PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
(1694)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST, nedelja 7. januarja 1951
Danes 6 strani - Cena 20 lir
TISKOVNA KONFERENCA GUNNARJA MYRDALA v BEOGRADU
TMEM pnmnn nm ibeimii
Sporazum o tej pomoči so včeraj podpisali v Beogradu ^ogovor mod ZDA in FLRJ o uporabi ameriške pomoči
Beograd, 6. — Tajnik gospodarske komisije OZN za "Vropo Gunnar Myrdal je na S?®išnji tiskovni konferenci v pogradu javil, da je bil med ”®enjeno komisijo in jugoslovansko vlado dosežen spora-Za obsežno tehnično po. Jugoslaviji. Številni teh-iz raznih držav bedo v Jhatkem prišli v Jugoslavijo. JJogovor se deli na 18 točk, od katerih predvideva vsaka raz-uctie oblike tehnične pomoči. “_P ie prvikrat, da je Jugosla-/Jia deležna tako obširne pojoči te komisije. Dogovor sta Podpisala za Jugoslavijo na-®eftnik zunanjega ministra dr. Jože Vilfan, za komisijo OZN N* Myrdal sam kot upravni odbora za tehnično polnoč.
Mjrrdal je ime) te dni več izgovorov z maršalom Titom. Zunanjim ministrom Karde. Sen», S poljedelskim ministrom Todorovičem in s predsednikom gospodarskega sveta Bori-zom Kidričem. Razpravljali so o raznih vprašanjih, ki se nanašajo na elektrifikacijo drža-*e> na mehanizacijo poljedel-*:Ya in na vključitev Jugoslavije v evropski sistem avtomobilskih cest. Mvrdal je izjavil, “a se ne izključuje možnost tmihoda italijanskih tehnikov v Jugoslavijo.
Danes so v Beogradu podpisali med ZDA in Jugoslavijo dogovor o uporabi ameriškega posojila za pomoč Jugoslaviji. Dogovor sta podpisala jugoslovanski zunanji minister Kar-?elj in ameriški poslanik Al-Tn, ki sta ob tei priliki podala nekaj izjav.
Dogovor določa med drugim, da bodo po tisku in radiu po-Jbfali o razdeljevanju pomoči ?> da se bo razdeljevanje izvrševalo brez nobenega razlikovanja, Jugoslovanska vlada bo dala na razpolago ameriškemu poslaništvu v Beogradu potreben znesek v dinarjih za bpravne stroške, ki bodo nastali v zvezi z razdeljevanjem te pomoči. Jugoslovanska vlada bo dovolila ameriškim opazovalcem, da prisostvujejo razdeljevanju. Morebitni dobiček ’’ Prodaje teh živil bodo upo-otrokom in
la ukaz, ki dovoljuje pokojnino 150.000 ljudem, ki prej niso imeli pravice do penzije. Dosedanje penzije pa bodo zvišane. Potrebne zneske bodo uporabili iz zneska, določenega v proračunu za leto 1951 za socialno skrbstvo.
Iz
za pomoč
trebnejšim.
Jugoslovanska vlada je rzda-
Nova sovjetska nota francoski vladi
MOSKVA, 6. — Vlada ZSSR je danes izročila francoskemu veleposlaništvu novo noto glede repatriacije. Je želo kratka in obtožuje francosko vlado kot 15. maja lanskega leta, da ovira repatriacijo 200 tisoč sovjetskih državljanov, ki so v Franciji, ter sovjetskih beguncev, ki so v francoski coni v Avstriji in Nemčiji. Vlada ZSSR je odbila francoski predlog, da bi sklicali repatriacijsko konferenco in bi potem repatria-cijski misiji v Parizu in Moskvi pričeli zopet z delom. Sovjetska nota poudarja, da je zaprtih 20 sovjetskih državljanov v Franciji in da je nepotrebno vzpostavljati francosko misijo v ZSSR, kjer je že končana repatriacija francoskih državljanov. Sovjetska nota tudi poudarja, da vlada ZSSR še vedno ni dobila pravega odgovora na svojo noto od 15. maja.
Z9A bodo zvišale uradno ceno zlata?
LONDON, 6. — Glasovi o možnosti obnovitve nadzorstva nad izmenjavami v ZDA živo zanimajo britanske finančne kroge. V Londonu so mnenja, da to nadzorstvo nima namena boriti se proti »zgubi dolarja«, pač pa je naperjeno predvsem proti tujim kapitalom, položenim v ZDA, in ki bi se lahko uporabili proti ameriškim vojnim naporom. Z drugimi besedami bi šlo za raztegnitev ukrepa ameriških finančnih oblasti proti kitajskim pologom v ZDA. ki so bili blokirani. Res jo. da so se ameriške zlate rezerve po septembru 1949 znižale za več ko 2
milijardi dolarjev, vendar znašajo te rezerve še vedno 22.728' milijonov dolarjev, kar sestavlja več ko 2 tretjini znanih svetovnih zlatih rezerv. Zato so v Londonu mnenja, da je dvomljivo, da bi ameriške oblasti spričo tolikih rezerv podvze-le omenjene ukrepe, da bi vzdrževale tečaj dolarja.
Isti londonski krogi se sprašujejo, ali ne bo znižanje zlatih rezerv na eni strani in veliko zvišanje ameriškega vojaškega proračuna na drugi strani povzročilo zvišanje uradne cene zlata. Pripominjajo, da bi n. pr. zvišanje sedanje cene zlata za 50 odst. omogočilo ZDA: 1. nakupiti v tujini 50 odst. blaga več za er.ako količino zlata. 2. Ustvariti izvenproračunske finančne vire za 11 milijard dolarjev z enostavno revalvacijo zlatih pologov.
V teh krogih poudarjajo, da dokler se ni zlato vsega sveta koncentriralo v ZDA (pred septembrom 1949), r-iso imele ZDA nobenega interesa zvišati cene zlatu. Toda sedaj, ko se je položaj gibanja zlata popolnoma spremenil, bi znali voditelji ameriškega zaklada menjati mnenje.
ANKARA, 6. — Zunanji minister je v parlamentu izjavil, da je prišlo med turško in bolgarsko -vlado do ustnega sporazuma o vprašanju turških priseljencev, ki prihajajo iz Bolgarije. Izjavil je, da se je Bolgarija odpovedala zahtevi, naj bi Turčija sprejela da ni bilo določeno nobeno število in noben rok. Število priseljencev, ki jih bo Turčija sprejela, bo odvisno od materialnih možnosti.
Liquart Ali Kfoan
na poti v London
LONDON, 6, — Katocr se je danes izvedelo, bo pakistanski ministrski piredfeednik Liquart Ali Khan vseeno prišel v London. itoo je po enotedenskem izmenjavanju brzojavk z Attlee-jem dobil zagotovilo, da bodlo n-a tej konferenci govorili o kašmirsikem vprašanju. V London bo odipotoval danes pomoči.
Poročila o sami konferenci sra zelo redkobesedna. Kakor javljajo, so danes baje razpravljali o obrambi. Sejo je. Vodil Attlee, vendar pa pravijo, da se te seje, ki je morala biti zelo važna. n,j udeležil niti Nehru niti ministrski preosednik Cey-lona. Na seji s0 bili prisotni tudj voditelji imperialnega glavnega stana in zunanji minister Bevim,
KARAČI, 6. — Uradno javljajo, da je vojno stanie z Nemčijo prenehalo. Pakistanska vlada je pristala na ustanovite. nemškega konzulata v Karačiju.
Svetovna islamska zveza, ki se bo v februarju sestala v Karačiju, bo zahtevala pravico do svojega predstavništva v OZN.
TOKIO, 6. — Japonski pravosodni minister je dares izjavil, da razmišlja japonska vlada o ukrepu za postavitev komunistične partije izven zakona.
Odmevi na izjave
senatorja Tafta
WASHINGTON, 6. — Včerajšnji govor senatorja Tafta je posledica današnjega položaja na Koreji in kaže v ndki meri tudi del javnega mnenja, ki se je pričelo izoblikovati v ZDA. Taft je znan tekmec predsednika Trumana in se je pridružil stališču, ki,ga je nedavno zavzel Hoover. Taft je dejal v senatu, da bi se morale ZDA zavedati, kakšno odgovornost jemljejo nase, ko so predlagale ameriškega poveljnika za neko mednarodno vojsko. Uprl se je temu, da ZDA silijo evropske države, naj se oborožujejo, ko rujih narodi tega nočejo. Ugovarjal je predsedniku Trumanu, da lahko pošlje v Evropo nove čete brez pooblastil Kongresa, kakor je to storil v Koreji.
Taft je zagovarjal nadaljnjo oborožitev ameriških pomorskih in letalskih sil. kar najbolj odgovarja obrambi ameriškega ozemlja. Nimamo dovolj sil, je dejal, da bi ustvarjali take sile, ki bi se lahko borile izven ZDA in se morda r.e bi mogle vrniti, ko bi so-
„Ben per voi, fratelli sloveni
da vam delijo pravico italijanski , sodniki in ne sodniki druge rase44
AMERIŠKA VLADA VZTRAJA
naj bi LR Kitajsko razglasili za napadalko
Komisija treh bo jutri objai/ila osnovna načela
u s:	II..:.....1... ....:‘1 ‘1 aviickili in arainskih drža
za
na
akcijo Združenih narodov
1X11111 taiia IX UU BJU jUlJl-l	■	vt	vt	•	■	•
Koreji - Prizadevanja 13 azijskih in arabskih držav, da se prepreči razširitev vojne
Eisenhovver danes v Parizu
PARIZ, 6. — Diplomatski u-lednik agencije AFP piše danes glede nalog generala Eisen-novverja v Evropi, da so mn.oge ^ari še v načrtu in je odvisna bjih uresničitev od izpolnitve oborožitvenih načrtov posameznih Otžav atlantskega pakta, uspehov nemško-zavezniških pogajanj v odboru in še od številnih '■htgiL vzrokov. Eisenhovver bo •ftoral urediti številne tehnične *adeve. Pri tem je pa še zanimiv današnji politični trenutek S^ede morebitne štiričlanske »ortference zunanjih ministrov, katere namen naj bi bil, po hinenju ZSSR, združitev Nemčije, da bi ta ostala razorožena. Številni v Evropi so po mnenju {bednika prepričani, da bi taka konferenca kljub morebitnim omejenim uspehom mogla tešiti Evropo velikanskih strokov za oborožitev. Poleg tega Pa še Nemci in med njimi Predvsem socialdemokrati zahtevajo, nai ne bi prišlo do hitrih odločitev zlasti glede nem-*ke oborožitve med konferen-co štirih. Dopisnik AFP tudi fbed drugim poudarja, da je »tlela znana Hooverjeva kampanja velik uspeh, kljub temu,
da so številni kritizirali ta novi ameriški izolacionizem.
Pred odhodom v Evropo se ie Eisenhovver sestal s Trumanom. Dejal je, da je bil to samo vljudnostni obisk in da bo imel dosti več povedati, ko se bo vrnil s potovanja po Evropi. Predsednikov tajnik Joseph Short, pa je nato izjavil, da ima «Eisenhower vso podporo ZDA in je jasno, da bo Eisenhovver užival isto podporo tudi s strani držav atlantskega pakta«. Eisenhovver se je razgovarjal tudi s Trumanovim svetovalcem Averellom Harrimanom.
Kakor poročajo iz Londona, so baje tri zahodne sile dosegle sporazum o odgovoru na sovjetsko noto glede morebitne konference štirih. Pravijo, da bodo zapadne sile predlagale, naj bi namestniki zunanjih ministrov pregledali natančno celotno nemško vprašanje in ne bi ostali samo pri temeljih.
LIZBONA, 6. — Danes popoldne so se dogovorili o sporazumu vzajemno obrambo med ZDA ir.' Portugalsko. Ta dogovor je enak onemu, ki so ga podpisale ZDA in druge dr žave atlantskega pakta.
LAKE SUCCESS, 6. — Iz ameriških virov javljajo, da so ZDA po normalni diplomatski poti izročile v sredo in četrtek 22 državam članicam OZN noto. v kateri obrazložujejo ameriško stališče, da bi bilo treba LR Kitajsko obsoditi kot napadalko, če bt še nadalje odklanjala ’ prenehanje sovražnosti na Koreji. Nota pravi tudi, da bi bilo treba razmišljati o akciji, ki naj bi se podvzela proti pekinški vladi, če ta ne bi pristala na prenehanje sovražnosti. S tem v zvezi predlaga nota, naj odbor treh predlaga gospodarske sankcije proti LR Kitajski in naj države članice OZN. ki so priznale pekinško vlado, umaknejo to priznanje.
Ne vg se. katerim državam je bila ta nota poslana, znano pa je. da so med temi tudi članice Varnostnega sveta in one. ki sodelujejo z vojaškimi silami na Koreji.
V Washingtonu so danes u-radno priznali, da so ZDA P0-slale noto številnim članom OZN, v kateri zahtevajo, naj se Kitajska označi za napadalko. Predstavnik državnega depart-mana je izjavil, da so ZDA začele «živahno kampanjo« pri teh vladah in pri njihovih delegacijah v Lake Successu. da bi sprejele to stališče.
Ameriški poslaniki v raznih prestolnicah so dobili navodila, naj poudarjajo, da bi resoluciji, ki bi obsodila Kitajsko kot napadalko na Koreji, lahko sledile druge resolucije, ki bi se nanašale na sankcije proti Kitajski.
Z druge strani pa javljajo iz Lake Successa, da so tam našli začasni kompromis med stališčem ZDA ki zahtevajo takojšnjo proglasitev Kitajske za napadalko, in med stališčem večine Združenih narodov, ki hočejo, da se napravijo novi poizkusi, preden se Kitajska obtoži. Ta kompromis temelji na načelih, ki morajo biti pod. laga za akcijo Združenih narodov na Koreji Dokler ne bodo teh načel objavili in jih ne bo skupščina OZN odobrila, ter ne bodo sporočena Kitaj-
cem, ne bodo podvzeli nobene akcije. Toda ves ta postopek zahteva čas enega d° treh tednov, ZDA, pa nočejo čakat j. ^Z druge strani pa poudarja večina delegacij, da se lahko skJp-ne obsodba Kitajske samo tedaj, ko se bo pokazalo, da s0 odveč vsi napori za mirno rešitev vprašanja kitajske intervencije na Koreji. Razen tega druge države ne čutijo zaradi sedanjega vojaškega položaja, da bi poslale ojačenja na Korejo.
Na vsak način bo v ponedeljek kanadski zunanji minister poročal političnemu odboru _ v imenu komisije trah in vufusio-žil osnovna načela za akcijp Združenih narodov na Koreji. Domnevajo, da se ta načela ne bodo mnogo razlikovala od činih, ki jih Je včeraj obrazložil izraelski delegat Eban. Toda ker Kitajska in tudi Sovjetska zveza odklanjata ustavitev sovražnosti, je malo verjetnosti, da do Kitajska upoštevala o-mčnjena načela.
Predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je javil, da je danes prišlo v London besedilo ameriške note 22 državam.
Britanska vlada je danes vsebino note sporočila ministrom Commtonwealtha. Domneva-jo,da bodo o njej razpravljali v ponedeljek. Zdi se, da nota omenja tudi razna . vprašanja, ki jih sedaj proučujejo ng londonski konferenci. Zato so nekateri opazovalci mnenja, da bo ta dokument povzročil morda tudi še večja nasprotja med državami britanske skupnosti. Posebno se te države ne strinjajo glede vprašanja priznanja LR Kitajske. Temu priznanju Se baje upirajo Avstralija, Kanada, Južna Afrika in Nova Zelandija.
Londonski opazovalci so mnenja, da predstavlja ameriška nota najvažnejše politično dejanje glede Kitajske po sestanku med Attleejem in Trumanom. Takrat se je Anglija odločno upirala možnosti gospodarskih sankcij proti Kitajski. Sedaj go ZDA znova postavile . to vprašanje, prav v trenutku ' lco se vladni predsedniki dr-
žav britanske skupnosti pripravljajo, da začnejo njegovo proučitev.
