje razpored, gostovali
)omo pri ekipah iz sredine
estvice in zato bo potrebnih
^ekaj novosti,« je razmišljal
^ožun, ki bo prvič vodil žen-
sko ekipo.
»Verjetno je bolj problemati-
čen prehod iz ženskega k moš-
kemu rokometu. V bistvu gre
za iste zadeve: strokovna lite-
ratura je univerzalna, tudi se-
minarji so skupni, le v pristo-
pu in psihologiji je nekaj raz-
lik. Dovolj izkušenj sem si
nabral že na srednji šoli v
Velenju, kjer športno vzgojo
učim tudi dijakinje in v prvih
stikih z žalskimi igralkami je
bila hitro razbita začetna tre-
ma.«
Razpad v Velenju?
ženski rokomet je v Velenju
v veliki krizi. Pred dnevi so se
igralke enega naših najbolj us-
pešnih klubov sestale na
skupščini, ki temu ni bila niti
najmanj podobna. Dva člana
uprave - direktor podjetja Ve-
grad in predsednik kluba - sta
bila edina, ki sta se pogovarja-
la z obupanimi dekleti.
Igralke že lep čas niso dobi-
le niti tolarja, oprema je stara
že tri sezone in zaradi vrste
problemov so vse na koncu s
potrpljenjem. Predsednik klu-
ba Ivan Kroflič je ponudil od-
stop, vendar so ga trener Pa-
pak in igralke zavrnili. »V naj-
hujšem položaju, skoraj bre-
zupnem se vodilni možje želi-
jo posloviti, za seboj pa pustid
vrstno odprtih težav, ki bi ka-
tastrofo še otežili,« so menile
igralke.
Po dolgotrajnem pregovar-
janju niso sprejele sklepa o
predsednikovem odstopu, ki
naj bi ga zamenjala sekretarka
Maksimiljana Brelih. Že do-
slej je praktično edina skrbela
za klub in na koncu je bil
sklenjen dogovor, da so se o
menjavi v vrhu uprave pri-
pravljene pogovarjati, ko bodo
dobile denar za minulo ob-
dobje.
Razvoj dogodkov nakazuje
najbolj črno možnost: izstop
iz prvoligaškega tekmovanja.
Za hranarine in premije je
klub igralkam dolžan 43.500
mark in zadnje upanje je
obisk pri velenjskem županu
Srečku Mehu. V nasprotnem
si bodo igralke začele iskati
nove klube in verjetno brez
kakršne koli odškodnine. Ve-
grad namreč že dve leti ni več
sponzor kluba, kar se je raz-
krilo šele na omenjeni skupš-
čini.
DEJAN TAMŠE
Volitve ŠZ Celje
Danes bo redna seja skupščine Športne zveze Celje, na
kateri bodo ob rebalansu proračuna (s 93 na 111 milijonov
tolarjev) in številnih letnih poročilih izvolili novo vodstvo.
Jože Geršak je znova kandidat za predsednika predsedstva in
skupščine, za člane pa Jani Cvetko (športna rekreacija in
šport za vse), dr. Rudi Čajevec (zdravstveno varstvo), Henrik
Dvoršak (marketing). Tone Goršič (šport mladih). Zvone
Hudej (vrhunski in tekmovalni šport), Ivan Pfeifer (športni
objekti), Bojan Planinšek (pravna vprašanja) in Metod Tre-
bičnik (strokovni kadri, prireditve in akcije, nagrade in
priznanja).
Celjanom »evropski« derbi
Finalista zadnje končnice državnega prvenstva za rokometaše in naša edina predstavnika
v evropskih pokalih Gorenje in Celje Pivovarna Laško sta odigrala enega derbijev 10. kroga,
ki se je končal z doslej najlažjo zmago prvakov.
Celjani so sredi prvega polčasa vodili že s 14:4 in ostali brez poškodovanih Pungartnika in že na
treningu Šerbca. »Reprezentančno katastrofo počasi pozabljamo in se približujemo vrhunski
formi, ki jo načrtujemo za tekmo s Cajo Cantabrio,« je dejal vratar Beno Lapajne. Njegov nekdanji
soigralec Borut Plaskan je zaradi poškodbe tetive zelo hitro zapustil parket in Gorenjev kapetan
ni skrival razočaranja. »Pričakovali smo precej manjšo razliko, upali smo celo na presenečenje,
toda Celjani so premočni. Dodatno so nas onemogočile poškodbe. V drugem delu bomo igrah
boljše.« Celjani so s čvrsto obrambo pogosto prihajali do nasprotnih napadov, v katerih je bil
uspešen tudi Tomaž Tomšič (na sliki). DEJAN TAMŠE
Foto: GREGOR KATIC
Panika v Santanderju
Caja Cantabrio spet izgubila doma - Magdeburg ponuja Dušebajevu 2,4 milijona mark
»Gaja Cantabria je v hudi
krizi. Špansko rokometno
prvenstvo je šele na polovici,
vendar je CC.doživela že štiri
poraze, kar tri doma in iz
tedna v teden niza slabe
igre,« so v nedeljo zvečer
sporočili novinarski kolegi
iz Barcelone.
Kantabrijci so še drugič za-
pored izgubili v svoji La Alber-
ciji. Ciudad Real je nekaj zad-
njili prvenstev končal v zadnji
tretjini lestvice, v soboto pa je
dosegel eno najbolj odmevnih
zmag. V Santanderju je slavil s
27:26 ter razkril vse slabosti
domačih zvezdnikov, ki so po-
vsem izven forme, zaradi poš-
kodb pa ne igrata Ortega in
reprezentančno krilo Urdia-
les. Trenerju Gomezu se po
informacijah iz Barcelone pri-
pravlja odpoved.
Na zadnjih dveh tekmah je
bil najboljši mož skorajšnjega
gosta Golovca mladi Chechu
Fernandez, ki je na srednjem
zunanjem povsem zasenčil
Dušebajeva. Prav. zaradi naj-
boljšega igralca zadnjega EP je
na obali Atlantika veliko ne-
mira, ki ga je povzročila novi-
ca iz Nemčije. Magdeburg je
naturaUziranemu Špancu za
podpis petletne pogodbe po-
nudil 2,4 milijona mark (gre
za neto znesek!), toda Duše-
bajev je pred mesecem dni s
CC podaljšal pogodbo do leta
2000 in za njegov prestop je
malo možnosti.
Pogovori na relaciji Magde-
burg-Santander so obstali še
preden so se prav začeli, Du-
šebajev pa je bil na zadnjih
dveh tekmah med najslabšimi
in si je minutažo delil s Fer-
nandezom, ki je njegov nepo-
sredni tekmec tudi v reprezen-
tanci. Nekateri odkrito sumijo
na namerno slabše predstave
Kirgizijca s španskim držav-
ljanstvom, tako da je vzdušje
okrog La Albercije zelo vroče
in sodeč po informacijah se še
pred gostovanjem v Celju pri-
pravlja pomembna spremem-
ba.
Caja Cantabria je med ted-
nom v zaostali tekmi v gosteh
premagala Teucro s 27:20 (Fer-
nandez 10, Jakimovič 5, Duše-
bajev, Kiselev in Jorgensen po
3, Diaz 2, Renones 1) in v
soboto doma izgubila s Ciu-
dad Realom s 26:27 (Jakimo-
vič 8, Fernandez, Renones,
Dušebajev 4, Kiselev, Domin-
guez 2, Pisonero Jorgensen 1).
V derbiju je Ademar Leon pre-
magal Barcelono s 27:26 in
zaostanek zmanjšal na dve
točki, CC pa je s tekmo manj
šele peta.
ŽEUKO ZULE
Tudi prvenstvi Danske in
Francije sta na polovici. PSG
je doma izgubil z Ivryem s
23:30, a je z zaostankom de-
vetih točk še naprej tretji.
Gudme je brez Boehritsa pri
Bjeeringbru doživel prvi po-
raz s 25:29 in z zmago proti
Holtu s 32:23 postal jesenski
prvak.
Oba naslova ostala doma
Ekipna državna prvenstva v judu so v znamenju popol-
nega celjskega zmagoslavja. Po naslovu članske ekipe Iva
Reye so prvaki postali tudi mladinci, med dekleti pa so
lovoriko osvojile tekmovalke drugega celjskega kluba
Sankaku.
Ivo Reya je za naslov premagal Dravo z 9:5 in v finalu
Impol z 10:4. Prvaki so postali Denis Mahmutovič (do 60 kg),
Jernej Petrak (do 65 kg), Klemen Ferjan (do 71 kg), Mitja
Lakner-Bevc (do 78 kg), Vojin Mlinarevič (do 86 kg), Goran
Janjič (do 95 kg) in Janez Ceraj (nad 95 kg).
Ženski finale Sankaku-Bežigrad se je končal brez zmago-
valca - 7:7 (30:30) - in o prvakinjah je odločal dodatni dvoboj
treh izžrebanih dvojic. Celjanke so zmagale s 6:0 (30:0) in
Dijana Možulj (do 48 kg), Petra Nareks (do 52 kg), Jožica
Svečar (do 56 kg), Urška Žolnir (do 61 kg), Tina Lavrinc (do
66 kg). Maja Frece (do 72 kg) in Regina Jerneje (nad 72 kg)
so postale prvakinje. Mladinke Iva Reye so zasedle 4. mesto.
Obe prvenstvi sta bili v Celju. JOŽE KUZMA.
Športni oddelki na šolah
Posebna organizacijska oblika za športno nadarjene učence - Uvod v vrhunsko vadbo?
Zadnja leta se v osnovnih
in srednjih šolah razrašča
posebna organizacijska obli-
ka namenjena športno na-
darjenim učencem - športni
oddelki. Zdaj so po podatkih
Zavoda za šolstvo v 23. os-
novnih šolah (86 oddelkov)
in sedmih gimnazijah (25
oddelkov).
V nekatenli osnovnih šolah
Začenjajo z delom v prvem, v
nekaterih v petem razredu.
Otroke v oddelke vpisujejo
brez posebnega preverjanja,
f^a željo učencev ali njihovih
staršev. Tedensko je na spore-
du pet ur športne vzgoje, ki jo
Vodita dva pedagoga in je do-
polnjena s tečaji ter vsakolet-
nimi šolami v naravi.
L gimnazija v Celju kot edi-
na na našem širšem območju
Že. od začetkov sodeluje pri
Ovajanju projekta športnih od-
delkov, čeprav ima veliko te-
žav z oddaljenostjo ustreznih
športnih objektov. Letos ima
^•"i oddelke (v vsaki paralelki,
razen v četrtem letniku), vad-
°a pa poteka pretežno v dvo-
''^ni Golovec in na atletskem
štadionu. Na osnovnih šolah
športni oddelki svojo dejav-
nost prilagajo predvsem pro-
storskim možnosti. Hudinja
ima tri oddelke (do vključno
5. razreda) zaradi majhne te-
lovadnice usmerjena k aktiv-
nostim v naravi: izleti, poho-
di, naravoslovni tabori itd. Lo-
če izbrane učence višje stop-
nje po pouku zberejo enkrat
tedensko, v ospredju je vadba
za občinska prvenstva, uve-
ljavljajo pa se tudi tenis, bad-
minton in smučarski tek.
I. OŠ Rogaška Slatina do-
datno uro financira občina in
je namenjena temelj itejši
športni vzgoji. Največ zanima-
nja je za košarko, športne od-
delke pa bodo bolj obsežno
zastavili po letu 1997, ko se
bodo z novo dvorano izboljša-
le možnosti. Oddelek na OŠ
Frana Malgaja Šentjur finan-
cirajo občina in pokrovitelji in
z veliko telovadnico, zunanji-
mi igrišči in atletskim štadio-
nom so med redkimi, ki nima-
jo težav z objekti.
Prebold ima pet skupin in
dva športna oddelka, aktivno-
sti potekajo od 2." razreda da-
lje, največ vadbe je namenje-
no atletiki in gimnastiki, za
vse učence tretjih, petih in
sedmih razredov so šole v na-
ravi. Vransko ob poudarku na
košarki in nogometu ob sobo-
tah prakticira interesne dejav-
nosti: kolesarjenje, planinski
pohodi, veslanje, programe fi-
nancirajo starši s prevozi na
tekmovanja in deloma tudi po-
krovitelji.
i<'.ri^ry'0F'A žeukozule