Nekateri delegati v Lake Successu so mnenja, da bo mogoča rešitev izven OZN. Zato z zanimanjem pričakujejo odgovor treh zahodnih držav na sovjetsko noto za konferenco štirih in domnevajo, da bi bila Sovjetska zveza morda pripravljena pristati na konferenco, tudi če bi na dnevni red postavili še vprašanja Daljnega vzhoda
Iz Djakarte javljajo, da je indonezijski precL*'-avnik v Lake Successu prejel_ navodila svoje vlade, naj se še nadalje za obrani' - nhru v sve-
tu.. Isti krogi dostavljajo, da se sedanji položaj ne more urediti samo med ZDA in Sovjetsko zvezo. Čeprav sq kitajske čete že zavzele Seul, bo 13 azijskih in arabskih držav, med katerimi je tudi Indonezija, začelo nove poizkuse za razgovore. Glede Nove Gvineje pravijo isti krogi, da azijske in arabske države podpirajo indonezijsko stališče, ker so prepričane, da je treba kolonializem odpraviti.
Včerajšnja seja političnega odbora, ki se je zaključila z ostro razpravo o avtentičnosti filma, ki ga želi sovjetska delegacija predvajati, se je odložila jaa ponedeljek.
vjetske sile preprečile nov Dunquerque. Taft se je izjavil za napoved vojne Kitajski, kar bi razvezalo roke ameriškim poveljnikom in prisililo del »rdeče vojske, da se vrne na Kitajsko«. Zagovarjal je uporabo Cangkajškovih vojakov v Jugo-vzhodni Aziji, kar ne bi ZDA ostalo niti enega moža in niti enega dolarja več, kot se' danja vojna na Koreji«. Zagovarjal je umik ameriških čet s Koreje, ker bi sicer njih obstanek r.a Koreji imel pomen samo tedaj, če bi bile ZDA pripravljene boriti se tam do konca in žrtvovati vse v Aziji.
Po njegovem naj bi samo poskus upirati se ruskim armadam v Evropi privedel do bankrota in propada-
Republikanski voditelj je imenoval atlantski pakt kot veliko napako, ki je nevaren za vojno. Taft je poudarjal, da so ZDA pomagale Evropi gospodarsko in vojaško v vrednosti nekaj milijard dolarjev in da je sedaj naloga evropskih držav, da se same branijo.
Doslej je žel ta govor r.aj-večje ogorčenje v Španiji, kjer je list ABC zapisal:	»Ohiski
senator je neprecenljivo pomagaj sovjetski propagandi, ko je besedo za besedo ponavljal Višinskega in Malikove argumente«. V Franciji izjavljajo, da ima Taftov govor ramen otež-kočiti vlogo Eisenhowerja v Evropi. V Angliji pa izjavljajo uradni krogi, da se nikoli ne vtikajo v notranjepolitično debato drugih dežel. Izjavljajo pa vseeno, da so Hooverjeve in pa Taftove izolacionističr.-e izjave v tem trenutku zelo nevarne, posebno ko bi morale biti ZDA združene in enotne v zunanji politiki ir.1 obrambi.
«New York Times« je včeraj zahteval obsodbo kitajskega napada ria Koreji.
Danes je Taft izjavil, da ni naklonjen zakonu, ki bi prepovedal predsedniku ZDA pošiljati ameriške čete v tujino. Prav senator ni nasproten principu pošiljanja ameriških čet v Evropo, če bi se evropske dežele same oborožile in tako zavarovale svojo varnost. ((Nasprotujem pa, da bi bila osnovana naša zunanja politika na principu velike armade, ki jo bomo poslali v Evropo«, je zaključil senator Robert Taft.
Wouju pred padcem
V nevarnost! je umik sil OZN proti Cunj n ju - Padec Hončona - Kitajske čete 85 km jnžno od 38. vzp.
TOKIO, 6. ~r Danes ni na Koreji prave frontne črte, iz katere bi mogli sklepati o neki stalnosti na bojišču. Videti so samo tri glavne linije kitajskega in severnokorejskega napada na zahodni obali, v središču in ob vzhodni obali. Tudi ni mogoče opaziti kakšnih posebnih in obsežnih bojev. Kitajci enostavno zasledujejo sile OZN, ki se hitro umikajo proti svojemu cilju — Pusanu. Položaj je zaradi stalnega prodiranja in pritiskanja kitajskih čet včasih nejasen. Prav na zahodu so boji na drugi strani reke Han v smeri Suvona. Na središču fronte je mest° Wo-nju Obkoljeno že °d treh strani in je zato pričakovati v kratkem tudi padec tega mesta. Cete OZN se bodo umaknile na tem bojišču proti Cungjuju, ki je že tudi ogrožen po kitajskih silah, ki so se povzpele preko pogorja osrednje Koreje v največjem mrazu in snegu. Tako bodo morali oddelki pri Vonjuju pač pohiteti, če ne bodo hoteli doživeti kakšnih
posebnih neprijetnih presenečenj. Cunju je oddaljen 115 km od 38. vzporednika. Kakor poročajo, je za reko Han še vedno precej kitajskih oddelkov, ki čakajo samo na ugoden trenutek. Padlo je tudi mesto Hončon 48 milj vzhodno od Seula. Danes opolnoči je bilo mesto Vonju še vedno v rokah zaivezniših sil, vendar so divjali v mestu že številni požari in kakor kaže, se bodo morali branilci tega mesta ob svojem umiku v smeri proti Cungjiuju že boriti s kitajskimi predstra-žami. Zasedba Cungjuja bi pomenila ogrožanje celotnega obrambnega sistema na vzhodni in zahodni obali, v kolikor ta sploh še obstoji. Iz mesta je mogoče nadzorovati tudi ceste, ki vodijo proti Taeguju in naprej.
Današnjj položaj po 28 tednih korejske vojtne je približno tak. kot ie bil takrat, ko so Severni Korejci po prvem tednu bojev zasedli Seul. Razlika je samo ta. da v teh akcijah sodeluje na obeh straneh dhsti vočje število čet. Prav tako izjavljajo v To-
kiu. da bo imela sedanja ofenziva enake posledice, kot jih je imela ona v preteklem juniju. Tilk: pred napadiom, ko so bile kitajske »prostovoljne« čete skupno s severnokorejskimi četami še veolno za 38. vzporednikom, je bilo predvidevati nekako tri možnosti razvoja nadaljnjega vojaškega položaja;
1. Postavljenje dveh mostišč pri Inčomu in Pusanu;
2. Obrambna linija med Su-vanom Ličanom, Vonjujem, približno 30 km južno od Seula.
3. Krožna obrambna linija med Nak tangom in Pusanom.
Umik iz Inčona ter zlom fronte pri Vonjuju kažeta, da prvj dve možnosti ne obstojita več. Sledil bo torej umik proti liniji pri Naktongu. Zanimivo je to, da je preteklo samo pet dni in že so kitajske čete 85 km južno od 38. vzporednika in ogražajo umik sil OZN. Zdi se. da bo Mac Arthur v teh bojih uporabil tudi rezerve, ki jih ima iz mostišča pri Hugna-mu, samo da ublaži kitajski pritisk in omogoči počasen ali vsaj kolikor toliko reden umik svojim četam.
Kitajska ofenziva
KITAJCI so točno za novo leto v svojem in v imenu sovjetske hegemonije preskrbeli novo ofenzivo na Koreji. Ce bo ta ofenziva rešila v LR Kitajski problem obnove, je t>a povsem drugo vprašanje.
Z LR Kitajsko je v teh časih močno povezan VARNOSTNI SVET in razne komi. *ije OZN, ki so se za 1. januar Preselile za vselej iz Hunter-jevega kolegij3 v newyor-*kem predmestju Bronx in Kake Successa v novo palačo na East Riverju v New Yorku. Nljub temu, da se ie. selitev končala brez posebnih pri-^lijajev, je zanimivo, da o-Ikižamo tudi v novi stekleni ®«lači, kakor jo imenujejo, ®ek občutek nestalnosti.
Po hodnikih govore, da P3® Prihajajo dnevi, ki bodo P°^ kazali, če so Združeni narodi Vrasli nevarni krizi, v kate-jih je pripravila interven-ciia Pekinga na Koreji. Tik £red novim letom se je kon-31 toliko pričakovani toitaj-?ki obisk v Lak# Successu, od 'Sterega so mnogi pričakovali plitve korejskih vprašanj.
medigra k nadaljnjim domkom je nastopila azijsko-,?ftbska akcija. Konca korej-kfe vojne kar noče biti. Tudi ^ novem letu je poskusil še et|krat indijski zastopnik Be-?*gai Rau vplivati na Malika s tem na kremeljske vre-^Ooslovce. Ponovno so Se sc-T*U predstavniki 12 azijskih -r*»v in komisija treh je v jetičnem odboru prediožila
0 treh važnih dogodkih preteklega tedna
°io žalostno bilanco priza-
devanj, ki naj bi prinesla konec korejski vojni. Vendar pa ZSSR nima danes niti najmanjšega interesa, da bi pustila Korejo, nov dodatez svojemu vplivnemu področju. Z novoletno ofenzivo hoče premakniti mejnike med obema blokoma z 38. vzporednika prav do Pusana. Zato zahtevajo Rusi umaknitev vseh tujih čet s Koreje, razen seveda Kitajcev, ki so «samo prostovoljci«.
Sicer se danes pojavlja v New Yorku tendenca, s katero naj bi zaostrili znano staro resolucijo, ki so jo predlagale ZDA, Anglija, Francija, Norveška Kuban in Ekvador v dneh takoj po pričetku samega korejskega spora. To pomeni, da bi Washington rad dosegel najmanj to, da bi Peking obsodili vsaj kot napadalca. Nekatere azijske države tega nočejo in zahtevajo, da ostane v veljavi stara resolucija m ne marajo, da bi se položaj še poslabšal. Zdi se da je težnja ZDA danes izsiliti vsaj diplomatske in gospodarske sankcije proti LR Kitajski, od vseh držav, ki so članice OZN in do katerih še ne segajo dovolj odločno ameriški nasveti. V novi palači na East Riverju govore tudi o tretjem načinu, s katerim naj bi «rešili» današnji položaj na Koreji. Nekatere delegacije namreč P' cdlaga-
jo, naj bi OZN ponovno pozvala države članice, naj pošljejo svoje vojaške sil'e na Korejo in to ne samo »simbolične«.
To so zaenkrat samo mnenja, katerih posledice bodo razne špekulacije, ki bodo najbolj odgovarjale vodilnim strujam v OZN. Vendar pa moremo iz vsega tega opaziti občutek nemoči, v kateri se danes materialno nahajajo Združeni narodi in spoznanje, da je potrebna skupna, vendar P3 dosti bolj premišljena akcija kot je bila n. pr. prekoračenje 38. vzporednika. Ni dvoma, da je prav ta akcija, ki so jo izsilile ZDA na pritisk svojega javnega mnenja, edino kriva, da je prišla OZN v tak položaj, v kakršnem je danes. Govore tudi, da se velesile pogajajo med seboj in iščejo način, po katerem bi našli predlog, ki bi bil dovolj prepričljiv in bi zatemnil vse dosedanje pomisleke in ukrepe azijsko-arabske skupine.
Razvoj bo na vsak način zanimiv, vendar je v njem veliko nevarnosti. Kitajski prehod preko 38. vzporednika je poslabšal mednarodni položaj. Pri igri velesil bo tudi pomembno vzdušje, ki ga v teh dneh pripravljajo ameriški republikanci s kratkimi, vendar učinkovitimi injekcijami javnemu mnenju. Postavili so
dilemo: izpraznitev Koreje ali vojna proti Pekingu. Uradni krogi v ZDA so zaenkrat proti temu in stoje nekako v sredi obeh skrajnosti, Austin je na pr. te dni pomirljivo izjavil, da so ZDA vedno za častni sporazum z LR Kitajsko.
Sovjetska nota
Kaj bo iz tega nastalo, bomo pač videli v prihodnjih dneh. Dejstvo pa je, da so se zapadne države v teh dlneh trudile, prenesti pogled javnega mnenja na Evropo, pri čemer jim je pomagala tudli zadnja SOVJETSKA NOTA glede nemškega vprašanja in sestanka štirih.
O sami noti smo med tednom že dovolj obširno pisali. Iz vseh razpravljanj o tej novi akciji zunanjega ministrstva ZSSR moramo sklepati, da so hoteli Rusi s svojo evropsko politiko v znamenju štokholm-akega golobčka miru, s sklicevanjem na potsdamske sklepe, ki sita jih oha bloka brez žalosti in posebnih osmrtnic že zdavnaj pokopala ter obtoževanjem zahodnih sil, da oborožujejo Nemce, skriti zadnji vojni pohod' na Koreji. Obenem pa so v Kremlju računali ng razpoloženje v Franciji in ostalih evropskih državah ter med Nemci samimi, ki se upirajo nemški oborožitvi. Njih namen je bil poglobiti na-
sprotja med evropskimi državami in ZDA.
V teh letih smo se že kar navadili na farizejstvo v propagandi ZSSR. Čudno je n. pr. izrecno sovjetsko stališče, da ibi se zunanji ministri pogovarjali samo o nemški oborožitvi (kjer ZSSR ni brez masla na glavi) in bi se umaknili vsem ostalim vprašanjem. Ta konferenca torej naj b; ne bila y duhu resolucije sprejete v OZN, ki priporoča večkratne sestanke zunanjih ministrov, ki bi razpravljali o vseh tekočih vprašanjih. Po sovjetski tezi naj bi bil to samo sestanek štirih zunanjih ministrov o Nemčiji. Sovjetom tudi, nj do tega, da bi razpravljali o Avstriji, kj na vsak način spada V svet zunanjih ministrov.
Konferenca
Commonwealtha
Z današnjim položajem v svetu je povezana tudi KONFERENCA DRŽAV BRITANSKE SKUPNOSTI, ki je prav v teh dneh na Downimg Stree-tu št. 10 v Londonu. Britandka skupnost je razvojna oblika nekdanjega kolonialnega cesarstva. Medtem kp se je v 19. stoletju cesarstvo še širilo, so v nekaterih kolonijah že rastle tendence k osamosvojitvi na gospodarskem in kulturnem področju — torej tudli na političnem. Tedaj je priče-
la Anglija ublaževaiti svoj kolonialni odnos. Prvi status do-minioma je dobila Kanada že leta 1867, naito Avstralija leta 1900, Južna Afrika 1909, nato Nova Zelandija itd'. Leta 1926 so postaR vsi dominioni n3 kontinentih — in tudj Irska — samostojne države in so se združile v ((British Common-■vvealth of Natton«. Leto kasneje je postala Irska popolnoma samostojna. Po zakonu iz leta 1947 pa so dobile položaj svobodnih dominionov tudi Indija, Pakistan in Ceylon. Isti razvoj se sedaj nadaljuje na Zlati obali, v Nigeriji, Ja-maiki, Trinidadu itd.
Teh držav ne drži skupaj samo britanska krona, temveč predvsem interesi Anglije, gospodarski in finančni odnosi in deloma tudj dominionov, obenem Pa še strateški in politični interesi. Popuščanje Anglije v grobih ustavodajnih oblikah je logična posledica teženj kolonialnih narodov po neodvisnosti. V njem je veliko modroati na katero so imperialiste ti narodi prisilili in ta je preprečila nadaljnje sredobež-ne sile. S tem je Anglija nekako ohranila britanski imperij in danes že lahko govorimo bolj q nekakšnem »vplivanju«.