SOBOTA, 14.12.
Rokomet
Celje: Celje Pivovarna Laš-
ko-Dobova (18.30), Trebnje:
Akripol-Gorenje (11. krog I.
moške lige, 20).
Košarka
Slovenske Konjice: Comet-
Sežana (19), Maribor: Mari-
bor-Ingrad (14. krog I. ženske
hge, 18); Šoštanj: Elektra-
Hrastnik (16), Slovenske Ko-
njice: Rogla Atras-Janče (19),
Maribor: Maribor-Prebold (13.
krog B moške lige, 17); Podče-
trtek: Podčetrtek-Duplek (10.
krog C moške lige, 19).
NEPEUA, 15.12.
Košarka
Celje: Celje-Bistrica (13.
krog B moške lige, 18).
SREDA, 18.12.
Košarka
Šoštanj: Slovenija-Makedo-
nija (8. krog kvalifikacij za EP,
20).
D I ŠPORT
NOVI TEDNI
Po porazu - Zagreb
Kovinotehna Polzela v 10. krogu evropskega pokala v košarki doma prvič izgubila in bo januarja no izločanje igrala
z Zagrebom - Poraz Celjank v šestnajstini pokola Ronchetti
Predtekmovanje v skupini
A evropskega pokala za ko-
šarkarje je Kovinotehna Pol-
zela končala s prvim doma-
čim porazim - z Rigo 101:105
(56:61) - in tako zasedla 3.
mesto, s čimer bo prvo tek-
mo šestnajstine finale z Za-
grebom igrala doma in po-
vratno v gosteh. Tekmi bosta
14. in 21. januarja 1997.
»V evropskem pokalu smo
novinci in zato moramo biti
zadovoljni, čeprav smo priča-
kovali novo zmago in osvoji-
tev 2. mesta. Rigi smo dovolili,
da razvije svojo igro, v naših
napadih pa je bilo v razburljivi
končnici preveč neodgovornih
potez in napak. Njihov naj-
boljši igralec Stelmaher je sko-
raj ves drugi polčas igral s
štirimi osebnimi in nikakor ga
nismo znali prisiliti k peti, ki
bi nam verjetno olajšala delo,«
je prvi domači poraz v medna-
rodni konkurenci komentiral
trener Boris Zrinski.
Po dveh mininalnih porazih
(Olimpija, Riga) bodo na Pol-
zeli desetdnevno * prekinitev
izkoristili za dvig psihološke
pripravljenosti. Med repre-
zentančnimi kandidati za tek-
mo z Makedonijo v Šoštanju je
znova Jagodnik, za januarsko
nadaljevanje evropskega po-
kala pa se bodo začeli priprav-
ljati med prazniki.
»Z Latvijci smo se spustih v
divjanje, kar je bila vehka na-
paka. Tekme z visokimi rezul-
tati nam ne odgovarjajo in po-
večini doživljamo poraze, kar
se nam je v letošnji sezoni že
večkrat primerilo. S svojo igro
sem zadovoljen, a je vseeno
škoda, da nismo zmagali in
predtekmovanje končali tik
pod vrhom,« je dejal edini pol-
zelski reprezentant Goran Ja-
godnik, ki zadnje tedne niza
odlične igre.
Poražen tudi
ingrad
Ingradova ženska ekipa je z
domačim porazom proti Sopro-
nu z 69:80 (35:43; Jurše 21, A.
Vodopivec 19, Obrovnik 11, Po-
■lutnik 10, Savičevič 8) praktično
že pred sinočnjo povratno tek-
mo izpadla iz pokala Ronchetti.
Madžarke so sprva ocenile kot
ekipo, ki jo je mogoče vsaj doma
premagati ali celo izločiti, toda
po ogledu posnetka njihove tek-
me je bilo v celjskem taboru
precej več pesimizma. Sopronu
so bile le na trenutke enakovred-
ne, za kaj več pa niso bile spo-
sobne. Z uvrstitvijo v šestnajsti-
no finala so sicer izpolnile za-
dani cilj, venSar je z domačo
sceno povezanih veliko skrbi. V
Celju proti Jezici ni bilo nobenih
možnosti za uspeh, Ilirija je bila
zlomljena šele v drugem polča-
su, do finalnega turnirja pokala
pa je še samo deset dni. Nakate-
re košarkarice so dokaj utrujene
po napornih treningih, ki jih
nekateri že kritizirajo, podobno
kot tudi vodenje ekipe na posa-
meznih tekmah.
TOMAŽ LUKAČ
.    Foto: GREGOR KATlC.
Polzelani so v soboto doslej edini v prvenstvu namučili
Olimpijo. za katero Ivica Jurkovič (ex Rogaška) igra vedno
več.
Polzela-Riga 101:105 (52:
61); Jagodnik 31, Petranovič
27, Rituper 16, Šamanič 15,
Stavrov 6, Rovšnik 4, Kobale
2. Fenerbahče-Scavolini 63:
72. Končni vrstni red: Fener-
bahče 18, Riga 16, Polzela 15
Itd; skupina B: Žalgiris, Za-
greb 17, Antibes 16 itd.
Zlati icegiji
v Cerknici bo jutri 12. raz-
glasitev najboljših klubov,
ekip in posameznikov keg-
Ijaškega športa, začele se bo-
do kvalifikacije za nastop na
mladinskem svetovnem pr-
venstvu maja 1997 na Slovaš-
kem, v Golovcu pa je za 5.
turnir TOP 16 prijavljenih
več kot 300 igralcev in
igralk.
Med kandidatinjami za MSP
so tudi Andreja Razlag, Polo-
na Koštomaj, Patricija Špoljar,
Polona Košir, Maja Ratajc in
Katja Ledinek (vse Miroteks).
Do konca februarja bodo iz-
birne tekme v Hrastniku, dva-
krat v Celju in na Jesenicah, v
reprezentanco pa se bo uvrsti-
lo osem igralk. Šest po rezul-
tatu in dve na predlog selek-
torja Lada Gobca.
Med kandidatinjami je tudi
Ledinekova, ki je že dobro leto
dni v Nemčiji in ima v okrajni
ligi povprečje rezultatov 440
kegljev. V prvem delu prve
tva sta njena najboljša rezul
ta 483 in 481 kegljev, zato||
večini izbirnih tekem verjet
ne bo nastopila in bo v rep
zentanco uvrščena neposri
■
V kvalifikacijah 5. turni
TOP 16 najboljši še niso nas
pili. Pri moških vodi Fi(
(Šošt) 926 pred Turkom (G(
877 in Križovnikom (Šo
858, med ženskami pa Kukc
čeva (Konst) 427 pred Pod
snikovo 415 ui Lopanovo (o
Rud) 412. Večina reprezentii
tov in prvoligaških igralcev
kvalifikacijski nastop oprav
konec tedna.
Zlate keglje bodo dot
Miroteks (najboljši kli
članska in mladinska el
pa), Marika Kardinar (n
boljša igralka) in Jana Ve;i
nik (najboljša mladinka).
NA KRATKO
Miami: Katarina Srebotnik
je na mladinskem teniškem
turnirju najvišje kategorije ITF
izpadla v četrtfinalu in osvoji-
la 50 točk za svetovno lestvico.
Pordenone: na mednarod-
nem turnirju v [udu med kade-
tinjami zmaga Zolnirjeve, med
članicami druga Jernejčeva in
tretja Frecetova (vse Sank).
Celje: v nadaljevanju DP v
hokeju Celje-Olimpija 1:22
(0:5, 0:6, 1:11; Starič), Celje-
Kranjska Gora 1:6 (0:3, 0:1,
1:2; Mrdženovič).
Ljubljana: v 12. krogu I.
ženske odbojkarske lige Krim-
Zg. Savinjska 0:3 (-10, -6, -7),
Koper-Ljutomer 3:1, Bled-Bra-
nik preloženo, N. mesto pro-
sto. Vrstni red: Branik 16, Ko-
per, N. mesto 14, Bled, Ljuto-
mer 8, Krim, Zg. Savinjska 4.
Žirovnica: v 12. krogu I.B
moške odbojkarske lige Žirov-
nica-Topolšica 0:3 (-5, -10, -9),
Kamnik-Lubnik 3:1, Črnuče-
Žužemberk 2:3, Ljutomer-Gra-
nit 1:3. Vrstni red: Topolšica
24, Kamnik 22, Žužemberk 14,
Lubnik, Granit 12, Ljutomer 8,
Žirovnica 4, Črnuče 0.
Ljubljana: v 9. krogu II. od-
bojkarske lige za moške Bre-
zovica-Šempeter 2:3 (7, -9, 13,
-6, 14), Bled Il-Salonit II 1:3,
Portorož-Vuzenica 1:3, Hoče-
Intes 3:0, Kovinar-Prvačina
3:0. Vrstni red: Kovinar 16,
Vuzenica, Šempeter 14, Brezo-
vica 12, Hoče, Salonit II 10,
Triglav, Portorož, Prvačina, In-
tes 6, Bled II4,'Domžale 2.
Šempeter: v 9. krogu II. od-
bojkarske lige za ženske Šem-
peter-Branik3:l (-5,10,10,4),
Soštanj-Solkan 3:0 (1, 8, 9),
Šentvid-Ruše 3:1, Bled Il-Phan
1:3, Kamnik-Rogoza 2:3, Šen-
čur-Mežica 1:3. Vrstni red: Šo-
štanj, Šempeter, Branik II 16,
Šentvid 14, Rogoza, Piran 10,
Ruše, Mežica 8, Kamnik, Sol-
kan 4, Šenčur 2, Bled II 0.
Celje: v 9. krogu III. odboj-
karske lige za moške Savinja-
Lenart 0:3 (-7, -4, -3), Mislinja-
Braslovče 3:0 (10, 4, 8), Črn^-
Topolšica II 3:0 (6, 7, 11), Bel-
tinci-Fužinar II 1:3, Kurent in
Mežica prosta. Vrstni red: Fu-
žinar II, Braslovče 14, Beltinci,
Lenart 10, Mislinja, Mežica 8,
Kurent, Črna 4, Savinja 2, To-
polšica II 0.
Dravograd: v 9. krogu ]
odbojkarske lige za žensi
Dravograd-Vitanc 3:0 (5, :
9), Benedikt-Dobje 3:0 (1,
9), Črna-Puconci 3:0, Raden:
Boč 0:3, Granit-Step 3:0, Pre^
l|e II-Branik III 0.3. Vrstni re
Črna 16, Branik III, Benedil'
Granit 14, Vitanc, Dravogr
12, Prevalje 10, Boč 8, Step
Radenci 2, Puconci, Dobje O
Žalec: v 9. krogu C košarki
ske lige Žalec-Ptuj sr.v
(36.44), Duplek-Podčetrt
70:49 (42:28), Ruše-Lem
110:105, Branik-Rudar 69:^
Vrstni red: Ptuj 16, Rud,
Podčetrtek 15, Lenart, Dupl:
14, Branik 13, Ruše 12, Žalec
Polzela: v 6. krogu savinjs
košarkarske lige Gomilsko-C
Ije 45:121, Griže-La^ko 41:6
Garant-RB Polzela 83:38, P)
bold-Mozirje 35:76, Velen
Gornji Grad 89:44, Vrbov
prost. Vrstni red: Mozirje L
G. Grad 11, Velenje 10, Celje i
Griže, Gomilsko 8, Laško, G
rant, Vrbovec 7, RB Polzela i
Prebold 5.
Ptuj: na 16. zlati rokavici
boksu v finalu srednje kateg:
rije zmaga Kunsta (Ce) pn
Novkoviču (Mb) s tehnični:
k.o. v 3. rudi, med mladinci
veltrski kategoriji poraz Jesi
ničnika (Ce) po točkah. (S. J.
Šmarje: na 3. prednoletne
turnirju v jiu-jitsu zmage Bev:
(Ce), Jermana, Oštirja, Pavh:
(vsi Tacen) in Trivunoviča (O
Boljše uvrstitve celjskih b(
cev: 2. Volavšek, Ramšak
Kropeč, 3. Jakopič in Čandar,
Ljubljana: na strelskem te!
movanju z zračno pištolo ::
pokal Eurospektra med pos;
meznika zmaga Veternil
(Mrož) 667,4, četrti Ljub:
(Konj) 662,2, peta Mačko"
(Pož) 661,1. Med ekipami zrn
ga Požnelea 1683 pred Mr
žem 1682, četrte Konjice 1671
peto Celje 1631. (V.L.)
Šentjur: na 2. mednarodne
turnirju v aktivnem šahu zrn
ga Kožula s 7,5 točkami pn
Hulakom (oba Hrv) 7,5 in Z ;
petom (Mb) 7; 8. Črepan (Pet
6,5, 9. D. Brinovec (Žal) 6,
16. Pešec (Ce) 6, 25. F. Brin
vec (Žal) 5,5,27. ViranHGriž
5, 34. Jazbinšek 5, 36. Gazv;
da (oba Šent) 5, 37 Mati
(Vel) 4,5. (D.R)
Viliarjeva v svet
Svoj tretji nastop na evropskem pokalu prvakinj v
squashu je Petra Vihar v zelo močni konkurenci - zmagala
je četrta igralka s svetovne lestvice Hornerjeva - končala
na 17, mestu, kar je doslej najslabša uvrstitev Velenjčan-
ke, toda z nekaj več sreče bi se lahko uvrstila celo med
najboljšo deseterico.
Viharjeva je uvodna dvoboja s portugalsko in irsko prvaki-
njo tesno izgubila v petih nizih, vsak poraz pa avtomatično
pomeni prehod v nižjo skupino in s tem slabšo uvrstitev. V
zadnjem dvoboju je bila boljša od Čehinje in s svojimi igrami
znova vzbudila zanimanje strokovnjakov. Angleži so jo ob
plačilu vseh stroškov povabilo na dveletno šolanje v White
Squash College, kot prva igralka iz vzhodne Evrope pa je bila
sprejeta v profesionalno združenje igralk W1SPA, s čimer je
dobila pravico do nastopov na turnirjih za svetovno lestvico.
NBA Icoš Micunoviča
Maloštevilni gledalci so v eni najbolj »norih« tekem v
Rogaški Slatini le dočakali drugo zmago Donata Mg. Obe
ekipi sta bili strelsko zelo razpoloženi (trojke domačih
15:26), tekmo pa je v zadnji sekundi odločil Mičunovič.
Domači branilec je z neverjetnim metom preko glave (horog)
iz kota igrišča zadel svojo šesto trojko, njegova poteza pa bi
zanesljivo lahko konkurirala tudi za NBA action. Domači so
vodih že za 16 točk, toda ob samo sedmih »uporabnih« igralcih
(na klopi so bili trije mladinci) so se znašli v primežu številnih
osebnih napak, v zadnjih minutah so slabo zapirali prostor pod
svojim košem in bili nenatančni pri prostih metih. Krize vseeno
še ni konec, članov UO je vedno manj in igralci so skupaj s
trenerjem Volaričem že skoraj prepuščeni sami sebi.       J. T.
Tujca le po tri točke
Pivovarna Laško je tudi po Idriji eno izmed petih moštev,
ki v A-1 ligi še ni zmagalo v gosteh. Načrte je pokopal slab
prvi polčas in zaostanek za 15 točk, ki ga ob skromnem
strelskem deležu Lisice in Vujoviča (vsak po tri točke) ni bilo
več mogoče nadomestiti.
Laščani so s Tovornikovo trojko (skupno pet) povedli le s 3:2
in nato predvsem zaradi slabšega meta (22:61) vseskozi izgub-
ljali. Eden redkih s pozitivno oceno je bil znova mladi Goran
Jurak (9 skokov), novo prekinitev zaradi reprezentančnih kvali-
fikacij za evropsko prvenstvo pa bodo v Treh lilijah izkoristili za
posebno pripravo na lokalna derbija s Polzelo (doma) in
Rogaško (v gosteh).
Zdovc na All-Stars
Predzadnji dan v letu bo v dvorani Abdi Ipekci v Carigradu
prvi evropski All-Stars v košarki. Svojega predstavnika bo v
ekipi Vzhoda imela tudi Slovenija, saj so bralci iz vse Evrope s
svoji glasovi med vodilno enajsterico izbrali konjiškega košar-
karja Jureta Zdovca, ki zadnje tri sezone igra za grški IrakUs.   ,
Rudar v Patricicu
Rudarjevi nogometaši bo-
do naslednja tri leta igrali v
opremi Patricka, potem ko je
klubski menedžment dobil
boj s še tremi prvoligaši
(med njimi je bil tudi jesen-
ski prvak Primorje), ki so se
potegovali za opremo franco-
skega proizvajalca, ki slovi
predvsem po kvalitetnih no-
gometnih čevljih.
Uprava bo v prihodnje še za
slabo četrtino zmanjšala prora-
čun, a si bo vseeno prizadevala
za nakup kvaUtetnih igralcev.
Mehilli je na zadnji tekmi z
Olimpijo že okrepil zvezno vr-
sto, vrnila sta se vratar Jovano-
vič (Drava) in Komar (Beltin-
ci), iz trboveljskega soimenja-
ka pa je prišel Borštnar.
Jarc zahteva prihod še naj-
manj dveh kvalitetnih igral-
cev, v mislih ima predvsem
okrepitve za obrambno vrsto,
naslednji teden pa bo na spe-
cializaciji pri italijanskem pr-
voligašu Udineseju. Velenje
zapuščajo kapetan Žilnik (po
besedah predsednika Lukner-
ja je bil najbolje plačani igra-
lec iz skupine, ki je jeseni
najmanj pokazala), vratar
Stankovič in Dema. Ekemčič
ni sprejel ponujene sporazum-
ne prekinitve pogodbe, Bala-
gič in Pavlovič pa morata po
diktatu NZS v vojsko.     Ž.Z.
NOVI TEDNIK
ŠPOBT I Q
Zlata nit do Seula
Janez Špoljar 26. na mladinskem svetovnem prvenstvu v umetnostnem drsanju
Pomisleki so bili odveč
Umetnostno drsanje ima v Celju izredno
jadicijo. Že pred drugo svetovno vojno so se v
cestnem parku drsali na naravnem ledu na
eniških igriščih, zadnje dni pa so imeli pod
Vnskim vrhom v Janezu Špoljarju prvega ude-
eženca mladinskega svetovnega prvenstva.
Dr. Polo Švab, Riko Presinger, Vlasta in Gvi-
lo Sernec, Mirko Rudolf, Nada Jelovšek in
Irugi so bili najboljšimi med leti 1930 in 1941.
'o vojni sta bili najbolj uspešni državni prvaki-
iji Halka Šušteršič in Mateja Jakob, zlato nit
ned številnimi mladimi drsalci pa zdaj uspe-
ino nadaljuje Janez Špoljar, ki je v Južni Koreji
lasedel 26. mesto.
Babica Eva Bele je kriva, da je Celje skupaj z
aianim ukrajinskim trenerjem Borisom Us-
jenskim tako ponosno na 16-letnega Janeza,
^red enajstimi leti je na drsališče v Mestni park
}ripeljala malega Janezka, ki je zdaj za mnoge
[ani. Sprva je bil eden redkih fantkov med
(opico deklic, ki so se tudi privajale umetnost-
lemu drsanju. Številni so z leti odstopih, Janez
3a je ostal in se vztrajno približeval svetovne-
mu vrhu.
Prvi uspehi so prinesli voljo za izpolnjevanje
lovih nalog in še bolj zahtevnih skokov. Naslo-
n slovenskega prvaka med pionirji A so dah
slutiti, da bo Špoljar kmalu med boljšimi drsal-
:i. Ko je v vseh mlajših kategorijah osvojil
najboljša mesta in je v celjski klub prišel trener
Boris Uspenski, se je kakovost Janijevega drsa-
ija začela strmo dvigati. V evropskem kriteriju
e bil najboljši kadet, doma je bil med vrstniki
Drez pravega tekmeca in dobil je priložnost za
lastop na mladinskem svetovnem prvenstvu v
)limpijskem Seulu.
Osrednja zveza je imela sprva pomisleke o
obhodu Celjana v Azijo. Toda trdno stališče
Muba in predsednika Ivana Pfeiferja sta prepre-
čila krivico, saj se je Janez za razliko od veliko
bolj favorizirane Tine Švajger iz Ljubljane pre-
ko kvalifikacij uvrstil v drugi del prvenstva in
zasedel 26. mesto.
»Bilo je izredno lepo in zanimivo tekmova-
nje. Bil sem med najmlajšimi udeleženci pr-
venstva in v prostem programu brezhibno sko-
čil vse načrtovane elemente. Med njimi tudi
dva trojna skoka in dvojni axel, ki so merilo za
vstop med najboljše. V polfinalu sem s kratkim
programom napredoval za štiri mesta, toda za
vehki finale ni bilo dovolj. Vseeno sem zelo
zadovoljen,« je Janez Špoljar po vrnitvi urejal
prve športne vtise.
»S trenerjem za letošnjo zimo načrtujeva na-
stop na štirih ali petih tekmah ISU, ki potekajo
pod okriljem Mednarodne drsalne zveze. Prido-
biti si moram izkušnje, kajti še vedno imam
precej težav zaradi.prevelike treme in pomanj-
kanje zbranosti me velja boljše uvrstitve. Seveda
se bom udeleževal tudi domačih tekem in na
vsaki si želim potrditi najboljša mesta,« je dodal
Janez, ki pod skrbnim vodstvom Borisa Uspen-
skega nadaljuje z vsakodnevnimi treningi.
JOŽE KUZMA
Foto: GREGOR KATIC
Janez Špoljar
Celju tri prvenstva
Januarja in februarja v Golovcu tri dvoranska DP v tenisu - Na domačih lestvicah
največ točk za Velenjčane
Na svetovni računalniški
lestvici teniških igralcev sta
naša najvišje uvrščena po-
sameznika Borut Urh (330.)
in Barbara Mulej (113.) iz
Kranja, med dekleti do 18 let
pa je Katarina Srebotnik
(ŠTK) trenutno že na 31.
niestu.
Ob izteku poletne sezone je
TZS pripravile izčrpne pregle-
de jakostnih lestvic in v se-
števku točk vseh kategoriji (od
12 leta dalje) je naš najboljši
teniški klub leta Branik pred
Mariborom in Galejo, na robu
deseterice pa je ŠTK Velenje,
ki ima najbolj obetaven rod
dečkov do 12 let. Ostale uvrsti-
tve klubov s celjskega območ-
ja: 15. Celje, 21. Bum Celje, 26.
Žalec, 29. As Velenje, 37. Ro-
gaška, 40. Cetis, 41. MG Laško,
44. Topolšica, 54. Konjice.
Moški: 33. Šporn (Cet), 48.
Kaščak (ŠTK),51. Virant (Ce),
^6. Napotnik, 61. Krivec, 67.
^'eiss (vsi ŠTK), 76. Furlan
(Ce), 87. Avberšek, 95. Topčič,
57. Neugebauer (vsi ŠTK),
Travner in Voh (oba Ce)^ 116.
Grosman, Lisac (oba ŠTK),
Monfreda (Ce), Peperko (Cet)
in Pinter (Ko), 147. Bobovnik,
Granič (oba Žal), Gaber (Ce),
Gorinšek (Ko), Grešak (Laš),
Meh, Pavič (ŠTK) in Vlaovič
(Cet), 182. Cizej (Ce), Juričič
(Laš), Lalič (Cet) in Reberšak,
219. Andoga, Camloh, Novak,
Volk (vsi Žal), Esih, Gorjup,
Krušič (vsi Ko), Frančeškin,
Ključar, Čakš (vsi Cet), Kaiser
(ŠTK), Rumpf (Ce) in Vrečko
(Laš). Na svetovni lestvici je
deset naših igralcev.
Ženske: 10. Freitag (Ce), 13.
Srebotnik, 19. Lorger (obe
ŠTK), 24. Pak (Rog), 27. Me-
mič (ŠTK), 30. Gluvič (Ce),
34. Anderluh (Žal), 58. Opre-
šnik (Ce). Na svetovni lestvici
je osem naših igralk.
V Golovcu bo januarja dvo-
ransko državno prvenstvo za
obe konkurenci do 14 let, fe-
bruarja pa še mladinsko in
člansko. Vsa tri prvenstva bo
organiziralo Celje.
Mlajše kategorije: med naj-
boljšo deseterico so Serdoner
(Bum, šesti do 16), Ivanovič
(ŠTK, šesti do 14), Jamnikar
(Celje, deseti do 14) in Pod-
krajšek (Žalec, deveti do 12)
ter Memičeva (ŠTK, tretja do
16), Anderluhova (Žalec, šesta
do 16), Globočnikova (Celje,
šesta do 14) in Britovškova
(As, deveta do 14).
Priznanja invalidom
Zveza za šport invalidov je tradicionalna priznanja podelila v Laškem, kjer sta bila med 25
nagrajenci tudi celjski plavalec Danijel Pavlinec in njegov trener Bruno Toplak. Oba sta dobila
zlati znak zveze.
Športnika leta sta Alojzija Meglic (zmaga v smuku in bron v veleslalomu na evropskem prvenstvu
gluhih v Sundsvalu) in Franci Pinter (srebro na paraolimpijskih igrah v Adanti), ekipa pa košarkarska
reprezentanca gluhih in naglušnih, ki je bila tretja na evropskem prvenstvu v Krakovu. Danijel Pavlinec
je skupaj.s trenjem dobil priznanje za bronasti ohnipijs Foto: GREGOR KATIC
Alojzija Meglic, Franci Pintar in predstavnik košarkarske reprezentance (z leve)
Valcii v Celju
celjsko plavanje je pred
tedni dobilo pomembno
okrepitev. Iz Velenja so k
Neptunu prestopili vsi trije
Valch: trener Rajmund ter
obetavna državna reprezen-
tanta Ajda in Andraž, ki ima-
ta za sabo že nekaj nastopov
na velikih tekmovanjih.
Ajda je bila udeleženka le-
tošnjega mladinskega evrop-
skega prvenstva, Andraž pa
je lani na olimpijskih dnevih
mladih osvojil srebrno kolaj-
no. Z njunim prihodom je v
Neptunu zbrana nemara naj-
bolj obetavna ekipa plaval-
cev, vendar v njej nekaj časa
ne bo Maje Cunjak. Med
igranjem odbojke si je tako
hudo poškodovala koleno,
da je morala na operacijo in
za zimsko sezono je odpisa-
na.
Zaradi ponavljajočih se te-
žav z zimskim bazenom v
Golovcu so bili Celjani na
začetku nove sezone prisilje-
ni k vadbi v Velenju, Cerk-
nem ter celo Brnu in Olo-
moucu. Trenažni proces so
letos prvič razširili z vadbo v
fitnesu, vodstvo kluba s
predsednikom Teom Bizja-
kom pa je pripravilo idejni
projekt o posodobitvi letnega
kopališča.
Mestna občina je v zad-
njem obdobju oddajala ba-
zen v najem za leto dni, zato
ni bilo pravih vlaganj v kopa-
lišče, ki je bilo zgrajeno dav-
nega leta 1957. Najhujši
problem je ogrevanje vode in
glede na bližino plinovoda bi
bilo za temeljit poseg potreb-
nih okrog 35.000 mark. Nep-
tun si zdaj prizadeva, da -bi
za daljše obdobje dobil kon-
cesijo za bazen, saj bi s to-
vrstno dejavnostjo lahko v
celoti pokril klubski prora-
čun in s celovitim sistemom
za ogrevanje vode podaljšal
poletno sezono.
PANORAMA
KOŠARKA
A-1 liga        ^
Moški - 9. krog: Polzela-
Olimpija 71:74 (35:43); Petra-
novič 21, Jagodnik 19, Šama-
nič 14, Zaletel 8, Kobale 5,
Rituper, Čmer 2; Rogaška-Re-
publika 113:111 (71:60); Jevto-
vič 32, Novakovič 29, Mičuno-
vič 18, Ivanovič 13, Šiško 11,
Kosovec 6, Petrovič 4; Idrija-
Pivovarna Laško 76:68
(42:31); Tovornik 29, Dončič
17, Jurak 9, „Govc 5, Lisica,
Vujovič 3, Blagotinšek 2; Sa-
tex-K. zidar 94:60, Litostroj-
Interier 85:62, Henos-BWC
97:69. Vrstni red: Olimpija 18,
Helios 15, Polzela, Satex, Inte-
rier. Republika 14, Litostroj,
Pivovarna Laško 13, Idrija,
BWC, K. zidar 12, Rogaška 11.
Ženske - 13. krog: Ingrad-
Ilirija 71:51 (30:30); Savičevič
19, A. Vodopivec 16, Polutnik
15, Jurše 11, Ramšak 4, Obrov-
nik, Potočnik 3; Ježica-Comet
119:41 (56:23); Groleger 15,
Šporar 12, M. Ribič 5, Brglez
4, Koželj 3, Slatenšek 2; Seža-
na-Maribor 70:78 (37:37),
Odeja-Pomurje 78:52. Vrstni
red pred zadnjim krogom:
Jezica 26, Ingrad 24, Ilirija 21,
Maribor, Odeja 19, Sežana 17,
Pomurje, Comet 15.
A-2liga
Moški - 9. krog: Kemoplast-
Slivnica 120:76 (65:36); Zorko
20, Kahvedžič 19, Sušin 18,
Knez 13, Madžarac 10, Urba-
nija. Maček 9, Gostečnik, Gaj-
šek 6, Kočar 5, Cerar 3, Šoster
2; Radovljica-Comet 85:69
(38:21), Ježica-Litija 64:73, Ili-
rija-Zagorje 88:81, Krka-Tri-
glav 83:81, Brežice-Loka
54:65. Vrstni red: Loka 17,
Ilirija 16, Krka 15, Comet, Ke-
moplast, Litija, Jezica 14, Za-
gorje, Triglav 13, Radovljica
12, Brežice 11, Slivnica 9.
B liga
Moški - 12. krog: Celje-Ro-
gla Atras 91:79 (43:35), Pre-
bold-Elektra 67:53 (30:20), Bi-
strica-Radenska 91:100, Hrast-
nik-Kamnik 94:85, Janče-Ma-
ribor 48:63. Vrstni red: Hrast-
nik 20, Maribor, Prebold, Ra-
denska, Bistrica 19, Rogla
Atras, Janče, Bistrica 18, Kam-
nik 17, Elektra 16, Celje 15.
ROKOMET
iJiga
Moški - 10. krog: Gorenje-
Celje Pivovarna Laško 20:33
(8:19); Tome 4, Cvetko 3, Kre-
jan, Bedekovič, Ojsteršek,
Kimčenko, Semerdijev 2, Pla-
skan, Ilič, Radšel 1 za domače,
Vugrinec 6, Pajovič, Pungart-
nik, Cvijič 4, Šafarič, Papež,
Načinovič, Puc 3, Tomšič 2,
Stefanovič 1; Dobova-Rudar
30:27, Slovan-Prule 19:25, Lis-
ca-Prevent 21:24, Krško-Akri-
pol 20:20, Delmar-Jadran
24:22; zaostala tekma: Rudar-
Celje Pivovarna Laško 13:28
(8:11); Vugrinec 7, Pajovič,
Cvijič 4, Papež, Lubej 3, Jelčič,
Tomšič 2, Šafarič, Stefanovič,
Pungartnik 1. Vrstni red: Ce-
lje Pivovarna Laško 20, Krško
15, Prevent 13, Dobova 12, Ja-
dran, Prule, Akripol, Delmar
10, Gorenje 8, Lisca 5, Slovan
4, Rudar 3.
Pokal
Moški - prve tekme osmine
finala: Gorenje-Jadran 33:30
(16:18); Semerdijev 9, Ilič 7,
Bedekovič 6, Plaskan 5, Tome
3, Krejan, Kimčenko, Cvetko
1; Akripol-Dobova 29:18, Liti-
ja-Prule 24:25, Delmar-Ormož
26:17. Povratne tekme so bile
sinoči. V četrtfinale so se ne-
posredno uvrstili Celje Pivo-
varna Laško, Slovan in Pre-
vent.
KEGUANJČ
Območna liga
5. krog - skupina A: Kvit-P.
Laško 0:8, Demit-Izletnik 4:4,
Šoštanj II-Kovinotehna II 7:1;
vrstni r^d: : Plaško, Avto Celje
11, Kovinotehna II 6, Demit 5,
Kvit 4, Šoštanj II 2, Izletnik 1.
Skupina B: Rogaška-Zlatorog
7:1, Obrtnik-Konjice II 3:5,
Komcel-Ljubno 4:4, Konjice
ml-Strojkovina 7:1; vrstni red:
Konjice II, Rogaška 8, Ljubno
7, Komcel, Konjice ml. 6, Obrt-
nik 3, Strojkovina 2, Zlatorog 0.
1f
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Iz kanadskega velemesta
na slovensko podeželje
Slovenka in Irec sta se z otrokoma preselila iz Toronta v Šmarje - V Torontu je bilo lepo, v Šmarju pri Jelšah je lepše
Ko sta se Darja in Rick
Hughes z otrokoma odločila
za preselitev iz Kanade v
Slovenijo, so se Kanadčani
odločitvi čudili. Nekateri
slabše obveščeni so zmaje-
vali z glavami zakaj rinejo
na vojno področje, pa tudi
nekateri kanadski Slovenci
niso mogli razumeti, da se
odpovedujeta prednostim
Kanade. Hughesovi so prišli
v Slovenijo v začetku letoš-
njega poletja. Tu so zelo
srečni. »Čeprav daleč od te-
ga, da bi bilo doma vse su-
per«, pravi Darja Hughes.
Prej so biU v velemestu, zdaj
v Šmarju pri Jelšah, v Dvoru.
Živijo v novejši hiši na zemlji,
kjer so gospodarili Darjini
predniki po mamini strani, po
domače Lepejevi. »Poglejte
naši jezeri, naš starodavni
hlev, vinogradniško pokraji-
no, gozdove, starodavni Jel-
šingrad,« so se veselili, ko sem
jih obiskal. »V Šmarju pri Jel-
šah je večja kakovost življenja,
manj dirke s časom, ki ji nisi
kos. Tudi otroci so bili v To-
rontu manj svobodni,« sta po-
vedala zakonca Hughes. V ve-
lemestu so stanovali blizu šo-
le, vendar je potrebno tam
otroke vedno spremljati. Sta-
rejša, Tara, obiskuje zdaj 2.
razred šmarske osnovne šole,
manjši, Rory, je v šmarskem
vrtcu. Ko sta se vrnila domov,
sta se veselila psičke, škotske
ovčarke Rozike ter obeh mačk.
V Kanadi nista znala sloven-
sko, tu sta se hitro naučila.
Povedala sta o svojem zado-
voljstvu v Šmarju. Tara je tudi
dobra učenka, v redovalnici
ima predvsem štirice in petice.
Hughesovi izredno uživajo
v sprehodih po okolici Šmar-
ja. »Tu ima čas drugačno di-
menzijo,« pravita starša. Vsak
dan se odpravijo peš po sliko-
viti pokrajini polj, travnikov,
vinogradov, gozdov, v različ-
nem vremenu, v različni svet-
lobi... »Če zna človek naravo
občudovati, je to pravo bogas-
tvo za dušo,« je srečna Darja
Hughes, ki je odraščala v Ce-
lju, nato pa v Ljubljani opra-
vila štiri letnike germanistike.
Darja je diplomirala na aka-
demiji za oblikovanje, Rick je
arhitekt, zato ju druži smisel
za lepo. S sprehodov prinaša-
jo veje in vejice zanimivih
obhk, jih posušijo ter z njimi
okrasijo nov dom. Še njihovi
mački se odpravita na spre-
hod za njimi.
V Torontu je mogoče dobiti
za denar skoraj vse, na po-
dročju kulture je najboljše od
najboljšega na svetu, v resta-
vracijah največje dobrote z
vsega sveta... »Vse mogoče je
tam, tega, da bi lahko odšel
zjutraj po polju ter si sprostil
dušo, pa ni.«
Slovenija in Irska
»v tujini se naučiš misliti z
glavo drugih narodov. Domiš-
ljija postane bolj razgibana,
opažaš nove rešitve.«
Šmarski delavnik zakoncev
Hughes je pester. Prostega ča-
sa ne ločujejo strogo od dela,
delo jim je večinoma v spro-
stitev. Rick Hughes, ki je arhi-
tekt, je takoj dobil delo v raz-
ličnih slovenskih projektih,
Darja Hughes pomaga v mar-
ketingu, pri celostnih podo-
bah, v Celju predava angleški
jezik... Ker se Rick slovenšči-
ne šele uči, odhaja po oprav-
kih predvsem Darja.
Za Ricka Hughesa Slovenija
ni neznanka, pred preselitvijo
jo je obiskal kar šestkrat. Prvič
je bil tukaj leta 1988, ko je bila
še v Jugoslaviji, zdaj ima svojo
državnost. »Bolj me spominja
na Irsko kot na Kanado,« pravi.
Na steni delovne sobe je njegov
akvarel s staro irsko kmečko
hišo, s slamo krito, takšno kot
jih občudujejo številni turisti.
Podobne je mogoče najti v oko-
lici Šmarja, žal so preveč red-
ke, ugotavljata zakonca Hug-
hes. V starih slovenskih mestih
mu je všeč starinska arhitektu-
ra. Povprašal sem ga, kaj ga
tukaj moti. »Sodobna arhitek-
tura je porušila skladnost v
majhnih mestih. Nasilnost ce-
menta je pokvarila veliko lepih
krajev, podobno kot v Angliji.
V prihodnosti bi morali to po-
praviti.«
Zakonca Hughes sta seveda
polna načrtov. »Imamo dru-
gačne izkušnje, zato razmiš-
ljamo drugače.« V delovni so-
bi Hughesovega šmarskega
doma je zato ustvarjalni ne-
mir. V njej so zbrani različni
kanadski projekti, ki se jim je
pridružilo več slovenskih. Tu-
di za urejanje svojega šmar-
skega doma imajo precej načr-
tov, najprej bodo posadili
drevje.
Rick Hughes se sporazume z
mlajšimi Slovenci v angleščini,
s starejšimi v nemščini, ki se jo
je naučil med študentskim po-
potovanjem po Evropi z dvig-
njenim palcem. »Slovenščina
ni lahka, pustite mi pol leta,
leto dni. Tudi šmarsko narečje
bom znal,« je povedal hudo-
mušno, obrnjen proti Darji.
Precej slovenskih besed pozna,
le povezati jih bo še moral. Z
ljudmi se je kljub temu mogo-
če sporazumevati brez jezikov-
nega znanja, na primer s sose-
dom Lojzem, ki prideluje od-
lično vino, slivovko ter domače
klobase.
Odraščal je v irski prestolni-
ci, 'V Dublinu. »Moji predniki
so Kelti, v teh krajih so nekoč
prav tako živeli Kelti. Torej pri-
hajam domov, kot prihajajo Ži-
di v Izrael po tisočletjih,« je
povedal v šaljivem, irskem to-
nu. »Irci in Slovenci nimajo
malo skupnega. Druži jih lepa
pokrajina, način življenja, lju-
bezen do glasbe...,« spoznava
vedno znova. Tudi podobna
usoda, Irci so se uspeli šele
pred desetletji ločiti od Angle-
žev, ustanoviti svojo državo.
Danes je Irska, kjer je po med-
narodni statistiki podobna živ-
ljenjska raven kot v Sloveniji,
usmerjena v Evropsko zvezo.
Nekoč revna, potlačena dežela
je zdaj znana po izjemnem
gospodarskem napredovanju.
Zaradi nekdanjega izseljevanja
so v Severni Ameriki milijoni
ljudi irskega porekla, med
ameriškimi predsedniki tudi
Nixon, Reagan, Kennedy ter
Kanadčan Mulroney. Za razli-
ko od Slovencev so kot narod
veliko bolj samozavestni, po-
nosni. Dobrega srca so, v svetu
je veliko irskih misijonarjev.
Tudi dobrotnik Bob Geldof,
priljubljeni glasbenik, je Irec.
Boh jih krivica, zato je Rick
Hughes pisal med vojno v Bo-
sni kanadskemu, ameriškemu,
francoskemu, nemškemu in
drugim predsednikom, ki so
mu nato odgovorili. Sodeloval
je v človekoljubni pomoči, na-
pisal besedilo pesmi Zbogom v
Sarajevu, ki jo je posnela CBC.
Veseljak je, značilni Irec, ki
se lahko po temperamentu ko-
sa z vsakim Špancem ali Itali-
janom. V šmarski dom je pri-
šel s svojo kitaro. Ko smo jo
med pogovorom omenih, jo je
takoj vzel v naročje in zapel.
V Kanadi je
praznina
Darja in Rick Hughes sta se
spoznala v Torontu. »To je dol-
ga zgodba, roman,« je dejala.
Na akademiji, kjer je študira-
la, je bil njen profesor, spopri-
jateljila sta se, poročila.
Po trinajstih letih v Kanadi
je prišlo do odločitve za prese-
litev v Slovenijo. Veliko razlo-
gov za ter proti je bilo, ko so
vse skupaj vzeli v presojo, so
se odločili za pot čez vehko
lužo. Zaradi otrok je bil zadnji
mogoči čas, pozneje zaradi
razhčnih šolskih sistemov seli-
tev ne bi bila mogoča. V Slove-
niji so sorodniki, otroka imata
skrbne stare starše.
V življenjskem standardu ni
več velike razlike, le da je Ka-
nada cenejša. Darji Hughes se
zdi, da živimo v Sloveniji vča-
sih preko svojih denarnih mož-
nosti, ljudje se morajo dokazo-
vati pred sosedi z razkošnimi
avtomobili. Kanadčani so bolj
praktični, v denarnih zadevah
preudarnejši in varčnejši, po-
memben je vsak dolar. Tam
denar težje zaslužijo, zato ga
bolj cenijo. Slovenci v Kanadi
so na dobrih položajih. Z mno-
gimi se je srečala, delala je kot
sekretarka slovenskega kon-
gresa ter v slovensko-kanadski
gospodarski zbornici. Slovenci
v Kanadi veliko postorijo za
slovensko skupnost brezplač-
no, iz srca. Brezplačno poui
jejo v slovenski šoli, brez hor
rarja delajo v slovenskem jI
sku, radiu... I
V kanadski slovenski skij|
nosti so njeno vrnitev v c:
movino obžalovali. »Ve;
sem, da se s svojo druži
vračaš v našo prelepo Slovei
jo, istočasno pa razočaran, 1
zapuščaš Kanado in našo \
nadsko slovensko skupnos
je Darji v slovo zapisal prt
sednik Kanadskega slovensl
ga kongresa, Stane Kran
»Tolažba je v tem, ker se za\
dam, da je kanadska izgu
slovenska pridobitev. Sloven
vedno želimo vse dobro,
svojem imenu ter v imenu SI
venskega kongresa se ti isk
no zahvaljujem za tvoje po;;
tvovalno delo kot tajnice Ki
ter za ostale doprinose slove
ski skupnosti, za pomoč E
sni, Sloveniji in slovenst
drugod po svetu.« Med Dar
nimi zanimivimi spomini i
Severno Ameriko so pismo
Bele hiše z lastnoročnim pc
pisom predsednika Clinto
ter seveda pisma in fotografi
slovenskih politikov, ki so ol
skali Novi svet.
Družina Hughes je zdaj
Sloveniji, njeno zadovoljstvo
očitno. Čeprav jih pri nas mi
prometni nered na cestah, ]
čemer je Rick ironičen - pra,
da imajo nekateri udeleženci
prometu očitno »a death wisl
željo po smrti. Pogrešajo l<
nadski prometni točkovni
stem, neizprosnost prometj
pohcije, zakonodajo, ki je n.
strožja za švedsko. Po Sloven
se previdno vozijo v varnei
Volvu s kanadsko registracijo
V Šmarju seveda niso edii
narodnostno pestra družin
Zadnjič so med sprehodom :
neke hiše slišah veselo prepi
vanje v angleščini. Ugotov
so, da živi le pol kilometi
proč že nekaj tednov slove
sko-škotski zakonski par, ki
skupaj že tri desetletja. Nju
otroci so odrasli, pred kratki
sta se iz Ljubljane presehla
prijazno šmarsko- pokrajino,
BRANE JERANI^
Hughesovi živijo v hiši novejšega datuma. Posebej ponosni so na starodavno gospodarsko
poslopje Darjinih prednikov.
V delovni sobi arhitekta Ricka Hughesa, v šmarskem Dvoru.
NOVI TEDNIK
KULTURA
17
Velika beseda po 120 letih
s slavnostno akademijo pričenjajo Mozirjani sklop prireditev ob visoki obletnici kulturnega delovanja v kraju
»stopnja kulture nekega
,roda je hkrati izkaznica
egove razvitosti. Vsi ra-
iinniki, ki so se kdajkoli
jstavili na čelo svojega na-
ida, da bi mu pokazali pra-
) pot za razvoj in obstoj, so
pali smernice iz ljudskega
ročila in izvirne omike na-
ida,« je zapisal publicist
leksander Videčnik v kro-
iki Velika beseda, v kateri
podrobneje predstavil 120
t kulturnega delovanja v
lozirju.
Visoko obletnico kuhure
jdo v Mozirju obeležili z več
ireditvami, ki jih bodo zače-
V soboto, 14. decembra, ob
}. uri, s slovesno akademijo,
:edstavitvijo grba in razvit-
m zastave, nato pa bodo pri-
ravili izviren gledališki pri-
3Z Velike besede izpred 120
t. Prikaz je napisan po virih
iz takratnega časa, vsebuje pa
prizore iz tabornega gibanja
in čitalniškega dogajanja.
Predstavili bodo zgodovinske
osebnosti, med drugimi Jane-
za Lipolda, dr. Štefana Koče-
varja in dr. Josipa Vošnjaka.
Pesmi takratnega časa bo za-
pel moški pevski zbor, veliko
pozornost pa bodo namenili
tudi pesmim mozirskega pe-
snika Florijana Vodovnika.
V nadaljevanju prireditev ob
120-letnici kuhurnega delova-
nja v Mozirju bo v nedeljo, 15.
decembra, ob 15. uri, koncert
mešanega pevskega zbora
Prosvetnega društva Mozirje
in godbe na pihala, v ponede-
ljek, 15. decembra, ob 18. uri,
pa predstavitev Videčnikove
knjige Velika beseda. Hkrati
bodo odprli tudi razstavo, s
katero bodo skušali prikazati
vse, kar se je v 120 letih doga-
jalo v Mozirju na področju
kuhurnega ustvarjanja, v pri-
reditvi pa bo sodeloval oktet
Rožmarin. Torek, 17. decem-
bra, bo namenjen kvizu vseh
zgorenjesavinjskih učencev.
ki se bodo pomerili v znanju
o kuhurnem delovanju v Mo-
zirju, učenci OŠ Mozirje pa so
svojo prireditev (ta bo v četr-
tek, 19. decembra ob 17. uri)
naslovih Le predi, dekle, pre-
di.
Delo pesnika in publicista
Žige l^ykaufa bodo predstavi-
li v petek, 20. decembra ob 18.
uri, na literarnem večeru pa
bodo sodelovali člani družin
Brinovšek z Gneča in Oblak iz
Lepe Njive. Sobotni večer
bo namenjen obnovitvi gleda-
liške predstave V Ljubljano jo
dajmo, ki jo bodo skoraj po 90
letih ponovno postavili na
oder člani Prosvetnega druš-
tva Mozirje. Sklop prireditev
bodo zaključili v nedeljo, 22.
decembra, ob 15. uri, s kon-
certom pevskih zborov Pros-
vetnega društva Mozirje.
URŠKA SELIŠNIK
Prireditve ob 120-letnici
kulturnega delovanja v Mo-
zirju sta predstavila Alek-
sander Videčnik in Peter Sir-
ko, predsednik Prosvetnega
društva Mozirje, ki sta pou-
darila, da je dolgoletno uspe-
šno kulturno delovanje pred-
vsem odraz izrednega priza-
devanja skupine ljudi, pros-
vetnega društva, zveze kul-
turnih organizacij ter neka-
terih posameznikov in pod-
jetij, ki so kulturi priskočili
na pomoč tudi z denarjem.
Večer z
Zdenko
Sredin večer je več Celja-
nov preživelo v družbi no-
vinarke in pisateljice Zden-
ke Stopar, ki je v klubskem
centru knjižnega kluba
Svet knjige predstavila knji-
go Moja srečanja. Knjiga
govori o ljudeh, ki jih je
Zdenka srečevala na dolgo-
letni novinarski poti.
US
Koncert inslrumentalnega tria
v okviru abonmaja »Laš-
0« bo nocoj v Kulturnem
mtru koncert instrumen-
ilnega tria, ki ga sestavljajo
boistka Tanja Petrej, pianist
lemen Golner in rogist
oštjan Lipovšek.
Vsi trije glasbeniki so štu-
Mi ljubljanske akademije za
[lasbo, njihova glasbena pot,
dna izkušenj in številnih na-
rad, pa je v strmem vzponu,
anja Petrej, rojena v Velenju,
; trenutno stalna članica Slo-
enske filharmonije, kot so-
stka se je slovenski publiki
redstavila s številnimi recita-
li ali nastopi z orkestri. Je več-
kratna zmagovalka republiš-
kih in bivših zveznih tekmo-
vanj, igrala pa je tudi v »Sve-
tovnem mladinskem orke-
stru« v Berlinu. Kljub števil-
nim nastopom še vedno najde
čas za sodelovanje z Velenjsko
rudarsko godbo. Klemen Gol-
ner, prav tako dobitnik mno-
gih državnih nagrad, je štu-
dent v razredu profesorja Aci-
ja Bertonclja. Lani se je uspe-
šno predstavil z vrsto recita-
lov, leta 1995 pa je za izvedbo
Mozartovega klavirskega kon-
certa prejel študentsko Prešer-
novo nagrado. Boštjan Lipov-
šek je kot solist ali kot član
raznih komornih skupin kon-
certiral že po vsej Sloveniji ter
v Avstriji, Nemčiji in Italiji.
Tudi on se ponaša s študent-
sko Prešernovo nagrado, ki jo
je prejel letos za izvedbo
Straussovega koncerta s sim-
foniki RTV Slovenija, doslej pa
je prejel tudi več prvih nagrad
na državnih tekmovanjih.
Nocojšnji koncert, za katerega
je instrumentalni trio pripravil
zelo bogat program, se bo pričel
ob 19.30. Pokrovitelj večera je
laško podjetje Grosing.        JI
Glavni trg v
muzeju
Nocoj, v četrtek, ob 18.
uri bodo v Muzeju novejše
zgodovine Celje odprli ob-
časno razstavo o razvoju
in življenju Glavnega trga
v Celju.
V muzeju so pri pripravi
razstave povabili k sodelo-
vanju tudi ljudi, ki živijo na
Glavnem trgu, saj se prav
na domačih podstrešjih in v
kleteh skriva vrsta uporab-
nih in zanimivih predme-
tov, včerajšnjih in današ-
njih prič vsakdana v tem
mestnem predelu. V pro-
gramu ob odprtju razstave
bo sodelovala skupina Kur-
ja koža, pripravljajo pa tudi
stojnično prodajo pred mu-
zejem in prikaz oblivanja
sveč. IS
Božič na starih razglednicah
v razstavišču gostišča Firšt v Logarski dolini bo še vse do
^nuarja na ogled za ta čas primerna razstava starih razglednic z
■božičnimi motivi. Pripravili so jo v Pokrajinskem muzeju Celje,
^)^r so izbrali okrog 70 starih razglednic iz zbirk muzeja in
^srednje knjižnice Celje. TC
Koncert v
Berlinu
Pevci Akademskega pev-
skega zbora Celje pod vods-
tvom Dejana Jakšiča in Ok-
tet TEŠ iz Šoštanja pod vods-
tvom Mitje Venišnika so se
odzvali povabilu Slovenske
katoliške misije v Berlinu in
župnika Dorija Pečovnika,
da v času praznikov obišče-
jo tamkajšnje zdomce in jim
pripravijo koncert sloven-
skih božičnih in narodnih
pesmi.
Koncert je bil v cerkvi sv.
Ehzabete, kjer se mašuje v
slovenskem jeziku. Po maši v
polni cerkvi je v prvem delu
APZ Celje najprej zapel ad-
ventne in božične slovenske
pesmi, oktet TEŠ pa priredbe
slovenskih narodnih. V dru-
gem delu je APZ zapel venček
narodnih v raznih priredbah.
Gostitelji so se jim zahvalili z
močnim ^in iskrenim aplav-
zom ter s'sprejemom in pogo-
stitvijo. IP
ZAPISOVANJA
Čudež umetnostnih
predmetov
Piše: TADEJ ČATER
Priznam, če ne bi bilo v os-
novni šoli predmeta družbeno
moralna vzgoja ali kakor se je
tista šolska ura, pri kateri smo
odprtih ust poslušali najrazlič-
nejše zgodbice o življenju, smi-
slu življenja in o njegovih ne-
smiselnih variantah, že ime-
novala, če ne bi na tedanji
srednji pedagoški šoli, danes
menda Gimnaziji Center, po-
slušali kratkih in zanimivih
predavanj iz predmeta sociali-
zem s temelji marskizma, bolj
priljubljenega kot STM, potem
se danes, ko sem malce iž
študijske nuje in malce iz rado-
vednosti kot študent preštudi-
ral kompletno čtivo iz marksiz-
ma in marksologije, nikakor
ne bi štel med marksiste oziro-
ma med tiste, ki skušajo še
film, ki si ga v navalu dolgo-
časja zavrtijo preko videore-
korderja, razložiti, secirati,
analizirati skozi načela mark-
sizma. In priznam, če ne bi kot
dijak padel v razred, ki mu je
predmet slovenski jezik s knji-
ževnostjo predavala profesori-
ca, ki mi »slovnice ni priskuti-
la«, tako kot je to storil osnov-
nošolski profesor iz predmetov
kemija in biologija, potem bi
bil danes najverjetneje ali ko-
šarkar ali rokometaš. Kar bi
bilo iz finančnega vidika mo-
goče celo zelo dobro. Pri čemer
taiste profesorice za slovenšči-
no popolnoma nič ne krivim.
Hočem skratka povedati, da
je večidel odločitev v zvezi z
nadaljnjim poklicem usodno
povezanih s profesorji, ki so
določen predmet predavali. In
ne toliko od predmeta samega.
Ker tisti šoloobvezen verouk ali
kakor se temu »verskemu ču-
dežu« že reče, bi bil morda
tudi zanimiv, če učna snov ne
bi bila v tolikšni meri koncen-
trirana na to, na paradoksih
sestavljeno (ampak o tem mor-
da kdaj drugič) rimskokatoliš-
ko vero, in da bi morda še
danes morda kdaj kaj narisal,
če mi predmeta likovna vzgoja
ne bi dobesedno priskutili ta-
krat prepotentni in najbrž kar
dobro zafrustrirani slikar, ki je
moral za »rezino kruha« pou-
čevati risanje mulce, ki so jih
bolj kot slikarske tehnike zani-
mala vsak dan večja oprsja
sošolk. Ja, ta nehvaležna li-
kovna   vzgoja.   Umetnostni
predmet, ki ga po novem šol-
skem zakonu v zadnjih treh
letih osnovne šole morda ne bo
več. Kakor vseh umetnostnih
predmetov. In kot vedno je tudi
tokrat v zraku precej prahu.
Češ, da je to hud udarec umet-
nosti. Da je spet ogrožena na-
cionalna substanca. In veste
kaj? To povsem drži. Ker nekaj
sem pa od tiste likovne vzgoje
vendarle odnesel. Še več; če-
prav sem popolni glasbeni
analfabet, čeprav me prijatelji
malone prosijo, daja ne bi kaj
zapel, čeprav sem tisto svojo
kitaro, ob kateri se bolj mučim
kot uživam, že kar nekajkrat
rešil pred besnimi poslušalci,
ki so pač bili toliko humani,
da bi se raje kot nad mano
znesli nad kitaro, znam še da-
nes prebirati notne zapise. In
res. da zaradi tega onesreču-
jem svoje prijatelje, pa vendar-
le: kar se Janezek nauči, to
Janezek zna. Oziroma druga-
če: čeprav je ves razred 25 mul-
cev in smrkelj poslušal iste
predmete, opravljamo vsi sku-
paj, danes, najrazličnejše po-
klice. Čeprav nisem slikar, pa
vednarle znam ločiti med ris-
bo in grafiko. In obratno: če-
prav se sošolka ni nikoli kaj
prida navduševala nad gleda-
liščem, ji je popolnoma jasno,
ali je Shakespearov Kralj Lear
tragedija ali bulvarska kome-
dija. In spet drugače; tako kot
Cankar ni postal dramatik za-
voljo predmeta umetnostna
vzgoja, h kateremu je kot ob-
veznemu predmetu hodil (uf,
občutno pretiravanje), tako se
tudi Jure Košir za smučanje ni
odločil pod vplivom svojega
šolskega učitelja za telovadbo.
Kar pa seveda ni nikakršen
argument, da bi za predmete
iz umetnosti prikrajševali da-
našnje osnovnošolce. Ker tudi,
če nisi Rihard Jakopič, je prav
fino znati risati.
Likovna zbirica Kovinoteline
V galeriji Keleia v prosto-
rih Muzeja novejše zgodovi-
ne v Celju je od prejšnjega
tedna postavljena razstava
slik iz zbirke celjskega pod-
jetja Kovinotehna.
Praksa mnogih podjetij,
predvsem v tujini je, da se
poleg svoje osnovne dejavno-
sti ukvarjajo z nakupom
umetnin ali spronzoriranjem
njihovega nastanka. Poleg sa-
mih estetskih teženj podjetni-
kov, ki kupujejo dela za opre-
mo svojih poslovnih prosto-
rov, je prisoten finančni inte-
res, saj nakup likovnih del pri-
naša davčne olajšave, hkrati
pa pomeni sorazmerno varno
naložbo in investicija v umet-
nine je običajno donosna, saj
jim cena raste.
Kovinotehna sodi med tista
podjetja, ki precej pozornosti
posvečajo likovni kulturi, saj
že vrsto let organizirajo likov-
ne kolonije. Na njih povabijo
domače in tuje slikarje, za ka-
tere je značilno, da sodijo med
kvalitetnejše avtorje po oceni
likovnih poznavalcev. Na sku-
pinski razstavi v galeriji Keleia
je prisotnih devetnajst avtor-
jev z deli, ki so v stalni zbirki
Kovinotehne. Gre za umetnike
z različnimi pogledi na slikar-
sko ustvarjanje, skupna pa jim
je aktualnost, individualni pri-
stop ter izhajanje iz moderni-
stičnih tokov dvajsetega sto-
letja iz različnih okolij in
umetnostnih šol.
Na razstavi si je mogoče og-
ledati slikarska dela, ki so jih
naredili Mario Benedetti, Max
A. Birshtein, Jože Ciuha, Gu-
stav Gnamuš, Andrej Jemec,
Marijan Jevšovar, Milan Konje-
vič, Adolphe Lechtemberg, Ju-
lia Lhomann, Tommy Lydon,
Robert Maclaurin, Ismar Muje-
zinovič, Valentin Oman, Paul
Schwer, Djuro Seder, Jože Ti-
snikar, Marijan Tršar, Donald
Urquhart in Jana Vizjak.
Slikarsko razstavo si bo mo-
goče ogledati do 15. januarja.
iMiHiiilBORIS GORUPIČ
18
KULTURA
NOVI TEDNI
Delo, ki bogati
Predstavljamo Ivano Žvipelj, njeno delo v ljubiteljski kulturi in njena
razmišljanja o bodočem delu
»Ljubezen do nečesa je človeku verjet-
no pisana na kožo. Spominjam se zgod-
njih časov otroštva, ko smo zvečer vsi
posedli pred domačo hišo in zapeli... Na
te večere me vežejo izredno lepi spomini
in verjetno so ravno ti večeri zapustili v
meni ljubezen do kulture,« razmišlja
Ivana Žvipelj, letošnja dobitnica srebr-
nega priznanja Zveze kulturnih organi-
zacij Slovenije.
Ivanina kulturna pot se je nadaljevala v
osnovni šoli, saj je že kot desetletna dekli-
ca prepevala solo v mladinskem zboru. »V
vzgojiteljski šoU sem na estetskih področ-
jih, kot so glasba, likovno ustvarjanje in
ples, pridobila ogromno znanja, kar me je
precej močno oblikovalo in pripravilo za
študij.«
ZKO v sodelovanju z društvi ali posa-
mezniki tudi v prihodnjem letu priprav-
lja mesečna srečanja ljubiteljev kulture
v Zgornji Savinjski dolini. Začeli bodo z
novoletnim koncertom, se aktivno
vključili v mesec kulture, poskrbeli za
več izobraževanj, pripravili srečanje pe-
snikov in pisateljev, revije otroških in
mladinskih ter odraslih pevskih zborov
in malih vokalnih skupin. Junija bo
izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko,
poleti bodo pripravili likovno in plesno
delavnico, nato pa srečanje ansamblov,
gledaliških skupin, revijo cerkvenih
pevskih skupin, razstavo sekcije likov-
nikov in srečanje družin.
Za začetek je Ivana prenašala znanje na
malčke v vrtcu v Nazarjah, kjer se je
kmalu oblikoval pevski zbor. »Otroci so
premalo upoštevani in tako se dogaja, da
začnemo oblikovati osebnosti takrat, ko
je že prepozno.« Otroškemu zboru je
sledila plesna dejavnost, delovanje pri
prosvetnem društvu in pevskem zboru v
Nazarjah, pred desetimi leti pa se je
popolnoma zapisala kulturi preko zveze
kulturnih organizacij in dela v mozirski
knjižnici.
»Na teh področjih je predvsem veliko
dela z ljudmi. Hkrati pa je pomenilo delo v
ZKO pravi izziv, ker sem začela od začet-
ka. Obstajalo je veliko možnosti za iskanje
novih poti in načinov, saj še ni bilo postav-
ljenega nikakršnega kalupa. Če človek z
veseljem opravlja svoje delo, sam sebe
bogati. To mi nenehno daje nov polet za
vnaprej, čeprav vmes seveda pridejo tudi
padci. Priznanje ZKO za delo v ljubiteljski
kulturi mi veliko pomeni, vendar pa ni le
moje. To je priznanje ljudem na našem
območju, ki mi omogočajo, da sem lahko
aktivna.«
Ivano Žvipelj tudi sedaj poznajo ljubite-
lji lepe umetnosti od otroških let dalje, saj
v mozirski knjižnici pripravlja težko priča-
kovane tedenske ure pravljic. Svojo »tova-
rišico« pa nato lahko malčki spremljajo še
naprej, saj Ivana pušii^a izjemno velik pečat
na področju ljubiteljske kulture. »Naše
delo temelji na želji, da bi vsak, ki se
kakorkoli ukvarja s kuUuro, imel vsaj en-;
krat letno možnost predstaviti svoje delo.
Pomembno se mi zdi, da se ljudje srečajo
in se pogovorijo, saj se ob tem porajajo
nove zamisli in nove ideje, tem srečanjem
pa dodajamo tudi kanček tekmovalnosti. S
tem dobimo pregled nad aktivnostmi v
Zgornji Savinjski dolini in z zbranimi po-
datki lažje nastopamo navzven,« je prepri-
čana Ivana.
DrŽava je podala roko
Imate občutek, da je zaradi nastanka
večih občin ljubiteljska dejavnost v kri-
zi?
Tudi pri nas prihaja do kriz, kakor po-
vsod, toda na splošno ne bi trdila, da je
ljubiteljska kultura v krizi. Dogaja se, da
neka dejavnost v kraju usahne ali da nek-
do pač preprosto ne prosi za denar, pa
vseeno dela naprej. Tudi za stanje v obči-
nah bi si upala reči, da ni slabo, vsaj
društva so zadovoljna. Seveda je ogromno
odvisno od vodstva društva, kako se zna
pogovarjati z občinskimi oblastmi. Škoda
bi seveda nastala, če bi se določeni ljudje
zapirali v svoj krog.
Kako bo ustanovitev Sklada za kultu-
ro vplivala na ljubiteljske dejavnosti?
Sklad naj bi zaživel po novem letu, saj
morajo poslanci v parlamentu sprejeti
nekatere ukrepe. Marca naj bi objaviU
razpis za »državne uslužbence«, ki bodo
delali na tem področju, vse skupaj pa naj
bi delovalo v korist povezovanja med
ljubiteljsko kulturo in državo. Vse še ni
popolnoma jasno, toda država ponuja
pomoč. Čisto od posameznega območja
bo odvisna bodoča organiziranost zveze:
ali jo bodo ustanovile občine ah neko
področje ali pa bo zveza povezovala druš-
tva na občinskih nivojih. V sedanji obUki
pa zveze kulturnih organizacij ne bo več.
Verjetno je marsikaj v bodoči organi-
ziranosti odvisno od ljudi na terenu?
Ljubiteljska kultura bo delovala speci-
fično od enega do drugega področja, odlo-
čilna pa je volja ljudi, ki se s tem ukvarjajo.
Sklad za kulturo naj bi imel tudi funkciji
usklajevanja in združevanja, v bistvu po-
dobno, kot smo si v zadnjem letu zastaviU
delo na ZKO. Vsekakor bo treba razmisliti
tudi o minimalnem financiranju obstoječe
povezave, kar bodo morale urediti občine
z ustreznimi dogovori. Sicer je delovanje
ljubiteljske kulture neodvisno od lokalne
skupnosti, predvsem je odvisno od želja in
potreb. Nekdo bo pač moral skrbeti za
pregled nad različnimi dejavnostmi, saj se
večine ne da umetno vzpodbuditi, ampak
je treba prisluhniti interesu ljudi.
Nekatere skrbi, da bi morali potem,
ko bodo zaživele izpostave Sklada za
kulturo, delati po nekakšnih smerni-
cah...
V to ne bo nihče nikogar silil. V izposta-
vi bi skrbeli za denar, poleg tega pa
usmerjali in poskrbeli za predstavitev.
Sedaj je na tem področju tudi država
ponudila roko in sami sebi bi naredili
škodo, če ne bi tega zagrabih. To spozna-
vajo tudi na terenu, saj namen izpostave
ni zaviranje, ampak napredek in izboljša-
nje položaja v kulturi.
URŠKA SELIŠNIK
V nedeljo, 15. decembra, ob 15. uri bo
v Kulturnem domu v Nazarjah že tretjič
prireditev z naslovom Družina, ključ
sreče. Edini pogoj za sodelovanje je, da
so nastopajoči v sorodu. V bistvu gre za
prikaz, kako družinski člani preživlja-
jo prosti čas. Poleg skiečev ali plesnih
stvaritev se družine največkrat predsta-
vijo z instrumenti in petjem, letos pa
bodo nekateri družinslci člani predsta-
vili tudi nove skladbe. Prireditev v Na-
zarjah bo vodil Jože Galič, za konec pa
se bo zbranim predstavila tudi družina
Galič.
PRIREDITVE
GLEDALIŠČE
V Slovenskem ljudskem gle-
dališču v Celju bodo jutri, v
petek ob 19.30, za Abonma pre-
miera, uprizorili komedijo Tone-
ta Partljiča Gospa poslančeva. V
soboto ob 19.30, bodo isto pred-
stavo uprizorili še za Abonma
sobota in izven. V ponedeljek
bosta ob 10. in 12., zaključeni
predstavi Trnuljčice, prav tako
ob isti uri v torek, medtem ko
bodo ob 19.30, za Abonma torek
in izven, uprizorili Gospo po-
slančevo. V sredo ob 10. in 12.
uri, pa bo v SLG gostovalo Pre-
šernovo gledališče iz Kranja, s
predstavo Norčije v gledališču.
V Kristalni dvorani v Rogaš-
ki Slatini bo v nedeljo ob 19. uri,
gledališka predstava Maček v ža-
klu, gledališča Dva obraza iz
Celja, v režiji Mihe Alujeviča.
V Domu kuhure v Velenj u bo
danes ob 17. uri, za mladinski
abonma, gledališče iz Ptuja,
uprizorilo komedijo Polovične
resnice.
V Domu kulture v Šmarju
pri Jelšah bodo v ponedeljek ob
9.30 in 11. uri, uprizorili rnladin-
sko komedijo Norčije v gledališ-
ču, v izvedbi ansambla Prešer-
novega gledališča iz Kranja.
V Zadružnem domu v Gali-
ciji pri Žalcu si lahko v ponede-
ljek ob 19. uri, ogledate mono-
dramski pasijon po motivih ro-
mana Venedikta Jerofejeva
»30402 Ljubljana-Celje«, v izved-
bi dramskega igralca Zvoneta
Agreža.
KONCERTI
V Kulturnem centru Laško
bo nocoj ob 19.30, koncert in-
strumentalnega Tria Akademije
za glasbo v Ljubljani, ki ga bodo
izvajali oboistka Tanja Petrej,
pianist Klemen Gohier in rogist
Boštjan Lipovšek.
V Razstavnem salonu Pivni-
ce v Rogaški Slatini bo drevi ob
20. uri, koncert Akademskega
pevskega zbora iz Maribora, pod
vodstvom Simona Robinsona..
V Atomskih Toplicah v Pod-
četrtku bo jutri, v petek ob
20.15, koncert Moškega pevske-
ga zbora iz Atomsldh Toplic.
V cerkvi Sv. Jakoba v Šent-
jurju bo v soboto ob 18. uri,
koncert organistke Katje Arlič in
fla\4istke Alenke Čater.
V Kuhurnem domu v Mozir-
ju bo v nedeljo ob 15. uri kon-
cert Mešanega pevskega zbora
Prosvetnega društva Mozirje in
Godbe na pihala Mozirje.
V Domu II. slovenskega ta-
bora v Žalcu bo v torek ob 17.
uri, gostoval Aleksander-Jež in
predstavil kaseto Ježkova frizura
in druge pesmice Mete Rainer.
V koncertni dvorani Glasbe-
ne šole Celje bo v sredo ob 19.
uri, koncert dijakov srednje
stopnje Glasbene šole Celje.
RAZSTAVE
V Muzeju novejše zgodovine
v Celju bodo danes ob 18. uri,
odprli razstavo o razvoju in živ-
ljenju Glavnega trga v Celju.
V knjižnici v Šentjurju bodo
danes ob 18. uri, odprli razstavo
športne fotografije Rada Klinco-
va.
V Kulturnem domu v Mozir-
ju bodo v ponedeljek ob 18. uri,
odprli razstavo z naslovom Veli-
ka beseda, o zgodovini Prosvet-
nega društva.
V Likovnem salonu je razsta-
va Vlada Martka - Preglavice z
umetnostjo.
V galeriji Hest v Celju je na
ogled razstava del Božidarja Jak-
ca.
V galeriji Keleia je odprta
razstava iz zbirke Kovinotehne.
V avli hotela Dobrna raz
Ija slike dr. Stanislav Stojanc
v organizaciji Limita Štore.
V Lapidariju Pokrajinsl
muzeja Celje sta Pokrajii
muzej Celje in Musei Civici
ne, pripravila na ogled razs
Renesančna keramika Vidm
V galeriji Mozaik ob oblei
te galerije razstavlja likovna
Ramo Selimovič iz Celja.
Na I. osnovni šoli v Rog;
Slatini je odprta razstava a
relov akademskega slikarja
gomila Karlavarisa.
V Laškem dvorcu je od
razstava fotografij dr. Jožeta
nedeka.
V razstavišču Firšt v Lo
ski dolini sta Pokrajinski mi
Celje in Osrednja knjižnica
stavila razstavo z naslovom
žič na starih razglednicah.
V recepciji Pivovarne Lč\
razstavlja Draga Soklič.
V Pokrajinskem muzeji
Celju je odprta razstava Ril
in njegovi zakladi in nove
delovni zvezki za mladino.
V Hermanovem brlogu v
lju je na ogled razstava Hi, kc
ček.
V poslovnih prostorih Lj
Ijanske banke Splošne bai
Velenje je do konca januarj;i
ogled slikarska razstava Jo;!
Svetine iz Zavodenj.
V avli Razvojnega centra
Ije še razstavlja Katja Lipič
na Celjski koči do konca m
ca Štefan Vrbanič, v ZdravsI
nem domu Štore Vinko Paj
Etolu Celje Hranislav Kosič
butiku Steklar Toni Mohar.
OSTALO
V Levstikovi sobi Osred
knjižnice v Celju bo danes
19. uri, predstavil potovanje
Južni Ameriki, alpinist, fotoj
in popotnik Brane Kobal. V i
do, 18. decembra ob 17. uri, I
knjižnici ura pravljic, ob 18.
pa predstavitev knjige Savi
avtorjev Jaiieza Cvirna in Bi
ka Goropevška, fotografije
prispeval Matevž Lenarčič, z i
žila pa založba Epsi.
V občinski matični knjižil
v Žalcu bodo v sredo ob 18.
predstavili knjigo Devet zgd
in deseta desetnica, avtorja E
na Fritza.
V dvorani Zdraviliškega
ma na Dobrni bo jutri, v pe
ob 20. uri, nastop folklorne s
pine KUD Dobrna. V ponedel i
ob 13. uri, bodo odprli pren
Ijeno kavarno v hotelu, s kul
nim programom učencev G
bene šole iz Velenja.
V Kulturnem domu v V«
nju bo v torek ob U. uri, sre
nje otroških plesnih skupin
vse Slovenije - Plesna matinej i
ob 15. uri pa Plesno popoldn
^ V avli Kulturnega domi
Šmarju pri Jelšah bo jutri
petek ob 19. uri, predava
Zmaga' Tančica z naslovom R
glednica kot drobna kultui
dediščina. -
KINO
Union od 12. do 18.12. ob:
1745 in 19.30 ameriški film N
tredamski zvonar, ob 21.15 |
ameriški film Pobeg iz Los An |
lesa; Mali Union od 12. do i
12. ob 16.30 in 18.3D ameri'
film Trčeni profesor, ob 20.30
francoski film Osmi dan.
Kino Žalec 12. ob 20. uri,
ob 20. in 22. ter 15.12. ob 18
20. uri ameriški fUm Striptiz.
12. ob 20. uri ameriški film
mraka do zore.
Kino Dobrna 14. ob 19. uri
15. 12. ob 17. uri ameriški fi
Tvvister.
Kino Vojnik 14. 12. ob l5.
18. uri ameriški fUm Dan neod
snosti.
Krstna uprizoritev
Partljičeve komedije
Med slovenskimi kome-
diografi je prav gotovo naj-
bolj priljubljen in najbolj
uprizarjan Tone Partljič. Na
lanskih dnevih komedije je
njegova komedija Štajerc v
Ljubljani dobila prvo nagra-
do občinstva. Prav to je bil
eden od razlogov, da so se v
SLG Celje odločili, da uprizo-
rijo njegovo najnovejšo ko-
medijo Gospo poslančevo.
Dogajanje je postavljeno v
okvir povsem povprečne slo-
venske družine, ki pa jo od
ostalih ločuje moževa poslan-
ska kandidatura in do skrajno-
sti pretirana ženina ambicioz-
nost, ki je glavni vzrok zanjo.
Tako v komediji lahko srečamo
vse politične elemente od izvo-
ljenih poslancev do padlih mi-
nistrov, udbomafije, in politič-
nih spletk, prav tako pa tudi
starega ata - partizana, ponore-
lo, a z denarjem spretno najst-
nico, božični večer, obmetava-
nje s psovkami in kar še spada
v mirno družinsko življenje.
Igro režira Franci Križaj, ki se
je že proslavil s postavitvijo Part-
Ijičevih Ščuk, v sezoni 1994/95
pa je izjemno uspešno postavil
prav tako sodobno slovensko ko-
medijo Smejči. Glavno vlogo ne-
varno ambiciozne poslančeve
žene bo odigrala »Žlahtna kome-
dijantka« lanskili Dnevov kome-
dije v Celju, Anica Kumer, ki se
je velik del celjskega občinstva
prijetno spdminja že iz prejšnjih
Partljičevih komedij. Poleg nje
bodo nastopili še Miro Podjed,
luna Ornik, Stane Potisk, Dra-
go Kastelic, Zvone Agrež, Jana
Smid, Igor Sancin, Bojan
Umek, Drago Radakovič in kot
gost Igor Korošec.
Ikone V galeriji Riemer
v Mestni galeriji Riemer v Slovenskih Konjicah bodo v
petek, 13. decembra, ob 18, uri, odprli razstavo ikon
Goceta Kalajdžijskega, na prireditvi pa bodo sodelovali
Luben Dimkarovski in njegovi prijatelji.
Razstava v Slovenskih Konjicah je nastala v organizaciji
DPD Svoboda, organizatorka prireditve je Heda Vidmar,
voditelj Cveto Štefančič, razstavo pa je postavil in oblikoval
Arpad Šalamon. US
Renesančna keramika Vidma
v Lapidariju Pokrajinskega muzeja Celje so včeraj odprli
razstavo Renesančna keramika Vidma, ki bo na ogled vse do
pomladi prihodnje leto.
■ Gre za sodelovanje muzealcev dveh držav, saj so Celjani pri
njih gostovali z razstavo o Keltih, oni pa se tokrat predstavljajo z
razstavo Museia Civici Udine, ki ponuja na ogled renesančno
keramiko. Okrog 60 eksponatov keramike, majolik, stekla in
novcev izhaja iz ostankov srednjeveške palače pomembne
videmske plemiške družine, ki so jih našli ob gradnji garažne
hiše. Najdba časovno sovpada z obdobjem Celjskih grofov,
katerih spomin in legendo zadnje čase intenzivno oživljajo v
muzeju, zato je gostujoča razstava še posebej zanimiva.
K razstavi so pripravili zloženko, ki predstavlja izkopavanja in
razstavljeno gradivo. tC
N^C .
NOVI TEDNIK
KULTURA-lEUTON
19
Čez prag v svet umetnosti
Poznavalci in ljubitelji umetnosti, kupci, bodisi zasebniki
ali podjetja in tisti, ki želijo kakšno umetniško delo znanega
avtorja prodati, prav gotovo ne bodo prezrli stopnice čez prag
v novo galerijo v Celju. To je Galerija Hest v Stanetovi 20, ki jo
je pred tremi meseci odprl Emil Šarkanj v nekdanjih prosto-
rih prodajalne z obutvijo Zmaga.
Galerija Hest je najprej, bilo je pred osmimi leti, odprla vrata
na Lentu Mariborčanom, pred tremi leti'ob Ljubljanici pri
Šuštarskem mostu Ljubljančanom, zdaj torej še Celjanom.
Daljša ta veriga ne bo, pravi Emil Šarkanj, ki se zavzema za
vrhunsko kakovost ponudbe, obogatene z občasnimi otvori-
tvami razstav likovnih del posameznih avtorjev s kuhurnim
programom, ki združi hkovno še z
drugimi zvrstmi umetnosti.
Tako bodo jutri, 13. decembra ob
18. uri na ogled postavili razstavo
risb Božidarja Jakca. Celjani jo bo-
do imeli priložnost videti in oceniti prvi, šele nato bo krenila v
Maribor in Ljubljano.
Galerija Hest je odprta vsak dan od 9. do 13. ure in od
•16. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure; le čez prag v
svet umetnosti je treba stopiti!
Emil Šarkanj je ponudbo v galerijah Hest postavil na treh
stebrih in izključno z najboljšimi slovenskimi in tujimi avtorji.
To so v prvi vrsti živeči avtorji, kot na primer: France Mihelič,
Janez Bolka, Jože Ciuha, France Slana, Rudi Španzel, Jože
Tisnikar, Peter Černe in tuji: Mersad Berber, Jordan Vasilije,
Zec, Matteo Masagrande in drugi. Nato so tu sodobni ab-
straktni slikarji: Lojze Logar, Zdenko Huzjan, Boris Zaplatil,
Nikola Beer in drugi. Sam vrh po-
nudbe so slovenski klasiki, slikarji,
kot so: Jakopič, Grohar, Jama, Ster-
nen, Mušič, Kobilca, Jakac...
EP
Motiv icon ja
V galeriji Mozaik v Celju je
do konca meseca postavljena
razstava slik Rama Selimoviča.
" Celjski slikar predstavlja seri-
jo slik, za katere je predvsem
značilno, da se na njih pojavlja
posamezno ali v skupini motiv
konja. Pogosto se osredotoča
zgolj na prikaz glave, v nekate-
rih kompozicijah pa je zajet
kot celotna figura. Selimovič
uporablja realističen slog, ki
mu omogoča natančen prikaz
živali. Ob konju, kot osred-
njem motivu v razstavljeni seri-
ji, vključuje v slike tudi razno
drugo tematiko. Pojavljajo se
različne ženske osebe v oblači-
lih in opravi iz preteklih zgodo-
vinskih obdobij. Vez s prete-
klostjo je razvidna tudi iz raz-
nih drugih elementov, na pri-
mer stolov ali arhitekture, ki
nosijo posebnosti starejših
umetnostnih slogov. Sicer je
njegove slike mogoče uvrstiti v
koncept, ki je še najbližje sur-
realizmu. Na posamezni sliki
se prepletajo različni prizori, ki
med sabo nimajo jasno razvid-
ne povezave in jih avtor po-
vsem poljubno vgrajuje v likov-
no polje, zato kompozicije de-
lujejo nekoliko nenavadno, z
vidika domišljije pa polno in
razgibano.
mmmm BORIS GORUPIČ
■■iFoto: GREGOR KATIC
Za pevce in
godce
Kulturno društvo Lesično-
Pilštanj pripravlja za soboto,
21. decembra, že drugič pri-
reditev Pod cvetočo drnulo,
srečanje ljudskih pevcev in
godcev. Zato vabijo na oder
ljudske pevce in godce, ki
znajo izvirne domače pesmi.
Za nastop se lahko (čimprej]
prijavite pri Jelki Černelč
(tel. 785-110).
Leta 1931 pa je prišlo iz
Ljubljane, da sem upokojen,
pa smo se zopet selili iz čuvaj-
nice v Šmarjeto št. 29, ko so
nas naša botra že težko čakal.
V 34 letih smo se ( z ženo)
osemkrat selila in sedaj pa
mislim, da boma tukaj ta čas,
da naju bodo nesli ven na
božjo njivo. Tudi tukaj sma
imela že tudi vesele ure. Otro-
ci so odrasli pa so nama po-
magali iz obleko ali denarjem
ali živežem. Posebno moram
pohvaliti Angelo. Ona je bila v
Celju v službi pri bolniški bla-
gajni. Ob sobotah se je domu
pripeljala in je prinesla stekle-
nico vina in narezka, da smo
imeli zadosti. Smo se jo kar
Veselih. Tudi Tomaž je bil pri-
den in Drago.
Druge poroke
Leta 1937 se je Angela poro-
dila. Ima pridniga moža Još-
i^ota, ko ima lepo službo. Le-
1931 sta se poročila Jože in
Bernardka. Oba naenkrat,
imeli smo lepo gostijo na No-
vi pošti, le mrzlo je bilo. Dra-
go se je poročil 1936 v Ljublja-
ni. Sma bila oba z mamo tam.
^ila je lepa gostija, bol gospo-
ska. Cita se je poročila 1940,
Polde 1946 in Martin 1947. Vsi
otroci so zdaj preskrbljeni in
tudi nama pomagajo, da
imam veselje z njimi. Enkrat
eden pošlje zabojček, pa spet
drugi, da živimo brez po-
manjkanja.
Vse mine, vse
zgine, kakor
megla zjutraj
Leta 1951 nas je Jože zapustil
in se podal v dolgo večnost.
Prišlo je leto 1953, ko je mama
zbolela. 12. marca je bila še
zdrava in vesela. Ob večerih
smo »duraka« igrali, potem nič
več. Je že šlo malo nadnjo. V
nedelo je bil brat Kari pri nas in
me je opomnil, da le naj pridejo
gospod župnik, da jo previdijo,
ker se mu zdi, da je v nevarno-
sti. Prišel je tudi zdravnik iz
toplice pa je rekel, da mora kaj
uživati, drugače zdravila ne bo-
do pomagala. Drugi dan je pri-
pelal Martin iz Maribora izku-
šenega zdravnika in je ravno
tako povedal.
Moram še omeniti, da smo
imeh 21. -decembra 1952 80
letnico moj ga življenja in smo
ravno tisti dan tudi klali in
smo imeli »furoš« in osemde-
setletnico. BiH so tudi vsi otro-
ci navzoči, razen Pepija. Tudi
mama je bila vesela in sma še
eno pesem sama zapela.
Za Svečnico, za mamin god,
so tudi paršh otroci. Mama je
bila že bolj slaba. Za Božične
praznike ni-bila nič v cerkvi.
V četrtek ob desetih in pet-
najst me je prav milo pogleda-
la in je kar umirati začela. Mar-
jetka je bila zraven in zakliče:
hitro svečo. Svečo ji podamo,
pa je še malo iz ustam pomi-
gala, pa je izdihnila svojo dušo
ob desetih in petindvajset.
(Kakor je pripoved tu gan-
ljiva in je malone neprimerno,
bi vendar rad opozoril na
izrazito železničarsko nava-
do, da dogodke spremljajo z
uro v roki. J.K.)
Pogreb je bil v nedeljo po
maši. Bila je tudi procesija. Dol-
ga. (Najbrž je s tem mislil na
pogrebni sprevod. J.K.) Na gro-
bu je Jožko naredil lep govor in
smo se poslovili od nje. Sedaj
grema iz Bemardkoj vsak večer
na-grob. Nesema cvetja, prižge-
ma lučko in molima za mamo,
Pepija in za mojga brata Jožeta.
Vse mine, vse se spremeni.
Tudi nas bo zmankalo in ne
bo dolgo, ko se ne bo nobe-
den več spomnil na družino
Ulaga, ko je živela krog sto
let v Šmiklavski in Šmarjetski
fari.
Malo sem popisal moje živ-
ljenje od zgodne mladosti, do
visoke starosti. Veliko sem ter-
pel, celo življenje delal. Dal mi
je Bog pridno ženko, s katero
sma živela 53 let. Rodila je 9
otrok. Vsi so zdravi in korajžni
zrasli. Imela sma veliko skrbi,
preden so zrasli in odleteli
vsak na svojo siran. Ljubi Bog
jih varuj vsega hudega.
Vse mine, -vse zgine. Kakor
megla zjutraj...
( Th je njegova roka naredi-
la piko, češ, pripovedi je ko-
nec. Pa se je Tomaž Ulaga
spomnil pomembne zadeve in
znova prijel za pisalo. Zelo
pomembne obletnico je poprej
pozabil. J.K)
Naša zlata poroka
Delama kar morama, pa ne
gre več. Udi pešajo. Boma
kmalu šla v večni mir in po-
koj.
14. maja sma imela zlato
poroko in so bili vsi otroci
navzoči. Devet jih je, nobe-
den ni umeri, kjer je mama
bila zelo skrbna v izgoji. Je
imela veliko truda, da je
spravila zdrave na noge. Zato
nama pa zdaj pomagajo. Lju-
bi Bog jim daj zdravje in sre-
čo, da bi tudi oni svoje otro-
ke lepo vzgojili, da bi jim bih
na starost v pomoč.
Čas naglo teče. Če pomi-
slim nazaj na mojo mladost
se mi zdi, da je še bilo pred
kratkim pa so že visoka leta,
katere malokaten doživi. Lju-
bi Bog, daj nama prav zado-
voljno in srečno preživeti ko-
likor nam je še odločeno. Po
smrti pa, da bi prišla gor, ka-
mor želimo priti, k lubemu
Bogu in boma tam čakala, da
bi vsi najini otroci prišli za
nama, da se bomo tam na
vekomaj skupaj veselili in
prepevali, kakor smo tukaj na
zemlji.
Ulagova sta se osemkrat selila. Nazadnje potem, ko seje Tomaž leta 1931 upokojil. Preselili so
se v Šmarjeto k botri v hišo ob Ični. Profesorju Dragu Vlagi se j? v primerjavi s čuvajnico v
Strenskem zdela kot kakšna graščina.
(Foto: J. KRAŠOVEC)
20
VROČA TEMA
NOVI TEDNI
Zaprta Trubarjeva in Orožnov trg
V Laškem bodo končno začeli izvajati odlok o ureditvi prometa v starem mestnem jedru - Na ulicah in trgih v ožjem središču le sto javnih parkirnih mest
Od 15. ali 16. decembra na-
prej, tako so povedali v Komu-
nali Laško, bo do naselja Jago-
če mogoče priti le še po eni poti
- preko novega mostu čez Savi-
njo. Na levem bregu reke, pri
novi vrtini termalne vode in
pri t.i. žegnanem studencu, bo-
sta v prihodnjih dneh postav-
ljeni dve zapornici, ki bosta
preprečili pot vsem avtomobi-
lom in tovornim vozilom, ki so
se doslej do Jagoč vozili skozi
staro mestno jedro.
Most čez Savinjo v Jagočah bo
tako končno začel služiti enemu
od svojih namenov, I^ško pa se
bo končno znebilo tranzihiega
prometa skozi svoje najožje
mesmo središče. Po dosedanji
poti do Jagoč bodo odslej lahko
vozili le kolesarji in motoristi,
zapornice pa bosta lahko nekaz-
novana odpirala le dva lastnika
zemljišč na tem delu levega bre-
ga Savinje. Seveda pa bo vožnja
po cesti še naprej dovoljena ga-
silskim in reševalnim vozilom.
Zapornici na cesti v Jagoče pa
sta le ena od novosti, ki bodo v
prihodnjih mesecih, morda pa
že prej, dodobra poruših dose-
danje prometni režim v starem
mesmem jedru. Zapora, vendar
nekoliko drugačna, bo prav
kmalu začela veljati tudi na Tru-
barjevi ulici. Od lekarne do Mar-
keta bo uUca zaprta za ves pro-
met in namenjena samo peš-
cem, dovoljena bo le dostava
blaga od 6. do 9. ure zjuti:aj.
Ti prvi ukrepi so le začetiii
koraki k popolni ureditvi pro-
metiiega kaosa, ki gre v laškem
že vsem pošteno na živce. Tako
pešcem kot voznikom, tako do-
mačinom kot rednim ali naključ-
nim obiskovalcem. Laščani so
morali nanje čakati zelo dolgo,
saj se je vedno našlo nekaj, kar je
preprečilo izvajanje že pred do-
brim letom sprejetega odloka o
ureditvi prometa v starem mest-
nem jedru. Najprej sta bila to
gradnja mostu v Jagočah in pre-
nova hotela Savinja, nato grad-
nja mestnega plinskega omrež-
ja. Hotel je odprt že od pomladi,
most od poletja, Laščani so se
oktobra pričeU greti na plin, torej
izgovorov zares ne bi smelo več
biti. Že tako jih je bilo dovolj
takrat, ko so občinski organi pri-
pravljali in nato usklajevali ter
sprejemali odlok. Za svoje počet-
je so namreč potrebovali precej
časa, saj je podjetje Vizura iz
Celja naredilo predlog prometiie
ureditve v laškem že v prvi
polovici leta 1994, septembra is-
tega leta pa so bili usklajeni
predlogi in pripombe vseh tistih,
ki bistveno vplivajo na režim
prometa oziroma so od njega
odvisni. Nato se je pričel zelo
dolg postopek sprejemanja odlo-
ka, ki so se ga lotili še v bivšem
izvršnem sveta in občinski
skupščini, končali pa šele sep-
tembra lani v občinskem svetu.
Kot da bi šlo za odlok, za katere-
ga-je prav vseeno, ali ga mesto
Laško ima ali pa sploh ne. Potem
ko so občinski svetniki po skoraj
enem letu svojega mandata in
nerganju na vsaki seji, češ, kdaj
bomo vendarle že končno uredi-
U ta promet, odlok le sprejeli, so
tisti hip nanj tudi pozabili. Več
kot eno leto je moralo preteči, da
so odloku spet namenili nekaj
kratkih stavkov, povod pa je bilo
pismo Turistične zveze L^ško, ki
je želela vedeti, zakaj je promet
v starem mesmem jedru še ved-
no neurejen, saj so ulice natrpa-
ne z avtomobili, pešci pa s ploč-
nikov pregnani na cestišča. Lah-
ko samo ugotovimo, da službe,
ki so odgovorne za ureditev pro-
metnega nereda, ne opravljajo
svojih nalog, je zapisala turistič-
na zveza. Svetniki se za pripom-
be in predloge ljudi, ki si najbolj
prizadevajo, za to, da bi bilo
Laško prijazno in zares turistič-
no naravnano mesto, pravza-
prav niso dosti zmenili, saj so jih
predstavniki komunalnega pod-
jetja in občinskih služb, zadolže-
nih za komunalne zadeve, pre-
pričali, da se bo zdaj, ko ni več
nobenih ovir, odlok res začel
uresničevati v praksi. Če je res
tako, se bo pokazalo že v prihod-
njih dneh z zapornicami na cesti
v Jagoče in z delno zaprto Tru-
barjevo ulico.
Parkiranje na
Orožnovem trgu bo
prepovedano
»Prepričan sem, da bo zaradi
deloma zaprte Trubarjeve ulice
med vozniki zelo veliko negodo-
vanja,« meni Marjan Salobir iz
Komunale Laško, ki je zadolže-
na za izvajanje odloka. »Doslej
so bili vozniki vajeni, da so par-
kirali svoja vozila prav vsepo-
vsod, kjer se jim je zahotelo, pa
naj je bilo to sredi trga ali pa kar
sredi pločnika. Zdaj bo tega ko-
nec, saj bomo parkirna mesta
označiU in točno določili, kje je
dovoljeno parkirati in kje ne.
Vem, da tudi nov režim parkira-
nja, vsaj na začetku, marsikomu
ne bo všeč, vendar ne gre druga-
če. Brez ukrepov, ki jih bomo
pripravljali čez zimo, veljati pa
bodo začeli spomladi, se bo sta-
ro mestno jedro zadušilo v plo-
čevini.«
V laškem mestnem središču,
kjer je sedaj toliko parkirnih
mest kolikor avtomobilov in celo
tovornjakov se lahko stiači na
ceste, pločnike in ti-ge, bo po
novem na označenih mestih lah-
ko parkiralo le največ sto vozil.
Največje parkirišče, na katerem
bodo pobirali parkirnino, bo na
Valvazorjevem ti:gu, kjer bo 42
parkirnih mest. Osem parkirnih
prostorov bo tudi pri hotelu Savi-
nja, vendar bodo namenjena le
hotelskim gostom. Na preostalih
površinah v mestnem središču
bo še 50 brezplačnih parkirnih
mest, in sicer na Aškerčevem
ti-gu 20, preostanek pa na Mesmi
ulici od lekarne naprej. V mestu
bodo seveda lahko parkirali Vo-
zila tudi vsi stanovalci in usluž-
benci, ki imajo »svoja« parkiriš-
ča. Kaj pa bo s tistimi Laščani, ki
živijo v mestu, nimajo pa prosto-
ra za parkiranje? »Ne vemo še,
kaj bomo naredili z njimi,« pravi
Marjan Salobir. »Čakamo na-
mreč na uradno razlago mini-
strstva za okolje in prostor o
tem, ali so tisti, ki so kupili
stanovanja po stanovanjskem
zakonu, z nakupom res pridobi-
li tudi pravico do parkirartja.«
»Pretresljiva« sprememba ča-
ka voznike tudi na Orožnovem
ti-gu. Parkiranje ne bo več dovo-
ljeno, vozišče pa bo z betonski-
mi ovirami ločeno od preostale-
ga prostora, kjer naj bi začasno
uredili tržnico. Ker je na trgu
nekaj trgovin, bo dovoljena do-
stava blaga, vendar bo, tako kot
povsod drugod po mestu, ome-
jena na nekaj jutranjih ur. V tem
delu mesta bo še ena novost -
ulica med Valvazorjevim in
Orožnovim trgom, ki še vedno
nima imena, bo zaprta za ves
promet.
Ostanite na desnem
bregu
»Marsikdo nam očita, da uva-
jamo ozriačena parkirna mesta
samo zato, ker bi radi služili s
pobiranjem parkirnin, vendar to
sploh ni res,« ti^di Marjan Salo-
bir, »saj razmišljamo tudi o tem,
da bi tistim, ki imajo v mestu le
krajše opravke, dovolili brez-
plačno parkiranje do največ 15
minut. Edino, kar želimo z no-
viiji režimom parkiranja, je na-
rediti red v mestu.« To pa bo,
pravijo v Laškem, zares mogoče
šele takrat, ko bo do konca ureje-
no veliko parkirišče na Trubarje-
vem nabrežju in ko bodo usluž-
benci in obiskovalci končno za-
čeh puščati svoja vozila na de-
snem bregu Savinje, kjer je ob
Rimski cesti, pred Kulturnim
centrom in pred hotelom Hum
okrog 250 parkirnih mest. Sedaj
je zasedenost le polovična, nič
drugače pa ni tudi na Trubarje-
vem nabrežju, kjer lahko za zdaj
parkira 43 vozil, ko bo parkirišče
zgrajeno do konca, pa bo na
njem prostora za 133 avtomobi-
lov.
Navade voznikov, ki parkirni
prostor začno iskati šele takrat,
ko se čez most pripeljejo v staro
mestno jedro, bo gotovo težko
spremeniti. Če ne bo šlo drugače
ip bo mesto kljub novemu reži-
mu parkiranja še naprej nabito s
pločevino, bodo v laškem priče-
li uporabljati tudi nepriljubljene
pajke in lisice. Mogoče pa bo
voznike od vožnje po mestnih
ulicah vendarle odvrnila nova
smer prometa, ki bo dokaj za-
pletena. Tako kot Trubarjeva uli-
ca bo namreč enosmerna tudi
večina« drugih uUc v središču
Laškega. Vbbe smeri bo mogoče
voziti le po Trubarjevem nabrež-
ju, ICidričevi ulici. Cesti na Sveti-
no in po tistem delu Mestne
uUce, ki je na območju zdravs-
tvenega doma. Po mestu bo
omejena tudi hitirost vožnje,
predvidoma spomladi pa bodo
na Trubarjevi ulici pred osnovno
šolo postavili še t.i. ležeče poli-
caje, s katerimi želijo obrzdati
hitro vožnjo motoristov.
Vehko Laščanov meni, da bi se
prometne gneče v mestu lahko
najbolj enostavno in tudi najbolj
učinkovito rešiU tako, da bi v
središču prepovedali ves pro-
met. Žal takšna rešitev ni mogo-
ča, saj v Laškem ni. cest, po
katerih bi se okoli mesta lahko
prišlo do bližnjih naselij. Zato se
bodo morali zadovoljiti le z dru-
gačno ureditvijo prometa, ki pa
bo v prihodnjih letih gotovo do-
živela še marsikatero spremem-
bo in dopohiitev.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Značilna podoba laških ulic - avtomobili na pločniku, pešci na cestišču.
Orožnov trg bodo lahko rešile le betonske ovire, če pa tudi to ne bo pomagalo, pa pajki in lisice.
Neža Verdev, iz oktilice Laške-
ga: »V Laškem so ogroženi
tako pešci kot vozniki. Naj
najprej naredijo dovolj par-
kirnih mest, pa bo potem tudi
pešcem veliko lažje. Doma si-
cer imamo avtomobil, a ga
vedno, ko gremo po opravkih
v mesto, raje pustimo doma.
Kje pa bi sploh lahko parki-
rali?«
Franca Moškotevca iz Laši
ga smo srečali prav takrat,
je svoj avtomobil »na div\
parkiral pred osnovno ši
Dušana Poženela. »Vem,
tu ne bi smel parkirati, vi
dar ne morem drugače, t.
drugje ni prostora. Avto
lahko pustil na Trubarjevi
nabrežju, vendar se mi z
neumno plačevati parkir
no samo za teh nekaj mini
kolikor bodo  trajali mi
opravki.« «
Matej Oset je Celjan, zap
slen v Laškem: »Menim, i
so največji problem promet
ureditve v Laškem parkir
ča. Zelo malo jih je, pa še
so neurejena. Res je, dajei
parkirnih prostorih na c
snem bregu Savinje vedno d
volj mest, vendar smo pač i
navajeni, da se z avtomob
pripeljemo prav do vrat naš\
služb.«
Vera Maruša, vodja kome
ciale v trgovskem podjetju I
bira: »Naše podjetje je i
Marketom na Trubarjevi m
ci že pred tremi tedni uredi
brezplačno parkirišče san
za naše kupce, vendar pa gi
kot kaže, še vedno niso odki
li. Čeprav je stare navade ze
težko spreminjati, upamo, c
bo kmalu bolje. Še zlasti zx\
to, ker so razmere na Truba\
jevi ulici neznosne, avtom
bili, ki so parkirani vsep
vsod, pa ovirajo tako odras
kot otroke.«
NOVI TEDNIK
NASI KRAJI IN UUDJE
21
Selitev v Podčetrtku
Novi vrtec so težko pričakovali I
v podčetrteškem vrtcu so
bili otroci doslej na dveh od-
daljenih lokacijah: v osnovni
§oli ter v enem od stanovanj-
skih blokov, pri tem pa je
(^eliko otrok ostajalo zunaj,
pred dnevi so se preselili v
[lOV vrtec, v doslej neizkoriš-
čeno nadstropje velike
zdravstvene postaje.
v vrtec so slovesno p
dali namenu v petek, trak pa
so prerezali državna sekretar-
ka mag. Tea Valenčič, župan
Marjan Drofenik in vodja
vrtca Herta Počivavšek. Z
novim vrtcem so pridobili v
kraju marsikaj, saj bodo lah-
ko v izpraznjenih šolskih pro-
storih ustvarili pogoje za bo-
dočo 9-letko, v bloku pa ure-
dili tri stanovanja. Za nov vr-
tec so si prizadevali že v času
bivše šmarske občine, lani so
pridobivali soglasja ter pro-
jekte, januarja letos pa začeli
z gradnjo. Za gradnjo je sred-
stev primanjkovalo, zato so se
lahko preselili šele pred dne-
vi.
V novem vrtcu je 520 kva-
dratnih metrov notranjih po-
vršin, kar zadostuje za štiri
igralnice, razdelilno kuhinjo
ter pomožne prostore. V vrt-
cu je 9 zaposlenih, ki so do-
slej skrbeli za približno 60
otrok. Nov vrtec bo lahko
sprejel 90 otrok. Sedaj bodo
tudi stroški vzdrževanja pre-
velike zdravstvene postaje
bistveno nižji.
Za nov vrtec je doslej večino
potrebnega denarja, 60 milijo-
nov tolarjev, prispevala obči-
na, država pa je primaknila le
10 milijonov. Po sklepu šolske-
ga ministrstva morajo dobiti v
Podčetrtku še približno 25 mi-
lijonov. Za potrebe vrtca mo-
rajo urediti tudi zunanje igral-
ne površine, kar bi naredili
prihodnje leto.
V vrtec v Podčetrtku so
vključeni malčki iz krajevnih
skupnosti Podčetrtek, Vir-
štanj. Polje ob Sotli ter delno
iz Pristave pri Mestinju.
BRANE JERANKO
Visok jubilej šolstva na
Frankolovem
»Davnega leta 1816 so prvi otroci Frankolovega sedli v
šolske klopi in s tem pričeli leta Šolstva v kraju.«
Tako so zapisali v vabilo na slavnostno prireditev ob 80-
letnici šolstva na Frankolovem organizatorji slovesnosti -
Osnovna šola Frankolovo. Ta častitljiv jubilej proslavlja že od
začetka tedna s številnimi spreinljajočimi prireditvami, ki so
jih organizirah obletnici v čast. Danes, v četrtek, ob 18. uri si
lahko v telovadnici OŠ Frankolovo ogledate mladinsko odr-
sko delo z naslovom Pepelka 96, jutri ob 18. uri pa bo svojo
pesniško zbirko na šoli predstavil Jernej Borovnik-Bartol.
Osrednja slovesnost ob 80-letnici šolstva na Frankolovem
pa bo v soboto, 14. decembra, ob 17. uri, v telovadnici šole,
kjer se bo kot gost večera občinstvu predstavil tudi Harmoni-
karski orkester Glasbene šole Celje. N.-M. S,
Zapisan Goriški Slavček i
Na Miklavžev večer je bila
v Kulturnem centru Laško
uspela predstavitev najno-
vejše knjige Ivana Sivca o
Goriškem Slavčku, Simonu
Gregorčiču, ki je umrl pred
90. leti.
Zbrani poslušalci so z nav-
dušenjem spremljali lep večer,
v katerem so se prepletali go-
vorjena beseda, recitacija in
glasba s petjem. Imeniten ve-
čer so pripravili dramski igra-
lec Andrej Kurent, citrar Miha
Dovžan, pevka Jožica Kališnik
in avtor knjige Biseri bolečine
prof. Ivan Si vec.
Ob knjigi je bila predstavlje-
na *tudi kaseta z istim naslo-
vom, na njej pa so uglasbene
pesmi Simona Gregorčiča in
dve povsem novi pesmi, za ka-
teri je glasbo napisal Franc Li-
pičnik, tekst pa Ivan Sivec. Pri
petju pomaga tudi Oto Pestner.
Zanimivo je, da ima Simon
Gregorčič med slovenskimi pe-
sniki največ uglasbenih pesmi,
mnoge pa so takšne, ki jih
ljudje poznajo kot narodne.
Ob koncu predstavitve knji-
ge in kasete je sledilpogovor, v
katerem je zadnji destletji prav
gotovo najplodnejši slovenski
pisec Ivan Sivec razkril tudi
nekaj svojih načrtov. Tako piše
knjigo o izjemno vztrajnem in-
validu Mirku Leberju z Ložni-
ce pri Žalcu, obstoja pa mož-
nost, da se v naslednjih letih na
podoben način kot Gregorčiča
loti tudi Antona Aškerca, ki je
bil Gregorčičev vehk prijatelj.
To je bil drugi večer Ivana Sivca
in njegove ekipe v Laškem, za-
radi kvalitete in ugodnega od-
ziva med ljudmi pa bi s takšni-
mi večeri kazalo nadaljevati.
TVRABL
Pomoč za Tatjano
»Moja lučka gori za vse
//udi« je geslo humanitarne
prireditve, ki jo v nedeljo, 15.
decembra ob 17. uri, priprav-
lja podjetje Humanitar iz
Šentjurja v OŠ Hruševec. Z
njo želijo zbrati čim več de-
narja za pomoč družini Ža-
berl, ki ima hčerko Tatjano
na zahtevnem zdravljenju v
Londonu.
35-letna Tatjana Žaberl iz
Šentjurja je leta 1989 zboleli-
za kronično levkemijo. Vsa le-
ta se je zdravila najprej v Kli-
ničnem centru v Ljubljani, na-
to v Bolnišnici Celje. Bolezen
je neozdravljiva in edina reši-
tev je transplantacija kostnega
mozga. V družini ni bilo us-
treznega darovalca, zato je
UKC Ljubljana v Londonu na-
šel ustreznega tujega daroval-
ca. V začetku oktobra so v
Londonu opravili zahteven
poseg. Zdravljenje pa je dolgo-
trajno. Po odpustu iz bolnišni-
ce mora Tatjana ostati v Lon-
donu še približno šest mese-
cev, kar je povezano z visoki-
mi stroški bivanja, ki jih mora
plačati sama. Oktobra se ji je
zaradi njenega zdravstvenega
stanja pridružila še mama
Anica, kar pomeni še več po-
trebnih sredstev, ki jih druži-
na sama ne bo mogla zagotav-
ljati. Oba z možem sta na-
mreč upokojenca, mlajša hči
pa je dijakinja 4. letnika gim-
nazije.
Zato so se v podjetju Huma-
nitar odločili za pomoč druži-
ni z nedeljsko prireditvijo, na
kateri bo nastopila akrobatsko
plesna skupina Flip iz Pirana z
Guliverjevim potovanjem.
Vstopnice bodo na voljo v
predprodaji in uro pred pričet-
kom prireditve.
Čebelarji z novim vodstvom
v začetku decembra so se na letni volilni konferenci zbrali
člani Čebelarske družine Vojnik. Govorili so o opravljenem
delu in za novega predsednika izvolili Maksimiljana Samca,
za tajnika pa Roberta Ceraja, ki sta zamenjala dosedanjega
predsednika Janka Belaka in tajnika Franca Kolenca.
Janko Belak je poročal, da so opravili vse naloge v tem letu in
sicer so organizirali predavanja, nabavo sladkorja, brezplačno
so razdelili zdravila proti varoi, pripravili enodnevni izlet in
vodili čebelarski krožek. Na konferenci so največ govorili o
zatiranju čebeljih bolezni in ugotovili, da se črna gniloba na
območju vojniške čebelarske družine, ki razpolaga s 1630 panji,
ni pojavila. Uspešno so se ubranili tudi zajedalca varoe. Pouda-
rili so, da ima pri tem zasluge tudi dosedanje prizadevno
vodstvo družine. FRANJO MAROŠEK
Razplesani december PFC
v okviru decembrskih prednovoletnih prire-
ditev za otroke in mladino so v Plesnem foru-
mu Celje pripravili s svojimi štirimi plesnimi
postavitvami vrsto gostovanj po vsej Sloveniji.
Z nastopi so mlade plesalke PFC začele že
konec minulega tedna, ko so v Centru Interspar
spremljale Miklavža, danes pa se predstavljajo
z odlomki Zgodbe o plesu delavcem Izletnika
Celje, v ponedeljek s Škratom Sanjavcem in
Zgodbo o plesu gostujejo v Pesnici pri Maribo-
ru, v torek pa se bosta Goga Erjavec (s plesom
TIK-TAK) in Ana Štefanec (s Trenutki večnosti)
udeležili srečanja otroških plesnih skupin Slo-
venije MIGAM 96 v Velenju. Vse skupine Ple-
snega foruma Celje, Murenčki, Metuljčki, Pac-
ka A in B, Forum A in najnovejša fantovska
skupina Brc, se bodo občinstvu predstavile z
Novoletnim kolažem prihodnjo soboto v Cen-
tru interesnih dejavnosti Celje. Do konca leta
pa mlade plesalke čakajo še nastopi s Škratom
Sanjavcem, Kapljico, Zgodbo o plesu ter od-
lomki Rockerete v celjskem CID-u, Šmarju pri
Jelšah, trnoveljski Zarji ter Centru Interspar.
IS. Foto: GK
V Celju Prešernov trg?
čeprav je od preimenovanja ulic v Celju minilo že kar
nekaj časa, se večina meščanov še ni navadila na preošie-
vilčenje nekdanjega Trga V. kongresa v Prešernovo ulico.
Bo zdaj Celje dobilo še Prešernov trg?
Svetnik Borut Alujevič je pred kratkim predlagal, da bi
morali v mestu območje nekdanjega Trga V. kongresa, zdaj
podaljška Prešernove ulice, čim prej preimenovati v Prešer-
nov trg. Gre za območje, ki po svoji zunanji podobi nikakor
ni podobno ulici, veljava mesta pa se meri tudi po tem, koUko
trgov ima. Svetnik Alujevič je zato prepričan, da je bila ob
preimenovanju storjena napaka, ki jo je ne glede na to,
koliko bo to stalo, treba čimprej popraviti.
Iz Ratanske vasi
v Rogaški Slatini, v vrtcu v Ratanski vasi, bodo danes, v
četrtek 12. decembra, slovesno odprli prenovljeno kuhinjo.
Gre za naložbo v vrtcu, kjer skrbijo za 260 otrok, kuhajo pa za
potrebe obeh vrtcev v mestu, torej za več kot štiristo malčkov. V
kuhinji, ki je temeljito prenovljena, so med drugim poskrbeU za
notranje instalacije ter kupili novo opremo. Z deli so povsem
zaključili pred kratkim. Naložbo, v vrednosti 12 milijonov
tolarjev, je v celoti plačala občina.
Med današnjo slovesnostjo bo prerezal trak župan mag.
Branko Kidrič, zdrav vrtec bo predstavila ravnateljica Irena
Žolgar, malčki pa so pripravili kuUurni program. Začetek
prireditve bo ob 15. uri. B.J.
Luc miru v Celju
Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov Celje 1 in
Zveza tabornikov Slovenije, rod II. grupe odredov Celje, bosta v
nedeljo, 15. decembra, nekaj minut pred 13. uro na železniški
postaji prevzela »luč miru«. Luč miru bodo ponesli pred
upravno zgradbo Mestne občine Celje, za akcijo pa so letos
izbrali slogan »Nekaj lepega zate«.      - IS
Herman Lisjak ponuja slaščice
Prihodnji torek, 17. decembra, bo v okviru otroškega
muzeja Hermanov brlog vrata odprla tudi slaščičarna Pri
Hermanu Lisjaku.
O ponudbi slaščičarne je pred odprtjem težko govoriti, saj po
besedah direktorice muzeja Andreje Rihter želijo prve obisko-
valce presenetiti, vseeno pa velja najmlajše opozoriti, da bodo
slaščice pripravljale mlade gostinke Srednje kinetijske in vrtnar-
ske šole iz Šentjurja, napitke bodo pripravile članice društva
kmečkih žena, mlečne napitke pa bodo prispevali v Mlekarni
Arja vas. Približno 50 kvadratnih metrov velika Slaščičarna Pri
Hermanu Lisjaku bo odprta tako kot otroški muzej, dnevno
med 10. in 17. uro, razen ob nedeljah in ponedeljkih, ko so
muzejska vrata zaprta. V slaščičarni pripravljajo tudi svoj
program, ena prvih prireditev bo otf oška delavnica v torek, 24.
decembra, prihodnje leto pa bo Herman Lisjak tudi gostitelj
otroških rojstnodnevnih zabav. IS
NOVI TEDNIK
ODMEVI
Zapleti z imeni
Slišim, da se v Savinjski do-
lini nekateri zagnanci iz vrst
stranke krščanske demokra-
cije na vse kriplje trudijo, da
bi spremenili napise na os-
novnih šolah, ki nosijo imena
nekaterih vidnih organizator-
jev našega boja proti okupa-
torjem.
Kot človek, ki sem poznal
te ljudi, in kot vaš rojak vas
vprašam, kaj vam je slabega
naredil ta ali oni od teh, kate-
rih imena ne marate več na
pročeljih vaših šol?
Kaj vam je slabega naredil
Slavko Šlander, ki so ga
nemški okupatorji ubili že 24.
avgusta 1941, ali kaj vam je
hudega prizadejala Ivanka
Uranjek, mlada učiteljica iz
Griž, ki je bila ustreljena že
30. julija 1941, ali pa Ivan Pla-
skan, ustreljen 10. avgusta
1941, pa Ivan Farčnik - Buč iz
Prekope pri Vranskem, ki je
padel v zadnjih bojih na Ko-
roškem, pa brata Letonja iz
Šmartnega ob Paki, in drugi?
Slavko Šlander je v letih
pred vojno prenekateri Sa-
vinjčanki in Savinjčanu zdra-
vil in popravljal zobe za mini-
malne denarje. Ko pa je oku-
pator vdrl v našo deželo, je
razvil široko gibanje za dvig
upora med ljudmi in v tem
tudi dosegel lepe uspehe.
Kmalu je bila Savinjska dolina
do zadnje vasi združena v
osvobodilnem gibanju. Mo-
ram biti pravičen, to, kar tu
trdim, ni le Šlandrova zaslu-
ga, to je zasluga vrste ljudi,
politično razgledanih domači-
nov, ki so vedeli za zločinske
namere okupatorjev. Bili pa
so to v glavnem komunisti in
njihovi simpatizerji.
Če kdo hoče ali ne, vsak
mora priznati, da so bili edino
komunisti tisti, ki so kot sou-
stanovitelji Osvobodilne fron-
te dvignili slovenski narod v
upor proti okupatorjem.
Imeh .smo priložnost videti,
kako je Hitler iz svoje države,
Nemčije, skorajda iztrebil
moško populacijo, ob koncu
vojne so bili doma le še do 15
let stari fantki in starčki, vse
drugo je bilo na fronti, ali pa
že padlo na ruski in drugih
evropskih frontah, ob koncu
pa bilo zajeto v ujetništvo.
Število žrtev nemškega naro-
da v zadnji vojni je strahotno
visoko.
Kaj bi bilo, če pri nas ne bi
prišlo do upora proti Nem-
cem? Nemci bi mobilizirali
vse za boj sposobne fante in
može za rusko in druge fron-
te. Vsa ta leta po vojni bi
hodile slovenske matere jo-
kati na grobove svojih sinov
in mož, razkropljenih po šir-
nih ruskih prostranstvih. In
komu v čast in korist bi slo-
venski fantje in možje preli-
vali svojo kri?
Zato tisti, ki govorijo, da je
bil upor nepotreben, nimajo
prav. Svet nas pozna danes
edinole po zaslugi narodno
osvobodilnega boja. Nas sa-
me pa žlahtni zavest, da smo
obogatili zgodovino našega
narodnega občestva z našim
deležem v boju civiliziranega
sveta proti najhujšemu so-
vražniku človeštva.
•Vsi tisti, ki pa na vsak način
hočejo odstraniti vse, kar nas
spominja na najbolj slavno
obdobje v zgodovini sloven-
skega naroda, se pač sami
uvrščajo med tiste, ki so še
vedno, zavedno ali polzaved-
no, na strani nacifašizma.
RADO ZAKONJŠEK-CANKAR,
Ljubljana
Vztrajam pri
zahtevah
Peter Plesnik se nas je spet
spomnil v pismih bralcev No-
vega tednika, z dne 5. 12. 1996.
Že kar nekaj časa moramo
odgovarjati na njegove zahte-
ve in pritožbe državnim orga-
nom ah časopisom. Petru Ple-
sniku naše društvo v vsem
času ni storilo nič hudega. Vsi
postopki v zvezi z graditvijo
Doma planincev v Logarski
dolini in postavitvijo spomeni-
ka F. Kocbeku in J. Frischaufu
so bili legalni in v skladu z
veljavnimi predpisi. To so po-
trdili tudi ogovori državnih or-
ganov na njegove pritožbe.
Peter Plesnik hoče, da odstra-
nimo spomenik F. Kocbeku in
J. Frischaufu, ker ga moti in ni
v skladu z njegovimi zamisli-
mi, kar pa je za naše društvo
nesmiselna zahteva.
Za nas pa je nov njegov
predlog za akcijo, s katero naj
bi se planinski objekti dah v
upravljanje »krajevno pristoj-
nim planinskim društvom«.
Govori tudi o zamisli, ki jo
pripisuje Planinski zvezi Slo-
venije, da se prenese premo-
ženje Planinske zveze Slove-
nije na »krajevno pristojna
planinska društva«. Planin-
ska društva so po II. svetovni
vojni gradila in vzdrževala
planinske objekte ter uprav-
ljala z nepremičninami pla-
ninskih organizacij tudi na
področjih, ki so daleč od nji-
hovih sedežev, npr. Planinsko
društvo Ljubljana Matica v
Triglavskem pogorju. Planin-
sko društvo Celje v Kamniš-
kih in Savinjskih Alpah. Pri-
poročamo, da gospod Plesnik
prečita literaturo in Vodnik po
planinskih postojankah, kjer
bo lahko ugotovil, koliko dru-
štev »krajevno pristojnih« de-
jansko upravlja s postojanka-
mi. Civilizacijska norma je, da
z lastnim delom in lastnimi
sredstvi pridobljeno premo-
ženje pripada tistemu, ki ga je
ustvaril.
UPRAVNI ODBOR
PLANINSKEGA DRUŠTVA
CEUE
Jezera bodo
spirali I.
v zvezi s prispevkom pod
gornjim naslovom v Novem
tedniku 28. 11. 1996 dajemo
pojasnilo k objektivnejši in-
formiranosti bralcev o Slivniš-
kem jezeru.
Strokovne podlage za sana-
cijo Slivrtiškega jezera za več-
namensko uporabo njegove-
ga, obvodnega in vodnega
prostora so sporne. Končno
sodbo o tem bo podala recen-
zija naloge.
Problem eutrofizacije in
ukrepi sanacije kakovosti vo-
de jezera so njegovim uprav-
ljavcem že dolgo znani. V me-
secu februarju 1996 smo
predlagah projekt postopne
ekološke sanacije in projekt-
no skupino za vodenje njego-
ve operacionalizacije. Žal s
strani najbolj odgovornih ni
bilo nikakršnega odziva.
Podjetje RTG Tratna in nje-
govi lastniki si jezero lastijo le
toliko, kolikor si ga lahko po
zemljiškoknjižnih hstinah. V
celoti pa le takrat, ko ga je
potrebno čistiti in vzdrževati
vegetacijo ter infrastrukturne
objekte, ker za to pač »dru-
gih« ni.
Podjetje RTG Tratna je na-
ročilo izdelavo vseh relevant-
nih idejnih in izvedbenih pro-
jektov ter izdelalo program
razvoja turizma in spremlja-
jočih dejavnosti širšega ob-
močja jezera, lastniki podjetja
so bih vedno odprti za nalož-
be v te projekte. Interesentov,
tudi iz občine Šentjur, je bilo
precej. Seveda le z idejami, pa
brez denarja.
V zaključku si dovolimo
pripomniti, da se v zadnjem
času na račun upravljavcev
Slivniškega jezera, še pred-
vsem pa podjetja RTG Tratna,
izrekajo vrednostne sodbe, ki
niso odraz objektivnega sta-
nja. In žal od tistih, ki imajo
vso dokumentacijo, pa ne
znajo brati ali za njo v lastnih
pisalnih mizah nočejo vedeti.
MILAN ŠTRAUS,
RTG Tratna, d.o.o.
Jezera bodo
spirali II.
Veseli nas pred in povolilna
zaskrbljenost nekaterih svet-
nikov in uradnikov občine
Šentjur za nadaljnjo usodo
Slivniškega jezera. Še pred-
vsem, ker je od njegovega
nastanka leta 1976 za njegovo
vzdrževanje in razvoj turizma
skrbela izključno Ribiška
družina Voglajna oziroma od
leta 1989 tudi podjetje RTG
Tratna in Nivo Celje. Z veliko
željo čakamo že dolgo ob-
ljubljeno pomoč šentjurske
občine. Upamo, da pa ta ne
bo kot tista, ko so iz Rakitov-
ca odstranih še zadnji zaboj-
nik za odpadke. In ti se sedaj,
tudi s pomočjo najbolj za-
skrbljenega občinskega svet-
nika, kopičijo kar na sami
obah Slivniškega jezera.
RIBIŠKA DRUŽINA
VOGLAJNA
Žrtev umazanih
spletk? II.
Presenečeni in ogorčeni
smo prejeh vest, da g. Zvone
Štorman ni bil izbran na nate-
čaju za dodelitev lokacije na
trasi avtoceste.
Kot gostinec, ki je prejel
najvišje evropsko priznanje
za uspehe v turizmu, je ned-
vomno veliko prispeval k
promociji Slovenije in ljudem
zagotovil prepotrebna delov-
na mesta.
Med ljudmi se govori, da je
bila ponudba g Štormana, če
bi jo strokovno ocenili, boljša
v več delih: širša ponudba v
investiciji, . zagotovljena
sredstva, imidž, točno dolo-
čeno število novih delovnih
mest... Nasprotna stran vsega
tega ne ponuja in glede na
ugled tega tudi ni sposobna
zagotoviti. Kot glavni razlog,
da je uspela, ljudje navajajo
stalno prisotnost visokega
politika. G. Zvone Štorman se
je zanašal na svojo delavnost,
ugled, poštenje ter svoj kapi-
tal, vendar to v Sloveniji očit-
no ne šteje.
G. Brodnik, vem, da ste stro-
kovnjak za finance in veste, da
bi g. Zvone Štorman gotovo
posloval z dobičkom (kot vsi
njegovi lokali) in bi obveznosti
redno poravnal, kar za konku-
renco glede na dosedanje us-
pehe ne verjamemo.
G. Brodnik, Savinjska doli-
na je z gradnjo utrpela velike
spremembe (ekološke, trans-
portne, in druge), zato kraja-
ni jemljemo to krivično izbiro
tudi kot krivico do vseh nas in
to povečuje nestrpnost do
gradbincev in Darsa.
V razgovorih na javnih me-
stih sem zasledil neomejeno
podporo g. Štormanu, zato
sem tudi pisal v množini.
G. Brodnik, upam, da boste
po pregledu vseh dejstev nalo-
žili komisiji, da ponovi razpis
in upošteva omenjene ele-
mente v ponudbi g. Štormana.
RUDI BREZNIK,
Zg. Grušovlje
Žrtev umazanih
spletic?lll.
Izid javnega razpisa za pri-
dobivanje lokacij za gostin-
ske objekte ob novih trasah
slovenskih avtocest je med
člani Obrtne zbornice Slove-
nije in v javnosd vzbudil veli-
ko ugibanj in nezadovoljstva.
Predvsem je med obrtniki ob-
veljalo prepričanje, da so kot
izvajalci in možni partnerji na
stranskem tiru. Medijski od-
ziv na izbor najemnikov grad-
benih zemljišč za gradnjo go-
stinskih lokalov in drugih ob-
jektov, izpad priznanega go-
stinca gospoda Štormana pa
je to prepričanje še poglobil.
Obrtna zbornica Slovenije
daje polno podporo gospodu
Zvonetu Štormanu pri njego-
vih prizadevanjih in seveda
pritožbi na odločitev Darsa.
120 zaposlenih, vzorno ureje-
no šolanje njegovih učencev
na gostinski šoli, 5 kvalitetnih
gostinskih objektov so os-
novni podatki, ki nam prav
gotovo dajejo pravico, da sto-
pimo v bran članu, ki je že 17
let vzoren član naše zbornic.
Število zaposlenih, bruto
promet, število učencev itd.
so merljivi argumenti. Nika-
kor pa ne moremo mimo ne-
merljivih, kot so kvaliteta, tra-
dicija in dobro ime. O tem
sicer pričajo številna domača
in tuja najvišja priznanja, naj-
več pa o tem lahko povedo
številni zadovoljni domači in
tuji gostje. Pri gradnji teme-
ljev dobrega imena naše
majhne države kot turistične-
ga cilja je nekaj opek prav
gotovo prispeval gostinec
Zvone Štorman.
Obrtna zbornica Slovenije
Darsu priporoča, da še enkrat
pretehta vse argumente, ki so
jih tehtaU ob odločitvi in da
upošteva pri pritožbi gospo-
da Zvoneta Štormana tudi za-
gotovila, ki jih daje gostinec,
ki je postal pojem kvahtetne
slovenske gostinske ponud-
be. Strinjali se boste z nami,
da je gostinska ponudba ob
avtocestah ogledalo turizma
dežele, skozi katero potujete
in prepričani smo, da je kvali-
teta, ki jo na tem področju
nudi že danes gostišče Štor-
man, blagovna znamka.
STANISLAV KRAMBERGER,
predsednik UO OZS
ANTON FILIPIČ,
generalni sekretar
Žrtev umazanih '
spletic?IV.   I
Neprijetno presenečen sem
zadnje dni v nekaterih slo- |
venskih časnikih prebiral me- j
ni nerazumljivo temo o iz- \
gradnji spremljevalnih objek- j
tov pri bencinskem servisu ;
Lopata. Ne odločim se prav ]
pogosto za tovrstna pisanja I
ali polemiziranja o nekaterih ;
odločitvah, tokrat pa žal, ne ;
morem mimo. Precej sem na 1
cesti in tako kot imam rad I
dobre in varne ceste, so mi i
pomembni tudi objekti ob
njih. Tu pa se moja zadeva :
pravzaprav prične. ■
Nikakor ne morem mimo j
odločitve odgovornih pri Dar- ;
su, da izmed ponudnikov ni ■
bilo izbrano gostišče Štor- ;
man, kateremu je lokacija ta- .
korekoč pred nosom. Res je, '
kot navaden smrtnik ne poz- \
nam ne razpisnih pogojev in :
tudi ne meril pri takšnih in ^
podobnih odločitvah, poz- ;
nam pa gostišča in gostince v ;
nekaterih Štormanovih loka- j
lih. Prepričan sem, da nas je j
razočaranih več, oglasili pa se 1
bomo le redki in dodali kak- ^
šno v njihovo korist. Mnogo |
nas je, ki se pri raznih gostil- .
nah enostavno moramo usta-
viti in verjemite mi, če se usta- ;
viš pri katerem od Štormano- ;
vih gostišč, enostavno moraš \
biti zadovoljen s tako pestro 1
in kvalitetno ponudbo, kot tu- ;
di z izjemno strokovno in pri- \
jazno postrežbo. Pomislimo,
kohko truda in energije je tre- ^
ba vlagati v vsakega človeka,^
delati z vsakim posebej, da ;
narediš kolektiv, kakršen je I
ta. Vedimo, da j a gostinstvo j
dovolj občutljiva panoga, v j
kateri le redki vzdržijo in red- ]
ki vztrajajo. Lahko bi dejali, '
Štormanovi to zmorejo, ker :
to tudi hočejo. \
Pred nedavnim sem na se- :
veru Nemčije, koder sem po- J
toval, iz povsem naključnega J
razgovora od sogovornika iz- i
vedel, da si je o Sloveniji, kjer l
je hodil, zapomnil samo dve ;
stvari: prijaznega carinika, kij
ga je sprejel ob vstopu in go-'
stišče Štorman, kjer je bil po ■<
njegovi izjavi postrežen, kot •
še nikjer, kljub temu, da veli- j
ko potuje. Zares prijeten ob- i
čutek tako daleč od doma.    j
Ni moj namen delati rekla- \
me gostiščem Štorman. Rad bi ]
samo izrazil močan dvom o
pravilnosti odločitve odgovor-^
nih glede gradnje spremljajo-:
čih objektov ob avtocestah. Ali i
se nič ne bojimo, da bomo dali i
tako pomemben objekt vi
gradnjo malemu podjetju, kjer;
se lahko hitro zgodi, da bodo •
pri polovici dela omagah ah]
naredili nekakšen polovičen j
objekt, ki bo vse prej kot po-^
nos Sloveniji?
Premislimo gospodje, mor-^
da je še čas za spremembe.^
Morda sem celo krivičen do^
podjetja, ki naj bi lokacijo do- \
bilo, vendar sem previden,^
ker se pač spominjam prete-^
klosti. Povsem normalno sej
mi pač zdi, da si podjetje, kij
se redno pojavlja z novimi^
lokah in zaposluje sto in več:
ljudi, zasluži več pozornostih
in nenazadnje tudi več zaupa-i
nja. Res je, nasprotno podjet-;
je je ponudilo večjo najemni-j
no za prostor, toda, dragi mo-j
ji, ste prepričani, da jo bostej
tudi dobili? Vemo kako grel
potem, kako hitro meljejo na-"
ši sodni mlini in kako se t.
šne stvari potem konča
Senca pa bo seveda ostala
Slovencih in na Sloveniji.
Toliko v razmislek, mor
v opozorilo odgovorni
vsem v gostiščih Štorman
v pogum, da se ne bodo p
dali in se bodo borili napr
po moje za stvar, ki bi j
vsekakor morala pripade
Prepričan sem, da si takšne
božičnega in novoletnega c
rila Štormanovi gostinski c
lavci niso zaslužili.
ANDREJ KORE
Veler
ZAHVALE,
POHVALE
Zidarji so I
večkrat pešaal
čas je že, da se javno za
valim našim zidarjem in vse
dobrim ljudem, ki so nam p
magali, da smo v dveh mes
cih postavili hišo pod strehe
Naš dom, ki sem ga zgrac:
pred 32 leti, v upanju, da 1
zdržal mene in mojo družin
je začel razpadati. Podtali
vodni tok nam je povzro(!
razpoke na hiši, ki so bile
leta v leto večje.
V strahu smo se spravljal
spat z mislijo, da se bo enkr:
zrušilo na nas. V tej naši stisi
smo poklicali Občinsko in c
žavno komisijo, ki je ugoto\
la, da smo v življenjski neva
nosti in da v tej hiši ne smen
več dočakati zime.
Nakazali so nam odškodr
no za našo naravno škodo,
tem denarjem smo uspeh h
šo spraviti pod streho. E
konca gradnje si bomo pom:
gali s posojih in z lastnir
sredstvi, hlev sem že tudi i.i
praznil... .
Ne morem pa razumeti i
žalosten sem zaradi tega, c
so nam nevoščljivi tega dena;
ja, ki nam je država nakaza
za graditev nadomestne hiš:
To je dokazal tudi sosed Blal
nik iz Večjega Brda, ko nam,
zaprl utrjeno cesto, ki smo j
uporabljali dolgo vrsto let.
V tej naši nesreči se nas ;
usmilil sosed Tovornik, 1;
nam je omogočil dovoz grad
benega materiala po svojeii
travniku, kjer se je delala veli
ka škoda. Če bi nam sose:
Tovornik tega ne dovoh
sploh ne vem, kako bi zgradi
hišo. Zato se družini Tovo
nik javno zahvaljujem za nj
hovo razumevanje in dobrot
ter se jim istočasno opraviči
jem za nastalo škodo.
Prevoz v slabem vremen
je bil otežen, ker po blat
avtomobili niso mogli spelja
po klancu navzgor. Tako s
požrtvovalni zidarji večkrč
pešačili od glavne ceste d
naše hiše in na svojih ramr
nih nosih orodje in celo de
ske. Zato posebna hvala z
darski skupini Iztoka Zupar
ca iz Vojnika.
Posebna zahvala velja ši
vsem drugim ljudem, ki so ni
kakršenkoli način pomagali
naši naravni katastrofi.
Vsem tistim, ki so nam ne
voščljivi nove hiše, pa ne pri
voščim, da bi morali kdaj gra
diti pod takimi pogoji kot ser i
jaz.
IVAN FAJDIGi^
Dobj'