Predstavniki dežel Common-
wealtha se večkrat sestanejo, da se med seboj pogovore in
»vplivajo drug na drugega«, obenem pa da odpravijo medsebojna nasprotja. Senca na ' sedanjem zasedanju je spor med Indijo in Pakistanom o Kašmirju. Angleži so hoteli samo diskretno posredovati med Obema državama in niso hoteli s tem vprašanjem obremenjevati konference. Prav čSobro so vedeli, da se Nehru ne bi hotel podreditj interesom Commoniveailtha, ker hoče celo zadevo predati OZN Pakistanski delegat pa ni prišel na to zasedanje, ker niso hoteli Angleži popustiti, po celotedenskih pogajanjih pa se je Liquart Ali Khan vseeno odločil, da pride v London.
Vendar pa Angleži vedo, da bi odločitev, ki ne bi izipadla v korist Indije, lahko povzročila velike nacionalistične reakcije v tej dlržavi. Obenem se zavedajo, da so za pakistanskim Kašmirjem v ozadju tudi ZDA. Pakistan je zahteval pritisk na Indijo zaradi Kašmirja V Londonu pa so mnenja, da bi pomenila morebitna odtuji-tev Indije prevelik riziko za Commomvealth.
Angležem je prišel prav da. našnji čas, ki je po svoje vplival na dosti večjo enotnost v Commonwealthu, kot je bila prej, ko so bila znana nasprotja med Anglijo in Kanado na eni strani ter državami oziroma dominioni na Daljnem vzhodlu. Tako bodo s to enotnostjo tudi prilagodi^ britansko skupnost novemu položaju v svetu in s tem vsemu, kar je z njim v zvezi.
T.
Poieg tistih solza in krvi, | b akte in meča, Po leg poudarjanja, d« se Tržaško ozemlje ne more smatrati kot ozemlje izven ozemlja italijanske republike — o čemer smo včeraj na tem mestu pisali — je predvčerajšnjim v svojem slavnostnem otvoritven<em govoru ob priliki otvoritve letošnjega sodnega leta, glavni državni pravdnih v Trstu dr. VUanza omenil tudi nas Slovence. Saj bi že včeraj o tem pisali, če bi bilo tislto, kar je o nas govoril bolj važno od iredentističnega izliva državnega pravdmika in če bi njegove besede na naš naslov ne zvenele kot ironija.
Spričo dejstva pa, da je letos glavni državni pravdnih v Trstu sploh omenil Slovence, moramo to posebej poudariti, prej ko povemo kaj je pravzaprav o nas govoril. Ce upoštevamo znano odločbo tržaškega sodišča, v kateri se trdi, da je. slovenščina v Trstu tuj jezik in če se spomnimo na vse bojne klice v vsem tržaškem italijanskem šovinističnem časopisju, ki so po tej odločbi zakričali: Heureka! —; če ugotovimo, da se kaj takega — da bi namreč bili omenjeni tržaški Slovenci oo o-tvor jan ju sodnega leta vTrs'u —■ v zadnjih tredesetih letih še nikoli ni zgodilo, pot m so besede tržaškega glavnega državnega prav dnika. o nas vsa j dokaz, da obstajamo, da smo tu, da še živimo, kljub temu, da sonaš jezik in nas same četrt stoletja iztrebljali in nas danes proglašajo za tujce prav v tisti sodni palači, v kateri }e dr- Vitanza govoril.
Kako skromno priznanje — mar ne? — ki bi prav gotovo vsaj takšno ostalo, če bi dr. Vlitanza ne govoril tisto, kar je govoril. Dejal pa je dobesedno sledeče:
«Dobro je za vas, bratje Slovenci, da vam delijo pravico italijanski sodniki in ne sodnik; druge rase. Vi, čeprav ^ste manjšina, uživate danes režim svobode (ki je bil včasih v tisku zloralbljen), o katerem bi bilo, proti vzhodu, noro sa njati. Nikakršnega preganjanja ni proti vam' na sodiščih in nikdar jih niste vi nam javili. Težkio mi je bilo čitati nasprotno v vašem «Corriere» štev. 1675 (o<j 15. decembra 1950). Lahko pa vam rečem, da omenim samo spise, ki so šli preko mojih rok, da sem vedno pospešil in sprejel vaše prošnje, če ®o bile upravičene za spremembo v siovanščino priimkov, ki so bili italijani-zirani v drugih čaisih ali pa za dodatek slovanskih imen tudi. ko je za kakšnega po praizvedbah izhajalo ((razvnet od čustev protiitalijanstva«. Povejte mi vi, če je drugje, proti vzhodu, danes dovoljeno brez vsakega strahu predlagati nasprotnem smislu podobne prošnje«.
Da bi ne bilo nobenega dvoma glede slovenskega prevoda navajamo besede dr. Vitanze tudi v italijanščini:
«Ben per vol, fratelli sloveni, che magistrati italiani non d’altra razza, rendano qui giustizia. Voi, pur essendo in mdnoranza, godete oggi un re g ime dii liberta (oi cui nella stampa a volte si e abusato) che altrove, verso est, sarebbe follia sognare. Nessuma perse. cuzione per voi, nei Tribunali e mai voi ne avete a noj de nunziate. Mi ha fatto pena leg gere il contrario nel vostro «Corriere» N. 1675 (del 15 dioembre 1950). Possra invece dirvi, per accenmare soltanto pratiche passaite per le mie mani, che ho sempre seconda' to o accolto vostre domande, se giustificate, per cambia. menti in slavo dd oognrami ita-lianizzati in altri tempi q per aggiunta dd nomi slavi, anche quando qualcuno risultava dal le informazioni «aceeso da sentimenti di amfiitalianita«, Ditemi voi se altrove, verso est, sla oggi consenfito, senza aleun timore, proporre in sen so inverso pimib
Takoj nato pa je dejal: ((Medtem, ko se na obzorju zbirajo temni oblaki, morda predhodniki tragičnega in strahovitega svetovnega spopada, ugasnimo sovraštva pobratimo se v ostri borbi proti sovražnim silam zla, ki pretijo, da nas bodo potegnile, v peklensko žrelo; toda spoštujmo predvsem na vsakem mestu človeške trav e, človeško osebo, vezi človeške solidarnosti: ((Preklet n - bo tisti, ki jo prelomi — ki se dvigne na tisto stran, katera joče» («Maledetto colui che la infrange — che s’innalza sul jianco che piangev),
Kaj bi odgovorili pred sto leti borci Risorgimenta nemškemu državnemu pravdniku v Benetkah ali v Milanu, ki bi Italijanom takole govoril: «Ben per voi, frateili italiani, che magistrati tedeschi e non d’altra razza rendano qui giusdizia...)>.
Kaj bi rekli na takšne besede, če bi bile izgovorjene v istih krajih pred šestimi leti, tisti borci proti nemškim nacistom, od katerih je mnoge italijanska republika odlikovanja z največjim vojaškim odlikovanjem, Na to verjetno dr. Vitanza ni pomislil.
Glede izraza tmanjšinai> ve dr. Vitanza prav tako kakor mi, da smo si tržaški Slovenci v težki in krvavi narodnoosvo.
bcdilni borbi priborili položaj popolnoma enakopravnega naroda •rta Tržaškem ozemlju. In ta položaj nam je priznalo vseh 21 držav, ki je mirovno pogodbo podpisalo z Italijo med, in bi ga zato moral prit znavati tudi dr. Vitanza.
«Režim svobode», ki ga uživamo danes, pa je taksen, da smo prisiljeni nenehno pošiljati na oblasti vseh stopenj iit celo na najvišje mednarodne forume; Organizaciji združenih narodov protestne resolucije proti teptanju zajamčene nam narodnostne enakopravnosti. Zato bi preseglo obseg tega Članka, če bi vse naše proteste navajali, o katerih bi moral biti tako visoki uradnik dobro informiran.
Kaj naj še rečemo dr. Vitan-
zi glede preganjanja ttašega
jezika in nas, <na sodiščih, če smo že omenili primer progla-šanja našega jezika za tuj jezik na tržaškem sodišču? Ne moremo predpostavljati, da dr. Vitanza ne ve, da še vedno ni odpravljena fašistična zakonodaja, ki nam Slovencem prepoveduje uporabljati naš materni jezik pred tistim sodiščem, pred katerim trdi dr. Vitanza, da nismo preganjani. Ne moremo si misliti, da dr. Vitanza ne ve, kaj predpisuje člen 122 civilno-pravnega postopni-ka in kaj- člen 137 kazenskopravnega postopnika, ki ga je uvedjavil tisti Rim, za katerega trdi dr. Vitdnza,. da je mo-alna prestolnica sveta. Po tej rimski morali mora biti kaznovan vsak Slovenec, ki govori v svojem materinem jeziku pred sodiščem, kjer Slovenci «nismo preganjani». Omenjeni člen 137 pravi n. pr.:
«Vsa dejanja sodnega postopka se morajo vršiti v italijanščini pod kaznijo ničnosti. Osebe, ki se znajo izražati v italijanščini, sp dolžne da se je poslužujejo v svojih izjavah in izpovedih. Ce se oseba, ki zna italijanski, brani izražanja v'italijanščini in krivo trdi. da je ne zna, se kaznuje z globo od lir S00 do 2000 ali z višjimi kaznimi, če tvori dejstvo hujši zločin».
«Per diritto noht, je zaklical prav odgovornemu u-redniku našega lista predsednik tržaškega kazenskega sodišča, ko je ta trdil, da ima pravico govoriti na sodišču V svojem materinem jeziku!
In temu pravi dr. Vitanza: «Ben per voi, fratelli sloveni...«.
Torej: ne samo, da mora biti po mnenju dr. Vitanze takšna fašistična določba za nas
Slovence «dobra», temveč mo-mmo kljub temu, da nas tržaško sodišče danes lahko po fa-šistovsko kaznuje, če govorimo Po slovensko, torej še biti zadovoljni, da nam takšno fa-šistovsko pravico delijo prav Italijani in ne pripadniki druge rase...«.
Naš program je slovansko -italijansko bratstvo! To bratstvo je celo ena izmed glavnih točk našega programa! Toda, ne bratstvo s tistimi, ki nad nami izvajajo fašistične zakone! jn da je temu tako, smo dokazali od vsega začetka fašističnega italijanskega suženjstva pa do danes, še prav posebej pa v krvavi narodnoosvobodilni borbi.
Tudi preko za nas žaljivega dejstva, da glavni državni pravdnih v Trstu rte pozna edinega dnevnega glasila tržaških Slovencev — ne moremo! Kajti če je že govoru o bratstvu, bi bila njegova dolžnost da vsaj malo pozna tistega, ki mu takšno bratstvo — pa čeprav le bratstvo v znaku fašistične neodpravljene zakonodaje —1 ponuja. (Italijanski	tržaški
dnevnik eCorrieres pa je dr. Vitanzi že včeraj sam odgovoril.)
No, spričo njegove velike in očitne nevednosti ■ neobveščenosti ki pa nikakor ni °-pravičIjiva, naj povemo glavnemu državnemu pravdniku še to, da je za nas zeld poniževalno prositi, da bi nam naše priimke, ki so nam jih fašisti poitalijančili, sedaj conski predsednik blagovolil dovoliti da jih smemo uporabljati v slovenski obliki. Prav proti vzhodu, tam kjer je po zatrjevanju dr. Vitanze «noro» misliti o režimu svobode, prav tam takšnih poniževalnih prošenj. ni treba nikomur vlagati. Tam je RESNIČNI režim svobode vso fašistično zakonodajo temeljito odpravil in tudi vse fašistične dekrete o poitalijančenih priimkih!
Kakšni so biti spisi, Slovencev, ki so šli preko rok dr. Vitanze in kako je te spi-sq reševal in njihove prošnje pospeševal,	pa si _ spričo
takšnih besed, kakršne je predvčerajšnjim ob tem izrekel, lahko mislimo..
Kako si torej zamišlja dr. Vitanza na podlagi takšnih protislovenskih neodpravlje. nih fašističnih paragrafov tisti poziv o pobratenju in o solidarnosti? Ali ni ta solidam nost in to bratenje s strani tistega že v naprej «• "eVete«, ko je vendar s fašistično zakonodajo onemogočeno? in končno:
Mar je spričo takšnega neenakopravnega položaja v katerem živimo tržaški Slovenci tudi glede nfi Pravosodje, tisti vzklik dr. Vitanze: «Ben per voi, fratelli sloveni.. samo ironija?
Ne, to je mnogo večl
Delavska mladina zahteva
delo Irt zaščito
Kako bo z delavci
občinskega poljedelskega podjetja
Ne samo starejše delavce ampak tudi delavce-mladince muči sedanji težak položaj. Prevečkrat se je delavski razred zaradi vodstva izdajalskih »sindikalistov«, moral umakniti pred ofenzivo delodajalcev, preveč že priborjenih pozicij je zr.o-va izgubil. Dejansko zmanjševanje plač, povečanje brezposelnosti, likvidacija tovarniških odborov, pomanjkanje sindikalne zaščite v velikem številu tržaških podjetij, vedr.o
PLENUM DELOVNE MLADINE bo v sredo 10. januarja ob 20 v Ul. Machiavelli 13. Vabljeni so vsi delavci - mladinci.
manjše možnosti zaposlitve brezposelnih, vsi ti negativni pojavi, vsa ta težka dejstva zadevajo delavce-mladince.
Zato se bodo v sredo sestali in se pomenili o vseh teh problemih, pa tudi o onih, ki zadevajo nje še posebej. Pomenili se bodo o brezposelnosti, ki je med mladinci še posebno huda, saj je več kot polovica brezposelnih prav mladincev. Kočljivo je zlasti vprašanje vajencev in njih položaj je še posehno težak, ker jih izkoriščajo ne samo za delo v delavnicah, ampak tudi za vsa mogoča postranska opravila. Oni morajo opravljati delo služkinje in postreščka in vse to seveda gre na škodo njihove strokovne usposobitve. Da bi se ta položaj popravil, zahtevajo delavci-mladinci določeno razmerje med številom delavcev in vajencev.
Plače delavcev-mladincev so, ne glede na sindikalne pogodbe, vedno manjše za isto delo, izvršeno z enako vestnostjo. To je pekoča krivica. Delovni pogoji so v veliki večini podjetij zelo slabi in neprimerni za človeka. Mnogo tovarn in delavnic ima majhne prostore, polne škodljivih plinov, ki jih ne odvaja ventilacija, ker je škoda denarja zanjo. V temačnih prostorih brli nekaj žarnic. Vse to se nujno odraža na zdravju in to predvsem mladega človeka.
Prav tako slabo stanje je z Industrijskimi šolami. Njihov
program je zastarel in večkrat neprimeren. Glavno pa je to, da jih je premalo, zato tudi niso dovolj specializirane. Tako imajo delavci-tiskarji vsi skupaj en sam razred in se morajo učiti vseh tiskarskih strok, med njimi tudi takih, ki se njihove specialne sploh ne tičejo Potrebno bi bilo ustanoviti več šol in te s točno specializacijo. Delavci zahtevajo obenem, da bi se pouk vršil med delovnimi urami in ne po njih. Po 8 urah trdega dela se nikomur več ne ljubi študirati, pa tudi ne more, če bi še tako hotel in bi imel še tako voljo. Seveda bi morale biti te ure prav tako plačane in šola bi morala poskrbeti za brezplačne učne pripomočke.
Težak je položaj mladine, ki je dovršila višjo izobrazbo, pa naj bodo to srednje ali višje strokovne šole. Večkrat se zgodi, da mora tak mladinec, čeprav je dokončal srednjo
strokovno šolo ali celo univerzo, iti delat fizično delo, ki se ga ni učil; dela, ki ga zna, pa ne dobi.
Ne bi bilo prav, če ne bi omenili tudi mladih delavk, ki ne dobivajo istega plačila kot moški, čeprav opravljajo isto delo. Njihove plače so navadno za celo polovico manjše. Pa ne samo to, gospodarji jih izkoriščajo tudi za čisto gospodinjske in druge potrebe.
Prav zaradi tega težkega položaja in zato, ker delavci vidijo, da se kominformistični sindikati in Delavska zbornica proti takemu položaju ne borita, uvideva vedno več mladih delavcev, da je potrebna načelna ostra borba proti takemu stanju.
Na plenumu bodo izvolili 4 delegate za kongres Zveze e-notnih razrednih sindikatov — resnično delavskih sindikatov, ki edini še branijo delavske pravice.
Okrog 400 delavcev, ki so bili pred dnevi odpuščeni od občinskega poljedelskega podjetja, nadaljuje svojevrstno stavko, ki je do sedaj popolnoma uspela. Med tem časom se nadaljujejo pogajanja med sindikalnimi predstavniki in odgovornimi čini tel ji za rešitev spornega vprašanja.
Sindikalni predstavniki so se pred dvema dnevoma zglasili tudi pri županu, ki jim je predložil načrt, kako rešiti vprašanje, od Katerega ve icivi.-. na useda 400 delavcev. •• predlagal sledeče: pretežni del odpuščenih delavcev naj bi sprejel Odsek za dela v lastni režiji; 120 do 130 delavcev naj bi sprejela občina, ki bi jih zaposlila pri popravljanju cest in pločnikov; 120 delavcev naj bi bilo ponovno zaposlenih pri delih pri «Orehu»; vsi ostali delavci naj bi bili zaposleni pri vseh izrednih delih. Glede delavcev, ki bi bili še naprej zaposleni pri «Orehu», se je župan dogovoril z vojaško upravo. O vseh ostalih vpraša, njih se pa vodijo «e pogajanja;
SLAVA PALD1M BORCEM!
o rezultatih teh pogajanj pa nam trenutno še ni nič znano, j Prizadeti delavci so sklenili, ; da bodo še nadalje hodili na delo ter tako dokazali, da na- j meravajo z vso odločnostjo j braniti svoje pravice in interese.
Pomagajte tovariše!
Glavni oflbor Enotnega razrednega sindikata industrijskih delavcev je razpisal nabiralno akcijo za hčerko tovariša Giordana Laricha, ki je nevarno bolna. Družina si zaradi težkega ekonomskega položaja ne mcTe nabaviti streptomicina, ki je nujno potreben za hčerkino ozdravljenje.
Kot prvi je imenovani odbor položil 1.500 lir in poziva vse tovariše, da prispevajo po svojih močeh.
Prispevki se sprejemajo na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6-III. nadstropje, v Ul. Machiavelli št. 13 in v Ul. Ruggero Manna št. 29.
Sindikalni odbor industrijskih delavcev EKS
Temna, vlažna In zatohla klet »stanovanje™ šestčlanske družine
Kako dolgo še bodo odgovorni dopnščali, da otroci umirajo v takih ječah - Uboge franke in Mirelle se je spomnil Dedek JI ra/.
Med otroki l. okraja, ki sO se tudi zbrali polnoštevilno, da pozdravijo dobrega Dedka Mraza, smo opazili tudi dve mali deklici, ki sta željno stegovali glavici proti odru, kjer se je pravkar pričela delitev darilnih paketov. Po čakanju, ki se je njima gotov o zdelo zelo dolgo, je Dedek Mraz poklical tud> njune Številke. Kdo bi lahko opisal veselje. s katerim sta omenjeni deklici sprejeli darilne pakete ter si začeli ogledovati vsebino. cDeklici sta sestri ter živita s starši v veliki revščini», so nam povedale tovarišice I. okraja. Spremili smo deklici kos poti do doma. ter smo jima ob slovesu obljubili, da se bomo te dni zglasili pri njih na domu. Povedali sta, da stanujeta v Dl. Udine št. 42 in sicer v pritličju.
Vesela in vzhičena obrazka obeh deklic, od katerih starejša se imenuje Franka, mlajša pa Mirella Moriss, sta nam ostala
Nenavaden dogodek
vč e raj v Bazovici
42-lonski transformator so peljali ii Matulj v Sežano preko cone A
Včeraj ob 3 popoldne je bila Bazovica iznenadena po nenavadnem dogodku. Skozi gosto meglo se je po cesti, ki pelje iz Kozine, počasi pomikala čudna in nenavadna prikazen. Se preden se je ta pojavila, so na motornih kolesih pribrneli policisti, ki so strogo pregledovali cesto ter zabranjevali hitro vožnjo vozilom. Cim se je prikazen pribhžala Bazovici, jo je takoj obkrožila radovedna mladež, kateri je postopoma sledi lo malone vse prebivalstvo ob glavni cesti Bazovice.
Različni so bili k mentarji in ugibanja. Težak vlačilec je vlekel velikansko prikolico, na kateri je bil pokonci postavljen ogromen transformator. Prikolica je imela 24 velikih gumijastih koles, ki zmorejo skupno nosilnost 90 ton. Transformator sam pa je bit tako visok, da ie segal nad cestne svetilke, ki jih je bilo treba sproti dvigati in odstranjevati, da se je k<los lahko počasj pomikaj v smeri proti Lokvi. Vendar je bilo čez čas radovednežem ugodeno, ko se je pojasnilo, da 'e 42-ton«ki tr"ns-formator n-mmi-m v Sežano in da potuje iz Matulj.
Posebno ugibanje >n radovednost je vzbudilo dejstvo, da so kolosa spremlljalj eden višjih ameriških oficirjev, dva oficirja civilne policije, en podoficir in več polcajpv na motornih kolesih, ki so strogo pazili, da se je ta nenavadna prikazen varno pomikala po cesti.
Dogovorjeno je namrič bilo med jugoslovansko vojno upravo v Kopru tn tukajšnjo voia-ško upravo, da se zaredi težitoč pri prevažanju takega kolosa po železnici in zaradi kra-jše ceste dovoli tranzit preko cone A.
Radovedneži so čudn0 prikazen spremljali do jugoslovanske meje in nekdo je v šjli omenil, da so jo tudi biagoslo-
Popravek
V naši včerajšnji številki se nam je vrnila na 2 strani v tlanku pod na sl v o m «Seja re-pentaboiskega občinskega sve. ta» neljuba tiskarska pomota pri navajanju številk o proračunu, ki jo s tem popravljamo: namesto «i vrednih stroškov 802.030 liro je pravilno eizred-nih stroškov 8.020.000 lir».
vili, ker je bil med gledalci in radovedneži tudi vaški duhovnik.
Cim je velikan prekoračil mejo, so se vsi radovedneži vrnili v vas ter med številnimi komentarji je Bazovica zopet utihnila v večerni megli.
Prisilne izselitve dovoljene s 1. januarjem
Zdi se, da Vojaška uprava ne misli podaljšati roka o prepovedi prisilne izselitve iz stanovanj. Se do nedavna je vladalo na splošno prepričanje, da bo ukrep o prepovedi prisilne izselitve podaljšan vsaj do 31. marca; sedaj pa je VU, kot vse keže, svoje sttoliSče spremenila, s čimer bodo razni odloki o prisilni izselitvi na račun mnogih družin stopili takoj v veljavo.
Da bo ukrep v tej obliki zelo prizadel nešteto družin, ki so ostale dp sedaj zaradi prepovedi prisilne izselitve še v dosedanjih stanovanjih, je povsem razumljvo. Kje bodo vse te družine našle r.ovo stanovanje, je pri sedanji stonovanj-ski krizi, zelo težko vprašanje; saj vemo, da so se morale mnoge družine z večjim številom družinskih članov zadovoljiti z eno samo sobo, in še to bodo morale po novem ukrepu zapustiti.
Prva žrtev ukinitve prepovedi prisilne izselitve je že morala občutiti na lastni koži posledice tega; gre za neko družino iz Rocola, ki je morala pred tremi dnevi zapustiti sobo, v kateri je toliko časa stanovala ter jo prepustiti lastniku stanovanja. Druge žrtve boijo seveda v kratkem sledile.
Vprašanje bi bilo morda manj zamotano, če ne bi šlo I pri tem za nekatere primere,
{ kjer so bili ponekod do sedaj prizadeti lastniki stanovanja, odslej naprej pa bodo prizadeti najemniki, ki se bodo morali lastniku umakniti. Edina možna rešitev bj bila ta, da bi bilo v čim krajšem času zgrajeno zadostno število stanovanjskih hiš, kjer bi se lahko nastanile vse tiste družine, ki ne morejo plačevati za stanovanje milijone, ki pa imajo do tega prav tako polno pravico. Do danes se položaj prav gotovo ni izboljšal in zato ostaja prav tako pereče vprašanje, kje najt; prizadetim novo stanovanje?
tako močno v spominu, da smo sklenili izpolniti dano besedo ter jih obiskati.
Ko smo povprašali V pritličju petnadstropne hiše po družini Moriss, so nam povedali, da stanujejo ti v kleti. Odšli smo po vlažnih in temnih stopnicah do vrat, kjer smo potrkali. Odprla nami j e pran Franka, ki je vsa vesela stekla naprej javit materi naš prihod. Mislili smo, da nas pelje šele čez vlažno in temno dvorišče ter da je na drugi strani stanovanje, pa smo z grozo ugotovili, da predstavlja ta košček nekakega pokritega dvorišča ali kleti nekako prvo sobo tako revnega in ubornega stanovanja, kakršnega še zlepa nismo videli.
V temačni, s petrolejsko lučjo Za silo razsvetljeni kleti nas je sprejela mati obeh, deklic. Pogled, ki se je odkril našim očem je bil obupen; človek M vedel, ali je v kakšni vlažni jami, ali v brlogu, kjer bi se še živali, razen podgan, ki so baje večkrat »gostje«, branile živeti. Vlažne stene, s katerih je kar curljata voda ter še bolj vlažen pod sta napolnjevala ves prostor s tolikšno vlago, da nam je bilo v prvem trenutku skorajda nemogoče dihati. Mati obeh deklic nam je pojasnila, da je pod podom tudi greznica, katere blalo in smrad večkrat udarita Skozi zemljo; lahko si predstavljamo, kako mora biti ob takih dneh v tej «sobb>.
V sobi, ki služi Za kuhinjo in spalno sobo obenem, so razvrščene železne postelje, katere so si baje komaj pred kratkim nabavili; (preje so spali kar na tleh, ker so jim lesene postelje v toliki vlagi popolnoma zgnile). Mati je pravkar hotela odgovoriti na naše vprašanje, koliko drugih otrok še ima, ko se je za našim hrbtom oglasilo iz kupa cunj slabotno ječanje majhnega otroka.
Zgrozili smo se — v takem prostoru tudi dojenček? Približali smo se zavitku in izpod cunj je prikukala nebogljena glavica komaj trimesečne punčke. «Ze dvakrat je imela pljučnico« ‘nam je hitela pripovedo-vati uboga mati. katero je naš obisk popolnoma zmedel, saj ni imela niti stola, da bi nam ga ponudila. «Tudi obe hčerki sta že imeli vnetje pljučnih bez-galk, a starejša si 'je že nelto-liko opomogla; mlajšo pa moram še vedno voziti k zdravniku, ki mi vedno svetuje, naj bo deklica na svežem zraku. Tudi sinčka imam, dve leti in pol ima, Po i« sedaj v bolnici; zbolel je za meningitisom. Prav gotovo bi bil zdrav, če bi stanoval v človeka vrednem stanovanju. Tako Pa ne vem, če ga bodo lahko rešili».
Torej štirje otroci in oče ter mati v prostoru, kjer je bilo še nam, ki smo bili tam komaj pol ure, težko dihati. Ali je to mogoče v dvajsetem stoletju?
vPa ste zaprosili za drugo, bolj primerno stanovanje»? smo začudeni vprašali.
ejoj, in Se koliko prošenj smo naredili. Pomislite, da stanujemo tukaj že pet let. Pre-
kjer je bil moj mož tudi zaposlen; ko ga je gospodar odpustil, so nam vzeli tudi stanovanje. Ostali smo na cesti, dokler nismo dobili te kleti, katero so nam takrat dali, češ da je, to samo začasna rešitev. V tej kleti so se potem rodili trije otroci. Vedno sva z možem hodila po uradih ter prosila, da nam dajo bolj primerno stanovanje, sicer da nam bodo o-troci umrli v tej vlagi in temi. Povsod so nam obljubljali, da bo vprašanje čim prej rešeno. Prišle so tudi razne komisije, tudi ljudje od stanovanjskega urada so bili že tu; vsi so se zgrozili nad našim položajem in vsi obljubili, da bomo imeli stanovanje najkasneje v 14 dneh. Bila sem Uk pred rojstvom zadnjega otroka. Ob štirih zjutraj sem že hodila na stanovanjski urad, naj mi vsaj sedaj nakažejo kakšno bolj primerno stanovanje. Zaman. Sedaj sva z možem že izgubila vsako upanje».
Med pogovorom je prišel domov tudi oče, ki nam je povedal, da je bil ves ta čas brezposeln ter da je komaj dva dni tega, kar je dobil novo zaposlitev, ki pa seveda ni stalna. «Bii sem hudo bolan, a sem moral vstati. Kaj hoče — brez denarja ne moremo živeti in tako mora človek pozabiti na bolezen».
aAli plačujete kaj najemnine za to luknjo»?
«Seveda, mesečno 300 lir in sedaj, ko sem pričel delati, nam bodo najemnino še povišali. Pa to še ni vse. Vsaka dva meseca moramo plačati tudi vodo, kar znaša 1000 lir. Ce pomislite, da moramo bit i ves dan ob petrolejki, ker bi se sicer niti ne videli, lahko izračunate, da bi z denarjem, ki ga izdamo za vodo, petrolej in najemnino, krili stroške za plačevanje najemnine v kakršnikoli primerni stanovanjski Zgradbi. Toda za revnega se nihče ne zmeni. Jaz sem že popolnoma obupal. Ni mi toliko zame kot za otroke, ki vidno hirajo in pešajo».
«Pa se jih je le spomnil Dedek Mraz«, je pripomnila mati. «Ne morete si predstavljati, kako veseli sta bili Franka in Mirella za prejeta darila.
Seda- sta prišli na svoj račun obe deklici. Hiteli sta nam razkazati dobljena darila. Najprej sta nam pokazali, da sta prejeli blago za oblckco ter še nogavičke in še toliko bonbonov, sadja, igračk in drugih stvari. «Jaz sem pa prijela za brado Dedka Mraza in sem mu rekla, naj še pride«, se je nasmejala Franka. «Tafeo dober je bil Dedek Mraz, prinesel mi je nogavičke, ki sem jih bila tako potrebna«, je tiho pristavila Mirella. Kolikšno veselje za nekaj stvari, za katere bi se marsikateri otrok še zmenil ne.
Franka, ki je bila mnogo bolj zgovorna, nam je hitela pripovedovati, da je bila letošnje počitnice v Sloveniji. «Tako lepo
ce, tukaj ga pa ni. Mama pravi, da bom šla tudi letos, če bom pridna«. Ubogi otroci, sonca in zraka si želijo, ko ga v svojem stanovanju nimajo.
Da bi prikazali javnosti resnično sliko »stanovanja» te uboge družine, smo nekaj njenih članov tudi fotografirali.
«Boste objavili sliko?« nas je vprašala mati. «Morda bi pa vsaj to pomagalo, da bi se odgovorni krogi zganili ter nas rešili iz tega groba«, je pristavil oče. Obljubili smo, da bomo seznanili javnost z njihovim primerom in s težkim srcem smo se poslovili.
Ali bodo odgovorni krogi ostali še naprej gluhi za obupne prošnje staršev, ki hočejo nuditi svojim . otrokom vsaj primerno stanovanje? Ali bodo še naprej dopuščali, da bodo štirje otroci hirali v kleti, ki je vse prej kot primerna za stanovanje?
Pernarčič
Aleksander
8. januarja poteče šest let, kar je padel na položaju pri Peči v borbi proti Nemcem Pernarčič Aleksander. Rojen jo bil v Stivanu 10. marca 1926, v narodnosvobodilno ■vojsko pa je vstopil ob razsulu Italije, in sicer v I. padalski bataljon IV. armije.