Št. 50. -12. december 1996
NOVI TEDNIK
NASI KRAJI IN UUDJE
Revija, ki prebija
Ris Zabavnik, revija zo razvedrilo, informacije in strip, v kioskih vsak zadnji četrtek v
mesecu
Na slovenskem trgu se je
pred kratkim pojavila novo-
5tara revija, Ris Zabavnik.
Revija je namenjena mlajši
generaciji od 10. do 18. leta
starosti, decembra pa je izš-
la 3. številka revije za raz-
i^edrilo, informacije in
strip._
Maskota revije je ris, avten-
tična slovenska divja žival, ki
pa v »zabavnikovi« izvedbi ni
prav nič nevarna. Ris je prija-
telj ljudi, še posebej otrok,
vendar pa mu ljudje neusmi-
ljeno krčijo življenjski prostor
in ga na različne načine one-
snažujejo, s tem pa delajo
škodo sebi kot naravi. Tega se
žal še ne zavedajo dovolj, za-
to jih skuša ris v Ris Zabavni-
ku na to opozoriti. Delno v
besedi, delno v sliki, zato je
njegovo sporočilo razumljivo
vsem.
Hkrati so avtorji Ris Zabav-
nika upoštevali, da v Sloveniji
trenutno ne izhaja noben^
klasična »stripovska« revija,
zato so v novi reviji stripu
namenili pomembno vlogo.
Glavno nalogo so zaupali ju-
naku, ki je znan po vsem
svetu in je letos praznoval 50-
ietnico, to je Srečni Luka, ozi-
roma Lucky Luke. Junak z
domiselnimi in nenavadnimi
o2)računi z brati DaUon ter
drugimi nasprotniki že dolga
leta razveseljuje najmlajše in
starejše bralce. Slovicnski lju-
bitelji stripa so junaka že
pred časom prisrčno sprejeli.
Prostor namenjajo tudi pers-
pektivnim slovenskim ustvar-
jalcem stripa, ki doslej prak-
tično niso imeh možnosti za
predstavitev.
V Ris Zabavniku je moč naj-
ti tudi novosti iz kinematogra-
fov, zanimivosti o filmskih in
glasbenih zvezdah, zgodbe, ki
jih piše življenje, šale in anek-
dote, neverjetne dogodivšči-
ne, avtomobilski kotiček,
znanstvenofantastične zgod-
be, kotiček za ljubitelje raču-
nalniških iger, šest strani pa so
namenili še križankam in
ugankam, pravilne rešitve pa
nagrajujejo z lepimi nagrada-
mi. V decembrski reviji med
drugim pišejo o Morrisu, av-
torju Srečnega Luke, priložih
so barvni koledar, podrobneje
so predstavljene ptice pozimi,
vehko pa lahko izveste tudi o
glasbeni družini Kelly.
Revijo Ris Zabavnik so
pospremili s sloganom »Revi-
ja, ki prebija«. Prebila naj bi
mejo, preko katere se nekaj
let ni podala nobena sloven-
ska revija, in zapolnila pra-
zen prostor, ki je na tem po-
dročju   vsekakor   obstajal.