Ferluga Mario
V mesecu januarju je junaško, padel tudi Ferluga Mario iz Trsta. Mario je bil rojen 16.12.1925. Od meseca oktobra 1943 se je boril kot borec Južnoprimorskega odreda in padel v borbi z Nemci pri Črnem vrhu.
Slava junaškima borcema!
Zaplemba Dieselovega olja
na ribiški ladji
TRST. 6. (AIS). — Finančni stražniki motorne ladje št. 4 so 33. decembra 1850 zaplenili 3063 kg Dieselovega olja na ribiški ladji »S. Giorgio« iz mesta Chioggia.
Dieselovo olje, ki je bilo dobavljeno za potrebe neke ladje in je bilo zato oproščeno carine, so skrivaj prinesli na ladjo «S. Giorgio« iz druge ladje in je zato bilo določeno za tihotapljenje.
Po sporočilu, ki ga je izdala finančna straža, so Dieselovo olje zaplenili in zaustavili ribiško ladjo in jo dali na razpolago oblastem, ki morajo izdati končno odločitev v tej zadevi.
Poveljnika ribiške ladje «S. Giorgio« so ovadili in ga zaprli. Imenuje se Gino Boscolo iz Chioggie. Obtožen je tihotapstva. Kazen za to dejanje je globa od 200.000 do 2,000.000 lir in zaplemba vtihotapljenega blaga. Ce poveljnik ladje ne bo prostovoljno plačal globe, bodo zadevo izročili pristojnemu kazenskemu sodišču.
Udaril ga je s pestjo in mu še ukradel denarnico
Včeraj dopoldne je iskal zdravniško pomoč v splošni bolnici 55-lelni Augusto Manet-to, stanujoč v UL Giuliani 9. Manetto ima poškodbo nad desno obrvjo, zaradi katere se bo moral lečiti kakih 8 dni.
Kakor je pripovedoval, mu je poškodbo prizadejal neznanec, ki ga je včeraj takoj po polnoči, ko se je Manetto vračal domov, počakal v hišni veži. Napadalec, star okrog 35 let, se mu je približal, ga lopnil po glavi, potem pa mu je odvzel denarnico z osebnimi listinami in približno 6 tisoč lirami. V jutru so potem našli osebno izkaznico na cesti.
Stanje na tržaškem trgu
smo stanovali v Lonjerju, | je bilo. Tam je bilo vedno son-
Cene sadja so padle
V preteklem tednu je sadni trg pokazal tendenco, da. bj znižali cene sadja ia to zaradi večje ponudibe jz Sicilije in zaradi slabega eksperta v Avstrijo, predvsem zaradi pomanjkanja dovoljenj. Poslani so ibili trije vagoni sadja v Češkoslovaško im trije vagoni bodo poslani v Zahodno Nemčijo.
Cene so bile v preteklem tednu sledeče: za mandarine na trgu 50 db 100 lir, za pomaranče (aranei bionde) 50 lir na trgu in za eksport 45 lir, pomaranče «tarocchi» na trgu 95 lir, za eksport prav tako 95 lir. Pomaranče »morro« na trgu 80 lir, za eksport prav tako 80 lir; pomaranče «sanguigna» 80 lir, slabše kvalitete (napolitanske, kalabreeške) samo na trgu 35 do 40 lir, limone na trgu 60 lir, za ekspert 55 do 60 lir.
Veliko povpraševanje po lesu
Cene lesa še vedno naraščajo in niso dosegle vrhunca zaradi velikega povpraševanja predvsem z levantskih in vzhodnih tržišč. Avstrijski tambant kvo-tira sedaj na bazj 30 dolarjev fob Trst, medtem ko se je pred 3 tedini gibal okoli 26 do 27 do-
larjev. Malo je verjetno da je cena dosegla svojo na j več jo točko. Avstrijski trg je že pričel višati cene.
Zelo veliko je povpraševanje po trdem lesiu. zlasti jugoslovanskega pa tudi avstrijskega izvora. Predvidevajo, da bo jugoslovanski tambant baziral na ceni 1700 kubičnih metrov.
Tržaški kot drugi poslovni l judje, ki se Ibavijo z lesno trgovino, sie pritožujejo nad visokimi manipulativnimi stroški.
Vskladiščenje stane 8 lir za cent n® teden kar je isto kot 45 lir za kubični meter. Ker je poslovanje zelo počasno in je treba včasih tri do štiri mesece, preden je partija odpravljena, morajo plačati za to več kot pol dolarja za kubični meter. Dejstvo je, da partije, ki so bile pripeljane v Trst že oktobra, je sedaj čakajo. Omeniti je treba tud>j visoke takse in 0.70 procentov provizije. Odkar je 24. decembra železniška uprava ukinila zaporo nad uvozom lesa iz Jugoslavije in Avstrije, prihaja les v Trst normalno, ni pa tako z odvozom. Najem ladij postaja vedno dražji in mnogo ladlij je najetih, že preden pridejo v pristanišče.
KOLEDAR
$£&daildee - 'žčiM - Ifiadio-
Nedelja 7. januarja
Valentin, Svetoslav
Sonce vzide ob 7.46, zatone ob 16.36. Dolžina dneva 8.50. Luna vzide ob 7.52. zatone ob 15.50.
Jutri ponedeljek 8. januarja
Severin, Bogoljub
Pozimi pa rožice...
Pozimi pa rožice ne cveto, deklica, kaj pa za pušeljček bo? Pušeljc pa mora bit’ zelen al’ plav
ž njim bom slovo jemal.
Pušeljc ti že naredila bom, s piavo ga žido povila bom, da ga boš nosil za spomin, da se boš troštal ž njim.
OF
SEJA OKRAJNIH TAJNIKOV OF bo v torek dne 9. januarja: 1951. ob 12. uri na sedežu, Ulica R. Manna 29.
SHPZ
SEJA GLAVNEGA ODBORA SHPZ bo v četrtek 11. januarja t. I. ob 16. uri v prosvetni pisarni na Corso Garibaldi 4, III. nadstropje.
Odborniki, bodite točni!
PROSVETNA DRUŠTVA
DAROVI IN PRISPEVKI
V počastitev spomina Ivana Viteza, očeta tovariša Srečka, darujejo člani uredništva Primorskega dnevnika 2050 lir za Dijaško Matico.
Tov. Kožuh Jožef iz Milj -Griza 788, daruje 100 lir za Dijaško Matico.
Razprodaja pivovega drožja
V trgovini Antona Stoke, v Ul, del Prato se bo razprodaja pivovega drožja nadaljevala v torek 8. t, m
Tudi z igračo se človeb lahno pobije
Edaa bulgareili je sicer še zelo mlada, vendar se sama ne utegne igrati, ker si mora z delom služiti kruh kot sobarica. Z igračo bi se torej sama nikakor ne mogla poškodovati, ako bi ji nekaj takega ne zagnala v glavo triletna hčerka ameriškega oficirja, pri katerem je Bulgarellijeva uslužbe-na. Lesena igrača je bila namreč toliko težka, da je povzročila nevarno rano dekletu na glavi in se bo morala zaradi tega zdraviti okrog 10 do 15 dni.
Dragocen kožuh so ukradli
Včeraj okrog poldne so se neznanci vtihotapili v stanovanje 321etne Marije Jug v Ul. Ginnastica 29 in iz omare odnesli kožuh, vreden 70 tisoč lir. Stanovanje so odprli s ponarejenimi ključi ter izkoristili v ta namen čas, ko je bila Jugova odsotna. Pri vsem tem kožuh niti ni bil last Jugove, marveč njene prijateljice Antonije Scopin iz Ul. Molino a ver.to 28. Ker je Scopinova zaposlena v bližini stanovanja Jugove, je večkrat puščala dragoceni kožuh, ob katerega so jo sedaj pripravili drzni tatovi.
Moč alkohola
661etna Giulia Rostocar iz Ul. Toro 14 je včeraj okrog 4 zjutraj telefonično klicala policijske agente, naj ji vendar priskočijo na pomoč in ukrote njenega podnajemnika Oreste-ja Mucho, ki pijan razgraja in razbija Po stanovanju. Agenti so res posredovali in posrečilo se jim je pomiriti razgrajača ter utolažiti Rostocarjevo. Mu-cha bo seveda moral poravnati stroške za povzročeno škodo, ker je razbil vrata irj poškodoval tudi vratne podboje.
Vojni ostanki
Skoroda ni dneva, da bi kdo ne naletel na ostanke orožja iz zadnje vojne. Prebivalstvo se je priučilo po pred časom izdanih navodilih policijskih oblasti obveščati o takih najdbah najbližjo postajo, s čimer v dobršni meri pripomore pri odstranjevanju nevarnih razstreliv. Predvčerajšnjim je našla policijska patrola v bližini 2avelj nekaj bomb, nemško granato in več nabojev za protitankovske topove. Tja poklicani čistilci so najdeno orožje uničili.
TAKO PA JE STANOVANJE DRUŽINE, KI SMO JO OBISKALI
Vabilo na naročbo
V letu 1951 bodo izdale slovenske založbe, poleg drugih, tudi nasledojc knjige:
a) Državna založba Slovenije :	' 4- Gorki:	° u*«atiirt
I. SLOVENSKI PISATELJI IN PESNIKI.
1. Kersnik:	Zbrano	delo,	III. del
2. Kersnik:	Zbrano	delo,	IV. del
3. Gregorčič:	Zbrano	delo,	III. det
4. Kosovel:	Zbrano	delo,	II. del
5. Jurčič:	Zbrano	delo,	IV. del
6. Tavčar;	Zbrano	delo,	I. zv.
7. Tavčar:	Zbrano	delo,	II. zv.
8. Trdina:	Zbrano	delo,	III. zv.
II. SVETOVNI KLASIKI:
1. Homer:	Odiseja
2. Moliere:	Izbrano delo II. zvezek
3. Verga:	Malavoglievi
4. Turgenjev: Izbrano delo, I. zv.
5. Turgenjev: Izbrano delo, II. zvezek
6. Korolenko: Izbrano delo
7. Tolstoj:	Vojna in mir.
lil. SLOVENSKE NOVITETE:
1. F. S. Finžgar: Njiva
2. Jus Kozak:	Lesena žlica, II. zv.
3. Edi Kocbek: Partizanski dnevnik
4. France Bevk: Izbrano delo, I. zv.
5. France Bevk: Izbrano delo, II. zv.
I>) Cankarjeva založba:
1. V. I. Lenin;
2. I. Cankar:
3. Plebanov: II. zvezek
Izbrana dela v 12 zv. c. izdata Izbrana dela, celotna izdaja Umetnost in literatura, I. in
3. Ccrniševski: Estetski odnos umetnosti do stvarnosti
6. Dobroljubov: Kritični članki o književnosti
7. Beer: Zgodovina socialnih bojev, I. del.
c) Slovenski knjižni zavod:
1. Ivo Andrič: Pripovedka o vezirjevem slonu in druge novele
2. Marie Pujmanova: Igra z ognjem, roman
3. Thomas Mann: Smrt v Benetkah in druge novele
4. Sinclair Lewis: Elmer Kantry, roman
5. Anatole France: Sodobna zgodovina, roman v dveh delih-knjigah
5. Slavko Kolar: Povesti in humoreske
7. Mlguel Cervantes: Zgledne novele
8. Miroslav Krleža: Gospoda Glembajevi, novele in druge drame
9. Konstantin Stanislavski: Moje življenje v umetnosti. Spomini.
d) Kmečka knjiga:
L Kmečki koledar za leto 1952
2. Maks Krmelj: Kako je kapitalizem zatiral kmeta
3. Naša vas v narodnoosvobodilnem boju (Spomini na partizanska leta)
4. Ing. Mira Ružič: Za lepoto in zdravje naše vasi
5. Dr. Marijan Pavšič: Zreja mladih živali.
Prednaročila sprejemajo slovenske knjigarne v TRSTU in GORICI. Naročite lahko posamezno knjigo, ali pa celotno zbirko. Izjema velja samo za zbirko Kmečke knjige, kjer Je treba naročiti vseb pet knjig skupaj. Knjige plača naročnik ob prevzemu.
Prednaročila bodo zbirale knjigarne do 31. januarja 1951.
Prosvetno društvo Ivan Cankar.
Vabimo vse odbornike na redno sejo, ki bo jutri v ponedeljek 8. t. m. ob 20.30. Vse pevce pa opozarjamo na vaio moškega pevskega zbora, ki bo v torek 9. t. m. tudi ob 20.30. Ker sta seja in pevska vaja važni, prosimo, da se ju vsi in točno udeleže.
Obnovitev dovoljenj za postanek in prevoz z vozili
Občina obvešča vse privatnike in tvrdke, ki posedujejo dovoljenja za postanek in prehod vozil, pa so zapadla 31. decembra, naj jih predlože, če jih hočejo obnoviti, na sedežu mestne policije (Občinska palača II. nastropjp soba številka 84).
■ I RADIO I
JU80SL CONE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc)
NEDELJA 7. 1. 1951
7.00: Jutranja glasba; 7.15: Poročila v ital.; 7.30: Napoved časa - poročila v slov.; 7.45: Jutranja glasba; 8.00: Priljubljene orkestralne skladbe; 8.30: Kmetijska ura (slov.): 9.00: Nedeljska koncertna glasba:	9.30:	Kmetijska
ura (ital.); 10.00: Folklorna glasba; 10.45:	Oddaja za Bujsko
(hrv.); 11.15: Pesmi naših krajev; 11.45: Glasba po željah (sl.); 12.45: Poročila v ital.; 13.00: Napoved časa - poročila v slov.;
Poe mlaumski zbor Slovenske filharmonije; 13.30: Pionirska ura (slov.); D. Kette: «Ba‘sni»; 14.00: Glasba po željah (ital.); 15.30: Zaključek.
17.00:	Oddaja za podeželje
(slov.); Dramatizacija del Franceta Bevka, reportaža - Slike iz naših krajev vmes narodna glasba; 18.00:	Lahka	glasba;	18.45:
Poročila v hrvaščini; 19.00: Kaj smo vam pripravili (ital.); 19.15: Poročila v ital.; 19.30:	Napoved
časa - poročila v slov.; 19.45: Veder glasbeni spored; 20.15: Glasbene pravljice; 20.45:	Politični
pregled (ital.); 21.00; Iz opernega sveta; 22.00: Športni pregled (it.); 22.15: Melodije z juga: 22,30: Plesna glasba; 23.00: Zadnja poročila v ital.: 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dari v ital. in slov.; 23.15: Glasba za lahko noc, 23.30: Zaključek oddaje.
* * *
PONEDELJEK 8. 1. 1951
6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital.; 7.00: Napoved časa - poročila v slov.; 7.15: Jutranja glasba; 7.30: Zaključek.
12.00: Opoldanski koncert; 12.30: Zabavne melodije; 12.45: Poročila v ital.; 13.00: Napoved časa - poročila v slov.; 13.15: Italijanska orkestralna glasba; 13.40: Pogovori o jeziku - 10. pogovor; 14.00: Igra Vaški kvintet; 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov.; 15.00: Zaključek.
17.30: Športni pregled (slov.); 17.45: Igra godba na pihala; 18.00: Iz znanstvenega sveta (ital.); 18.15: Iz novejših oper; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v it.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Rezervirano za predkongresno oddajo Enotnih sindikatov; 20,45: Beethoven: Koncert za violino in orkester v D-duru; 20.45: Iz Istrskega okrožja (slov.); 21.00: Vesela ura (ital.); 21.45: Poje Maria Fiordaliso; 22.00: Večerno branje (slov.): Jack London: »Ljubezen do življenja«; 22.15: Nekai skladb za čelo in klavir; 22.35:	Ritmična glasba;
23.00:	Zadnja poročila v ital.:
23.05: Zadnja poročila v slov.: 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan v ital. in slov.; 23.15: Uspavanke; 23.30: Zaključek oddaje.
KINO
Rossetti. 14.30: ((Počitnice v Me-ksiku«.