Tečaj v kmetijski šoli
v soboto, 14. decembra, bo v prostorih šentjurske kmetij-
ske šole enodnevni tečaj o pripravi slovenskih jedi, pogrinj-
kov in aranžmajev.
Med izobraževanjem bodo predstavili pripravljanje jedi in
pogrinjkov, značilnih za posamezne slovenske pokrajine, od
Prekmurja do Primorske ter od Gorenjske do Dolenjske. Udele-
žence bodo učili pripravljanja različnih slovenskih jedi, po-
membnega dela naše kuhurne dediščine. V Zvezi slovenske
podeželske mladine, ki je nosilec projekta ter v^ šentjurskem
Društvu podeželske mladine, ki ga izvaja, si tako prizadevajo za
ohranitev ter uveljavljanje podeželskih vrednot.
B.J.
Lena za najmlajše
v Prodajnem centru Lena v Levcu so v teh predprazničnih
dneh pripravili vrsto zanimivih prireditev za najmlajše, ki se
bodo nadaljevale še v januarju.
Poleg igral so za otroke zanimive predvsem različne vrste
živali, od papig do ribic v akvariju in ribniku ter spoznavanje
gozdnih živali. Decembra in januarja so v prodajnem centru na
obisk povabili šolarje iz celotnega celjskega območja in po
prvih odmevih je zanimanje šol za tovrstne oglede zelo veliko.
y začetku prihodnjega leta začenjajo z akcijo za šolarje tudi v
Zani v Žalcu. Šolarje vabijo na ogled vitraž in risanje objekta
žalske veleblagovnice. Najboljše risbe bodo nagradili, nagrade
pa bodo šolarjem podelili ob slovenskem kuhurnem prazniku
8. februarja.
IB
Večer na vasi
v dvorani zadružnega doma na Ponikvi so člani tamkajšnje-
ga kulturnega društva Risto Savin pred dnevi pripravili zani-
niivo zabavno glasbeno prireditev z naslovom Večer na vasi.
Obiskovalcem v nabito polni dvorani se je predstavilo kar 60
domačih izvajalcev Preizkusili so se v petju, igranju in plesu.
t)odobra so dlani gledalcev ogreli predvsem starejši izvajalci ter
^lani Ponkovške folklore. Dober odziv na tokratno prireditev pa
je najlepše priznanje in spodbuda organizatorjem, da bodo še
^daj pripravili podobno srečanje, saj si krajani takšnih srečanj
očitno želijo tudi v prihodnje. C NJ
Št. 50..ULd»eiii&er199e
»Trudili se bomo, da bomo
revijo nenehno izboljševali,
jo aktualizirali, obogatih z
Pod okriljem Ris Zabavni-
ka bo z novi letom zaživel
klub ljubiteljev stripa, ki bo
združeval naročnike revije
in tudi tiste, ki radi prebirajo
stripe ali jih celo zbirajo. S
tem bo omogočena menjava
in prodaja stripov, priprav-
ljali bodo klubska srečanja,
oglede raznih zanimivosti...
Ris Zabavnik ima tudi svojo
stran na Internetu, revijo pa
je moč naročiti po telefonu
(063) 832-306.
intervjuji in reportažami ter
razširili krog sodelavcev,«
pravi urednik Ris Zabavnika
Franci Kotnik.
MHHMMI URŠKA SELIŠNIK





Večer v kavarni na Polzeli
Duo Primavera s Polzele pripravlja kon-
cert, ki bo tokrat drugačen, saj ga bo združil
s plesnimi gibi in gledališko igro, vse skupaj
pa postavil v kavarno. Od tod tudi naslov
prireditve Večer v kavarni na Polzeli.
v predstavi sodelujejo Matjaž Jeršič in Bojan
Pustinek kot Dou Primavera ter Kristina Malen-
šek, Katja Brinovšek, Marina Tomič, Jaka Jer-
šič, Anja Mešič, Maja Dobrišek, Dejan Pilko,
Dejan Herodež, Mija Novak in Nanika Cvikl.
Kot režiserka se bo tokrat prvič predstavila
Urška Jeršič.
Premierna uprizoritev bo v soboto, 21. de-
cembra, ob 19. uri v Domu svobode ha PolzeU,
ponovitev pa 28. decembra ob isti uri.
Na sliki: Med nastopajočimi je tudi Jaka
Jeršič, izkušen polzelski režiser in igralec.
T. TAVČAR
VESELI DECEMBER
Prireditve od 12. do 18. decembra:
Pomagajmo jim!
Sinice, štiglici, brglezi, kosi in še veliko drugih koristnih ptic
bo ostalo doma in skušalo preživeti zimo. Pomagajmo jim tako,
da bodo ptičje hišice vedno dobro založene, ker bodo potem
ptički lažje prenašah hladne dni. Nagrada bo čudovita, saj bodo
v pomladanskih dneh hvaležni ptički s svojim žgolenjem
krajšali čas. LOJZE OJSTERŠEK

0
0

0

0
PRODAJNI CENTER LENA LEVEČ
IZJEMNO NIZKE CENE
• bluze, srajce
že od 990,OO SIT
• bunde
od 6.990,00 SIT
• smučarski kombinezoni
od 9.990,00 SIT
• igrače
bd 10,00 SIT naprej
• barvni televizor Voyager 51 TTX
44.900,00 SIT
• sušilni stroj WT 900
37.900,00 SIT
Ne pozabite na nakup daril na drogerijskih
oddelkih!
Vljudno vabljeni!
0


5^
^ iV< ^ >V< iVi ffi j^t >V< tVt iV( ^ ffk iVt ^ ^
^ w w W w w W %V w W    w w 'A* w W ^
Na mestnih ulicah v centru
Celja bo od torka. 17., pa do
konca decembra, že 15. tradi-
cionalni božično-novoletni
sejem, v organizaciji Celjske-
ga sejma, s pestro ponudbo
blaga na stojnicah in možnost-
jo ugodnega nakupa praznič-
nih daril.
V Celju (Narodni dom) bo
danes ob 16. uri, božično-
novoletni koncert Dekliške-
ga pevskega zbora Gimnazije
Center-Celje, pod vodstvom
Barbare Arlič in Mešanega
mladinskega pevskega zbora
šolskega centra Ptuj, pod
vodstvom Mateje Kuharic. V
ponedeljek ob 19.30 bo pred-
praznični koncert Big banda
»Extra band« Glasbene šole
Celje. V modri dvorani Celj-
skih sejmov, bo nocoj ob
1930, božično-novoletni
koncert z Alfijem Nipičem in
njegovimi muzikanti. Primor-
skimi fanti, show skupino
Black&White, Claudiom Esco-
barjem - tenoristom iz Čila,
nastopila pa bo tudi skupina
Štajerskih 7. Prireditev bo vo-
dil Vinko Šimek. V Celjskem
domu bo jutri, v petek ob
17.30, novoletni koncert or-
kestra Akord iz Celja, pod
vodstvom Matjaža Breznika.
V celjski bolnišnici bo v po-
nedeljek ob 17. uri, božični
koncert vokalne skupine
Cvet, Društva medicinskih se-
ster in zdravstvenih tehnikov
iz Celja. V cerkvi Sv. duha v
Novi vasi bo danes ob 18.30,
božično-novoletni koncert
Mešanega pevskega zbora Ce-
leia ter v torek ob 19. uri,
tradicionalni božični kon-
cert vokalne skupine Cvet,
pod vodstvom Vide Bukovac
in v sredo ob 19. uri, božični
koncert ženskega pevskega
zbora KUD Ljubečna, pod
vodstvom Vide Bukovac.
V Laškem (jedilnica Stare-
ga bazena Zdravilišča) bo v
torek ob 20. uri, koncert bo-
žičnih in slovenskih narod-
nih pesmi, v izvedbi citrarja
Petra Napreta iz Sedraža.
V Radečah (dom Pihalne-
ga orkestra) bo v sredo ob 18.
uri, božično novoletni kon-
cert Glasbene šole Radeče in
organizacijske enote Laško.
V Rogaški Slatini (knjižni-
ca) bo danes ob 17. uri, prav-
ljična ura za otroke od 3. do
7. leta starosti. V torek, ob 17.
uri, pa Si bodo lahko otroci
ogledali nekaj najlepših bo-
žičnih risank.
V Vojniku (kulturni dom)
bo v nedeljo ob 18.30, božič-
no-novoletni koncert Komor-
nega mešanega zbora Celje, ki
ga vodi Pavel Bukovac.
V Velenju (na Titovem tr-
gu) bo danes, v četrtek ob 17.
uri. Center za vzgojo, izobra-
ževanje in usposabljanje, pri-
pravil prireditev z naslovom
»Zapojmo in zaplešimo v no-
vo leto«. Jutri, v petek ob 17.
uri, bo OŠ Gustava Šihha pri-
pravila program ž^ naslovom
»S Šilihovci v novo leto«, v
ponedeljek ob 17. uri, OŠ An-
tona Aškerca - program z na-
slovom »To je novoletni čas,
ko nam vlada dedek Mraz«, v
torek ob 17. uri, OŠ Šalek -
»Brez zadrege« in v sredo ob
17. uri, OŠ Gorica - igrico »Na-
biralnik«.
V Slovenskih Konjicah bo
praznično v ponedeljek, ko
bodo na OŠ Ob Dravinji, ob
18. uri, predstavili novoletni
program in v torek ob 18. uri,
ko bo božično-novoletni
koncert učencev Glasbene
šole.
V Zrečah (v večnamenski
dvorani) bo jutri v petek, do-
brodelni   božično-novoletni
koncert z Alfijem Nipičem.
d.o.o.
VRBN0 23
3230 ŠENTJUR
tel./fax: 063/771 146
POSLOVNA DARILA
ŠTAMPILJKE
REKLAMNE TABLE

ZA AVTOMOBILISTE
NOVI TEDNIK
Novi VW passal na slovenskem trgu
BORZA CEN
Leta 1973 je nemški Volks-
vvagen, največja evropska
avtomobilska hiša tedaj, ko
gre za osebne avtomobile,
predstavila passata.
V tem času je avtomobil ne-
kajkrat prenovila (in doslej iz-
delala sedem milijonov vozil),
sedaj pa ponuja povsem novo
izvedenko, bolje bi bilo reči
povsem nov avtomobil sred-
njega razreda (467 centime-
trov v dolžino, 270 centime-
trov medosna razdalja), ki pa
se med drugim dokazuje z
zelo ugodnim količnikom
zračnega upora (0,27). Zuna-
nja podoba avtomobila je sko-
raj značilno nemška, kar po-
meni, da je sicer moderna,
vendar zadržana in nekako ra-
cionalna. Za sedaj ponujajo
Nemci zgolj štirivratno klasič-
no limuzino, prihodnje leto pa
naj bi predstavili še karavan-
sko izvedenko variant. Ob tem
kaže omeniti, da bi radi pri
VW z novim passatom dosegli
ustreznejše razmerje med li-
muzino in karavanom, kajti
vse doslej so se kupci bolj
navduševali nad njegovo kara-
vansko izvedenko. Ena od bis-
tvenih prednosti novega pas-
sata je tudi notranja prostor-
nost in seveda relativna dobra
opremljenost. Tako bo osnov-
na različica passata na sloven-
skem trgu serijsko opremljena
s protiblokirnim zavornim si-
stemom ABS, pa dvema var-
nostnima zračnima blazina-
ma, zategovalniki varnostnih
pasov spredaj in zadaj, osred-
njo ključavnico, električno na-
stavljivimi in tudi ogrevanimi
ogledali, zložljivo zadnjo
klopjo ipd. Passat je načeloma
na voljo s sedmimi motorji,
vendar bodo lahko slovenski
kupci za sedaj zbirali samo
med petimi, kajti različici z
novim 2,3-litrskim VR5 agre-
gatom in 2,8-litrskim V6 mo-
torjem s stalnim štirikolesnim
pogonom syncro bosta na vo-
Novi VW passat
Ijo kasneje. Začeli bodo torej z
1,6-litrskim motorjem, ki po-
nuja 74 kW/100 KM, sledi 1,8-
litrski agregat (92 kW/125
KM), nato še en 1,8-litrski mo-
tor z močjo 110 kW/150 KM in
turbinskim polnilnikom, na
koncu pa sta dva turbodizla.
Prvi je 1,9-htrski z močjo 66
kW/90 KM; drugi ponuja ob
enaki gibni prostornini 81 k-
W/110 KM.
Porsche Slovenija, uradni
uvoznik avtomobilov korpora-
cije VW računa, da bo z novim
passatom obdržal štiriodstotni
tržni delež v srednjem razre-
du, kar bi pomenilo, da naj bi
prihodnje   leto   slovenskim
kupcem prodali vsaj 2500 vo-
zil. Maloprodajne cene neka-
terih izvedenk VW passata pa
so:
passat 1,6      36.634 DEMi
passat 1,8 39.838 DEMJ
passat 1,8 T 40.711 DEM
passat 1,9 TDi 38.821 DEI^
passat 1,9 TDi 41.030 DE^|
Crash test toyote picnic, novega MPV vozila japonske Toyote.
Ameriški dvomi
Pisali smo že o tem, da je v
ZDA precej pozornosti zbu-
dilo poročilo o neustreznosti
zračnih varnostnih blazin.
Te naj bi bile v nekaterih
primerih nevarne in naj bi
povzročile smrt vsaj 16 ljudi
oziroma sopotnikov.
Prav zaradi tega poročila je
ameriška vlada pred nedavnim
predlagala spremembo var-
nostnih pravil in sicer tako, da
naj bi imeli vozniki možnost
preprečiti sproženje zračne
varnostne blazine. Ta možnost
naj bi obstajala tedaj in takrat,
ko bi bilo jasno, da bi zračne
varnostne blazine lahko pov-
zročile poškodbe pri otrokih in
nizkoraslih ljudeh. Zanimivo
je tudi, da naj bi se v ZDA
strinjali s predlogom, po kate-
rem naj bi v vozila začeli vgra-
jevati blazine, ki se bodo na-
polnile počasneje kot sedaj. Se-
daj se velika večina zračnih




DIACCI, s.p.
avtomehanika, avtoelektrika,
trgovina na debelo in drobno, vuikanizacija
Savinjska c. 62, 3310 ŽALEC, tel.: 063/715-205
blazin napolni v izjemno krat-
kem času oziroma s približno
hitrostjo 320 kilometrov na
uro. Vse kaže, da bo imel na-
povedani ukrep ameriške vla-
de dolgoročne posledice, kajti
tako imenovani crash testi, v
katerih preskušajo varnost av-
tomobilov, so že dolgo časa
sestavni del preizkusov vseh
novih avtomobilov, ki se poja-
vijo na trgu. Vsaj pri evropskih
tovarnah ukrep ameriške vlade
še ni povzročil nobenih ukre-
pov, vendar je na dlani, da
bodo reagirale, kajti ameriški
avtomobilski trg je za veliko
večino izjemno pomemben.
Porsche
preskuša
naslednika
911
Nemški Porsche si veliko
obeta od pravkar rojenega
boxterja, ki utegne postati
predvsem zaradi razmero-
ma nizke cene eden najus-
pešnejših modelov te tovar-
ne. Ob tem v tovarni že pre-
skušajo naslednika seda-
njega modela 911.
Ta bo v dolžino za nekako
200 milimetrov daljši in 35
milimetrov širši, medtem ko
bo medosna razdalja večja
za 120 milimetrov. Novo vo-
zilo naj bi poganjal novi 3,5-
litrski šestvaljnik bokser za-
snove z vodnim hlajenjem
(kot sedanji bokser motor pri
boxsterju) in močjo 290 KM.
Najvišja hitrost bo nekako
280 km/h, pospešek do 100
km/h pa pribhžno pet se-
kund. Po napovedih naj bi
novi porsche predstavili na
prihodnjem frankfurtskem
avtomobilskem salonu, pri
čemer bo najprej naprodaj
različica carrera 2, čez do-
brega pol leta pa carrera 2
kabriolet in targa različica.
Nadalje računajo, da bodo
ponudili tudi turbo varianto
in carrero 4 (štirikolesni po-
gon), menjalnika pa naj bi
bila dva in sicer šeststopenj-
ski ročni in petstopenjski tip-
tronic.
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na proč
350 avtomobilov. Prodanih je bilo 10 vozil, organizatorji pa
izdali tudi 25 kompletov kupoprodajnih pogodb. Obiskovale
na sejmu je bilo 1000. '
tip avtomobila	letnik	DEM	letnik	Dl:
Zastava 128	86	1,900	87	2,2(;
Škoda favorit 136 L	89	4,500	90	4,9(
Lada samara 1300	90	5,200	93	6,8(
Renault 5	91	8,200	95	11,5C
Renault clio 1.2i	91	9,400	93	12,0C
Renault 19	92	14,500	93	16,3(
Volkswagen golf JX	88	8,100	90.	11.5C
Fiat tipo 1.4ie	88	7,000	91	10,6C
Opel astra 1.4i	93	15,900	94	16,90
BMW316I	86	8,500	87	10,5C
Cene so okvirr				
Umrl prvi človek
Pred nedavnim se je v ne-
sreči ubil Ludvik Klima, di-
rektor in s tem prvi človek
češke avtomobilske tovarne
Škoda.
Zadeva je tragična in zanimi-
va zaradi tega, ker je Klima
umrl v škodi octavii, prvem
avtomobilu, ki je v marsičem
podoben, denimo audiju A4 in
novemu VW passatu. Kot je
bolj aH manj znano, je Škoda v
večinski lasti koncema Volks-
wagen (ta ima v rokah 73 od-
stotkov tovarne), octavia pa je
prvi skupni projekt. Škodo oc-
tavio so pred nedavnim, kot
smo že pisali, začeli prodajati
na češkem trgu, v prvih mese-
cih leta 1997 pa naj bi prodaja
stekla tudi pri nas in seveda v
drugih evropskih državah. Oc-
tavia je torej narejena na enaki
osnovi kot novi VW passat,
vendar bo cenovno skoraj za-
nesljivo veliko dostopnejša kot
njen  uglednejši  tekmec  iz
Wolfsburga. Notranja konk
renca med podobnimi avtom;
bili omenjenega nemškega a
tomobilskega koncema (v te
primeru med passatom, auc
jem A4 in octavio) utegne p
stati omembe vreden proble
koncema VW. Po sedanjih n.
povedih naj bi bila najcenej
izvedenka octavie na češke
trgu na voljo za nekako 18 tise
mark, kar je, upoštevaje, da g
za srednji razred, tudi na si:
venskem trgu zelo ugodna c.
na. Koliko bo octavia stala p
nas, za sedaj še ni znano, zn
no pa je, da naj bi bil Klima
začetku decembra obiskal tu
Slovenijo. Sicer pa je bil umi
Klima za tovarno pomembc
tudi zaradi tega, ker je s svo
umirjenostjo in pogajalsl
sposobnostjo precej nevtraliz
ral napetost med češko delo,
no silo v Škodi in menedžmei
tom, ki je večinoma v nemšk
rokah. Na sliki: škoda octavi. i
Večja prodaja, manjši dobiček
Italijanski Fiat, ki združu-
je skoraj vso italijansko avto-
mobilsko industrijo, je mor-
da že pozabil na veliko kri-
zo, ki jo je preživljal pred
leti. Sedaj se počasi vzpenja
proti evropskemu vrhu, pri
čemer ima v načrtu do leta
2000 povsem obnoviti svoj
Lancia kappa.
vozni park in ponuditi velil* i
novih avtomobilov.
Vprašanje pa je, ali so slal
časi dokončno mimo. V leto ■
njih devetih mesecih je imi
koncem za 1,2 milijarde dola
jev dobička pred obdavčitvijd
To pa je za 36 odstotkov mai
kot lani v tem času. Po mnenj
Fiata je rezuhat predvsem pc
sledica skromnejšega povpri
sevanja po avtomobilih na it.
lijanskem trgu, pa dokaj mot
ne lire, ki se še vedno krepi i
tudi manjšega povpraševanji
po gospodarskih oziroma t(
vornih vozilih. Po drugi strai
je tovarna v omenjenem ol
dobju prodala 1,74 milijon
vozil, kar je za 5,2 odstotk
več kot lani v tem času. Kak
so poslovale največje in najpc
membnejše tovarne znotn
koncema, še ni znano, vendc
je očitno, da sta tako Alfa R(
meo kot tudi Lancia v precej:
nji krizi.

Št. 50.-12. december 19

ZA AVTOMOBILISTE
Renault megane scenic in classic.
Odslej še megane scenic in classic
slovenski kupci vsaj v zadnjih
»tošnjih mesecih ne bi smeli trditi,
a se novosti pojavljajo pozno ali
repozno.
Po novem audiju A3, pa obnovlje-
=m mondeu, prav tako obnovljeni
issan primeri in še številnih drugih
^rtomobilih, sedaj na slovenski trg
ožita še dve izvedenki sicer znanega
1 uspešnega renaulta megane. Gre za
cenica in classica. Prvi je zelo zani-
liva novost, kajti to je prvi tako ime-
ovani enoprostorski (ali MPV) avto-
mobil v nižjem srednjem razredu,
medtem ko je classic, kot pove že ime,
klasična izvedenka megane s štirimi
vrati in podaljšanim oziroma limuzin-
skim zadkom. Scenic meri v dolžino
točno toliko kot petvratna izvedenka
megane, vendar je 18 centimetrov viš-
ji. To pripomore k notranji prostorno-
sti in občutku udobja, ki je v scenicu
še toliko bolj očiten. Scenic ob tem
ponuja največ pet sedežev, ki jih je
mogoče, tako kot je to v navadi, razhč-
no razporejati. Pomembno je tudi, da
ima scenic dvojno dno, ki služi kot
odlagališče za različne predmete. Če
so zadaj trij^ sedeži, potem so sicer
nekaj ožji, vendarje mogoče spremi-
njati njihov naklon, kar pa spremeni
tudi prostornost prtljažnika. Ta je v
osnovi velik 410 litrov, vendar ga je
mogoče s podiranjem zadnjih sedežev
povečati na 1800 litrov.
Megane classic pa je avto, ki se bo
zapisal v srce bolj konvencionalnim
kupcem. Njegova prednost in značil-
nost pa je ob drugem izjemno velik
prtljažnik, ki meri kar 510 litrov. Ta-
ko megane scenic kot classic bosta
oziroma sta že pri novomeškem Re-
vozu na voljo z dvema opremama
(RN in RT) ter dvema oziroma tremi
motorji. Classic je naprodaj z 1,4 pa
1,6 in 2,0-litrskim agregatom, scenic
pa samo z 1,6 in 2,0-htrskima motor-
jema. Cene za classic še niso povsem
točno določene, vendar se ve, da bo
avto na voljo za najmanj 2,4 in največ
3,25 milijona tolarjev, scenic pa za
2,6 oziroma 3,4 milijona tolarjev.
Salon še
naprej v
Berlinu
Na koledarju mednarod-
no pomembnih in prizna-
nih avtomobilskih salonov
v Evropi je že precej časa
nemški Frankfurt. Tam je
avtomobilski salon vsako
drugo leto, saj si septembr-
ski termin neipško mesto
deli s francoskim Parizom.
Po združitvi obeh Nemčij
se je veliko govorilo in pisalo
o tem, da se bo sloviti salon iz
Frankfurta preselil v Berlin,
kjer je nekoč, se pravi pred
vojno, že bil. Ob prvem nav-
dušenju ob združitvi nemš-
kih držav pa je načrt počasi
utonil v pozabo, kajti jasno je
bilo, da v Beriinu nimajo us-
treznih prostorov za organi-
zacijo tako velike avtomobil-
ske prireditve. Sedaj pa iz
Frankfurta prihaja novica, da
bo tam avtomobilski salon tu-
di leta 1999 in 2001, pa seve-
da prihodnje leto, kar pome-
ni, da je Berlin nekako »out«,
z njim pa tudi bavarski
Miinchen, ki je bil tudi v igri.
Spor med 6M in VW
Leta 1993 je Spanec Igna-
cio »Inaki« Lopez iz ameriš-
kega General Motorsa (GM)
odšel k nemškemu Volks-
vvagnu (VW). Tedaj je ta
»prestop« zbudil veliko po-
zornost, kajti Lopez je bil
med drugim znan kot člo-
vek, ki se je v GM uspešno
ukvarjal z zniževanjem
stroškov.
Njegova slava je bila tolik-
šna, da je skl^ildr. Ferdinand
Piech, prvi človek koncema
Volkswagen, Španca na vsak
način pridobiti na svojo stran.
To se mu je tudi posrečilo in
Lopez je zanesljivo pripomp-
JaguarXK8.
Jaguar XK8 kabriolel in kupe
Britanski Jaguar, ki je v
istniškem »objemu« ame-
iškega Forda, je lani posta-
il na ogled kupe, odslej pa
udi kabrioletsko izvedenko,
katero imajo, upoštevaje
lejstvo, da so jo prvič poka-
ali prav v ZDA, očitno veli-
ke načrte predvsem na drugi
hani Atlantika.
Jaguar XK8 ponuja zelo ele-
lantno zunanjo oziroma karo-
erijsko podobo, pod motor-
lim pokrovom pa se vrti po-
'sem novi 4,0-litrski V8 motor
• močjo 294 KM, s po štirimi
'entili na valj in zato s štirimi
'dmičnimi gredmi v glavi. Do-
'ajajo tudi novi petstopenjski
'vtomatski menjalnik, tako da
zmore XK8 v kabrioletski va-
rianti največ 248 km, v kupe-
jevski pa spoštljivih 251 km/h,
medtem ko je pospešek do 100
km/h pri kabrioletu 6,7 pri
kupeju pa 7,0 sekunde. Tisti
slovenski kupci, ki bi si morda
zaželeli najnovejši avtomobil
te britansko-ameriške avtomo-
bilske hiše, vsaj v Sloveniji ne
bodo imeli uradne sreče. Ljub-
ljanski AC Intercar, ki je bil
nekaj let tudi zastopnik Ja-
guarja pri nas, se je tovarni
»odpovedal«. Ampak pri naših
severnih sosedih ponujajo ku-
pe XK8 v osnovni varianti za
1,053 milijona šilingov, ka-
briolet pa je še za spoznanje
dražji -1,20 milijona šilingov.
Prihaja citroen AX spot 1,0
. Slovenski zastopnik tovarne Citroen - ljubljanski PDA,
je začel prodajati citroena AX spot 1,0.
Zakaj je to sploh omembe vredno? Predvsem zaradi tega,
ker je to avtomobil, ki bo po novem letu vendarle precej ah
^saj občutno cenejši, kajti za avtomobile z bencinskim
Motorjem pod 1000 kubičnimi centimetri prostornine, carine
bo več. AX spot 1,0 poganja bencinski štirivaljnik z gibno
prostornino 945 kubičnih centimetrov ter močjo 50 KM.
sedanja maloprodajna cena tega avtomobila je od 1,279 do
^'499 milijona tolarjev, po novem letu pa utegne biti nižja in
2ato avto za slovenske kupce še bolj zanimiv kot sicer.
AvrOiUOTOir
d.d.
Trgovina in servis d.d. CELJE
Miklošičeva 5, tel.: 063/443-033
PONUDBA RABLJENIH VOZIL V CELJU
VOZILO
LETO IZDELAVE
PRODAJNA CENA
Renault R-19 16v 93
Renault R-5 Campus 91
Seat Cordoba 1,9 D GLX 95
Seat Toledo 1,8 GLX 93
Subanj Legacy Champion PX 2WD      92
UNIS GOLD JX 91
Lada Samara 1500 S 93
Lada Samara 1300 S 94
Zastava Yugo 45 junior 91
Zastava Yugo 55 koral             »     89
Lada Samara 1300 s 90
ZAZTavria 1102 92
Škoda Pick up 92
Škoda Favorit 136 90
Chrysler Voyager 2,5 SE TD 93
Citroen AX First 1,11 94
Citroen C 25 D 88
Citroen ZX 1,8 I 94
Fiat Panda 1000 Fire 93
Fiat UNO 1,0 IE 94
Hyundai Scoupe LSI 94
Hyundai Pony 1,5 GLS        . 91
Hyundai Pony 1,3 LS 91
IMV R-5 Campus 91
Moskvič Aleko 2141 S 92
Volfo 850 GLT 93
. Mercedes genz 200 S_„.._______ 86
1.799
699
2.049
1.799
1.399
794
699
719
290
269
499
299
639
499
3.199
879
990
1.699
829
899
1.599
969
889
649
269
3.490
1.535
NAKUP OMOGOČAMO Z: »ugodnim kreditom »zamenjavo staro za
§taro (tudi dražje za cenejše) 'za del kupnine je možen tudi brezo-
brestni odlog plačila.
Glede na način plačila je možen poseben dogovor prodajne cene.
Imamo dolgoletno tradicijo pri prodaji rabljenih vozil, zato vaš
nakup ne bo tvegano dejanje.
RABUENE AVTOMOBILE VZAMEMO V RAČUN ZA:
HVUNDAI, CHRVSLER. KIA, LADA, CITROEN, FIAT
000,00
000,00
000,00
000,00
000,00
000,00
000,00
000,00
000,00
000,00
000,00
000,00
000,00
000,00
000,00
000,00
000,00
000,00
000,00
000,00
000,00
000,00
000,00
000,00
000,00
,000,00
.000,00
=> ^_
CC
ca

a.
Od.
gel k temu, da se je VW v
zadnjih letih iz relativno dokaj
»bolne« tovarne prelevil v bolj
zdravo podjetje. Toda v vsem
tem času se je v zakuhsju, nato
pa tudi javno, bil ogorčen boj
med GM in VW. Ameriška av-
tomobilska tovarna je namreč
trdila, da je Lopez ob odhodu s
seboj odnesel tudi vrsto doku-
mentov in* zato proti njemu
tudi vložila ovadbo zaradi in-
dustrijskega vohunjenja.
Volkswagen oziroma Piech
je vse doslej te obtožbe silovito
zanikal, vendar je vsa zadeva
prišla na sodišče. Medsebojno
obtoževanje je počasi preraslo
tudi v politično, kajti GM je bil
prepričan, da preiskava, ki so
jo začeli tudi v Nemčiji, zaradi
pomembnosti VW ne napredu-
je. Sedaj pa je očitno, da je
ameriška avtomobilska tovar-
na dosegla svoj cilj: Ignacio
Lopez je upravnemu odboru
VW ponudil svoj odstop, ta pa
ga je tudi sprejel. Zakaj? Pred-
vsem zaradi tega, ker je postalo
očitno, da bo GM v pravdi zma-
gal in nato 'od VW zahteval
izjemno visoko odškodnino
(govorilo sg je o nekaj deset
milijardah dolarjev). Očitno so
pri Volksvvagnu zato ocenili,
da je bolje, če se odrečejo Lo-
pezu in se tako pomirijo z Ge-
neral Motors, v blagajni pa jim
ostane veliko sicer nujno po-
trebnega denarja.
OTROŠKA   T R CJ O V I N A
Ljubljanska 7, 3000 Celje
objekt pri vrtnici (atrij znotraj)
tel.: 063 483-030
vse za otroka
od rojstva do 8 let
otroška hrana ||jpp od prve stekle-
ničke do velike žličke
dude in stekleničke MUK''   AVENT
kozmetika FISSAN in pj^TEM
plenice in kremni robčki PAMPERS
čevlji PETEJAN in BAMBI
tekstil
in ostali
igrače CHICCO in mnogo drugih
oprema bre^i
globoki in športni vozički:
Inglesina

Prinesitelj tega KUPONA
ima pri vsakem naKupu
do 31. 1. 1997
15% POPUST

FEUTON-ROMAN
NOVI TEDNI

Branko GOROPEVŠEK |
OD BRALNIH DRUŠTfV D^LfUDSKE KNflŽMiei
Skiee iz: ra,xvoja. Icti|iziiie«i.rstv«i9 knjižiile in l>ra.lne iculture v Clel|i
Revolt zoper
dijake
Knjige in časopisi pa so mi-
kali tudi radovedno mladino,
predvsem dijake celjske gim-
nazije, ki so radi zahajali v
čitalniške prostore. Zato zveni
kar neverjetno, da so nekateri
odborniki, sicer sami zavedni
Slovenci, kar nekajkrat želeli
preprečiti dijakom vstop v či-
talniške prostore. Najhujši »re-
volt« zoper dijake se je zgodil
decembra 1883. Prof. Kosi je v
imenu gimnazijskega ravnate-
lja odboru predlagal, da prepo-
vedo dijakom obiskovati čital-
nico. Z njegovim predlogom se
je strinjal tudi Mihael Vošnjak,
češ, »da imajo dijaki potem na
vseučiljišču. dovolj časa za poli-
tiko«. Ostali odborniki so bili
zoper ta predlog, še posebej
predsednik dr. Josip Sernec.
Mnenja je bil, da jim naj kar
sam ravnatelj prepove obisk
čitalnice, če to želi. Sicer pa,
»ako imajo dijaki iz 7. in 8. šole
dovoljenje v gostilne in kavar-
ne zahajati, zakaj bi jim bilo
prepovedano v čitalnico zaha-
jati in časnike brati.« Po dolgi
debati so sprejeli sklep, da
odbor ne dovoh zahajati v
čitalnico brez spremstva star-
šev le dijakom od 1. do 6.
razreda. Ob koncu sporočila
so še zapisali: »Ta sklep se
sicer ne bo dal dijakom pose-
bej na znanje, vendar se pa
strežaju naroči, naj pazi, da
ne bojo mali dijaki v čitalnico
zahajali in naj o tem sem ter
tja poroča.«
V naslednjih letih so se
knjižničarji menjali vsako
leto. Leta 1885 je za druš-
tveno knjižnico skrbel proL
Valenčak, leto kasneje Jožef
Kronvogel in leta 1887 dr.
Davorin Matek. Očitno je
moral v tem obdobju vlada-
ti v knjižnici ponovno velik
nered, saj je že Kronvogel
opozarjal odbornike, »naj
se za stare knjige kak poseb-
na shramba dobi, da se bo v
knjižnici laže red napravil«
Podobno je poročal na obč-
nem zboru 1888 tudi dr. Da-
vorin Matek.
Dr. Matka je nasledil celjski
vikar Franc Irgl, ki je za tri
leta (1889-91) prevzel posle
knjižničarja. Ponovno je ure-
dil knjižnico, naročil nekaj
novih časopisov in uvedel
uradne ure. Sklenil je, »da
bodejo (...) knjižničarjeve ure
vsako sredo od 1/2 2 do 1/2 3
popolndne.«
V obdobju med leti 1891-
95 je društvena knjižnica, ki
jo je vodil prof. Miha Zavad-
lav, zelo napredovala. Veliko
zaslug za to je imel tudi nje-
gov »adutant« Janko Vau-
ken, tajnik Južnoštajerske
hranilnice. S pridobljenim
denarjem sta dala v preveza-
vo večino slabo ohranjenih
knjig in vseh (prvič!) 24 na-
slovov naročenih časnikov.

Dr. Štefan Kočevar (Središče ob Dravi, 1808- Celje, 1883).
zdravnik, narodni buditelj in politik je bil ustanovitelj in
dolgoletni predsednik Narodne čitalnice v Celju. Zaradi
narodnega dela je med sodobniki užival izjemen ugled.
Ponovno sta preuredila
knjižnico, »sestavila sezna-
mek vseh v knjižnici se naha-
jajočih knjig« ter uvedla iz-
posojo članom izključno
»proti pismenemu potrdilu
sprejema knjige, in po poseb-
nem knjižničnem redu«. Ne-
vezane knjige in časopise pa
so društveniki lahko brah sa-
mo v čitalnici. Knjižnica je
tem času premogla 880 knjig.
W
ITA HESS - RAK


Razočaran zaradi njegovega vedenja, mu je Pepi rekel:
»Nimaš nič pripomniti? Jaz mislim, da smo tvoji prijatelji,
pa se ne veseliš z menoj?«
»Da, Pepi, imam ti nekaj povedati. Zapomni si eno. Te
deklice ne smeš nikdar in nikoli varati!«
»To vem, to bi mi tudi nikdar in nikoli ne šinilo v glavo, toda
kako prideš ti na to misel? Moram ti odkrito povedati, da še do
nobene deklice nisem občutil tako, resnično jo ljubim!«
Kakšni zbodljaji so bili to za Alojza! S priprtimi vekami je
vprašal: »In ona?«
»Prav tako!«
»Blagoslavljam vaju!«
« Njegov glas je bil povsem drugačen. Obrnil seje k oknu ter
stisnil pesti, da so mu nohti pustili sled na dlaneh.
Ves prepaden je Pepi spoznal, kako zelo je prizadel prijate-
lja. Očital si je, da je bil tako neprizanesljiv, toda v njegovi
prešernosti so mu besede kar same prišle iz ust. Resnično mu
je bilo žal, ker se je prav lahko zamislil v njegov primer
Mahoma se mu je pobelilo in spoznal je, da Alojz deklico
skrivaj ljubi.
Res mu ga je bilo žal. Doumel je, kako nasprotni vlogi igra
tu življenje. Medtem, ko se mora ohromeli povsod zatajevati,
hiti njemu vse naproti. Da bi ga pripravil na drage misli, je
vzel z mize kitaro in podal prijatelju mandolino:
»Tako. za slovo malo zaigrajva. Kdo ve, kdaj se zopet
vidimo!«
Zagrenjen je intoniral Alojz tisto lepo pesem: »Zgubljena
ljubezen.«
TUdi življenje gospe Schwarzerjeve je dobilo popolnoma
drugo lice. Iz predloga za skupno življenje z učiteljico se je
rodil sklep, iz sklepa pa resnica. Navidezno je bila to za
gospo najboljša premostitev zadnje preteklosti k novo ureje-
nemu življenju. Učiteljica ji je bila prava rešitev. Bila je do
nje tako prisrčna, kot si je Ita v svojih sanjah želela.
Bilo je pač tako. da kogar je gospa Schwarzerjeva ljubila,
temu je bila najprisrčneje vdana. Razvajala je učiteljico,.
kakor da bi bila njen otrok. Gospodična Dragutin je občuti-
la pri tem posebno zadovoljstvo, saj je morala priznati, da
bi lastna mati ne mogla biti boljša. Samo majhen oblaček
na njenem življenjskem obzorju je bilo treba še odstraniti.
Bil je sicer še daleč, toda počasi se je le bližal. To je bila
edina ovira v občutju obeh dam. Gospa Scfmarzerjeva je
želela kot grajska gospa še naprej živeti v Koprivnici,
medtem ko je gospodična Dragutin hrepenela po mestu.
Računati sta morali na prestavitev in sta o tem večkrat in
dolgo razpravljali.
Kakšne razgovore sta dami imeli, ni nikdar nihče zvedel.
Mnogo se je šušljalo. kaj trdnega ni vedel nihče. Resnica pa
je bila. da je gospa Schwarzerjeva leto po smrti svojega sina
vse svoje posestvo dala v prodajo, kar ni bila več nobena
skrivnost. Ta vest je povzročila daleč naokoli veliko začude-
nje. Iz kakšnega vzroka se je ta zgodilo, ni mogel nihče
razumeti.
Dva bogata trgovca iz Koprivnice sta se zanimala za
kupčijo.
Skozi nekdanje Schwarzerjevo posestvo teče še danes
potok. Tostran potoka, kjer so stali grad. gospodarska poslop-
ja, vinogradi, sadni vrtovi, travniki in gaji. je kupil gospod
Vehovar Ta se je obvezal, da bo gospo Schwarzerjevo do
smrti oskrboval s hrano, smela je tudi v gradu stanovati!
Drugi trgovec, gospod Penič, je kupil posestvo na drugem
bregu potoka. V tem delu, ki se še danes imenuje Graben, je
bilo mnogo kmečkih hiš, travnikov, polj in velikih gozdov.
Cena je bila nizka, zato jo je kupec takoj izplačal. Denarje
gospa Schujarzerjeva vložila v hranilnico. Olajšano je ugoto-
vila, da ima sedaj pred sabo brezskrbno življenje. Kar je
potrebovala denarja za vsakdanje potrebe, so ji dale obresti.
Imela je tudi srečke vojne pomoči in končno še vojno
posojilo, ki je obetalo zelo visoke obresti. Skratka, prepriča-
na je bila, daje preskrbljena za vse življenje in seji ne bo več
treba jeziti z najemniki in gospodarstvom.
Niti zdaleč ni mislila, da bi jo njeno trdno prepričanje
moglo varati.
24 časopisov in bila članica
šestih književnih klubov. Let-
na izposoja (na dom) je zna-
šala 72 knjig.
Novi prostori v
narodnem domu
Prof. Zavadlava je na mestu
knjižničarja leta 1895 nasledil
celjski notar Lovro Baš, leto
kasneje pa odvetniški urad-
nik Janez Bouha. V njunem
»mandatu« je društvena
knjižnica ponovno bolj ali
manj životarila. Vendar ne za-
radi nedela ali nezanimanja
za branje, temveč-zaradi pre-
selitve v prostore novo zgra-
jenega Narodnega doma.
Knjižnici so se z novimi
prostori obetali boljši časi, saj
so ji za njeno delo namenili
prostor »v zadnji sobi Narod-
nega doma«. Tu sta bili tudi
čitalnica in sejna soba druš-
tvenega odbora. Prostor so
opremili s knjižnimi omarami
in z dvema velikima predalni-
koma za časopise, kmalu za-
tem pa je knjižničar dobil še
pisalno mizo, ki je bila »v
istem slogu, kot so omare za
knjige«.
Vodenje knjižnice je leta
1896 prevzel prof. Matej Su-
hač in na tem mestu vztrajal
polnih enajst let. Ob prevze-
mu je knjižnica že imela več
kot tisoč knjig, sproti pa so
prejemah sprva šestintrideset
različnih časopisov, že leta
1900 pa štiriinštirideset, k.>
presenetljiv porast glede
prejšnja leta. Novi prostor
jim očitno vlivali veliko po
ma in želje po delu. Porasl
tudi izposoja na dom in
kljub skoraj idealnim po
jem za branje v čitalnici kn
niče. Leta 1898 je prof. Su
izposodil za tiste čase ne'
jetnih 285 knjig, leto kasr:
305 in na prelomu stoletja ;
knjig. Povečano zanimanje
branje je torej več kot očit
Velike zasluge za to gre pr
sati prav prof. Suhaču, ki
društvenike nenehno opo;i
jal na pomen branja. Prav
sebno pozornost pa je nai
nil nežnejšemu spolu in p(
val »posebno dame, da bi
pridno posluževale društvi
knjižnice.«
Knjižnica je v poslova
Narodne čitalnice postaj
vse pomembnejša. O tem ];
ča tudi zanimiva razprava
občnem zboru leta 1901.
izčrpnega zapisnika lal
razberemo, da so se odboi
ki začeli zavedati, kako |
membna je izobrazba za
rod, ne glede na stan. Da
pri tem lahko še kako por
ga bralna kultura, tudi ni t
ba posebej poudarjati. Več;
je bila namreč mnenja, da
talnica dosega »glavni s
namen, pospeševati nam
na narodni podlagi omiko
družbeno življenje s čitanji
časopisov in knjig.«
Začasno je še pošto vodila. To je bilo lahko delo. kiji je b
obenem v prijetno razvedrilo. Tako je prišla z ljudmi v si
Pošta je bila središče, kjer seje vse osredotočilo, poleg tegc,
pa rada pogledala v tujo pošto. Posebno so jo zanima
prepovedana ljubezenska razmerja. Radovednost je bila ;
njena slaba lastnost, na pošti pa seji je nudila priložnost,
jo je dodobra potešila.
Počasi seje vživela v novo življenje. Misleč na to, kar je bi
se je včasih še vdajala otožnosti, sicer pa je junaško no^
svoje breme. Tako se je zdelo. Toda nemogoče je misliti, da
več trpela zarddi izgube svojega otroka, ker ga ni več omeni
Njegova slika je visela v salonu poleg njegovega očeta, tc
ona ni govorila ne o prvem, ne o drugem. Sedaj se
popolnoma predala Guduli, ki ji je prinesla življenje v hi.
Zvečer sta se jima pridružila še gospoda župnik in kaplan
tako je bil majhen krog izobražencev zbran. Po pravici rečei
tako izpolnjenega časa prej ni imela. Skoraj ji ne morei
zameriti, da je ta ponosna, življenja polna dama življenj,
udarec že premagala. Kar se pa tiče premestitve učiteljice, :
se obe tolažili češ: kar bo, pa bo. |
Dobra Francka je sporočala Iti vse, kar se je dogajale
Koprivnici. Njeno zadnje pismo ji ni bilo lahko pisati, ker
vedela, kako bo vest, da je vsa Schwarzerjeva posest
katastrske uprave črtana, Ito zadela. Podrobno ji je opisi
vse o kupni in prodajni pogodbi.
Francka tudi ni mogla deklici zamolčali, da je gos
Schivarzerjeva vzela učiteljico k sebi. Četudi ji je bilo teži'
morala ji je tudi to sporočiti. Kako bo to zadelo Ito, je sluti
Predobro je poznala njeno plemenito srce, saj je vedei
kako je bila gospe vdana. Francka je Ito vzljubila. Kolikok'
je morala misliti na preteklost, ko je smela biti posredovat
med ljubečima. Kako srečna sta bila oba in ona z njin
Spomnila se je. da ji je Ernest nekoč dejal, da ji bo, kal
hitro bo prevzel gospodarstvo, podaril zemljo okrog njem,
doma in še gozd v bližini. Vse to pa kot priznanje za nje\
zvesta pota. Kako drugače je vse prišlo!
Vsa ta sporočila je Ita večkrat prečitala. Iz podrobne,
opisovanja je šele zvedela, kaj vse je bilo last Schwarzei
vih. Dokler je bila v Koprivnici, je poznala samo Ernesta
njegovo mater; vse drugo je ni zanimalo. Šele sedaj
zvedela, kako veliko je bilo to posestvo. V dnu njenega sr
je ostal občutek bojazni. Misel je sledila misli, ki so
končno strnile v velik vprašaj. Je gospa Schwarzerjeva
pamet, da je sedaj, ob koncu vojne, vse prodala? Ni imt
nikogar, ki bi ji to odsvetoval?