Excelslor. 15.00: «Pepelka». filrp-ska slikanica.
Nazionale. 14.30: »Bill. velik si!».
Arcnbaleno. 15.00: ((Beneški tat«.
Fenice. 15.15: «Totb Tarzan«.
Filodrammatico. 14.30: «Sokoli v strmoglavem letu«. Zračna vojna v Tecnicolor filmu, a
Alabarda. 13.30: «Rdeči suknjiči«. Tecnicolor, Garry Cooper.
Armonia. 14.30; «Med ognjenimi
zublji«.
Garibaldi. 14.00: «Zemlja velikanov«.
Ideale. -4.30: ((Herojski falot«.
Impero. 14.00: ((Strah pred Pre_ teklostjo«.
Italia. 14.00: «Ljubezen ne more več čakati«. Denis Morgan in Doris Day. „„
Kino ob morju. 14.00: «Ne reci mi tega«.	„ ,
Savooa. 14.00: «Dolgo pričakovanje«, Lana Turner, C, Gable.
Viaie. 14.30:	»Safari«,	Douglas
Fairbanks jr.
Vittorio Veneto. 14.30: ((Ljubimci pokopanega mesta«
ac
Adua. 14.00: »Gianni In Pinotto v HoL!ywoodu».
Azzurro. 14.00: «Godbo, mojster!«
Belvedere. 14.00: «Za masko«.
Marconi. 14.00: ((Pustolovščine don Juana«.
Massimo. 14.00: «Vrni se Lassi!«
Novo cine. 16.00: ((Mladoletne«,
Odeon. 14.00: «Divja strast«.
Radio. 14.30: «Hrast velikanov«.
VRtoria. 14.30: «Romeo in Julija«.
Venezia «Storžek», pravljica v Tehnlcolorju, Walt Disney.
Sv, Vid. 14.30- «Cesarski valček«.
SLOVEHSKO NAROumu GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlju
DANES 7. t. m. ob 20. uri gostovanje v kinodvorani v SKEDNJU z Božičevo dramo
Vlogo Mire Novakove igra Lelja Reharjeva. VSTOPNINA JE PO ZNIŽANIH CENAH, KER JE PREDSTAVA NAMENJENA PREDVSEM DIJAKOM.
Prodaja vstopnic eno uro pred predstavo pri blagajni kina v Skednju.
V SREDO 10. t. m. ob 20. uri gostovanje na KONTOVELU
s Finžgarjevo dramo
2/1»//en/
Vlogo očeta Urha igra Ernest Zega, vlogo Ferjana pa Rudi Košuta.
Gledališče Verdi
Danes bo ob 16. uri za abonente reda «D» zadnja predstava; «Traviate» s Tatjano Menotti. Di'i rigira Argeo Quadri.
V sredo 10, januarja bo premiera Verdijeve opere «Falstaff». Predstava bo za abonente reda «A». Opero je muzikalno pripravil dirigent Franco Ghione, režiral pa Mariano Stabile, ki poje tudi naslovno vlogo. 'V ostali# vlogah nastopijo Mercedes Fortunah, Rosanna Carteri, Miriai« Pirazzini, Maria Amadini, Emi' lio Renzi, Renato Capecchi, Mar-eo Stefanoni, Giuseppe Nessi i# Vittorio Pandano. Zbor je pri; pravil Adolf Fanfani, koreografijo pa Anita Bronzi.
NAROČNIKE KOLEDARJA
OF in knjig za leto 1951 iV. okraja obveščamo, da so dospele vse knjige. Dobite jih ng našem sedežu v Skednju vsak da« od 16. do 19. ure.
Zalivala
Zahvaljujemo se vsem onim,
ki so na njegovi zadnji potid spremljali r.ašega predragega očeta
MARTINA SAMCA
posebno pa še darovalcem cvetja in vencev.
Družina SAMEC
PLETILIA
izdeluje ženske obleke, jopice ter otroške oblekice po ugodnih cenah. Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20-1.
Prodam
IIVSLBE SIK
iimm
n a m lov pri upravi llala
ADEX - izleti
21 januarja
-u-iredi « Afiriaexbres» izlet v
Carica, talilo, Pazin, Poreč in Riheinberli
Prijavite se najkasneje do 8. t. m. pri «Adiriaexpres» Ul, Fabio Severo.
IVAM DOLES
izdeluje in popravlja
aktovke
l'RST - UL, G. GOZZ1 vogal Ul Pauliana
št. 1
Mizarji podjetniki kmetovalci
Deske smre icove, macesnove in trdili lesov, trame rezane plošče, furnir, parkeig in drva •’di navigodneje
AlflSI viale Srnino lel. 8441«
r
cikati 'Pel
TRST, Ul, Xidias 6 - Tel. 96332
1 rgovina žganja, likarja*, alkoholnih In peno6ih ae vin na drobno in na dobolo
POSEBNOST: slivovka, tropinovec in jajčni konjaki
Buj ska zemlja j e plodna
Novo živijenje klije na njej
Za Bujsko za ta zeleni kraj, zkozi katerega teče reka Mirna, pravi vsak Istran ponosno, da je to najbogatejši istrski okraj. Prvi vtisi, ki jih človek dobi, ko potuje po tej zemlji, ga prepričajo, da so dar.i vsi Pogoji ?a bogat razvoj te po-kfajine. Živina je plemenite Pasme. Bujska zemlja je plodni fčteča in mastna. Na njej uspeva vse:	pšenica, oljke,
Povrtnina, sadje, vinska trta, tombaž. itd. Tu lahko vidiš s‘iko: ob obali orje traktor, po niorju ipa vlečejo ribiški motorji mreže.
Okraj Buje je hrvatski kraj v jugoslovanski čor.i Svobodna tržaškega ozemlja. Obsega 14 krajevnih ljudskih odbo-r?v. V marcu 1947, je bil ukinjen kolonat. Ta davna volja ljudstva je simbolično prikazana v Bujah na plošči, izklesani rja Narodnem domu. Potnika, ki gre tod, spominja na bližnjo suženjsko dobo istrskega kmeta, ki je za vedno minila. V bližini hiše, na kateri le izklesana ta plošča, pa se dviga r.a malem mestnem trgu Ponosno Zadružni dom, ki ga grade. Največji je v coni B jn gotovo eden izmed najlepših ni najbolje urejenih zadružnih domov tudi r.a celotnem jugoslovanskem ozemlju. V domu je uprava kmečke delovne zadruge «1. maj» (Cooperativa a-
stotov na ha. Povprečni pridelek pšenice na Bujskem je bil 16 metrskih stotov na ha. Delovna zadruga v vasi Matera-da, ki združuje 30 gospodarstev, je pridelala na zadružnih poljih več krompirja kot ves privatni sektor tega krajevnega ljudskega odbora.
Bujska zadruga je prva uvedla norme. Nje) so sledile še ostale. V tej zadrugi je delo vseh članov planirano, pri vsem sodelujejo tudi žene. Tu di tiste, ki imajo otroke, delajo za zadrugo. Naj navedemo samo en primer: ko dela mož na polju, čisti žena doma vrbe za vezanje vinograda. Tako večajo zadružna gospodarstva svoje dohodke. Po gospodarski moči, številu gospodarstev in organizaciji dela je najboljša na Bujskem zadruga iz Buj. Njer.i člani so večinoma pripadniki italijanske narodnostne manjšine.
Ko potujemo po Bujskem, se lahko prepričamo, da so tam v glavnem čisto hrvaške vasi. Toda ni zadruge, ki bi ne bila vsaj v najmanjši meri mešana, t. j. da v njej ni italijanske ali obratno, v posameznih italijanskih vaseh hrvaške družine. V Bujah in Se-getu je n. pr. mnogo raznaro-dovanih Hrvatov. To niti ni čudno, saj poznamo na svoji lastni koži metode fašistične
ZADRUŽNIKI PRI MLACVI
gricola di produzione). Razgo-^arjali smo se s predsednikom te najstarejše zadruge G. Antonijem in okrajnim agronomom ing. Segotom.
Pripovedovala sta nam, kako je po ukinitvi kolonat a začelo rasti zanimanje osvobojenih kmetov za združevanje. po približno enem letu so bile nrve ustanovne skupščine, ujjsle so prve zadruge. V letu so delovale že 4, v letu d9'*9 12, a danes jih je .13. ^ajst je zadrugetretjega tipa, 8 le dve drugega. 400 zadruž-gospodarstev obsega preko “.“00 ha zemlje, kar predstavna 13 odst. vse zemlje Bujske-?a- Orne zemlje in njiv je 823 f1? ali 15 odst. zadruge imajo lo odst. vseh plodnih oljk, 10 °dst. vinske trte, 7 odst. go-veje živine in 20 odst. ovac.
. Prva leta skupnega življenja dela so rodila že vidne Uspehe. Enostavna koordinata dela in uporaba agrotehničnih pripomočkov je prepriča zadrugarje o prednosti kolektivov. Kljub suši, ki so I°v primorski kraji občutili še
te;
u
"zje k»t ostali, je zadruga v
htagu pridelala 22 metrskih
raznarodovalne politike do našega življa. Buje so bile pravzaprav ((italijanski otoček« v izrazito hrvatskem kraju. Zadruga v Umagu je res da italijanska, toda to mestece, v katerem le neznatno prevladuje italijanski element, je bilo zaradi svojega položaja ob vhodu. y bogato ravnino,, prikladno za. prodiranje beneškega . ekspapzjonigna, ugodnejše kot Novi grad, ki leži na vhodu v močvirno dolino «danes se ta dolina Mirne pretvarja v najrodovitr.ejšo deželo). Umag je bil za Benetke odskočna deska za prodiranje v notranjost hrvaške dežele. Upravno središče v Bujah, mestecu na griču pa je bilo straža, ki je imela pregled nad vsem krajem. Vanj je množično prodiral italijanski element. V Umagu, Brtonigli, Bujah, Novem gradu in Grožnjanu, v krajih, za katere italijanski iredentistični krogi trobijo, da so izrazito italijanska mesta, živi mnogo raznarodovanih Hrvatom. Novi grad ima n. pr. okrog 220 družin s hrvaškim priimkom in le 139 z italijanskim.
Zemlja današnje delovne za-
druge v Dajli je v času fašizma pripadala v glavnem štirim patrom, ki so iz majhnega samostana brezvestno upravljali jn izkoriščali svoje kolone. Danes se na gospodarskih poslop. jih in na zemljišču dviga napredno zadružno gospodarstvo. Samostan štirih italijanskih pa-trov-izkoriščevalcev je postal prijeten dom istrskih starcev in stark.
Zadružni domovi v teh krajih igrajo važno kulturno, nacionalno in vzgojno vlogo. Postajajo središče hrvatske kulture, v njih doni svobodno materinska beseda, ki je bila še pred kratkim surovo zatirana.
Zadružni dom v Bujah je najbolj reprezentativen. Njegova vrednost, ki predstavlja okrog 20 milijonov dinarjev, priča, kako je dom bogato in moderno urejen. V njem ima svoje prostore uprava delovne in splošne poljedelske zadruge, trgovine, v njem je kavarna, čitalnica in knjižnica, italijanski klub kulture, kino in gledališče z galerijo, itd.
Sedem domov je v gradnji. V Materadi in Marušičih jih končujejo, a pod streho sta zadružna domova v Krasici in Novi vasi.
Zadružniki iz Buj so v lan-skefn letu dosegli visok dnevni dohodek 175 dinarjev. V letošnjem letu so ga presegli. To je zasluga zadrugarjev. ki so se trudili da bi presegli proizvodni plan in pa razširjenja zadružne proizvodnje. Presežke tržnega sadja in povrtnine So uživali zadružniki sami, oddajali pa so jih tudi delovne-
mu ljudstvu, ki živi po me. stih cone B. Letos je bujska zadruga prednjačila pred drugimi. Pridelala je 500 centov različnega sadja, 49 centov oljčnega olja in po 16 stotov pšenice na ha. Glavna panoga zadružnega gospdarstva pa je vinogradništvo. Ta kraj je znan po proizvodnji slovečega belega vina-malvazije. ki je priznano tudi v inozemstvu. V bujski zadrugi se vedno bolj razvija pokret za visoko produktivnost dela: zadružniki pre segajo norme, istočasno pa izboljšujejo kakovost. Vascotto, Barbe, Bar.olič, Morgan, Zu-gan in drugi zadružniki stalno presegajo norme za najmanj 40 odst.
Seget je vas, ki je na nedavnih volitvah v SIAU prva na Bujskem glasovala stoodstotno do 7.30. Seget ima tudi svojo kmečko delovno zadrugo, katere člani so v večini pripadniki italijanske nacionalne manjšine. Bivši koloni treh bratov De Frar.ceshi, italijanskih grofov, danes svobodno upravljajo svojo zadružno zemljo iz bivšega grofovskega dvorca. Novo, zdravo življenje, veje iz zadruge bivših kolonov. Salon bivših lastnikov je danes sejna dvorana zadruge. Mnogo lepih in prostranih sob služi danes zadružnikom, za stanovanja.
Ko smo odhajali iz te vasi, smo se spomnili na Nazorjeve pripovedke in pesmi o Istri pastorki. Danes orje in seje tod njegov Veli Jože in nikoli v preteklosti še ni bil tako močan in lep
IZ »HRVATSKEGA GLASA* BUJE
Delo slovenskih književnikov 1. 1951
Bevk in Vidmar Kosmač in Kreft
FRANCE BEVK
France Bevk je eden izmed najplodovitejših sodobnih slovenskih pisateljev. To leto bodo izšle nekatere njegove knjige, ki nam jih sedaj pripravlja.
((Najprej bodo izšli „Spomi-ni”. Obravnavali bodo snov' iz partizanskih fini v Slovenskem Primorju. Mnogo tega sem do. živel, mnogo so doživeli drugi. Kmalu bom gotov z drugo mladinsko knjigo ..Povesti za mladino”. To je knjiga o junaški borbi primorske mladine; ki
se je upirala in borila proti fašističnim krvnikom«.
Josip Vidmar, predsednik Prezidiuma ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije in književnik se še vedno posveča kritiki in prevodom iz tuje literature. Od 1932 leta dalje do aprila 1941 je objavil v različnih jugoslovanskih revijah in časopisih celo vrsto li. terarnih recenzij. V njih je spremljal delovanje slovenske, ga dramskega gledališča v Ljubljani. Prevedel je Molie-rovo «Sola za žene« in ((Mizantrop«, ki je izšel lansko leto. Sedaj pripravlja drugo knjigo z deli tega velikega komediografa, ki jih bo v tej sezoni uprizarjala Ljubljanska drama. Iz ruščine prevaja Maksima Gorkega «0 umetnosti in literaturi«.
Ciril Kosmač, je tudi naš primorski rojak, in avtor scenarija našega prvega slovenskega filma «Na svoji zemlji«.
«V obširni noveli ..Pomladni dan”, ki jo. sedaj dovršujem sem opisal one sončne in, tople pomladne dni 1945. leta, ko sem se po 15. letih vrnil v svojo rodno vas in svojo rojstno hišo. Iz nje so me nekoč fašisti pregnali. V drugem delu ..Literarna novela”, ki bo izšla to leto, opisujem Dudi iz okolice Tolmina ir., njihovo življenje med dvema vojnama. To leto
VLADIMIR NAZOR
Veli Jože*, istrski junak
i.
Zdavnaj je bilo to, pred mnogimi stoletji.
Takrat so Benečani vladali nad delom Istre, te lepe dežele ob sinjem morju. Tudi mesto Motovun, ki se dviga na visokem hribu ob reki Mirni, je bilo njihovo. Pod Mctovunom je bil velik hrastov gozd. V njem so Benečani žagali hlode in deske, da so gradili velike ladje.