Šf. 50.-12. december 19

INFORMACIJE
pOJEKTIVA CELJE, d.o.o. v likvidaciji
300 Celje, Ulica XIV. divizije 14
lAVNI RAZPIS PRODAJE
)OSLOVNIH PROSTOROV
obiranjem ponudb
laprodaj so:
poslovni prostori v poslovni zgradbi Ulica XIV. divizije 14 v
Celju, zgrajeni leta 1975, na parceli št. 2486/5 k.o. Celje,
in sicer:
1. v kletni etaži:
a) arhivski prostor št. 1 s skupnim predprostorom cca 7
b) arhivski prostor št. 2 s skupnim predprostorom cca 8 m^
Prostora sta nezasedena.
c) arhivsKi prostor št. 5 s površino 27,77 m*
d) arhivski prostor št. 5a s površino 28,54 m^
Prostora sta nezasedena, vhod ni urejen.
2. v pritličju:
a) prodajni boks št. 1 cca 4 m^
Prostor je nezaseden (pravica stalne uporabe).
3. v v. nadstropju:
a) pisarna št. 3 z delovno površino 22,70
Prostor je nezaseden.
b) pisarna št. 4s z delovno površino 15,20 m^
Prostor je nezaseden.
c) pisarna št. 5 z delovno površino 22,00 m^
Prostor je zaseden.
d) pisarna št. 6 z delovno površino 15,75 m^
Prostor je zaseden.
e) pisarna št. 16 z delovno površino 31,50 m^
Prostor je v najemu za nedoločen čas.
f) pisarna št. 17 z delovno površino 36,15 m^
Prostor je v najemu za nedoločen čas.
, V poslovni zgradbi Ulica XIV. divizije 12 v Celju, zgrajeni leta
1980, na parcelali št. 2486/8 in 2486/18 l<.o. Celje, in sicer:
1. v kletni etaži:
a) lokal (pisarna) št. 7 z delovno površino 18,56 m^
Prostor je nezaseden.
b) lokal (pisarna) št. 8 z delovno površino 35,13 m^
Prostor je nezaseden.
c) lokal (pisarna) št. 9 z delovno površino 11,79 m^
Prostor je nezaseden.
d) lokal (pisarna) št. 11 z delovno površino 21,15 m^
Prostor je nezaseden.
e) lokal (pisarna) št. 12 z delovno površino 34,82 m^
Prostor je nezaseden.
f) lokal (pisarna) št. 13 z delovno površino 24,07 m^
Prostor je nezaseden.
2. v pritlični etaži:
a) lokal (pisarna) št. 5 z delovno površino 35,83
Prostor je nezaseden.
b) lokal (pisarna) št. 9 + 10 z delovno površino 39,11
Prostor je nezaseden.
c) lokal (pisarna) št. 11 z delovno površino 36,62
Prostor je nezaseden.
^siprostori pod točko 1. in 2./II. se prodajajo v obstoječem stanju
faza »rohbau«). Pripadajoči stranki in pomožni prostori so gradbeno
bkončani, funkcionalno usposobljeni in je za njih izdano uporabno
ovoljenje.
prostorom iz točke 1. in 2./II. spada tudi sorazmerni del skupnih in
omožnih prostorov stavbe(vključeno v ceno m^ delovne površine!).
I.Nepremičnine so naprodaj po naslednjih najnižjih cenah
za 1     delovne površine:
-za prostore pod a) do d) točke 1./I.
-za prostor pod a) točke 2/1.
-za prostor? pod a) do f) točke 3./I.
-za prostore pod a) do f) točke 1./II.
-za prostore pod a) in b) točke 2./II
-za prostor pod c) točke 2./II
700,00 DEM
2.000,00 DEM
1.490,00 DEM
1.090,00 DEM
1.590,00 DEM
1.890,00 DEM
/.Pogoji:
Ponudniki morajo plačati 5 odstotno varščino od najnižje cene (toč. III.) na
žiro račun Projektiva Celje, d.o.o. v likvidaciji štev. 50700-690-1130, na-
men nakazila »varščina, z navedbo zaporedne številke predmeta prodaje«.
Izbranim ponudnikom bomo varščino vračunali v ceno, drugim pa vrnili v
5. dneh po izbiri najboljšega ponudnika. Varščina se ne obrestuje.
Ponujena cena mdra biti najmanj enaka najnižji ceni.
Ponudbe je treba poslati na naslov: Projektiva Celje, d.o.o. v likvidaciji,
Ulica XIV. divizije 14, Celje, z oznako »za javno zbiranje ponudb«. Upošte-
vane bodo samo ponudbe, ki bodo prispele do vključno 31. 12. 1996.
Odpiranje ponudb bo 8. 1. 1997, pisno obvestilo o rezultatu ponudbe pa
bo ponudnikom poslano do 10. 1. 1997.
Ponudniki morajo pred rokom za odpiranje ponudb predložiti potrdilo o
vplačilu varščine, za nakup nepremičnin pa morajo fizične osebe predložiti
tudi potrdilo o državljanstvu, pravne osebe pa overjen izpisek iz sodnega
registra.
Glede stvari, ki v tekstu javnega razpisa nosijo opombo »prostor je zase-
den«, bodo imeli prednost pri izbiri ponudniki, ki so sedanji pogodbeni
najemniki, vendar le ob pristanku na najvišjo ponujeno ceno ev. drugega
Ponudnika.
Izbrani ponudniki morajo skleniti prodajne pogodbe v 8. dneh po prejemu
Poziva k podpisu pogodbe, kupnino pa v celoti plačati v roku 15 dni po
Podpisu pogodbe. V primeru neplačila postane pogodba neveljavna, varš-
čina pa se zadrži v korist prodajalca.
Če izbrani ponudnik v zgoraj navedenih rokih ne pristopi k podpisu pogod-
be, se varščina zadrži v korist ponudnika,
•^upec postane lastnik z dnem plačila celotne kupnine.
•^rometni davek in vse druge stroške plača kupec. Kupoprodajne pogod-
be izvede in zemljiškoknjižne predloge vlaga po naročilu kupca odvetnik
'^arko Mežnarič iz Celja.
^se nepremičnine in premičnine so naprodaj po načelu »videno-kup-
lieno«.
•^gled nepremičnin bo možen 28. 12. 1996 med 8. in 10. uro pri likvida-
cijskemu upravitelju v Ulici XIV. divizije 14.
^si zneski so plačljivi v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan
Plačila.
•dodatne informacije lahko interesenti dobijo po telefonu 063/441-144
°d likvidacijskega upravitelja vsak delovni dan od 8. do 9. ure. .
Likvidacijski upravitelj
Jože Jakop, dipl. oec,
TOPLICE DOBRNA d.d.
BOŽIČNO-NOVOLETNO PRAZNOVANJE
Tri in večdnevni paketi
za nabiranje moči in mladostnega počutja.
Ugodno izhodišče na smučiš^^a GolU' in
Rogla. 1
Silvestrovanje in novoletni ples
V praznično odeti Dobrni sta
tradicija.
Še prav posebno slavnostno bol
zabaviščih
-rezervacije z večerjo ali brez:
od 1.500 do 11.500 SIT
RADIO CELJE
peti.l:i
Novoletno darilo
za decembrska slavja je prenovljena
ekskluzivna kavarna
v hotelu Dobrna,
ki jo priporočamo za družabna srečanja,
večere s prijatelji in novoletno praznovanje.
Želimo vam prijetno zabavo in veliko ve^djžd
Podrobne informacije: ^
Toplice Dobrna d.d.,
tel.: 063/778-110 ali 778-023
OD 14. DO 20.12.1996
ROJSTVA
v celjski porodnišnici so ro-
dile:
29. 11: Milena SMOLE iz
Ponikve - dečka in Simona JA-
NC iz Žalca - dečka;
30. 11.: Mojca POPRIJAN iz
Velenja - dečlca;
1. 12:: Vesna ČURČI iz Voj-
nika - dečka in Marjeta NO-
SAN iz Celja - deklico;
2.12.: Vesna KAUDIK iz Žal-
ca - deklico in Nevenka PRE-
VOLNIK HRUSTEL iz Žalca -
deklico;
3.12.: Marjeta KOLAR iz Dra-
melj - deklico;
4.12.: Jasmina ILIČ iz Celja
- deklico in Irena STROŽIČ iz
Tabora - deklico;
5. 12-- Milena KRIČAJ iz
Laškega - dečka, Cvetka IR-
MAN iz Šmartna ob Paki -
dečka, Matilda MARKOVIČ iz
Celja - dečka, Valerija KOŠTO-
MAJ iz Celja - deklico, Sanela
FOJNICA iz Celja - deklico in
Nataša DRŽEK iz Škofje vasi -
dečka.
POROKE
Celje
Poročila sta se dva para:
Ludvik ORAČ in Pavlina ŠE-
LIGO oba iz Celja ter Franc
GORIŠEK in Alenka VIPOT-
NIK oba iz Celja.
Šmarje pri Jelšah
Poročila sta se dva para in
sicer Anton FAJS iz Pij ovc in
Marta VEHOVAR iz Pečice ter
Franc DROFENIK iz Babne Re-
ke in Dragica LIPAR iz Zg. Tin-
skega.
Žalec
Poročili so se trije pari in
sicer: Franc ČERČE iz Brester-
nice in Pavla OPLOTNIK iz
Šešč pri Preboldu, Rolando JE-
LEN iz Dobriše vasi in Alenka
TURNŠEK iz Kasaz ter Nedelj-
ko BIKIČ in Damjana ZUPAN
oba iz Polzele.
SMRTI
Celje
Umrli so: Janez KRESNIK,
66 let iz Celja, Maksimiljan
KEJŽAR, 70 let iz Celja, Marja-
na JEZOVŠEK, 40 let iz Selške-
ga Vrha, Ana KNEZ, 61 let iz
Belovega, Ana SMOLE, 83 let
iz Male Pristave, Marija DETI-
ČEK, 76 let iz Celja, Frančiška
ŠPAT, 87 let iz Celja, Elizabeta
HROVATIČ, 70 let iz Celja,
Alojzij LILIJA, 60 let iz Šempe-
tra v Savinjski dolini, Marija
JAMNIŠEK, 84 let iz Sp. Doli-
ča, Jožef ŠTAUBE, 59 let iz
Celja, Norbert TOMAN, 41 let
iz Prebolda, Božena BEZEN-
ŠEK, 69 let iz Šentjurja, Jakob
SIVKA, 86 let iz Štor, Elizabeta
CIMERMAN, 88 let iz Celja,
Veronika BRILEJ, 72 let iz Vr-
hovega, Jožef LEDNIK, 84 let
iz Celja, Jožef VIDENŠEK, 63
let iz Celja, Marija LOČIČNIK,
69 let iz Orehovega-in Mihael
BEVC, 71 let iz Celja.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Alojzija BOŽAK,
75 let iz Šentjurja, Marija VOL-
KAR, 85 let iz Vrbnega in Mar-
tin ŠKOBERNE, 70 let iz Šen-
tvida pri Planini.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Anton VEBER, 60
let iz Šentvida pri Grobelnem,
Zvonka PREŠIČEK, 35 let iz
Ješovca pri Kozjem, Franc
CENTRIH, 54 let iz Gubna in
Anton SELIČ, 67 let iz Gro-
belc.
Velenje
UmrU so: Rudolf OSTRUH,
53 let iz Florjana, Franc VA-
LENČAK, 69 let iz Polzele, Šte-
fan BUKŠEK, 61 let iz Tlak,
Janez KRAJNC, 77 let iz Pari-
dola, Alojzija GAJŠEK, 86 let
iz Završ pri Grobelnem, Mi-
hael SELIČ, 94 let iz Sp. Reči-
ce, Cecilija STRAMČNIK, 87
let iz Plešivca, Neža ROŽIČ, 86
let iz Topolšice, Franc ZAMR-
NIK, 78 let iz Slatine, Dragutin
NOVAK, 67 let iz Prebolda in
Vida ŠOLINC, 59 let iz Goriči-
ce.
Žalec
Umrli so: Ana ŽGANK, 71
let iz Pongraca, Josip ZIHER,
76 let iz Migojnic, Maria TU-
RK, 89 let iz Trnave, Kari GU-
ČEK, 67 let iz Liboj, Pavel ČA-
TER, 68 let iz Male Pirešice in
Bruno KOTNIK, 52 let iz Pon-
graca.
Sobota, 14.12.: S.OO Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.15 Domača melodi-
ja tedna, 6.30 Na današnji dan,
6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutra-
nja kronika RaSlo, 7.20 Tečajni-
ca, 7.40 Dnevni tisk. 8.00 Poroči-
la, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 9.30 Filmski sprehodi,
11.00 Novice, 12.00 BBC novice,
13.00 Novice, 13.15 Študentski
servis, 14.00 Napovednik, 14.15
Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.15
Podalpski biser, 15.30 Dogodki
in odmevi (prenos RaSlo), 16.00
Čestitke in pozdravi, 17.00 Kro-
nika, 17.30 20 vročih, 20.00 Ve-
černi športno-zabavni program,
22.00 Rezervirano za vedeževa-
nje, astrologijo, 24.00 Zaključek
programa in priključitev progra-
mu Radia Slovenija.
Nedelja, 15.12.: 715 Začetek
programa, napovednik, 7.30 Ho-
roskop, 7.40 Na današnji dan,
8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25
Poročilo OKC Celje, 9.15 Verska
oddaja - Luč sveti v temi, 10.00
Nedeljski gost, 12.00 Novice,
12.05 Domača melodija tedna,
12.10 Čestitke in pozdravi (vmes
ob 13.30 Športno popoldne),
20.00 SQ dance, 21.00 Pod slo-
vensko lipo, 22.00 Zaključek
programa in priključitev progra-
mu Radia Slovenija.
Ponedeljek, 16.12.: 5.00 Z
glasbo v novo jutro, 5.30 Prva
jutranja kronika RaSlo, 6.00 Po-
ročilo OKC Celje, 6.15 Domača
melodija tedna, 6.30 Na današnji
dan, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga
jutranja kronika RaSlo, 7.20 Te-.
čajnica, 7.40 Pregled dnevnega
tiska, 8.00 Poročila, osmrtnice,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40
Kam danes, 9.00 Napovednik,
9.30 Športno dopoldne (vmes ob
11.00 Novice), 12.00 BBC novi-
ce, 13.00 Novice, 13.10 Minute
za zdravje, 14.00 Napovednik,
14.15 Jack pot, 14.30 Danes na
ljubljanski borzi, 15.00 Obvesti-
la, 15.15 Podalpski biser, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos Ra-
Slo), 16.15 Rezervirano za repor-
tažo, 17.00 Kronika, 18.00 Po-
dalpski pop ročk, 20.00 Vrtiljak
polk in valčkov, 22.00 Zaključek
programa in priključitev progra-
mu Radia Slovenija.
Torek, 1Z12.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5,30 Prva jutranja
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.15 Domača melodi-
ja tedna, 6.30 Na današnji dan,
6.45 Horosl<op, 7.00 Druga jutra-
nja kronika RaSlo, 7.20 Tečajni-
ca, 7.40 Pregled dnevnega tiska,
8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25
Poročilo OKC Celje. 8.40 Kam
danes, 9.00 Napovednik. 9.30 Vi
sprašujete, gostje v studiu odgo-
varjajo, 11.00 Novice, 11.15 Ve-
deževanje v živo, 12.00 BBC no-
vice, B.OO-Novice, 13.15 Pokliči-
te in vprašajte, 14.00 Napoved-
nik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes
na ljubljanski borzi, 15.00 Obve-
stila, 15.15 Podalpski biser, 15.30;
Dogodki in odmevi (RaSlo),;
17.00 Kronika, 18.00 Slovenska'
estrada na Radiu Celje. 19.15 ;
Radi ste jih posli],šali, 21.00 Da i
*e bi pozabili peti (Jure Krašo-'
vec), 21.30 Iz glasbene skrinje,.,
22.00 Zaključek programa in pri-i
ključitev programu Radia Slove-:
nija. i
Sre4a, 18.12.: 5.00 Z glasbo v j
novo jutro, 5.30 Prva jutranja I
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo]
OKC Celje, 6.15 Domača melodi-s
ja tedna, 6.30 Na današnji dan,.
6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutra- \
nja kronika RaSlo, 7.20 Tečajni- i
ca. Z40 Pregled tiska. 8.00 Porosi
čila. osmrtnice, 8.25 Poročilo'
OKC Celje, 8.40 Kam danes. 9.00 i
Napovednik. 9.30 Radio Celje na i
terenu, 11.00 Novice. 12.00 BBC j
novice. 13.00 Novice. 13.15 Mali i
O, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack j
pot, 14.30 Danes na ljubljanski;
borzi, 15.00 Obvestila. 15.15 Po-i
dalpski biser (melodija tedna),-
15.30 Dogodki in odmevi (pre-;
nos RaSlo), 16.15 Pop loto, 17.00'
Kronika, 18.00 Full cool, 21.00;
Glasbeni ex-press, 22.00 Zaklju-;,
* ček programa in priključitev pro-
gramu Radia Slovenija.
Četrtek, 19.12.: 5.00 Z glasbo i
v novo jutro, 5.30 Prva jutranja^
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo^
OKC Celje. 6.15 Domača melo-i
dija tedna. 6.30 Na današnjih
dan. 6.45 Horoskop. 7.00 Druga'
jutranja kronika RaSlo. 7.20 Te-;
čajnica. 7.40 Pregled tiska, 8.00;
Poročila, osmrtnice, 8.25 Poro-|
čilo OKC Celje. 8.40 Kam danes,^
9.00 Napovednik, 9.30 Gospo-J
darska oddaja, 10.00 Glasbo iz-.
bira... 11.00 Novice, 12.00 BBCl
novice, 13.00 Novice, 14.00 Na-i
povednik, 14.15 Jack pot, 15.001
Obvestila, 15.15 Podalpski biser .
(melodija tedna), 15.30 Dogod-i
iči in odmevi (prenos RaSlo),-'
16.15 Domače 4. 17.00 Kronika,-
19.15 Nokia hit parada, 20.00^
Ročk blok - Aleš Uranjek, 21.00;
V živo, 22.00 Zaključek progra-1
ma in priključitev programu Ra-;
dia Slovenija. ]
Petek, 20.12.: 5.00 Z glasbo vi
novo jutro, 5.30 Prva jutranja^
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo!
OKC Celje, 6.15 Domača melodi- ?
ja tedna, 6.30 Na današnji dan,]
6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutra-:
nja kronika RaSlo, 720 Tečajni-s
ca, 7.40 Pregled tiska, 8.00 Poro-;
čila,osmrtnice, 8.25 Poročilo-
OKC Celje, 8.40 Kam danes. 9.00-
Napovednik. 9.30 Malo meša-:
no.11.00 Novice. 12.00 BBC no-l
vice, 13.00 Novice. 13.15 S knjiž-S
nega trga, 14.00 Napovednik,^
14.15 Jack pot. 15.00 Obvestila,^
15.15 Podalpski biser (melodija^
tedna). 15.30 Dogodki in odmevi'
(prenos RaSlo). 17.00 Kronika,;
19.15 Glasba je življenje. 20.00i
Hej. mister D.J., 21.00 DJ tirne,'
22.00 Zaključek programa in pri-i
ključitev programu Radia Slove-!
nija.
2»
50.. 12. december 1996
Radio Celje oddaja od 5.00 do 22.00, ob sobotah do 24.00
ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7.15 do 22. ure.
IZBOR IZ SPOREDA
Nedelja, 15. decembra, ob 20.00:
SQ dance
že nekaj tednov ob tem času vrtimo na valovih Radia Celje
glasbeno oddajo SQ dance, ki je namenjena promociji slovenske
dance glasbe. V njej vas seznanjamo o novostih slovenske dance
scene, prisluhnete lahko lestvici slovenskih dance skladb, pred-
stavljamo pa vam tudi tovrstne slovenske glasbene novosti.
Oddajo vodi Žan Lublanski, za tehnično izvedbo pa skrbi DJ
Jure - Mr. Jurassic.
Petek, 20. decembra, ob 21.00:
DJtime
Petkov večer na Radiu Celje je namenjen mladim. V oddaji DJ
time objavljamo lestvico Najgibljivejših 20, predstavljamo pa
vam tudi najnovejše glasbene novosti. Ciljna publika omenjene
oddaje je v starosti od 16 do 32 let, oddaja pa ni prepovedana
mlajšim oziroma starejšim.
ZA RAZVEDRILO
NOVI TEDNI
Nagradna križanka


risba:
ntrc
državnik
pijade
sestanek
članov
organi-
zacije
drugo
ime za
trdinov
vrh
grška
reka
pozab-
ljenja
germ.
bogovi
del
nemških
priimkov
maked.
pesnik
(srbo)
natrij
mesto
v južni
franciji
vino -
šipon
30
ženska,
ki ob-
vezuje
36
kocina
13
25
oče
iglavec
17
novinar
mahkota
37
štih
bojan
, surov. za
čokolado
denar v
nigeriji
tip
srednje
šole .
artur
irena
avbelj
igor
torkar
prebiv.
škotske
23
novo
mesto
evgen
bergant
avtor;
alek-
sander
šujdovič
drag
kamen
kmečko
orodje
umak-
nitev
orient.
pijača
19
žlahtna
kovina
karel
slokan
10
zavoje-
valec
27
28
rusko
mesto
reka v
velenju
20
ančka
16


množica
ljudi
31
raz-
stavni
prostor
velika
človeška
opica


kemija
sred-
njega
veka
vagon
za
sipke
snovi
18
egipč.
bog
tehut
del
prista-
nišča,
astatij
rakavo
tkivo
prebi-
valka
asirije
34
sol
mlečne
kisline
32
politik
šastri
gora v
turčiji
karel
black
izrael
mesto
maisur
v
indiji
svinec
reka v
zahodni
avstrui
rubela
španski
kolesar
l(abraham)
12
35
obeski
za uhlje
sol. oglj
kisline
24
26
11
29
dalma-
tinski
Sauivec
spačene
poteze
obraza
jadran-
ski
otok
15
klica
nosni
mubarak
edvard
kxbek
železov
oksid
nemško
mesto
21
enkrat
na
mesec
petica
maož.
pisatelj
(mor)
33
anton
dermota
avionski
prevoz

angl.
dolžin.
mera
14
azijski
gamsji
Biva,
22
Nagradni razpis
1. nagrada 10.000 tolarjev
2. nagrada 5.000 tolarjev
in 3 nagrade po 2.000 tolarjev
Pri žrebanju bomo upošte-
vali vse pravilne rešitve, posla-
ne na dopisnicah, ki bodo na
naslov NT&RC, Prešernova 19,
3000 Celje, z obveznim pripi-
som NAGRADNA KRIŽANKA,
prispele do četrtka, 19. de-
cembra. Danes objavljamo re-
šitev in izid žrebanja nagrad-
ne križanke iz Novega tedni-
ka, ki je izšla 28. novembra.
Prispelo je 1.144 rešitev.
Rešitev križanke iz
št. 48
Vodoravno: NITRIT, ANI-
ENE, STRAST, LE, EK. BAR-
BARA, DEDNOST, JB, POBRA-
NEK, ORANT, IDENTITETA,
ŽOHAR, VS, ALK, LEONIDAS,
OTOČE, JANICA, ES, VRH,
SIKIM, KARAKA, AIN, ZO,
IMAM, RŽENA MOKA, PEČI-
NA, NETILO, ULRIK, ER, AK,
ŠOTORKA, LORCA, DARJA
ZGONC, VAAL, EGO, NA,
ALKIONA, SOL, NN, JAN,
OTRE, JlMl HENDR1X, EKS,
USCANKA.
Geslo: Zaradi srčnih bole-
čin ne umremo, ampak ve-
nemo.
Izid žrebanja
1. nagrado 10.000 tolarjev
prejme: Tomaž Završnik, Ope-
karniška 8, Celje.
2. nagrado 5.000 tolarjev
prejme: Aleš Grobovšek, Po-
nikva pri Grobelnem 44.
3 nagrade po 2.000 tolarjev
prejmejo: Roman Karničnik,
Brode 17, Vransko; Elica Pom-
pe, Badovinčeva 4, Laško in
Ana Grenko, Šešče 65/a, Pre-
bold.
Vsem izžrebanim iskreno
čestitamo!
Nagrade boste prejeli s po-
što, zato nam v uredništvo čim
prej (lahko tudi v kuverti),
sporočite ime občine, v kateri
bivate in vašo številko EMŠO.
		1	2	3		
	4	5	6       1	7	8       1 1 1 1	
9	10	11	12	13	14	15
16	17      1 1	18	19	20	21	22
23	24      1	25	26      1	27	28	29
	30	31      '	32	33	34	
		35	36	37		
KUPON
Ime in priimek:
Naslov: _
HOROSKOP
Ona: Ne bo ti uspelo prepričati prijatelja, zato raje odnehaj
poskušaj ujeti nemogočega, ampak počakaj, da bo nemoj
ujelo tebe. In ta dan sploh ni tako daleč, kot si misliš.
On: Tudi za najbolj očarljivim nasmehom se lahko skriva p
ki te lahko drago stane. Vendar pa bo na koncu skušnjav
pretehtala zdravo pamet in kdo ve - mogoče bo prav prijetno
Ona: Ponujena pomoč ti bo prišla še kako prav, saj ti bo izdi
pomagala pri tvojih ljubezenskih načrtih. Vendar pa bo bolji
boš obdržala bistro glavo.
On: Vsaj še nekaj časa boš moral biti zadovoljen z malim, za
nikar ne delaj gradov v oblakih. Le zakaj bi tako hitel, čt
dobro veš, da je trenutna pot popolnoma napačna.

TI
Ona: Svoje nenavadne misli prihrani raje za ugodnejši trenu
Proti koncu tedna se ti bo ponudila priložnost, da se seznan
nekom, v katerega si bila nekoč neskončno zaljubljena.
On: Poskusil boš tudi tam, kjer sicer ne pričakuješ kdc
kakšnega uspeha. Toda izkazalo se bo, da imajo norci sr
Nikar ne čakaj na prihodnji maj, saj je ta še zelo daleč.      ^
Ona: Z ljubosumnostjo ne boš dosegla ničesar, četudi te bo ne
prepričeval popolnoma nasprotno. Raje se prepusti trenutnt
utripu in si privošči tisto, čemur si se ponavadi izmikala.
On: Doživel boš precejšen poslovni šok, vendar pa ni noben
razloga za panično obnašanje. Situacija se bo prej kot I
umirila. Obeta pa se ti prava pravcata avantura. I
Ona: Morala se boš sprijazniti z dejstvom, da ne moreš spre
niti havad svojega partnerja. Toda verjetno je ravno to tisto,
te na njem najbolj privlači.
On: Začel boš zanemarjati svoje delovne naloge, kar ti
prineslo kopico kritik in nasprotovanj. Po drugi strani pa ti I
ljubezni vse to obilno povrnjeno. ^ ■

Ona: Prispelo bo prav zanimivo pismo, ki ti bo odkrilo marsi
takega, kar bo presneto uporabno. Konec tedna se boš s,
odlično zabavala, vendar pa ima vse svoje meje.
On: V začetku tedna se ti obeta neprijetno spoznanje, da s
vendarle uštel in se prehitro spustil v nekaj, za kar si bi
nedavno povsem prepričan, da ti lahko prinese samo dobro.,,

Ona: Prav presenečena boš nad svojimi uspehi v ljubezni, kje
ti obetajo resnično enkratni časi Zato raje pusti poslovno j
življenja za nekaj časa pri miru in se posveti uživanju.
On: Nečemu se boš prav od srca nasmejal Izlet z novimi prijai
ti bo prinesel nepričakovana spoznanja o čustvih nekoga,
kogar nisi popolnoma ravnodušen.

Ona: Pred očmi imaš en sam cilj, zato ne vidiš priložnosti, k
ti ponujajo. S silovitim rezom boš prekinila trenutno zvezo, I
greni življenje, nato pa se boš posvetila prijetnejšim stvarem.
On: Preveč si se zanesel na svojo iznajdljivost, ki te je sedaj pus
na cedilu. Realizacijo poslovnih načrtov pa raje prepusti ko
drugemu, saj je možno, da boš vse skupaj pošteno zavozil
Ona: Partnerjev vpliv v družbi ti bo onemogočil načrtovc
avanturo, saj se te bodo vsi na nek način celo bali Do
premisli, ali je bilo vredno zastaviti svojo srečo le za poskus.
On: Žilica ti ne bo dala miru vse dokler ne boš poskusil pn
vedanega sadu. Pričakuješ lahko veliko odmevnost na si
idejo, njena realizacija pa bo ostala predvsem na tebi samen
Ona: Nikar ne skrbi za partnerjeve težave, saj ti lahko tc
pošteno zameri. Srečanje s starim prijateljem te bo spomnilo
pretekle čase, ki mogoče le niso povsem mimo.
On: Prepir, ki si ga sicer pričel ti, se bo pomiril, ostal pa
grenak priokus po nezaupanju. Nepričakovano se ti bo ogl
star poslovni sodelavec z povsem novimi idejami. «
Ona: Še najbolje bo, če se odločno spoprimeš z nastalo teža
saj je to edini način, da preprečiš zmedo. Prijatelj -te bo sf.
pohvalil, a vedi, da ga to prav v ničemer ne obvezuje.
On: Nič še ni dorečenega, pa tako ni prav nikakršnega razloga,
bi odnehal Prišel boš do precej delikatnih informacij v zve2.
osebo, ki te zanima, zato bodi pozoren, kako jih boš uporabil
Ona: Če se boš vsaj malo potrudila in začela živeti drugače
običajno, boš kar hitro spoznala, daje lahko življenje tudi prije
zadeva. Nekomu pa bo všeč predvsem tvoja skromnost.
On: Zadnji čas je. da zakrpaš luknje v svojih poslovnih zadev
saj se ti lahko drugače vse skupaj hitro poruši. Partner ti bo si
pomagal, vendar se boš moral potruditi tudi sam.

Šh 50.-12.ileceniber19
NOVI TEDNIK
GLASBA
Podelili Helidonova priznanja
Ob koncu leta je Helidonu le
jpelo zbrati vso smetano na-
ji glasbenih izvajalcev. V
,roščenem vzdušju, prijetni
[ijžbi in ob dobri hrani ter
ijači so podelili Helidonova
ebrna, zlata, platinasta in
iamantna priznanja.
Častnemu gostu Slavku Avse-
j(U so pripravili prijetno in uš-
esno presenečenje s šampanj-
»m, piko na i pa so dodali »naj«
obenta Franc Komp^e in pev-
ansambla Lojzeta Slaka.
Podelitev je pod taktirko Bori-
i Beleta potekala sproščeno in
;lo neprotokolarno. Prva priz-
jnja je glavni urednik podelil
im, potem pa so jih nagrajenci
3deljevali drug drugemu.
Prva dama slovenske dance
;ene Anja Rupel je bila edina
led nagrajenci, ki po svoje sre-
-no priznanje ni utegnila priti,
oris Bele je zato srebrne plošče
3jprej izročil mladim fantom iz
isambla Slapovi za album Po
smače malo drugače in ti so jih
jdelili svojim nekdanjim vzor-
ikom Ansamblu Lojzeta Slaka
1 album Čebelar. Letečim pote-
Leteči potepuhi so prejeli Helidonovo srebrno priznanje za album Zguba časa in denarja.
puhom je srebrne plošče za al-
bum Zguba časa in denarja pre-
dal gost, dobitnik dveh Zlatih
petelinov. Rok Golob.
Maja in Mirjem iz dueta M4M
sta zlato priznanje, skupaj z du-
hovnima očetoma dueta Slav-
kom Avsenikom ml-, in tonskim
mojstrom Silvestrom Žnidarši-
čem, dobili od Letečih potepu-
hov za album Straight to you.
Zlato priznanje za Hišico prav-
ljic sta nato legendi slovenskega
otroškega pravljično - glasbene-
ga sveta Janezu Bitencu prisrčno
predali Maja in Mirjam.

Uiemite jih na delu
Koncert najstniške pop atrakcije Caught In The Act v Ljubljani
v srednji Evropi zadnje leto
f^populamejša fantovska
wp skupina C.LT.A. bo po
Iveh kratkih play-back nasto-
ih v Auerjevi že preminuli
Voddaji »Poglej in zadeni«, v
etek, 13. decembra, na vehko
eselje slovenskih deklic,
ončno le nastopila v Hali Ti-
oli v Ljubljani.
Njihov ljubljanski koncert bo
rvi izmed serije božičnih na-
opov, ki jih bodo C.LT.A. na-
izali do konca tega leta. Poleg
jihovih starejših uspešnic z al-
umov »Caught In The Act Of
ove« in »Forever Friends« bo-
0 C.LT.A. v Ljubljani premier-
0 predstavili tudi nekaj po-
sem svežih skladbic, med nji-
li pa bo tudi pet božičnih pe-
ni, ki so jih pred nedavnim
osneli v Amsterdamu.
Pevski in plesni kvartet
aught In The Act je nizozem-
b-angleški produkt močne
msterdamske založniške in
redukcijske hiše ToCo. Ta je
inte poleg osnov plesa in petja
aučila predvsem lažnega izka-
ovanja neskončne predanosti
isteričnim mladoletnicam in
urejene neposrednosti in is-
renosti. Te »majhne« prevare
odo po zaključku njihove ka-
ere, ko bodo fantje končno le
ihko povedali, kaj jim zares
-ži na duši, skupaj z založniš-
inii tintami, prišle na dan. Ver-
-tno bodo, tako kot se je td v
reteklosti ob razpadu umetno
stvarjenih najstniških bendov
e nekajkrat zgodilo, spet osup-
ile in pretresle marksikatero
^Priseženo fanovko, ki verja-
me Zgodbicam, ki jih okoli sku-
ine plete »rumeni« in najstniš-
0 obarvan glasbeni tisk.
Bastiaan (24), Lee (24), Be-
j^in (25) in Eloy (23) skuša-
^ vzporedno s še pol ducata
odobnih umetnih tvorb (Back-
street Boys, Boyzone, Bed&-
Breakfast...) zapolniti prazno
mesto, ki ga je z odhodom z
glasbene scene zapustila an-
gleška superzvezdniška fantov-
ska skupina Take That. To jim
seveda ne bo uspelo, saj so bili
Take That v devetdesetih prvi,
ki so zapolnili to veliko nenasit-
no luknjo v glasbenem trgu, bili
so tudi odlični pevci in avtorji
večine svojih uspešnic, za na-
meček pa so bili še izjemno
popularni v Veliki Britaniji - naj-
bolj zahtevnem in nasičenem
glasbenem trgu na svetu. Do
spodobnega spoznanja so ne-
davno prišli tudi menadžerji za-
ložbe ToCo, ki nameravajo sku-
pino C.LT.A. po neuspešnem
naskoku na Veliko Britanijo in
ZDA prodati v Južno Ameriko.
Caught In The Act so v ta na-
men ob snemanju božičnih pe-
smi že posneli tudi nekaj
skladb v Španščini.
Svoj prvi album so Caught In
The Act posneli v začetku leta
1994. Menadžerji so za njihov
diskografski prvenec izbrali ko-
pico nezahtevnih poskočnih
pop skladbic in vse skupaj še
posladkali z »globokimi« ljube-
zenskimi baladami, svoje kon-
certne nastope pa oplemenitili
z natančno izvedenimi plesni-
mi koreografijami. Uspeh seve-
Ko je naj slovenski kantavtor
Adi Smolar prejel zlato prizna-
nje za album Bognedaj, da bi
crknu televizor, je prav takšnega
za 30 diamantnih na svoj način
izročil Lojzetu Slaku in njego-
vim fantom. Takoj zatem se je
Lojze Adiju oddolžil s podelitvi-
da ni izostal. Caught In The Act
so najprej postali slavni v matič-
ni Nizozemski, konec leta 1994
so že bili »veliki« v Nemčiji, ki je
še vedno njihovo najhvaležnej-
še tržišče, zato se bo večina
njihovih božičnih koncertov
zgodila prav tam.
Letos, konec pomladi, so ob-
javili svoj drugi album »Forever
Friends« in ga zapolnili z enaj-
stimi skladbami, ki se od prejš-
njih razlikujejo le po bolj dode-
lanih glasljenih in pevskih
aranžmajih.
Caught In The Act je.bend, ki
se ga čez dobri dve ali tri leta
prav nihče ne bo več spomnil.
Njihove pesmice bodo ob koncu
tisočletja že popolnoma pozab-
ljene, podobno pa se bo zgodilo
tudi z Eloyem, Baastaianom, Be-
njaminom in Leeom, ki bodo
kmalu skočili v svoje drugo če-
trtstoletje bivanja, zamenjali pa
jih bodo še lepši in pa predvsem
precej mlajši lomilci najstniških
src. Vsa zgodba se bo torej pono-
vila. Klub temu pa je za sedanjo
generacijo staršev (z vse prehi-
tro odraščajočimi najstniškimi
otroki) omenjeni koncert ena iz-
med redkih priložnosti, da si
skupaj ogledajo nastop svetovno
znane skupine. Starši, odpeljite
torej svoje otroke v petek, 13., v
Ljubljano, čez leto ali dve vas
tako in tako ne bodo več hoteli
imeti ob sebi.
Igor in Hali ivoki
Eden najboljših slovenskih narodno zabavnih ansamb-
lov v zadnjih letih v Sloveniji Igor in Zlati zvoki bo v
decembru pripravil več samostojnih koncertov z gosti.
V nedeljo, 15. decembra, bo ansambel gostoval v kultur-
nem domu v Šempetru v Savinjski dolini, kjer se bo predsta-
vil s programom starih in tudi novih skladb. Gostje ansambla
bodo vesele Štajerke in šaliivca Honda in Fonza. Koncert se
bo začel ob 17. uri.
20. decembra pa bo Igor Podpečan, vodja ansambla Igor in
Zlati zvoki, v Zagorju pripravil jubilejni koncert ob peti
obletnici založbe Zlati zvoki. Pri njej je v tem času izdalo
kasete več kot sto ansamblov, pretežno takšnih, ki se ukvarja-
jo z narodno zabavno glasbo, nekaj pa je vmes tudi kaset in
CD z otroškimi izvajalci, pa godb na pihala ter tudi prvi
poskusi zabavne glasbe. Na jubilejnem koncertu bodo nasto-
pili samo tisti ansambli, ki so svoje posnetke napravili pri
Igorju Podpečanu. TV
Kantavtor Adi Smolar pri klepetu z Mirjam Beranek iz dueta
M4M.
Obzorja iz Maribora Pavla Peče
je za konec uradnega dela an-
samblu narodnozabavne glasbe
in Slovenije Slavku Avseniku po-
delila platinasto priznanje za
dvojni album 40 let 40 hitov.
Slavko Avsenik je priznal, da če
ne bi bilo našega mojstra Janeza
Bitenca, verjetno tudi ansambla
bratov Avsenik ne bi bilo.
SIMONA BRGLEZ
jo platinastega priznanja za al-
bum Neprilagojen.
Glasbeni urednik Slavko Avse-
nik ml. je diamantno priznanje
za album Ne reci nikdar izročil
mladim fantom iz ansambla Sla-
povi, ki še sami niso mogli verje-
ti, da so v pičlih štirih letih skup-
nega igranja posegli po najvišji
lovoriki, ki jo glasbene hiše po-
deljujejo. Direktorica Založbe
Whisicy parly
Praviloma ima vsak večer v zabavišču Tarantela v
Slovenskih Konjicah značilen poudarek, bodisi, da je ta
obarvan s specifično glasbo oziroma nastopom skupin, ali
pa poskušajo razpoloženje obarvati v kakšnem drugač-
nem tonu.
Preteklo soboto so vrteli plesno glasbo, ki je običajna za
takšen termin, hkrati pa so pripravili promocijo whiskyja
Canadian Club, ki je potekala pod naslovom No ordinary
night. Za zanimivejšo predstavitev sta poskrbeli predvsem
dve dekleti z različnimi nagradami, ki so jih bili deležni pivci
vvhiskya, če so seveda imeli srečo pri žrebanju.
V še preostalih decembrskih dneh bodo v Taranteli prav
tako zabavni večeri, osrednja dogodka pa bosta dva koncer-
ta. Jutri bo nastopila skupina Skunk funk iz Nove Gorice, ki
igra soul in, kot je že iz imena razvidno, funk glasbo, hkrati
pa bodo pripravili promocijo Heiniken piva. Naslednji petek,
20. decembra, pa bo koncert Barbare Clear, ki poje in igra
glasbo, katera sodi v okvirje ročk and roUa, bluesa, folka in
countrya. Pripravljajo se tudi že za silvestrovanje in prijave
sprejemajo na recepciji hotela Dravinja, v čigar sklopu je tudi
Tarantela. BORIS GORUPIČ
KA-PIS d.o.o ■ J Novo Celje 8, 3301 Petrovče
(uvoznik in generalni zastopnik električnih kablov
FK OŽAROVV - Poljska)
zaposli
-komercialiste
-vodjo komerciale - prodaja elektro kablov
Pogoji:
-delovne izkušnje, dve do tri leta
-lasten prevoz
-zaželeno znanje tujega jezika
Nudimo redno zaposlitev s trimesečno poskusno dobo in stimulativni OD.
Interesenti naj se oglasijo osebno na sedežu podjetja s predhodno najavo
po telefonu 715-435, 715-608.
I ijLjkj L.\j'4ju iJhA'k\} roP
Minuli mesec je v rubriki Full Cool Demotop zmagala Petra
Mesaric s skladbo Moj očka. Kdo bo zmagal ta mesec, pa je
seveda odvisno od tega, kohko dopisnic boste poslali na naslov:
Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripi-
som: Za oddajo Full Cool.
© ROSANA KOZJAN - NASVIDENJE
(2) ERVIN RAJH - ČAO, PORTOROŽ
(3) NATAŠA KRAJNC - VETER POJ
KUPON
Glasujem za........predlog.
Ime in priimek:..................
Naslov:.............................


GLASBA
NOVI TEDNI
GLASBENI EX-PRESS
Britanska elektro pop zasedba DEPECHE MODE se po odho-
du Alana Wilderja in težavah z drogami, ki že nekaj let
spremljajo pevca Davea Gahama, po skoraj štiriletnem disko-
grafskem premoru počasi spet vrača na glasbeno sceno. Depec-
he Mode se te dni zadržujejo v Maroku, kjer snemajo kadre za
videospot za skladbo »Barrel Of A Gun«, ki bo na single formatu
izšla februarja. Nekaj tednov kasneje bo založba Mute na trg
poslala tudi njihov deveti studijski album, ki ga trojica (Gaham-
Gore-Fletcher) pripravlja pod producentsko taktirko Tima Si-
menona, šefa kultne angleške tehno skupine Bomb The Bass.
Brit-pop prvaki OASIS so sednjih studiev nenehomapri-
sredi snemanja materiala za toževali   zaradi   pretiranega
tretji album zapustili legen- hrupa, ki ga je povzročal ta
dame EMI-jeve studie Abbey manchesterski kvintet. Poleg
Road, saj so se najemniki so- težav s studiem skupino Oasis
m 20 VROČIH RC"^
_TUJA LESTVICA_
1. INSOMNIA-FAITHLESS W
2. PRAY-DJBOBO (9)
3. SAYYOU'LLBETHERE-SPICEGIRLS (7)
4. ANGEL-SIMPLV RED (3)
5. IWILLFOLLOWYOU-BEDANDBREAKFAST (3)
6. BEVONDTHEINVISIBLE-ENIGMA (1)
7. DON'TCRY FORME ARGENTINA-MADONNA (2)
8. NUMBERONE-ALEXIA (2)
9. HEROOFTHEDAY-METALLICA (4)
10. NODIGGTY-BACKSTREET (1)
DOMAČA LESTVICA
1. NI POTI NAZAJ-NUDE (7)
2. ZAMISLI SE-MI2 (6)
3. PREMAU-ADISMOLAR (4)
4. OBOŽUJEM TE-2 ALIVE (2)
5. VRISKANJE IN JOK-VLADO KRESLIN . (5)
6. PRAZNA P0STEUA-4FUN (8)
7. MENTOL BOMBON-ZORAN PREDIN (5)
8. GREMO V ŠOLO-2 BROTHERS S&G (3)
9. NOČ IMA SVOJO MOČ-LIDIJA POLŠAK (2)
10. GRAVITACIJA-ZMELKOOVV (1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO;
WHOWANTSTOLIVEFOREVER-DUNE
l'MRAVINGSCOOTER
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO;
BODI MOJA-NAPOLEON
__RDEČI ŠAL-AVIA BAND        _
Nagra|«n(a: Mojmir Poharc, Tržaška 6, Celje
_Helena Domanjko, F. Malgaja 13, Šentjur__
Nagrajenca dvigneta kaseto, ^g/ ▲
ki jo podarja ZKP RTVS, £iZ^
na oglasnem oddelku Radia Celje zirftaSin pioič
KUPON
Tuja lestvica:
Izvajalec:
Domača lestvica:
Izvajalec:
Ime in priimek:
Naslov:
tarejo tudi vedno globja in gla-
snejša nasprotja med bratoma
Gallager, pevcem Liamom in
avtorjem ter kitaristom Noe-
lom, ki se nikakor ne moreta
zediniti o glasbeni podobi nji-
hovega že omenjenega tretje-
ga LP. Plošča naj bi nosila
naslov »Right Here Right
Now«, po zagotovilih založbe
Creation pa bo zagotovo izšla
v prvi četrtini prihodnjega le-
ta. Še bolj kot fane skupine
Oasis natančnejši datum izida
albuma skrbi lastnike ostalih
]3ritanskih večjih založb, saj je
že sedaj jasno, da se bo album
takoj ob izidu zavihtel na prvo
mesto angleške lestvice in po-
dobno kot njegova dva pred-
hodnika, »Defenitely Maybe«
in »Morning Glory«, popolno-
ma diskreditiral konkurenco.
Angleška produkcijska hiša
in založba World je na glasbe-
ni trg lansirala novo najstniš-
ko zasedbo UPSIDE DOWN.
Jamie, Richard, Giles in Chris
so se v omenjeni umetno us-
tvarjeni zasedbi znašli po us-
pešno opravljeni avdiciji, na
katero se je prijavilo več kot
petsto slave željnih britanskih
mladcev. Prvemu singlu tega
pevskega in plesnega kvarteta,
skladbici »Every Time 1 Fall In
Love«, ki je na moč podobna
predlanskemu hitu »Pray« raz-
padlih Take That, se je na
lestvicah konfec novembra pri-
družila še predelava pesmi
dvajset leta. stare No.l uspe-
šnice »If You Leave Me Now«
ameriške skupine Chicago,
obe pa sta skrajno osladni in
patetični, zato so skupino Up-
side Down nekateri resnejši
angleški glasbeni časopisi že
označili za najbolj nesramno
narejeno umetno glasbeno
tvorbo desetletja.
Po predbožičnih albumih
»trojice velikih« slovenskih
kantavtorjev - Smolarjevega
»Saj te prime - pa te mine«,
Predinovega »Mentol bon-
bon« in ■ Kreslinovega »Pika-
polonica« - se je te dni na
policah glasbenih trgovin zna-
šel tudi novi album DOMI-
NIKA KOZARIČA »Ljubi jo
nežno«. Zložba ZKP RTVS je
objavila tudi četrto kompakt-
no ploščo »Sem takšen, ker
sem živ« primorskih poperjev
FARAONI, come-back album
pocukranega BRACA KORE-
NA, založila pa je tudi album
»Omnia Mea Mecum Porto«
vodilne slovenske pop dance
zasedbe GIMME 5. Novogo-
riški AVTOMOBILI bodo svoj
nov LP'»Navaden dan« objavili
konec januarja, dva meseca
kasneje pa bo izšel tudi četrti
studijski album skupine AVIA
BAND..
Konec prejšnjega meseca je
izšel drugi album gagsta-rap
zvezdnika SNOOP DOGGY
DOGGA. LP »The Doggfather«
je tako glasbeno kot vsebinsko
nadaljevanje njegovega leta"
1993 objavljenega prvenca
»Doggystyle«, ki še vedno os-
taja najbolje prodajan rap al-
bum vseh časov.
Trojica nekdanjih punker-
jev, Joe Strummer (The
Clash), Rat Scabies (The Dam-
ned) in Segs (The Ruts), pod
imenom THE ELE;CTRIC DOG-
HOUSE v Californiji pripravlja
glasbo za najnovejši Disneyev
film »Grosse Point Blanke«.
Po megauspešnicah »Ready
Or Not«, »Killing me Softly« in
»Fu-Ge-Laa«, ki so jih ameriški
hip-hoperji THE FUGEES na-
nizali z albuma »The Score«, je
te dni izšel še njihov peti sin-
gle. Gre za priredbo znane
reggae klasike »No Woman No
Cry«, ki jo je v nekoliko spre-
menjeni verziji mogoče slišati
tudi na albumu »Bootleg Ver-
sions«, na katerega so The Fu-
KOVINOTEHNA
GLASBENI CENTER ""ASSBSSt!

1. POJEMO, PLEŠEMO - ANS. BRATOV SLATINEK (10)
2. CEUE MOJE - CEUSKIINTRUMENTALNI KVINTET (3)
3. JESEN IHTI - ANS. BRANETA KLAVŽARJA (7)
4. MILKA-ŠALEŠKI FANTJE (4)
5. RADA ME IMEJ-ANS. NIKA ZAJCA (4)
6. ZAPLES-VAGABUNDI (1)
7. BILA JE POMUD - ANS. FRANCA KOŽUHA (2)
8. PRI UPNIKU-ANS. FRANCA LESJAKA (2)
9. NAJ TI NE BO HUDO - VIKI AŠIČ Z OKTETOM STUDENČEK (3)
10. POZDRAVUENAOČKA, MAMICA-DAN IN NOČ (I)
PREDLOGA ZA LESTVICO;
RUMENI CVET-HMEUARSKI INSTRUMENTALNI KVINTET
BOŽIČNI ČAS-BOBRI
Nagrajenca: Vink'o Crep - Strmec 8, Dobrna
_Moniko Pogorevc, Poka 48, Vitonje     _
Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje
KUPON
Vrtiljak polk in valčkov:.....................................................................
Izvajalec:..........................................................................................
Ime in priimek:.................................................................................
Naslov:.............................................................................................
gees uvrstili remikse nekate-
rih najboljših skladb z albu-
mov »The Score« in »Blunted
On Reality«.
Vzporedno z izredno uspe-
šno svetovno turnejo original-
nih članov ameriške zasedbe
KISS je prejšnji ponedeljek iz-
šel kompilacijski LP z dvajseti-
mi največjimi uspešnicami te
legendarne glam-rock zased-
be. Na isti dan je založba East
West objavila drugi del albu-
ma »Crocodile Shoes«
JIMMVA NAILA, diskografski
velikan RCA pa je pohitel z
objavo drugega albuma »You
Can't Stop The Reign« košar-
kaškega megazvezdnika
SHAQUILLEA 0'NEILA.
Ice Gube, Coolio, Busta 1
mes, Digital Undergroum
A Tribe Called Quest, S(
nekatera izmed znanih imi
ameriške rap scene, ki se b
pojavila fta albumu »Grea
Funkin' Hits«, ki bo v ci
zapolnjen s priredbami ski
legendarnega kralja P-fu
GEORGEA CLINTONA. S
nji je na glasbeni sceni pr
ten že skoraj štiri desetletj
zadnjih petindvajsetih letil
je bil vodja znamenitih f
skupin Parliaments, Funk;
lic, The Bridges of Funl
stein in Bootsy's Rubber hi\
STANE ŠPE(
Ce si debel in slaven
Pred kratkim smo gostili
eno najbolj duhovitih Slo-
venk, Deso Muck, ki je izjavi-
la: »Če si debel in slaven, si
lahko samo Šerbi«
Nemudoma sem poiskala
Šerbi, ki je takoj izjavila: »Tudi
mene so v kakšni vaški gostilni
že zamenjevali z Deso. Navad-
no poskušajo z obema imeno-
ma, a jaz se ne odzovem. Fino
pa je, da sem dokazala, da za
uspeh ni treba biti lep in suh,
ampak si lahko tudi debel, sim-
patičen in malo bolj brihten...«
Šerbi trdi, da je Agropop
velika družina, v kateri igra
ona vlogo tipične matere. Veh-
ka želja Šerbi je, da bi pela z
ansamblom Šok, ker bi bil to
šok za člane ansambla, njo in
poslušalce... Kljub postav
zaenkrat še ne razmišlj,
udejstvovanju v operni hiš:
O operi vse najlepše, a lj
je imajo različna mnenja.
Vseeno mi je, v katerem)
ku izvajajo opero, dokler j\
jezik, ki ga ne razumem. (.
pleton).
Pogosto se sprašujem,
stvarnik opere ne bi bil
prvem eksperimentalnem
poru rajši odnehal, če bi
mogel predvideti, kako i
kanski kup težav prinaša
svet. (Beccham)
V operi je zmeraj preveč;
ja. (Debussy)
Eksotična in nerazumna
bava. (Johnson)
Simona L
Kolifiska
Geslo Kolinske za ta teden:
Ce si žejen, utrujen, zaspan,
kozarec EDINE polepša ti dan.
Boža Hebar, Ljubljai
f Q +      s: ŠKODAi
Yolkswagen Group I
LESTVICE ^TUJINA
UK 45's (NEW MUSICAL EKPRESS)
1. IFEELYOU
2. BREATHE
3. INEEDYOU
4. UN-BREAKMYHEART
5. ONE AND ONE
PETER ANDI
PRODU
T0N!BRAXT;
ROBERT Mil
GERMANV 45'S (MEDIA)
1. VERPISVDICH	TICTACl
2. QUITP1AYING GAMES	BACKSTREETBC
3. WHOWANTSTO LIVEFOREVER	DU
4. TIME TO SAYGOODBYE	SARAH BRIGHTi
5. ONE AND ONE	ROBERT Mil
USA 45'S (MEDIA)	
1. DONTSTOP
2. BEENTHERE, DONE THAT
3. SWALLOWED
4. DAYS OF OUR LIVEZ
5. VVHATIGOT
NO DOLI
DR. D
BUi
BONETHUGS&HARMO
SUBLIi

ŠK50.-12. december!
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
»MERKUR
Vroče cene veljajo
od 5. do 31. decembra 1996,
oziroma do odprodaje zalog,
za takojšnja plačila, pri nakupu
na 2, 3 ali 4 čeke ali pri nakupu
na Merkurjevo posojilo.
Obiščite Merkurjev trgovski
center v LEVCU: TC Leveč
ter Merkurjev! franšizni
prodajalni
v VELENJU: Železnina
Hudovernik in
v CELJU: Life
vibracijski vrtalnik v kovčku s
priborom, iskra ERO, s 558 A, moč
/"10 W, vrtenje levo/desno, dve
hitrosti, od O do 630 in od O do
"'''00 obr/min.
akumulatorski vijačnik, BiaGk&Deci<er, KC    okrasne lučke za jelko, za
9019, napetost 3,6 V, 180 obr/min, 6 stopenj notranjo uporabo, 35 enobarvniti
nastavitev momenta ali večbarvnih žarnic
MOŽNOST VEČ
ZA UGODNEJŠI NAKUP
Pri takojšnjem plačilu
so z Merkurjevo kartico
zaupanja vsi izdelki še
najmanj 4 % in največ
8 % cenejši. Pri nakupu
na Merkurjevo posojilo
na 5, 6, 9 ali 12 mesecev
• velja z Merkurjevo
kartico zaupanja
osnovni 4 % popust.


32
KRONIKA
NOVI TEDNI
Na smučiščih naj bo tudi varno
Letošnja zima je dokaj kmalu poskr-
bela za snežno odejo, s tem pa za
zimsko veselje na vseh večjih sloven-
skih smučiščih. Seveda pa na smučiš-
čih preži marsikatera nevarnost, ki se ji
je mogoče izogniti, s tem pa slabi volji,
pa tudi nesreči s posledicami, ki so
lahko hude in dolgotrajne.
V minuli zimski sezoni so na smučiščih
na območju UNZ Celje evidentirali 236
nezgod, ki pa so se, na srečo, vse končale
z lažjimi telesnimi poškodbami smučar-
jev. Poleg nezgod so obravnavali 18 kaz-
nivih dejanj tatvin smuči in druge smu-
čarske opreme ter še 37 prekrškov, v
glavnem kršitev reda na smučiščih. Da bi
se nezgodam in nadlogam tudi v letošnji
smučarski sezoni karseda uspešno izogi-
bali, policisti svetujejo:
Smučarji naj vozijo le po progah, ki
so urejene, označene in ki glede na
težavnost ne presegajo njihovih spo-
sobnosti. Na smučiščih se je treba drža-
ti določb o redu ter upoštevati odredbe
policistov in rediteljev. Reditelji morajo
imeti na sebi vidne oznake in imajo
pravko kršitelja legitjmirati ter zoper
njega podati prijavo pristojnemu orga-
nu.
Če se kdo od odraslih smučarjev (mlaj-
šim osebam in otrokom ni dovoljeno)
poda na smuko izven označenih smučišč,
naj o tem obvesti svojce in hotelskega
receptorja, saj se takšne pustolovščine
lahko končajo tudi tragično, zlasti v slab-
ših vremenskih razmerah.
Če smučarske opreme ne pustimo na
pravem (varnem) mestu, se kaj hitro
lahko zgodi, da bomo ostali brez nje. Na
večini večjih smučišč so poskrbeli za
posebne prostore za hrambo smuči in
druge opreme. Ker do smučišč vodijo
strme ceste, vozne razmere pa se lahko
kar hitro spremenijo, morajo biti vozila
opremljena s predpisano zimsko opremo,
kar še posebej velja za obiskovalce RTC
Rogla.
Tudi letos bodo za varnost in dobro
počutje smučarjev na Rogli in Golteh
skrbeli policisti UNZ Celje. Njihova glav-
na naloga bo nudenje pomoči in informa-
cij, v primerih kršitev pa bodo delovah
tudi represivno.
Za čimbolj učinkovito preventivno in
svetovalno delo na območju RTC Rogla
imajo policisti letos na voljo nove prosto-
re, policijsko pisarno, ki je v objektu
zgornje postaje sedežnice Planja, ti pro-
stori pa so vidno označeni z napisom
»Policija«.
M. AGREŽ-
Spodaj brez
Celjske osnovnošolke je
zadnje tedne močno vzne-
mirjalo od pasu dol golo
moško telo, skrito za grmov-
jem.
Na policijsko posfajo v Celju
so vse pogosteje prihajali kliči
iz osnovnih šol, češ da se v
ožji šolski okolici pogosto za-
držuje neznan moški, ki učen-
ke nadleguje z razkazovanjem
svojega »premoženja«. Da bi
učenke ubranili pred prehu-
dim vznemirjenjem in pohuj-
šanjem, so šU policisti v opa-
zovalno in iskalno akcijo. V
bližini ene od celjskih osnov-
nih šol se je v past zapletel 49-
letni P.B. Zaradi suma, da je
prav pn spolno nadlegoval os-
novnošolske deklice, je bil s
kazensko ovadbo, osumljen
kaznivega dejanja spolnega
napada na otroka, priveden k
preiskovalnemu sodniku, ki je
zanj odredil pripor.
Osumljeni se je učenkam
razkazoval predvsem v jutra-
njih urah ter se ob tem spolno
zadovoljeval. Običajno se je
skril za grmovjem in čakal, da
se je približala kakšna deklica.
Ko je bila dovolj blizu, je slekel
hlače in jo pozval, naj stopi k
njemu, so ugotovili policisti PP
Celje. Presenečene in prestra-
šene deklice so »užitkarju« vsa-
kič uspešno ubežale, na šolah
pa je bilo strahu in vznemirje-
nja iz dneva v dan več. Zdaj so
si vsi oddahnili: deklice, učite-
lji in starši.
M.A.
-...........
Zadušil ga je
dim
v požaru, ki je izbruh-
nil 3. decembra zjutraj v
Libojah, je v dimu umrl
lastnik hiše.
Ob 5.50 uri je zagorelo v,,
stanovanjski hiši Karla G.,
ogenj pa so pogasili gasilci
domačega in sosednjih ga-
silskih društev. Še pred pri-
hodom policistov pa so
svojci iz goreče sobe poteg-
nili že mrtvega Karla G.
Preiskovalci so pri ogledu
požara ugotovili, da ga je
povzročil kratek stik na
električni grelni blazini, ki
jO je pokojni uporabljal
med spanjem. Ogenj se je z
blazine razširil na kavč in
lesena tla, gost dim, ki se je
pri tem sproščal, pa je Karla
G. zadušil.
Prvi teden: slabo!
Do 20. decembra bo poteka-
la slovenska policijska akcija
Varna zimska vožnja, rezul-
tati prvega tedna pa so slabi.
V dneh od 29. novembra do 5.
decembra se je na območju UNZ
Celje pripetilo 125 prometnih
nesreč, od teh ena smrtna. S
telesnimi poškodbami udeleže-
nih se je končalo 25 nesreč, v
mnogih pa je nastala večja ali
manjša gmotna škoda. Največ
nesreč je bilo (spet) na območju
Celja in Velenja.
Kljub temu, da je bila ta zad-
nja letošnja preventivna policij-
ska akcija v sredstvih javnega
obveščanja pravočasno in dovolj
dobro predstavljena, je stanje
vse prej kot zadovoljivo. Pri kon-
troli tehnične brezhibnosti vozil
(pnevmatik, luči in zavornega
sistema) ter predpisane zimske
opreme, so policisti razdelili 951
zloženk »Varna zimska vožnja«.
Seveda so jo delili le tistim vozni-
kom, katerih vozilo je bilo po-
manjkljivo opremljeno ali je
imelo kakšno tehnično napako.
Zaradi manjših tehničnih
pomanjkljivosti, ki ne vplivajo
bistveno na varnost prometa,
so voznikom izrekli 388 opo-
zoril, zaradi hujših tehničnih
nepravilnosti na vozilih, pa so
zoper voznike sodniku za pre-
krške podali 30 predlogov za
uvedbo postopka o prekršku.
Na kraju ugotovljenega pre-
krška so denarno kaznovali 44
voznikov, zaradi tehničnih po-
manjkljivosti na vozilu pa so
iz prometa izločili 40 vozil, za
9 so odredili izredni tehnični
pregled ter odvzeli 27 promet-
nih dovoljenj.
Podobna slika je bila v času
iste akcije, ki so jo 9. decembra
na območju Celja izvedli poli-
cisti PP Celje. V času akcije
med 6. in 14. uro so ustavili in
kontrolirali 55 vozil. Na po-
manjkljivo zimsko opremo so
opozorili 21 voznikov, ki so ob
tej priložnosti prejeli zloženko,
v 7 primerih so denarno kazen
izterjali na kraju prekrška, iz-
dali so 2 plačilna naloga, poda-
li pa so tudi 2 predloga za
uvedbo postopka pri sodniku
za prekrške.
M. AGREŽ
Foto: SHERPA
Ponedeljkova kontrola na stari Dečkovi cesti v Celju je presenetila marsikaterega voznika, ki >
se še vedno prevala z letnimi pnevnatikami. j
Podivjani Pero
Šmarske policiste so v ponedeljek, 9. decembra ob 18. uri,
obvestili, da je neznani voznik na bencinski črpalki v
Šmarju poškodoval prometni znak ter se za tem kar po
pločniku odpeljal v smeri Mestinja. Policisti so šli nemudo-
ma v akcijo.
Patrulja je avtomobil, ki ga je iskala, izsledila v Mali Pristavi.
A kaj, ko v vozilu, ki je stalo kar sredi ceste, ni bilo nikogar. Pa
ni trajalo dolgo, ko so voznika našli, ležečega ob potoku.
Med postopkom je neznanec postajal vse bolj nemiren in
agresiven in le z uporabo fizične sile ga je bilo mogoče ukrotiti in
mu natakniti lisice. Takrat so tudi ugotovili, s kom imajo opravka.
Pijani in nevarni upornik je bil triindvajsetletni Peter G., ki se je v
noči na torek treznil v prostorih za pridržanje, seveda pa bo moral
odgovarjati za vse grehe, ki jih je prejšnji večer storil.       M.A.
PROMETNE NEZGODE
Povozil peško
Na regionalni cesti zunaj
naselja Stenica se je v torek,
3. decembra zjutraj, pripeti-
la nezgoda, v kateri je hude
telesne poškodbe utrpela
peška.
Slavko P (33) iz Podgorja
pod Čerinom je vozil kombini-
rano vozilo iz smeri Vitanja
proti Stranicam. Ko je pripeljal
do stanovanjske hiše Stenica
št. 18, kjer je stalo več traktor-
jev, je s sprednjim desnim de-
lom vozila zadel v peško, 33-
letno.Dragico R. iz Stranic, ki
je stala na vozišču in je pri
trčenju utrpela hude telesne
poškodbe.
Ugasnilo mlado
življenje
Na mestni Trubarjevi ulici
v Celju se je v petek, 6. de-
cembra ob 1.30 uri, pripetila
nesreča, v kateri je ena oseba
izgubila življenje.
Boris B. (22) iz Celja je vozil
osebni avtomobil po Trubarje-
vi iz smeri Jurčičeve ulice in
proti Čopovi ulici. V bližini
samopostrežne trgovine ga je
pričelo zanašati, izgubil je ob-
last nad vozilom, ki je pričelo
bočno drseti na levi prometni
pas, kjer je po približno 20
metrih drsenja trčilo v drevo.
V trčenju se je sopotnik, 18-
letni Rok K., tako hudo poško-
doval, da je na kraju nesreče
umrl. Voznik je utrpel lažje
telesne poškodbe.
Trčil v svetilko in
beton
Na avtocesti Hoče-Arja vas
se je v petek, 6. decembra
ivečer, pripetila nezgoda, v
kateri je bila ena oseba huje
ranjena, gmotna škoda, ki je
nastala, pa znaša približii
milijone tolarjev.
Ivan K. (29) iz Murske So
te je vozil kombinirano vo;
iz smeri Tepanja proti Ce
Ko je pripeljal iz predora G
Rebro, kjer promet poti:
dvosmerno po enem vozn
pasu in potem do mesta, 1:
promet ponovno poteka
dveh pasovih, je trčil v a
mulatorsko svetilko, nato
še v betonske pregrade. Vi
nik je v trčenju utrpel'hi
telesne poškodbe.
Hudo ranjeni
pešec
Na regionalni cesti zui
naselja Dole se je v petek
decembra zvečer, pripel
nezgoda, v kateri je bil hii
ranjen pešec.
Rajmund Č. (54) iz Maril
ra je vozil osebni avtomobi
smeri Dramelj proti Šentjui
Ko je v Dolah pripeljal do 1
žišča s stransko cesto, je
njegove leve strani prečkal ,
zišče pešec, 46-letni Franc
iz Proseniškega.  Voznik
močno zaviral, a trčenja s p;
cem le ni mogel preprečiri.
Nesreča V križišč
V križišču Gregorčičeve
Kersnikove ulice se je v ji
nedeljek, 9. decembra ji
poldne, pripetila nezgoda
kateri je bil hudo teles
poškodovan otrok.
David I. (19) iz Prožinske v
je vozil tovorno vozilo po G
gorčičevi v smeri Aškerčeve i
ce. V semaforiziranem križiŠ
s Kersnikovo ulico je z desn
bočnim ogledalom trčil v
letno peško Klavdijo iz Celja,
je po zaznamovanem preho
za pešce prečkala vozišče z v( i
nikove desne strani. ■
Trčile tri voznice
Na magistralni cesti v Ločici pri Vranskem se je v nedel
8. decembra zvečer, pripetila nezgoda, v kateri so bili ranjc
trije udeleženci, od teh dva huje.
Nataša H. (21) iz Libeliške Gore je vozila osebni avtomobil
smeri Vranskega proti Trojanam. V bližini odcepa lokalne ce:
za Zahomce, je zapeljala desno na bankino, od tam pa je voz
zaneslo na nasprotni vozni pas, po katerem se je iz smeri Troj
pripeljala voznica osebnega avtomobila, 46-letna Marija L.
Velenja. V silovitem trčenju, ko je vozilo Marije L. odbilo des
z vozišča, vozilo Nataše H. pa je trčilo še v osebni avtomobil
katerim se je s trojanske smeri pripeljala Nataša D. (24) iz A
vasi, so bile ranjene tri osebe. Hude telesne poškodbe sta utrp
voznici Nataša H. in Marija L., lažje ranjena pa je bila sopotni
v vozilu Nataše H., 21-letna Petra V. iz Prevalj. M.
Po silovitem trčenju v Ločici pri Vranskem
NOVI TEDNIK