Poletnega dne je jezdil bene-čanski glavar v Istri, providur Barbabianka, iz gozda v mesto. Proto Zuane mu je vodil oslička. Barbabianka je razjahal, da bi se neftplikp qhlqdil pod senčnatih hrastom. Njegov osliček je zagledal zraven lesene hiše kopico sena in zdirjal tja. Na lepem je nekaj udarilo v hrastovo krošnjo. Slišati je bilo pokanje vej. Osliček je tik debla strmoglavil in padel na črno zemljo.
— Aiuto! Aiuto! (Na pomoč! Na pomoč!) — vzklikne providur in plane pokonci.
Blizu senene kopice je stal tisti, ki je oslička zagnal v hrastove veje. Bil je visok ko gora, močan kakor bik in mračen ko nevihta. Velikan se je bil razjezil, ker mu je osliček izpulil iz kopice za pest sena. Pograbil ga je za rep in pognal kvišku, zdaj pa mračno gleda pro-
KRATKI NAPOTKI O VZGOJI MLADINE
Vzgledi so močnejši
Zelo dobra je zamisel ured. 2'Stva, da je začelo objavljati 'Nike, ki obravnavajo vzgojna vPrašanja. Saj je pri nas ta Problem skcroda neobdelan in Vzgoja prepuščena takorekoč Niio slučaju. Premalo se zave-a'bo, da je 0(i dobre vzgoje Njvečkrat odvisna življenjska JN in sreča posameznika in s tudi celotne družbe.
Zaradi
i tega Se
mi zdi prav.
»i vsa vprašanja vzgoje na-ll> otrok kar najbolj temeljito ^	podrobno	ogledamo,
..^rvl in najvažnejši vzgojni !n‘telj so starši, domači dru. 9skj krog. Ti so otroku vzor ' njihov zgled sc trajno vtisne v "iegovo delo. Nemški prego-r"1 Pravi: «Oče postali je lah-
*U) •
'°da oče biti je težko«.
^gosto slišimo matere, kako s«	nad	slabimi navadami
j-Jih otrok, se pritožujejo, da jV9*6 ne ubogajo, da so kle. Vi(8vj, da lažejo, da jim odgo-d^tejo, ha se potepajo In po. -rho. Mnogokrat so starši v
Nii
o, •“h zadregi, ker sc njihovi - lf0cj
. -vel pri nR znaj„ vesti, *®st d v restavraciji
Pa
orna vpričo gostov ali
* «v*» se malokateri oče ah bjL 1 vPrašata, kdo Je teh sla.
"avad in lastnosti kriv. otrni_l’ le kje se je ta nesreč Nm Vzel' da ie tf'k! Le po Se Je vrgel! Saj ga vendar ho učim samo prav tn lepo«
Ali je res, prav res tako, ljuba gospa Lojzka? Kako pa je bilo oni dan, ko ste naročili svoji Nevici, naj reče vaši prijateljici gospe Speli, ki ste jo že od daleč videli, ko je prihajala k vam na obisk, da vas ni doma irr da se vrnete šele zvečer? Se tega nič, prav nič ne spominjate? Ali pa takrat, še veste, ko ste po odhodu gospe Mare, ki je bila pri vas na obisku in s katero ste tako prisrčno ves popoldne kramljali, dejali svo. jemu možu: «No, vendar že enkrat jo je vrag nesel proč, to kozo staro, le kaj si še ta klepetava in zoprna baba do. mišlja! No, da bi je le vsaj nič veq ne bilo k nam!« Niste opazili svoje male Nevice, ki je to poslušala in je imela širfiko odprte oči od začudenja, ker ni mogla razumeti, čemu sedaj go. vorite tako ko ste pa še nekaj hipov prej dejali gospe Mari z najslajšim glasom: «Oh, kako lepo mladostni ste danes! Pa kmalu še pridite, saj veste, da ste pri nas vedno dobrodošli. V vaši družbi je tako prijetno in zabavno-«
In to ni bilo prvič, da vas je vaša Nevica slišala tako govo. riti. Kdo potemtakem uči vašo punčko lagati? Vi sami, njena lastna mati, draga moja! Da, da, otroci so ogledalo svojih staršev. Otrok že od svoje haj-riežnejše mladosti posnema vse, kar vidi v svoji okolici, najbolj pa seveda tiste, ki so mu najbližji, ki so vedno pri njem — starše. Vzgled je najmočnejše, najbolj učinkovito vzgojno
sredstvo.
,,Ne mislite, da vzgajate svo. jega otroka samo tedaj, ko se z njim pogovarjate, ali ko ga poučujete, oziroma mu kaj uka. zujete Vzgajate ga neprestano, celo tedaj, ko ste odsotni. Kako se oblačite, kako se pogovarjate z drugimi ljudmi, kako se ura. žate o drugih, kako se veselite ali žalostite, kako se vedete s prijatelji in sovražniki kako se smejete, kako čitale časopis — vse to je za vašega otroka zelo pomembno«, je dejal nekoč
staršem znameniti ruski pedagog A- S. Makarenko.
Nedavno sem videi v openskem tramvaju tole: Mlajša ma. ti je sedela ob oknu in imela v naročju svojega približno tri. letnega sinčka. Črnolas in od sile živ fantek. Niti trenutek ni bil miren. Najprej se je lotil šopka cvetlic, ki ga je držala gospa, ki je sedela nasproti. Iztegnil je ročico, hotel prijeti cvetko. Gospa je opazila njego. vo namero in je odmaknila šopek. Fantek se je sklonil za ro. Žico, in roka s šopkom se je še bolj odmaknila. Sedaj se je pa fantek vzpel v maminem naročju pokonci in segel po cvetju. Tedaj je pa gospa g šopkom vstala in kmalu izstopila. Mali pa v jok. Mamica ga je tolažila na vse načine, pa ji ni uspelo. Pomiril se je šele, ko je obrnil pozornost na klobuk gospoda, lci je sedel na drugem sedežu. Na vsak način ga je hotel do. seči. Toda k sreči je ta gospod še ob pravem času to njegovo namero opazil in se umaknil. Otrokova mamica pa se ni prav nič vznemirjala, njej se je zde-lo obnašanje njenega fantka tako ljubko. Opazovala ga je z neizrečeno ljubečim pogledom in s smehljajočim obrazom- Ta mati meni, da njen otrok še ni dovolj razvit za vzgajanje, ona je prepričana, da pomeni vzga. jati pridigati otroku, dajati mu nauke v dolgoveznih in dol. gočasnih govorih. Ona ne ve, da je treba začeti vzgajati otro. ka takoj, ko je rojen.
Mati je prišla k nekemu znamenitemu francoskemu vzgojitelju in želela vedeti, kdaj naj bi pričela z vzgojo svojega o. troka. «Kdaj pa bo rojen ta o. trok, gospa?« je vprašal. «Saj ima že pet let!« «No, gospa, v tem primeru pa ste najboljši čas že zamudili!« je bil odgovor.
Strogost staršev do sebe, njihovo spoštovanje lastne druži-ne, njihova kontrola vsega svo. jega početja, to je prva in naj. važnejša vzgojna metoda.
— ko — šek.
vidurja. Barbabianka se trese od strahu.
— Nič se ne bojte, gospodar, reče proto Zuane. To je kmet Ježa. Hraste mi podira v gozdu, motovunskim meščanom pa ko-štrune pase in njive okopava. Delaven je in miren, samo velik požeruh je. Vsako soboto mu Motovunčani dajo pečeno kravo. Zdaj se je raztogotil, toda ukrotil ga bom takoj.
Proto dvigne bič, udari velikana in zavpije:
— Joža, poklekni in poljubi roko plemenitemu gospodu! Naš gospodar je.
Barbabianka se je začudil, ko je videl, da kleči Joža pred njim, plašen kakor zajec.
— Joža, je ukazal proto, osla si pokončal. Vzemi gospoda V naročje in ga nesi v mesto!
Joža vstane, iztegne roke, posadi Barbabianka na levi laket in odide navkreber proti Mo-tovunu. Providurju se je zdelo, ko da je vrh zvonika. Oprijel si je kocin velikanovih in mu dejal:
— Joža, pojdi z menoj v Benetke. Zvest hlapec boš, jaz pa dober gospodar. Hočeš?
— Hm! — je zagodrnjal velikan in spustil providur ja na obzidje mesta Motovuna.
Vsi Motovunčani so bili tisti čas na mestnem obzidju. Sobota je bila, dan, ko je treba dati velikanu Joži pečeno kravo. Toda Motovunčani niso več voljni rediti velikana s svojimi kravami. Pritekli so na obzidje, da mu poreko: — Joža, naši voli niso zate! — in da mu pred nosom zapro mestna vrata. Orožja so prinesli, da bi ga ranili, in kamenja, da bi ga nagnali. Joža jim mora služiti zastonj, kajti oni so gospoda, on pa kmet. Začudili so se, ko so videli, da velikan odlaga na obzidje njihovega providurja. Med klicanjem in pesmijo so popeljali Barbabianka v stanovanje motovunskega župana. Potem so se takoj vrnili na obzidje, da bi zbijali z velikanom Jožo šale in ga zapodili lačnega in žejnega.
2.
Dobri Joža je sedel pred zaprtimi mestnimi vrati in čakal na pečenko. Motovunčani so se v začetku bali, da bo velikan navalil nanje. Ko so pa videli, da je potrpežljiv in miren, so pometali orožje stran in začeli briti norce iz njega ter se mu rogati. Zenske so ga obmetavale s krompirjem, otroci s kamenčki. Hrom, suhljat čevljar je sedel na rob obzidja tik pred Jožo in mu začel nazdravljati s polno čutaro vina. Zapel je velikanu posmehljivo pesemco: Kje imate lanski jesih?
— Zdrknil v Jožin je goltnik. Kje je z enim rogom krava?
— Snedel jo je Joža Bik. Motovunčani so prinesli iz
krčme vina in mesa. Jedo in pi. jejo pred lačnim velikanom, ki čaka na svojo pečenko. Ko volk je lačen, kajti zadnje dni je veliko kopal in oral gospodi meščanom. Na obzidju ženo hrup in se smejo ko na gostiji, čevljar pa je spet zapel:
Kmetje gnoj so pripeljal) na polje si, v Babni dol! gnoj pojedel Veli Jože, zdaj pa zeljia nič ne bo-Vsi so se na široko zasmejali čevljar se je pa domislil nove šale. — Bratci, je vpil, zakaj naj bi Joža umrl od lakote? Poje naj nam, dokler mu ne zamašimo ust s pečenim, ko-štrunom. — Tako je, poje naj! — so dejali vsi, ker so vedeli, da bo čevljar pretental velikana.
In Joža je zapel pesem o svojem pradedu, o banu Dragonji. Ban je bil velik kakor Joža, hraber in dober. Sezidal
je Motovun in vladal v njem.
Vse njive je zoral, iztrebil vse laze in zasadil motovunski gozd. Takrat je bilo okrog Motovuna vse srečno in veselo. Toda prišle so vojske pritlikavcev in se zagnale vanj ko roji čebel. Dragonja jih je podil od svojega mesta. Toda pritlikav- Jm< Cj rasto iz tal ko gobe. Kdo bi se jim upiral? Bana so ranili z zastrupljenimi strelicami.
Iz zasede so ga ubili.
Dragonjevo telo so pritlikavci zadrkljali čez obzidje. Pod mestom so ga zakopali in kup kamenja so mu nametali na, grob. Zdaj gospodarijo oni v Motovunu, Drago n jev pravnuk Joža je Pa njihov hlapec.
Joža poje in odmev mu prinaša pesem, nazaj. Kar. sladko je poslušati njegovo pesem. Stisnil je oči in zaprl usta, iz njih mu teče pesem kakor reka.
— Hu! — je na lepem zarjul Joža. Velika kepa umazanega, mokrega sena mu je zamašila usta. To je bil pečeni koštrun, ki mu ga je bil obljubil čevljar.
— Hura! — je zagrmelo po obzidju. Meščani go postali razposajeno veseli.
— Je sočna pečenka, Joža?
Toda veMk&n je skočil pokonci. Tudi v njem je zavrela kri. Prestopil je zidovje in z rokami objel motoihmski zvonik, Tresti 9® je začel od temeljev Pa do vrha.
Motovunčani so zagnali krik in zavpili na pomoč. Ko ponoreli so bežali. V dm in stm
so se pognali proti hiši motovunskega župana. Orožje in čutare so metali 'stran in kričali:
— Na pomoč! Po našem lepem zvoniku bo!
Jožo je minila jeza, pustil zvonik in sedel na svoje mesto. Smejal se je, ko je videi nori strah motovunskih meščanov. Motovunčani so kričali pod županovim oknom: — Smrt velikanu Joži! — 2upan Pa je pomolil glavo skozi okno in dejal: — Providur Barbabianka je vzljubil kmeta Jožo. Za veliko noč gre Joža v Benetke za hlapca k providurju. Barba-bumka bo sedaj obdaroval Jožo, ker ga je zjutraj prinesel v mesto.
— Dobro! — so rekli Moto-vunčam. — Joža naj gre v Be netke. Bojimo se ga, ker je podivjal.
Potem sta prišla iz stanovanja, župan in Barbabianka drugo gospodo. Pred njim je stopalo nekaj mladeničev, ki so nesli pečenega vola, tri kose kruha in sodec vina. Procesija je prišla do velikana. Vstavila se je. Pečenka se kadi °b robu zidovja, po svežem kruhu diši, močno vino pa izpuhteva duh po vrtnicah in ■ zrelih jagodah.
— Joža, vse tole je tvoje! govori Barbabianka.
Velikan ne verjame lastnim očem: strah ga je nove šale in prevare. Nekaj zamrmra, iztegne roke, pograbi darila in steče doli proti leseni hiši.
JOSIP VIDMAR
upam, da bom tudi dovršil ro. man ..Domovina na vasi”. V njem opisujem svojo rojstno vas in naše ljudstvo v 1936. in 1937. letu- ter njegov odpor proti fašizmu«.
Dr. Bratko Kreft je pisatelj dram in dramaturg Ljubljanskega narodnega gledališča.
((Poleg dela za scenarij filma „0 Prešernu” piše tudi novo dramo ..Jugoslovansko vprašanje”. Pri pisanju scenarija sem smatral , za osnovno, da pr,kažem Prešerna ne le kot pesnika, temveč da ga osvetlim tud1 kot državljana. Svojo novo dramo sem zastavil k .t odgovor na ,,Rusko vprašanje' Kostantina Simonova. V tem delu bi rad prikazal v dramatični obliki in skozi spore različnih osebnosti zgodovinske laži Informbirojs. Vsestransko hočem zajeti proces zgodovinskega dogajanja poslednjih let, ki je privedel do kleveti;iških napadov r.a Jugoslavijo. „Ru. sko vprašanje” je zajeto enostransko in zato ne objema celotnega. zgodovinskega procesa«
CIRIL KOSMAČ
BRATKO KREFT
HiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiihiiiiiiiiiKiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiihiiiiiiiiiiiE
IZ FILMSKEGA E VETA
šiiiuiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiHiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiimiiiiiiiimiiiimniHnuiinmHmMHHmHnHmuuntniiiiiHtiiiuiiiiHiiiiimiiiiiHii^
Nekateri povojni italijanski filmi nas po svoji tematiki .prijetno presenečajo in kažejo, da je del italijanske filmske produkcije stopil na pota samostojnega umetniškega ustvarjanja in ne sledi več tako kot ostala večina Hollyvoodu. Smer, ki jo vnaša v filmske stvaritve se imenuje neorealizem. Ta ni v stvarj nič drugega, kot obnovljeni klasični realizem, od katerega ga loči le obdobje propadanja italijanske filmske u-metnosti.