33
NOČNE
CVETKE
^^ospa s Teharske je bila 3,
ecembra popoldne vznemir-
>na, ko je sosed nad njo tol-
el po neznani materiji. Stopi-
i je do njega in ga povpraša-
1, po čem tolče, pa ji je sosed
dgovoril, da seka mesene
ose in kosti. Gospa je bila,
ajpak, huda in potem še
trašansko užaljena, ko jo je
osed kar na kratko odslovil.
Maščevala se mu je tako, da
a je prijavila policiji, ki pa je
a takšne vrste ženskih tegob
leobčutljiva. In uboga gospa
i bila spet razočarana.
I V bistroju Atrij na Glavnem
rgu sta 4. decembra popoldne
ivni red in mir kršila Goran S.
1 Boštjan P. Oba se bosta sre-
ala s sodnikom za prekrške.
( Maks je v četrtek zvečer
irijavil, da ga je pri njemu
loma v Vinski Gorici grdo fi-
ično obdelal Bojan S. Nasled-
iji dan se je isti Maks oglasil
la policijski postaji in povedal,
la ga je Bojan prejšnji večer
udi oropal, ko mu je na silo
ztrgal debelo zlato verižico,
Tedno okoli 80 tisočakov.
> Mladoletni Mitja je 6. de-
lembra okoli pol enajstih po-
loči prijavil, da v lokalu Lev v
klopu trgovsko-gostinskega
vompleksa Vrtnica točijo alko-
lol že pijanim mladoletni-
com. Ko so policisti zadevo
)reverjali na kraju domnevne
kršitve, so ugotovili, da je bil
;lavni krivec kar sam gospo-
lič Mitja, ki je bil v Levu pijan,
n pijanem stanju pa se je drl,
razgrajal in z glavo udarjal ob
steber, od točajke pa zahteval
dodatne količine alkohola.
Ker ga ženska ni ushšala, je
bil Mitja tako hud, da je stopil
^ez cesto in policistom pove-
lal precej prirejeno zgodbico.
» Gojko iz Kovinarske ulice
e 7. decembra ponoči zapro-
sil za policijsko intervencijo,
ker mu je sosed Franc V. raz-
3il vhodna vrata njegovega
stanovanja. Med intervencijo
ie patrulja izvedela, da sta
soseda sprta in da je razbijaš-
ki sosed Franc to noč kar
krepko kršil javni red in mir,
pa ga bo zaradi tega k sebi
povabil sodnik za prekrške.
M.A.
Res je lepše brez petard
Lanska vseslovenska akcija je bila uspešna, kako pa bo letos? V Velenju in Celju bodo akcijo ponovili - Hvalevredna Interšparova poteza
v času bližajočih se praz-
nikov so se nekateri podjet-
niki oziroma uvozniki po-
novno oskrbeli z velikimi
količinami najrazličnejših
pirotehničnih sredstev, kar
lahko potrdijo tudi cariniki,
ko se med postopki srečuje-
jo s tovrstnimi tovori, od ka-
terih si trgovci obetajo lepe
denarce. Lani je, zahvaljujoč
vseslovenski policijski akci-
ji Petarde, lepše je brez vas,
mnogo manj pokalo kot
predlani, letos pa je pričako-
vati podobne ali celo še bolj-
še učinke. Tudi zato, ker me-
tati petarde sploh ni več mo-
derno in zgleda vredno. Ta-
ko vsaj zatrjujejo mladi.
Metanje petard, raket in po-
dobnih pirotehničnih sredstev
pa je tudi nevarno početje, ki
se ne tako redko konča s hudi-
mi in manj hudimi ranami ter
poškodbami, tudi usodnimi.
Lani so na območju Slovenije
zabeležili sedem takšnih tele-
snih poškodb, na srečo lažjih
oblik. Takšen rezultat je goto-
vo pripisati tudi akciji Petarde,
lepše je brez vas, ki je poteka-
la po vsej državi. Akcije, ki bi
jo pripravilo slovensko mini-
strstvo za notranje zadeve, le-
tos ne bo, so se pa ponekod
odločili, da jo bodo poiiovili in
sami organizirali. Takšna od-
ločitev je padla v Velenju, kjer
se je za akcijo zavzel velenjski
mestni župan Srečko Meh in
prevzel pokroviteljstvo nad
njo, podobno pa bo na ob-
močju upravne enote Celje,
kjer so akcijo pripravili v Poli-
cijski postaji Celje. Kot nam je
povedal njen komandir Zvone
Kozjak, so se za akcijo odločili
zaradi lanskih zelo dobrih
učinkov, predvsem pa zaradi
posluha v dveh kolektivih, v
celjskem Intersparu in Ingra-
dovem Gostinstvu. Kot po-
krovitelji bodo oboji prispevali
nagrade, ki jih bodo prejeli vsi
tisti, ki bodo na policijsko po-
stajo v Celju prinesli petarde
ali podobna ušesom ter živ-
cem neprijazna sredstva ter jih
tam tudi pustili. Za nagrado bo
dovolj že ena sama prinesena
petarda. V Intersparu pa niso
sprejeli le donatorske obvez-
nosti, ampak so šli še korak
dlje v splošnih prizadevanjih
za prijaznejše predpraznično
vzdušje na naših cestah in v
stanovanjskih naseljih. Odpo-
vedali so se namreč prodaji
pirotehničnih sredstev, s tem
pa tudi določenemu zaslužku.
Akcija Petarde, lepše je brez
vas, se je v Celju začela včeraj,
trajala pa bo vse do 3. januar-
ja.
In kaj pravi dopolnjeni slo-
venski Pravilnik o kategoriza-
ciji in preizkusu pirotehničnih
sredstev? Ta dovoljuje upora-
bo teh sredstev iz 1. razreda
(pokajoče vžigalice, pasje
bombice ipd.) in 11. razreda
(petarde, rakete ipd.), katerih
učinek je pok, samo v času od
26. decembra do 2. januarja.
Isti pravilnik pa posebej nava-
ja mesta, kjer je uporaba piro-
tehničnih izdelkov prepove-
dana: v strnjenih stanovanj-
skih naseljih, v vseh zaprtih
prostorih, v prevoznih sreds-
tvih, v bližini bolnišnic, šol,
vrtcev, domov za ostarele,
cerkva in na podobnih mestih.
Prepoved uporabe piro-
tehničnih predmetov in sred-
stev je opredeljena tudi v
Pravilniku o pravicah in dolž-
nostih učencev v osnovnih
šolah. Takšna kršitev je
opredeljena kot težja kršitev
reda, če je bila storjena v
notranjosti šolske zgradbe
ali v njeni bližini, na primer
na šolskem dvorišču, igrišču,
parku. Ob tem je treba pou-
dariti, da otrokom in mlado-
letnikom do 16. leta starosti
ni dovoljena uporaba piro-
tehničnih izdelkov 1. in 11.
razreda. Sicer pa mora biti
prijetno praznično vzdušje
naša skupna težnja in ne le
stvar policije, ki je še najmanj
zainteresirana za izvajanje
sankcij v dneh, ki so polni
pričakovanja in lepih želja.
MARJELA AGREŽ
Dva Petra, dva zmagovalca
v prednovoletnem prvenstvu v ju-jitsu borbah, ki je bilo
minulo soboto v Šmarju pri Jelšah, je moštvo celjskega
Policijskega kluba borilnih veščin osvojilo drugo mesto v
skupni uvrstitvi in lepe rezultate posameznikov. Tradicio-
nalno srečanje je letos organiziral celjski klub.
Tekmovanja v ju-jitsu se je udeležilo 10 klubov borilnih
veščin z vseh območij Slovenije, v močeh in spretnostih tega,
pri nas manj znanega borilnega športa, pa se je merilo 80
tekmovalcev, med njimi tudi vsi člani državne reprezentance,
ki je pred kratkim v Parizu dosegla zelo dobre rezultate.
Prvo mesto so Celjani dosegli v kategorijah mladincev do
69 kg (Peter Petrovič) in članov do 92 kg (Peter Bevc), tri
druga mesta v kategorijah članov do 62 kg (Damjan Volav-
šek), članov do 82 kg (Zdenko Ramšak) in članov nad 92 kg
(Franc Kropeč). Celjski klub borilnih veščin je na sobotnem
tekmovanju v Šmarju v kategoriji posameznikov dosegel
tudi 5 tretjih mest (Simon Štruc, Martin Kosec, Boris Štruc,
Robert Jakopič in Davorin Čander.
V skupni uvrstitvi so bili zmagovalci letošnjega prednovo-
letnega prvenstva člani Ju-jitsu klub iz Tacna, člani celjskega
Policijskega kluba borilnih veščin so bili drugi, na tretje
mesto pa so se uvrstili člani športnega društva Policist iz
Krškega. M.A.
Vozniki tovornjakov, pozor!
Dars - Družba za avtoceste v Repubhki
Sloveniji je v sodelovanju z Direkcijo R Slove-
nije za ceste in Ministrstvom za notranje
zadeve R Slovenije izdala posebno zloženko,
ki v besedi in sliki govori o zimskih voznih
razmerah, omejitvah prometa, izločanju iz
prometa ter o obveščanju o stanju in prevoz-
nosti cest v zimskem času. Pretežno se zlo-
ženka nanaša na promet s tovornimi vozili.
Na preglednem izrisu najpomembnejših cest
v Sloveniji pa so označena tudi mesta za obvez-
no izločanje tovornih vozil v času zimskih raz-
mer, ob tej karti pa so natisnjeni tudi posebni
(novi) prometni znaki, ki jih bodo morali upo-
števati vozniki tovornjakov, da na slovenskih
cestah v času sneženja in snežnih nametov ne
bo več tolikšnih zastojev prometa in drugih
nevšečnosti, kot smo jih bili vajeni v prejšnjih
zimah in v času letošnjega prvega snega, ko
vozniki tovornjakov niso upoštevali (poznali)
mest za obvezno izločanje iz prometa.    M.A.
Novi prometni znaki, kijih morajo poznati predvsem vozniki tovornih vozil.
MINIKRIMIČI
Zmikavt v kleteh
v kletnih prostorih stano-
vanjskega bloka na Koželjske-
ga ulici v Velenju se je 2. decem-
bra zvečer mudil tat, ki je kra-
del v kleteh Viktorja K. in Stoja-
na K. Ukradel jima je več upo-
rabnih 'predmetov in obema
skupaj povzročil za okoli 65
tisoč tolarjev gmotne škode.
Kasneje je bil te tatvine ute-
meljeno osumljen Simon K.,
pri katerem so ukradene pred-
mete tudi našh in jih zasegU.
Oskubeni
mercedes
v noči na 3. december se je
neznani storilec lotil tovorne-
ga avtomobila znamke Mer-
cedes, ki je bil parkiran na
parkirišču pri železniški po-
staji v Šoštanju. Na vozilu je
odmontiral zadnje luči, spre-
daj oba žarometa, meglenke,
anteno in brisalca vetrobran-
skega stekla. Z dejanjem je
Darka H. oškodoval za okoli
150 tisoč tolarjev.
Vlomil v BMW
V noči na 3. december je
nekdo vlomil v osebni avto-
mobil znamke BMW, parki-
ran na Cesti Kozjanskega
odreda v Štorah. Iz vozila je
ukradel avtoradio znamke
Pioneer z dvema zvočnikoma
in Renato R. oškodoval za
približno 60 tisoč tolarjev.
Odpeljal, ukradel
s parkirnega prostora v so-
seski Pod kostanji v Celju je
neznani storilec v noči na 3.
december neznano kam od-
peljal tovorni avtomobil
znamke Zastava, a je bilo vozi-
lo še istega dne najdeno v
Medlogu. Pri preiskavi so ugo-
tovili, da je storilca bolj .zani-
mal tovor kot vozilo. Z vozila
je namreč ukradel Večjo količi-
no elektrikarskega orodja.
Podjetje MOSKK iz Nove Cerk-
ve je bilo s tem oškodovano za
okoli 100 tisoč tolarjev.
Neznanec s tipom
Neznani storilec je v noči
na 3. december ukradel oseb-
no vozilo znamke Fiat Tipo
1,6 lE. Vozilo, ki je bilo parki-
rano na Kraigherjevi ulici v
Celju, je bele barve, z registr-
sko oznako CE J8-612, lastni-
ca Metka J. pa je oškodovana
za okoh 900 tisoč tolarjev.
Pištola brez
papirjev
Velenjski policisti so 4. de-
cembra opravili hišno prei-
skavo pri Francu P. iz Velenja
ter našli pHnsko pištolo in 5
nabojev kalibra 8 mm. Ker za
orožje in strelivo ni imel do-
voljenja, so mu oboje zasegli
ter zoper njega napisali pred-
log sodniku za prekrške.
Marija brez
torbice
v prostorih trgovine Živila v
Slovenskih Konjicah se je 4.
decembra popoldne mudil
neznani storilec, ki je čakal na
pravo priložnost in Mariji F. iz
Škalc ukradel torbico ter jo s
tem oškodoval za približno
30 tisoč tolarjev.
Neprevidni
vlomilec
Policisti PP Laško so 4. de-
cembra popoldne prijeH Boži-
darja G. iz Straže, ki je osum-
ljen, da je istega dne vlomil v
stanovanjsko hišo Jožeta K. na
Poti na Šmohor v Laškem. Bo-
žo G. naj bi samo z vlamlja-
njem lastniku povzročil za
okoli 100 tisoč tolarjev gmotne
škode.
Okradel
glasbenike
v noči na 4. december je
neznani storilec vlomil v za-
klonišče na Pucovi ulici v Ce-
lju, kjer dve glasbeni skupini
hranita svoje instrumente in
glasbene pripomočke. Stori-
lec je ukradel CD player
znamke Samsung, 2 ojačeval-
ca znamke Park, 1 ojačevalec
znamke Vamaha (300 W), 1
zvočnik znamke Socton (450
W), 4 mikrofone in ojačevalec
za kitaro. Med krajo je poško-
doval bobne in ojačevalce ter
zažgal manjši kavč. Z vlo-
mom in tatvino je Mirana K.
in Damirja K. oškodoval za
približno 600 tisoč tolarjev.
Drobiž in cigarete
v noči na 6. december je
neznani storilec vlomil v pro-
store restavracije Zdraviliške-
ga doma na Dobrni. Ukradel
je nekaj menjalnega denarja
in 41 škatlic različnih vrst ci-
garet. Lastniku je povzročil za
okoli 25 tisoč tolarjev škode.
vlomilec v
delavnici
v noči na 6. december je
neznani storilec vlomil v pro-
store avtoelektrikarske delav-
nice na Teharski cesti v Celju.
Ukradel je večje število avtora-
dijskih sprejemnikov, alarmnih
naprav, rezervnih avtomobil-
skih delov ter zvočnikov in pre-
cej različnega avtoelektrikar-
skega materiala. Lastniku Mi-
ranu G. je povzročil za približ-
no 1 milijon 710 tisoč tolarjev.
Kradel V
Aeroklubu
v noči na 7. december je
bilo vlomljeno v prostore Ae-
rokluba Celje v Levcu. Vlomi-
lec je obhodil in preiskal več
objektov, odnesel pa osebni
računalnik s tiskalnikom, te-
lefaks, prenosno radijsko po-
stajo, fotokopirni stroj, televi-
zijski sprejemnik ter nekaj
delovnega orodja. Aeroklub
Celje je oškodovan za okoli
450 tisoč tolarjev.
Tat V domu
v minulem tednu je nekdo
vlomil v prostore planinskega
doma na Homu. Neznani sto-
rilec je v točilnici ukradel ste-
klenico žganja ter nekaj de-
narja. Lastniku planinskega
doma je povzročil za okoli 50
tisoč tolarjev škode.
Ko ni nikogar v
hisi
Dejstvo, da je stanovanjska
hiša Irene L. v Podplatu nena-
seljena, je s pridom izkoristil
neznani storilec, ki je v to hišo
vlomil v času od 28. novembra
do 8. decembra. Ukradel in
odpeljal je trosed, barvni tele-
vizijski sprejemnik, štedilnik,
hladilnik in pomivalni stroj.
Lastnici je povzročil za več kot
200 tisoč tolarjev gmotne ško-
de.
M.A.
34
MODA-NASVETI
NOVI TEDNI
V MODNEM VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
»Oblačila so nam dala indi-
vidualnost, različnost, druž-
beno prefinjenost. Oblačila
so iz nas naredila ljudi in
utegnejo iz nas narediti lut-
ke.« (Carlyle)
Morda je prekruto odkrito-
srčen zadnji del te misli, pa
vendar - že v Stari zavezi piše,
da je obleka najboljši zunanji
pokazatelj globokega značaja
tistega, ki jo nosi. Pokazati svoj
značaj, modni okus in še kaj, je
seveda ob takšnih praznikih, ki
se nam pravkar približujejo,
želja mnogih. Saj res - ste se že
odločili, kje boste preživeli naj-
bolj bučno noč v letu? In kaj
boste imeli oblečeno?
Če vam prejšnji teden naka-
zane smernice letošnje večer-
ne mode oblek, ki se oprijema-
jo ženskega telesa kot druga
koža in slednjo zaradi prosoj-
nosti celo velikodušno razkri-
vajo, ni »pisana na kožo«, nič
hudega. Je pa že bolje biti malo
manj moden, kot pa posnema-
ti najnovejše trende in tvegati
vizuelno tragedijo. Pravzaprav
napačno izbrana obleka ne de-
luje tragično, ampak smešno.
Saj veste, smešno oblečene pa
si morda želite biti le enkrat na
leto... Ampak do tistih prazni-
kov je še dobra dva meseca...
Kakšno obleko si torej omisliti
za silvestrsko noč, če postava
ni v skladu z merami izložbe-
ilihiutk?..     ________................
Rafiniranost črne klasike
Kaj, ko bi pred letošnjim sil-
vestrovanjem znova razmislili
o idejah, ki jih je zgodovina
oblačenja vsaj devetmilijon-
krat premlela, a še vedno izti-
sne iz njih kakšen nov okus
oziroma svež videz? Seveda,
malo črno obleko imam v mi-
slih. Tisto, ki je v 20. letih po
zaslugi legendarne Coco Cha-
nel postala v modi pojem uspe-
ha, prav tako sanjskega kot
med avtomobili Ford. Modni
trendi so se spreminjali, mala
črna obleka pa je kljubovala
času ter postala - brezčasna.
Preprosta je, prijetna za noše-
nje, do kolen ali krajša, sen-
zualna ravno toliko', kot želi
njena lastnica, predvsem pa
brezmejna inspiracija za drob-
ne prenove, hvaležna podlaga
za domišljijske detajle. Letoš-
nja linija je poleg oprijete in
tubaste rahlo trapezasta, tudi
rokavi (če jih ima) so spodaj
razširjeni, prav tako kot v 70.
letih. Prečiščena, brez pisano-
bleščečih okraskov, lahko ji
dodate le čipkast všitek, pro-
sojne rokave, morda obrobo iz
črnega perja marabuja. Tudi s
črnim krilom in belo bluzo - to
staro preverjeno klasiko - ne
boste dolgočasne. Seveda v
okolju, kjer glamurožna slav-
nostna toaleta ni strogo zabiča-
na obveznost. Krilo naj bo dol-
go ali kratko, prej ozko kot
široko, tudi širokih bluz letos ni
videti. Poloprijete s koničastim
ovratnikom in gigantskimi
manšetami, ki se običajno zavi-
hajo, so tiste, ki nosijo najnovej-
šo letnico. Takšne s čipkastim
ovratnikom in zapestniki oziro-
ma vezeninami iz diskretno
svetleče nitke, so prav tako pri-
jazne. Pa še čisto na uho - če se
vam zdi, da asketski črno-beli
kombinaciji »nekaj manjka«, ji
gotovo ne navešen kilogram
vsemogočega nakita. In, če bi
želele delovati bolj vitko, ne
boste dosegle želenega efekta le
z mazohistično preščipnjenim
širokim pasom. Poudariti lepo
in ne poudariti napak, je na-
mreč preprosta skrivnost vsake
estetsko oblečene Zemljanke...
Anketno nagradno vprašanje decembra:
V KAKŠNI OBLEKI NAMERAVATE LETOS SILVESTROVATI?
a) Slovesni večerni toaleti;
b) Elegantno-večnamenski, le z kakšnim posebnim detajlem;
c) Predvsem topU - za silvestrovanje na prostem;
d) V spalni srajci - polnoč nameravam prespali.
ZDRAVILNE RASTLINE
Lakota
Piše: BORIS JAGODIC
Lakota (Galium verum L.)
spada v družino broščnic, ki
obsega približno 400 rodov s
kakimi 5.000 vrstami.
Večinoma jih raste v tropskih
krajih in so večji ali manjši
grmi. Pri nas in v hladnejših
krajih rastoče vrste pa so veči-
na zelišča. Rod lakot je močno
razširjen po vsem svetu in ob-
sega kakih 300 vrst, ki imajo
značilno oblikovan cvet, ki je
četvero delen, večinoma bel,
redkeje pa tudi rumen ali rdeč.
Lakota je trajnica in zraste
do 2 metra visoko in je izrazita
plezalka. V vretencih je 8 do 12
listov, od katerih sta le dva
prava in iz njunih zalistkov po-
ganjajo stranski poganjki. Ima
drolDne rumene cvetove, zdru-
žene v socvetjih, ki rastejo iz
listnatih zalistkov. Njeno steblo
je štrleče kratkodlako. Cveti od
maja do septembra in cvetoča
rastlina rahlo in prijetno diši ter
je nekoliko grenkega okusa.
Vsebuje glikozide galiozin,
rubiadin, asperulozid, sapono-
zide, čreslovine, sluzi, voske,
organske kisline in njihove
rudninske soli, eterično olje v
sledovih in encime, ki delujejo
kot sirilo.
Nabiramo cvetočo rastlino
in nabrano moramo hitro po-
sušiti v senci na prepihu oziro-
ma v sušilniku.
Danes uporablja lakoto le še
ljudsko zdravilstvo za pripravo
čaja, ki čisti jetra, pospešuje iz-
ločanje vode in lajša težave pri
ledvičnih kamnih in pesku. Pri-
sotno eterično olje in saponozi-
di delujejo razkužilno in redčijo
gosto sluz, in pitje čaja iz prave
lakote olajša izkašljevanje pri
brohnialnem katarju, pljučnici,
poleg tega pa še pomirja in lajša
živčne tegobe pri histeriji, epi-
lepsiji, bolečinah živcev itd. Za
čaj vzamemo eno zvrhano jedil-
no žlico droge in jo prelijemo s
pol litra vrele vode, pokrijemo
in pustimo, da se tekočina ohla-
di. Nato precedimo in na dan
popijemo vsaj tri do štiri skode-
lice aromatičnega časa. Z njim
tudi izpiramo vneto ustno vodi-
no ter uporabljamo za obklad-
ke proti turom, aknam in ogr-
cem. Iz sveže rastline si lahko
pripravimo tudi tinkturo, ki jo
razredčeno uporabljamo za ob-
kladke ran, ki se težko celijo, pa
tudi za zdravljenje kožnih uljes.
Nekoč so skušali s svežim so-
kom iz lakote zdraviti tudi go-
bavost.
Svežo drobno zrezano rastli-
no lahko prepražimo tudi na
masti in dobimo domače učin-
kovito zdravilo, ki zdravi razne
kožne bolezni, lišaje, odrgnine
itd. S svežim rastlinskim so-
kom pa ponekod še širijo mle-
ko in pripravljajo skuto oziro-
ma sir.
IRMCOSKA KUHINJA
Omaka z jajčnim likerjem
Potrebujemo: 1 skodelico
majoneze, 1 kozarček sladke
smetane, 4 cl jajčnega likerja,
eno kapljico Worcester oma-
ke, 4 jedilne žlice krese ali
drobnjaka, sol, sveže mlet po-
per in za noževo konico slad-
korja in kapljico jabolčnikove-
ga kisa.
Sladko smetano stepemo in jo
na rahlo premešamo z majone-
zo. Med stalnim mešanjem do-
damo jajčni liker, vvorcestersko
omako in kis. Krešo ali drobnjak
dobro očistimo, drobno sese-
kljamo, začinimo s soljo, sveže
mletim poprom in s sladkorjem
ter vmešamo v omako.
Rastlinska omaka
Potrebujemo:   1 skodelico i
belega vina, 2 jedilni žlici oliv- \
nega olja, po 2 jedilni žlici drob- !
no sesekljanega peteršilja in ,
drobnjaka, 2 stroka česna, 2 ■
jedilni žlici kisa, 1 jedilno žlico
ostre gorčice, 1 trdo kuhano
jajce, sol, sveže mlet poper in i
malo sladkorja. I
i
Belo vino, olivno olje, peter-
šilj, drobnjak in stisnjen česen,
kis, gorčico damo v primerno
posodo, dobro premešamo s
paličastim mešalcem, nato do-
damo drobno nasekljano jajce
ter začinimo s soljo, sveže mle-
tim poprom in hranimo do
uporabe na hladnem.
Božično kosilo
Palačinke polnjene s sirom in šunko
Kokošja kremna juha
Telečji ragu z domačimi rezanci
Svinjska pečenka z brokoli u vinu
Božična torta
Pijača: renski rizling Jeruzalem 1992, sadni sokovi,
chardonay 1992, pozna trgatev Jeruzalem
Palačinke polnjene
s sirom in šunko
Potrebujemo: za palačinke -
250 g moke, 3 jajca, 1/2 del olja,
1/2 del mleka, sol. Za nadev -100
g šunke, 50 g prekajene vratovi-
ne, 150 g skute, sol, sveže mleti
poper, 1 del mleka, nastrgan trd
sir, malo surovega masla, nekaj
svežih listov koromača.
Priprava: Najprej pripravimo
slane palačinke. V globoki poso-
di mešamo moko, jajca in sol z
oljem in postopoma vmešamo
testo z dolivanjem mleka. Testo
naj počiva vsaj eno uro. Pekač za
palačinke namažemo z malo ol-
ja, dobro razgrejemo in z manj-
šo zajemalko vlijemo testo, da se
razlije po dnu. Na močnem og-
nju spečemo palačinke in jih
polagamo na krožnik.
Za nadev drobno sesekljamo
šunko, vratovino, dodamo sku-
to in zelo počasi toliko mleka, da
dobimo mehko kremo za maza-
nje. Osolimo in popramo in pri-
mešamo drobno sesekljane liste
koromača. Palačinke namaže-
mo s kremo, zložimo vsako kot
culico, polagamo vnepregorno
posodo, namazano z maslom.
Po palačinkah nadrobimo malo
masla, potresemo z nastrganim
sirom in postavimo za nekaj
minut v vročo pečico. Postreže-
mo še vroče.
Kokošja kremna
juha
Potrebujemo: veliko kokoš,
250 g mesa za juho, 2 čebuH,
vejico zelene, 2 pora, koren-
ček, sol in poper, muškatni
orešek, lovorov list, pol skode-
Uce smetane, rumenjak, malo
limoninega soka.
Priprava: Kokoš razrežemo
na štiri kose in jo z drobovino
in jušnim mesom damo v večji
lonec, zalijemo s primerno ko-
ličino mrzle vode in počasi ku-
hamo. Med kuhanjem pobira-
mo peno. Čebulo olupimo in
razrežemo na manjše dele, po-
ru odrežemo beli del in ga
razrežemo na majhne kolo-
barčke, korenček ostrgamo in
po dolgem dvakrat prereže-
mo. Vso zelenjavo damo k me-
su, osolimo, začinimo z muš-
katnim oreškom, lovorovim li-
stom in juha naj se počasi kuha
dve uri. Nato juho precedimo.
Kuhani kokoši odstranimo ko-
žo in kosti, meso pa zrežemo
na drobne koščke. Zelenjavo
pretlačimo v precejeno juho in
ostanek zavržemo. Juho poku-
hamo v odkritem loncu, da je
ostane dober liter. Rumenjak
razžvrkljamo s smetano, doda-
mo sveže mlet poper in juho
legiramo. Dodamo kurje meso
in segrejemo in začinimo z li-
moninim sokom. Pri tem juha
ne sme več zavreti.
Telečji ragu
Potrebujemo: 800 g plečeta
brez kosti, korenček, čebulo,
por, vejico zelene, 1/2 žUčke
soU, noževo konico posušene-
ga majarona, 1 liter kurje juhe,
10 šalotk, 400 g šampinjonov, 2
žlici surovega masla, 2 žlici mo-
ke, rumenjak, 1/2 skodelice
smetane, ščepec popra, sol in 2
žlici sesekljanega peteršilja.
Priprava: Meso nareže
na majhne koščke. Zelenje
očistimo in drobno nareže
in jo skupaj z mesom, sol
majaronom in 3/4 litra ji
kuhamo na majhnem og:
eno uro. Šalotke olupimo in
v preostali juhi kuhamo 151
nut do mehkega, nakar prei
dimo in šalotke spravimo
toplo. Šampinjone očistir
razrežemo na četrtinke in ji I
preostali juhi kuhamo do m
kega 10 minut. Precedimo
gobe damo k šalotkam. Me
in zelenjavo precedimo in i
mo k šampinjonom. Juhi zl
mo skupaj in povremo na j
lovico. V kožici razpustil
maslo in na njem prepražii
moko, zalijemo z juho in pol;
hamo. Rumenjak zmešanK
smetano in s tem legiramo j
ho, popramo in solimo po ol
su. Meso, gobe in šalotko i:
mo v omako in potresemci
sesekljanim peteršiljem.
Brokoli V vinu
Potrebujemo: 1 kg brokci
strok česna, 5 žlic oljčnega olj
sol, sveže mlet poper in 4 d
suhega belega vina.
Priprava: Brokoli opere:
in odtrgamo posamezne cve
ve ter odstranimo trda steb
Česen olupimo in nasekljan
Oljčno olje damo v veliko ko
co, segrejemo in na njem p
pražimo česen, dodamo brol
li, solimo in popramo in nel
trenutkov dobro pražimo. I
časi dolivamo vino in nato f
krij emo ter j ih dušimo na ma
nem ognju 20 minut. K tej ze
njavi se dobro prilega svinjs
pečenka in pečene kroglice
kuhanega krompirja.
Božična torta
Potrebujemo: 250 g suro^
ga masla, 250 g sladkorja, 251 i
jedilne čokolade, 4 beljake, 1
g mletih lešnikov, vrečko va :
Ijevega sladkorja, 6 velikih to
nih oblatov in 150 g sladkorj.
prahu.
Priprava: Surovo maslo s f
lovico sladkorja penasto vn
šamo. 150 g jedilne čokola
razlomimo in jo na vodni t \
peli razpustimo. Beljake ste{
mo v trd sneg in vanj poč.
primešamo drugo polovi
sladkorja. Penasto vmeša
surovo maslo po žlicah doda .
mo zmehčani jedilni čokola
in ko je vse enakomerno f:
mešano, dodamo mlete leši
ke in vanilin sladkor. Prime:
mo še sneg. Po en oblat dar i
na pladenj za torte, ga nama/
mo z masleno čokoladno ki:
mo in pokrijemo z drugim c
latom. Tako nadaljujemo, c
kler ne porabimo vseh oblat
in vse kreme. Tudi zgornji c
lat namažemo s kremo. Pre
stalo čokolado razpustimo
vodni kopeli, dodamo sladk
v prahu in 2 do 3 žlice mlač
vode in vse skupaj zmešamc
gladko maso, z njo pa prev
čemo površino, obod in toi
iz oblatov, površino pa okra
mo z zvezdicami, ki smo j
naredili iz marcipana. Tor
damo za nekaj ur na hladno,
se čokoladna glazura strdi. I
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
35
36
INFORMACIJE - MAH OGLASI
NOVI TEDNIK
46
MALI OGUSI - INFORMACIJE
NOVI TEDNI
NOVI TEDNIK
MALI OGUSI - INFORMACIJE
47
48
RUMENA STRAN
NOVI TEDNI
TRAČ - niče
Muzejska
v celjskem Pokrajinskem
muzeju so pozabili, da se pre-
življajo tudi z denarjem šmar-
skifi davkoplačevalcev. Iz
Šmarja pri Jelšah so jih milo
.prosili, naj jim za praznovanje
760-letnice kraja posodijo got-
ski kip svete Barbare (ki je bil
nekoč last glavnega oltarja
šmarske Barbarine cerkve), pa
so naleteli na gluha ušesa. Za-
to so jih v Šmarju med osred-
njo prireditvijo postavili na
pranger
Sen^\wskn zmaga
v mestu Šentjur so na srečo
do podobe svojega kraja zelo
kritični. Zato je Šentjurčane
med akcijo Turistične zveze
Slovenije prijetno presenetilo
njihovo drugo mesto med naj-
bolj urejenimi »srednjimi in
manjšimi mesti«. Uvrstili so se
med prvouvrščenimi Domža-
lami ter pred tretjo Vrhniko in
še drugimi veliko bogatejšimi
kraji. Po velikem uspehu v
mladem mestu seveda ne sme-
jo prezreti kar nekaj zanemar-
jenih hiš in pročelij, ki jih oce-
njevalci niso spregledali.
Teharcani želijo na
svoje I.
Po zapletih z delitveno bi-
lanco nekdanje celjske občine
so se celjski svetniki opredelje-
vali tudi do pobude Teharča-
nov, da želijo svojo občino.
Menda bi kar veljalo pritegniti
enemu izmed njih, Borutu
Alujeviču. ki ugotavlja, da bi
se Celjanom samostojna obči-
na Teharje še kako splačala.
Celjani bi namreč tako dobili
novo sosedsko občino, s Štora-
ni, ki zahtevajo popravke me-
dobčinskih meja, pa bi v bodo-
če imeli opraviti Teharcani.
Teharcani želijo na
svoje !!•
Zagovorniki samostojne ob-
čine Teharje so med zaseda-
njem celjskega občinskega sve-
ta kot enega od razlogov, da se
želijo postaviti na lastne noge,
navedli tudi zgodovinski vidik
in pomembnost Teharčanov,
ki so že njega dni imeli »obči-
no vaškega plemstva«. Da po-
seganje v tako daljnjo zgodovi-
no vendarle ni najbolj smisel-
no, je Teharčanom poskušal
razložiti Mirko Krajnc, ki se je
kot eden od »naslednikov«
Celjskih vprašal, do kod (koli-
ko čez državne meje) hi po tej
logiki morale segati meje celj-
ske občine.
Brezdomci
imriuieio
' v Ljubljani menda že prešte-
vajo žrtve mrzle zime med
brezdomci. V Celju teh podat-
kov nimamo, se je pa ob ljub-
ljanskih številkah verjetno
marsikdo spomnil nekaj let
starih visokodonečih obljv
tem, kako ho Celje dobilo z
tišče za brezdomce. Do da
se ni zgodilo še nič, nova zi
pa je že spet tu. Pa ne, jjii
presenetila odgovorne?
STRANKA ŠAUIVCEV
Stranka šaljivcev bo imela novoletno inven-
turo. Saj ste tudi Vi naš član, zato naj vas kar
povabim na srečanje, ki bo na tepežni dan -
28. decembra v jedilnici Narodnega doma.
Naša članica Jožica Golob bo imela težko
nalogo, ko bo morala pred številnimi člani
zagovarjati svojo kandidaturo za ministrico za
kuharske zadeve. Spoznali boste tudi ostale
kandidate za ministrske stolčke, med kateri-
mi bo tudi naš najstarejši član, častni predsed-
nik in kandidat za ministra za smeh Hinko
Brečko, kateremu se lahko za srečanje najavi-
te po telefonu 37-457. Obvezno prijavo pa
lahko oddate tudi Jožici osebno po telefonu
730-335. Še prej pa nam pošljite kakšno šalo
na temo prihajajočih praznikov.
Največ glasov za šalo tedna ste tokrat pripi-
sali Zdenki Hofman iz Založ pri Polzeli, žreb
pa je med kuponi izbral še Alojza Krajnca iz
Gorice pri Slivnici.
ŠALA TEDNA
Profesor razlaga: »Slepci imajo mnogo boljši
sluh, mutasti pa bolje vidijo kot drugi ljudje.
Vidite torej, da narava že sama izenači, kar je
komu vzela.«
»Res je tako, jaz sem. že večkrat opazil, da
če ima kdo eno nogo krajšo, ima zato drugo
tem daljšo,« se odreže Janezek. I
Tržni inspekior
Polž beži po gozdu, ko ga sreča štorklja.
»Kam pa kam tako bežiš?«
Polž ves zasopihan odgovori, da beži, ker
pride v gozd davčni inšpektor in on ima hišo,
žena tudi in vsi otroci imajo vsak svojo hišo.
Tudi štorklja začne bežati in sreča medveda, ki
ga zanima: »Zakaj tako bežiš?«
»Veš, davčni inšpektor pride v gozd. In jaz
živim na veliki nogi, moj mož živi na veliki
nogi in tudi vsi moji otroci.« Zatem je začel
bežati še medved. Ko ga sreča opica, ga vpra-
ša: »Zakaj tako bežiš?«
Medved ves prestrašen odgovori: »Veš, davč-
ni inšpektor pride v gozd in jaz sem ves v
krznu, moja žena je vsa v krznu in tudi moji
otroci so vsi v krznu.«
Opica malo pomisli in si pravi: »Jaz imam
golo zadnjico, moj mož tudi in tudi vsi moji
otroci. Zato bomo kar tukaj ostali.«
V itvalskem vrtu
Učenci prvega razreda gredo na ekskurzijo v
živalski vrt.
»Dobro opazujte živali, kajti v šoli bomo
pisali spis o živali, ki vam bo najbolj vzbudila
zanimanje,« pravi učiteljica.
»Če pa želite kaj izvedeti, me kar vprašajte.«
Janezek z zanimanjem opazuje vse živali,
naenkrat pa se ustavi in vpraša učiteljico.
»Povejte mi prosim, zakaj ta slon kar naprej
brenči bzz. bzzz... ?«
»Veš. Janez, to pa je tisti slon. ki je nastal iz
muhe.«
Obračun
šef ki ima razmerje s svojo uslužbenko, ima
tudi ključ njenega stanovanja. Nekega večera
najde pri njej v postelji svojega računovodjo.
Razjezi se. debelo pogleda in vpraša: »In kaj
zdaj to pomeni?«
Ona pa mu odvrne: »Inventura, inventura.«
»Veš, prijatelj, obračun imava za vse tiste
nadure, za katere si mi še dolžan,« je dodal
računovodja.
Napačna vraffa
Hinko je prenočeval v hotelu. Nenadoma je
potrkalo na vrata.
»Naprej!« je zavpil.
V sobo je stopila simpatična mladenka:
»Oh, oprostite, napačna vrata!«
»Vrata so že prava, le nekaj let prepozno ste
jih našli,« je odvrnil možakar - naš sodelavec.
Karalir
Miš in mačka prideta skupaj v gostilno in
sedeta za isto mizo. Pride natakar in ju vpra-
ša, kaj želita.
»Mačka bo samo nekaj popila, meni pa
prinesite pleskavico. Jaz plačam,« pravi miš.
»Ali mačka ne bo ničesar pojedla?« vpraša
natakar.
»Seveda ne. Ali mislite, da bi bili skupaj, če
bi bila mačka lačna?« reče miš.
V gosfilni
Možakar pride v gostilno in prosi za hitro
postrežbo.
Natakar ga vpraša, kam se mu tako mudi.
»Veš. žena mi je zagrozila, da če bom pozno
hodil domov, me bo lepega dne ubila.«
»Ja, zakaj pa potem danes tako hitiš, saj
vendar dežuje?« ga vpraša natakar
Glavni Žabec
v stanovanju zazvoni telefon in oče petih
hčera dvigne slušalko. Iz nje zasliši: »Si ti
žabica?«
»Ne. tu glavni žabec.« se razhudi.
Šale so prispevali: Justina Gostečnik iz
Braslovč, Alojz Oblak iz Šentjurja, Marinka
Bukovič iz Rimskih Toplic,. Jana Kamenšek iz
Rogaške Slatine, Viktorija Tovornik iz Dobja
pri Planini in Anica Zvonar iz Podplata.
Ko zmanjka dobrega okusa
Velenje v zadnjem času postaja vse bolj okrašeno. Pa ne le
zaradi bližajočih se praznikov, vse prevečkrat so na delu različni
vandali, ki si na različne način in z različnimi besedami lajšajo
dušo. Temu primerno so »okrancljali« tudi nekaj predvolilnih
plakatov. Mogoče pa ne vedo, kako bi drugače opozorili, da je
minilo zakonsko določenih 16 dni?
Televizija na pol
Odgovrni urednik VTV 1\
ko Djordjevič se je znašel
palici. K temu je precej pn
mogel nogomet, kar je poti
žilo ljubitelje VTV. Dokler h
ko uporablja »berglo«, se šc
bati, da seje znašel na kak
drugačni palici.
ZANIMIVOSTI
Pozdrav s preže
Fotolov zna biti strašno zanimiv, le do pravih mest se je treba prebiti. Potem pa čakati in čak
da se ti ponudijo posnetki, ki so redko videni in hkrati tudi zanimivi. Naj zaupam, da je v objel
lažje ujeti srnjad, jelene, muflone in košute kot pa zajce, lisice ali divje svinje. Kakor koli že, r
fotolov je za mano. Ko bom ponovno na preži, se oglasim... LOJZE OJSTERŠ