Gledalec taikoj opazi, da je v filmu kot «Tatovi koles«, «Jutri bo prepozno«, «Napoli miliona-ria», «Rim odprto mesto« in nekaterih drugih, nekaj povsem novega. Za neorealističr/i film je namreč značilna tematika. Ta je zajeta iz najbolj vsakdanjega življenja iz navidezno nepomembnih malenkosti, ki se zdijo celo nevredne filmske obdelave. Prav to pa tako močno približa življenje na filmskem platnu resničnemu življenju, da ga skoraj spoji v eno. Ker se skuša tudi približati zgodovinsko verni dokumentaciji, ki jo na svoj način umetniško obdeluje ima na gledalca neposredni učinek in ga prijetno prevzame. Filmske napetosti v sami gradnji dejanja ni. Tudi ni običajnih filmskih «zvezd», katerih se spretno izogiblje. Vsi nastopajoči igralci so v svojih vlogah čisto navadni ljudje, s stoterimi skrbmi in nadlogami iz življenja, ki smo mu bili ali smo mu pravkar priča.
Po umetniški višini so filmi z neorealističr.o tematiko daleč nad povprečjem in visoko presegajo ostalo italijansko in za-padno filmsko produkcijo. Začetnik neorealistične smeri je režiser Roberto Rossellini s filmom «Rim odprto mesto«. V njem prikazuje zadnje dneve nacističnega terorja v Rimu.
Drugi tak film od istega re-
žiserja je «Paisa». Lahko bi ga imenovali kolektivno dramo italijanskega ljudstva. Režiser Giuseppe de Santis je izdelal film »Tragični lov«, režiser Alberto Lattuada pa «Mlin na Padu«, ki obravnava socialno problematiko današnje Italije, povzeto po istoimenskem romanu R Bocchellija Največja osebnost v italijanskem filmu je Vittorio De Si-ca. Za «Tatove koles« je dobil Srebrni trak Zveze italijanskih kritikov, «Gran prix» mednarodnega filmskega festivala v Kinokkelle Zauten in nagrado za najboljši socialni film na festivalu v Locarnu. Ker je ministrstvo za notranje zadeve prepovedalo izvoziti ta film, češ da sramoti Italijo, ga na festivalu v Cannesu niso pred-
l\fezdrai/e razmere na tržaški unii/erzi
Tudi študentje, ki jih vidijo, nočejo povedati pravih vzrokov, ki so v asimilatorski funkciji pod simbolom golega dučeja na konju
vajali. Največji uspeh je film doživel v Parizu, kjer je režiser Rene Clair izjavil, da je to naj. lepši film, ki ga je videl v poslednjih 20 letih.
Ceprav je dobil film Holly voodsko nagrado, kot najboljši ameriški film, je bil v Združenih državah Amerike prepovedan. V sami Italiji se je vanj zaganjal ves reakcionarni tisk. V Budimpešti na Madžarskem so film skušali potvoriti s tem da so vnesli vanj scene iz italijanskih dokumentarnih filmov ki prikazujejo Togliattija na raznih mitingih. Proti takemu potvarjanju je De Sica ostro nastopil.
Neorealizem v italjanski filmski umetnosti predstavlja vsekakor močno progresivno smer, ki nam še veliko obeta.
.; Si:-
VHOD NA TRŽAŠKO UNIVERZO IN DESNO KRILO Z RELIEFOM. NA NJEM JE UPODOBLJEN NAGI DUCE NA KONJU
Letošnje univerzitetno leto na tržaški univerzi se ni pričelo, kot po navadi mimo, za širšo javnost skoraj nezaznavno. Otvoritev novega univerza et ne ga poslopja in takratni dogodki so vzbudili nemalo razburjanj zlasti v demokri-stjanških krogih. Ni jim bilo prijetno, ko so študentje žvižgali Gonelli, prosvetnemu ministru in tajniku demokri-stjanske stranke, rektorju in samemu škoju Santinu. Morda pa so dogodki ob otvoritvi važni prav zato, ker sc obrnili pozornost javnega mnenja na univerzo in na njena vpra-šanja. Razmere na univerzi še zdaleč niso tako rožnate, kot bi se zdele, če bi gledali samo prrelepo novo poslopje. Kritika notranje uprave je prišla iz študentovskih vrst. Pedal jo je predvsem novi univerzitetni tribun Alberto Berti in to deloma, ko je govoril na beneškem radiu in deloma v dveh številkah študentovskega lista «Helzapoppin Alberto Berti je govoril po radiu: »Končno ima tržaška univerza zaslužen, dostojen sedež.
Z druge strani pa mislim, da je popolnoma brez haska imeti za sedež tako monumentalno zgradbo, če se upravljajo notranji problemi z operetno resnostjo.
Dejansko, ne glede na o-gromne stroške, je še vedno preveč profesorjev, ki ne vzamejo resno svojega dela in sramotno zanemarjajo svoje dolžnosti. Vse to naravno odpada na naša ..študentovska” pleča.«
V svojem časopisu pišejo študentje:
«Malo jih je, ki poznajo spomenico, ki jo je Berti poslal ministrstvu, da bi se pritožil zaradi slabega upravljanja tržaške univerze in zlasti ekonomske fakultete.
Mnogi profesorji ne predavajo redno, prikažejo se samo, kadar se jim zljubi, potem, pa se jezijo nad prazno predavalnico in sploh nočejo predavati. Ceprav stanujejo v Trstu nimajo asistenta, prihajajo samo k izpitom in se povrh vsega še pritožujejo nad neresnostjo študentov. Medtem pa imajo vedno polno dvorano profesorji, ki redno preda- • vajo in pomagajo študentom pri njihovem delu. Naravno je, da tisk ni hotel nikoli objaviti te spomenice«.
A na drugem mestu:
Pri incidentu, ki sč fe dogodil 3. novembra ne smemo podcenjevati splošne nezadovoljnosti. ki jo je v veliki večini študentov vzbudilo slabo delovanje univerze. Študentje razumejo, da ima mnogo negativnih pojavov svoj izvor v neodgovarjajoči konstrukciji poslopja, projektiranega v dobi, ko se je polagalo važnost predvsem na zunanji videz ne pa na vsebino, in da tega niso krive univerzitetne oblasti. Toda mnoge pomanjkljivosti kot n, pr. dva dni trajajoči diplomski izpiti, ki se vršijo V nepriorernih prostorih, zapravljanje na desetine milijonov za reprezentativno dvorano,' stiskanje s sredstvi za knjižnico in znanstvene laboratorije. za vse te pojave so odgovorni sedanji voditelji«.
Kje sc vzroki takega stanja? Zakaj tako? Deloma nam je odgovoril že tribun sam. Jasnejši pa nam postanejo vzroki, če se spomnimo, da je rektor Cammarata «dokazal, da suverenost Italije nad Trstom še ni prenehala in da je Gonella na otvoritvi govoril o svetih italijanskih zemljah: Istri, Dalmaciji...
. Končno pa je izdal dejanske cilje tržaške univerze uvodni članek v strokovni tržaški reviji (tTecnica italiana - Rivi-sta d’inge'gneria e scienzes ko piše«.
((Tržaška univerza je simbol, simbol, za katerega so se naši roditelji nenehno borili, simbol, ki sintetizira težnje vsega prebivalstva, Razen tega ima asimilatorsko funkcijo nositeljice civilizacije, katere važnost je bila in je zelo jasna možem, ki so jo hoteli dovršiti«.
Slabe razmere, neurejenost, neodgovornost pri profesorjih itd., niso rezultat samo slabe nesposobne uprave, temveč so logična posledica hotenja pokriti vse z asimilatorskimi težnjami. Dokler ima univerza za svojo nalogo predvsem asimilirati Slovence, biti simbol italijanstva, to se pravi, dokler ima predvsem samo direktno imperialistične, fašistične cilje in namene, se bo tudi upravljala tako, da bo služila predvsem takim namenom. Zato so tudi pri novem poslopju pazili predvsem na zunanjo mogočnost, ne pa na praktično urejenost prostorov. Zato so tudi na otvoritev povabili vse mogoče predstavnike iz Italije, niso pa povabili študentov sploh, a slovenskim pa niso pustili, da bi spregovorili niti besedico. Pa o tem drugič!
Seveda se s takšnimi težnjami in takimi nameni ne strinja niti najmanjša afirmacija Slovencev na univerzi. Zato se tudi oblastniki tako krčevito branijo ustanoviti celo revno stolico za slovenščino oziroma za institut za siUman-sko filologijo. Kaj tdkega je nemogoče v italianissmiem Trstu.
. Nikdar se ni dalo vpreči znanosti v službo določenega režima brez škode za državo samo. Ni mogoč svobodni razvoj univerze, dokler bo njen obstoj služil samo za raznarodovalne cilje. Tu je treba iskati korenine vseh napak.
Obenem Pa nam vse to pojasnjuje, zakaj je prišla kritika prav iz študentovskih vrst, zakaj je sploh lahko prišla samo iz študentovskih vrst.
Študentje so pač najbolj zainteresirani na rednem in sistematičnem delu univerze, vsaj posledice, vseh neurejenosti in nepravilnosti nosijo predvsem oni sami. Pa ne samo to. Vse italijanske nacionalistične politične stranke so zaradi svojih šovinističnih in fašističnih ciljev zainteresirane, da se o univerzi molči, kaj pa še, da bi kritizirali njeno delovanje. Saj mora univerza vendar služiti svetim, najsvetejšim sitalianissimim« ciljem in če študentom ni kaj prav, to tako ni važno. Saj so tudi oni Italijani in morajo razumeti «viš’e cilje«.
Vendar študentom ni ravno ose prav in oni pravijo:
«Zato smo trudni in naveličani te vedno enake umazane politične špekulacije, ki se igra z našimi globoko nacionalnimi čustvi, in ki bi hotela, da bi požrli še tako grobe napake«.
Študentom je dovolj izrabljanja njihovih «patr:otičnih» čustev v politične namene.
Prav zato je še bolj zanimiva politična orientiranost tržaških študentov. Obstajajo tri večje organizirane skupine. Dve sta izrazito politični,prva ((Fiamma gogliardica« se naslanja na MSI, je njen eksponent in izrazito neofašistična, druga «Intesa universitaria« je predstavnik Katoliške akcije in krščanske demokracije. Najzanimivejša je tretja skupina «Universita» libera«, ki hoče biti celo nekako ((apolitična«.
Dejansko Pa je ostro anti-klerikalno usmerjena. Saj je skoro vsaka druga številka «Heizapoppina» pisana v tem duhu in udarja proti klerikalizmu, proti krščanski demokraciji, proti Palutanu, da celo proti papežu, ko pravi, da je od katoliškega režima do diktature prav majhen korak in da postaja papeška tiara zelo težka — pretežka.
Ta skupina je na univerzi tudi najmočnejša. »Njen predstavnik Tino Berti je bil letos izvoljen za tribuna. Se jasneje pa nam kažejo njeno moč volivni rezultati pri volitvah delegatov za študentovski kongres Italije, kjer je dobila de-mokristjanska lista UO glasov, neofašistična 150 in neodvisna («Universita libera«) 225 glasov.
Pri teh rezultatih je značilno dejstvo, da kominformisti niso prodrli na univerzo in niso niti postavili kandidatne liste.
Vse to nam kaže, da je večina študentov antiklerikaJ.no usmerjena. Ce pomislimo, da gre za ljudi, ki bodo prišli na vodilne položaje, razumemo, da to stanje nemalo razburja demokristjane. Dogodki 3. novembra so pa imeli še druge posledice. Prav žalostne posledice za one študente, ki jih je rektor izključil za eno leto z univerze. Rektor je bil menda prej v Rimu in pravijo, da se je vrnil temeljilo sopran« in szlikan« in zato ne ravno preveč dobro razpoložen. Ni čudno, če se je potem poslužil take kazni,
Študentje so ugotovili, da ima rektor (po starem fašističnem zakonu) sicer pravico izključiti študenta z univerze Za eno, due, da celo za tri leta, vendar samo zaradi disciplinskih prekrškov. Nima pa rektor pravice izvajat j nikakršnih represalij zoper študente iz političnih razlogov. Vse to rektor Cammarata dobro ve. Vendar kot pravijo študentje se čuti med vrsticami proolasa, ki ga je izdal ob izključitvi, da so tukaj v ozadju predvsem politični momenti. Zato tudi ugotavljajo, da izključitve najbrže niso bile zakonite.
Seveda izključitve in hrup okrog njih niso privedle do boljšega razpoloženja na univerzi, nič Pa tudi ni slišati, da bi se notranje razmere kaj uredile.
Uredile pa se ne bodo vse dotlej, dokler bo simbol novega univerzitetnega poslopja goli duče na konju in z mečem naperjenim proti slovenskim krajem- Uredile se ne bodo. dokler bodo odgovorni činitelji javno ali tajno smatrali za glavni cilj tržaške univerze — asimilacijo Slovencev!
In Prav v tem je vzrok takšnega stanja na univerzi, ki gg študentje vodijo in zanj dobro vedd.
In to stanje bo trajalo, dokler ti študentje ne bodo za vselej razbili relief golega dučeja in dokler ne bodo vsemu in vsakomur glasno in jasno povedali, da tržaška univerza ne sme in ne more imeti asi* milatorskih, imperialističnih in fašističnih ciljev! Dokler ne bo prva točka njih programa: enakopravnost med obema tu v Trstu živečima narodoma.
To pričakujemo od, tržaških študentov!
— 4 —
7. januarja 1951
SLOVENSKI IZSELJENCI
Golobje nad hišo gorečo omamljeni krožijo... moje misli nad rodino pusto osamljene tožijo -.. Siv dan je prišel; razšli smo se vprek in v šir, kamor gnala je sila življenja in srca nemir; ostale pod streho so lastavke v varnem zavetji — med nas je usekalo in nas razteplo po sveti ...
Oton Zupančič — (Iz «Dume»).
narodnoosvobodilni ljudi
i n o w a
- -
Ker domovina zanje ni imela bruha so odhajali v ZDA,
v Kanado, v Argentino, v Brazilijo, v Egipt, na West-
talsko, v Belgijo, Nizozemsko, v Francijo, v Avstralijo
in Novo Zelandijo. * Mnogi izmed njih pa so se po
domovino, kjer je sedaj dovolj dela za vse delovne - Prišli so gradit socializem in z njim industrializacijo ter napredno gospodarstvo z željo, da ne bo treba nobenemu slovenskemu človeku več okušati grenkobo tujine
° > S* N * 3-*
V ^
3 s Sil
■> sih
ifSs s
* g£8So
•0^2 -ra-B- *o
	V
	
	A j
* z o	j
4«	j
2	1
<	1
5	J
XJMCUa
r	MxmaT\
V	f,T*/Bon771
ort
Sjtjf , »i
S1-
i
5 I S' " 3 s
r
-jšl
a irVSl
Ž.B »1 *
!»arCB«1
2 > 8wo<
lajpl^Vs/^l S
.........
I a
<7 i
Ž £5* “
O •)
5	«0
C
s’
I -ŠT2*
a-5s s
< 9 Vi ™ v«
Z
-Xli!
M I}'
* y S &
*
I
fuCf |*3? S fig ^
ub/ips
/
i
J
s'
<r
K
<
/
Ul
i
Naslednji sestavek je bil napisan leta 1940. Zbira-ranje podatkov je zahtevalo mnogo truda, kajti na razpolago ni bilo nobenih statistik ne doma ne v tujini, iz katerih bi bilo mogoče priti do zaključnih podatkov in skupnega pregleda o številu slovenskih izseljencev in njihovih sedanjih bivališčih. Zbrani material je zaradi tega nujno samo nepopolna slika o zemljepisni porazdelitvi slovenskih naselij v tujini, o številu slovenskih emigrantov v raznih državah ter o gospodarskih razmerah, v katerih ti izseljenci živijo.
Največje število slovenskih izseljencev je našlo svoj dom v ZDA, kjer je bilo leta 1940 okrog četrt milijona slovenskih naseljencev. Posebno močan dotok je bil na industrijske vzhodne države posebno v Pensilvanijo, Ohio in Illinois, kjer so slovenska naselja najštevilnejša, kakor je to razvidno iz karte, predstavljajoče po-razdelitev slovenskih društev in bratovščin po vseh teh državah, kajti zaradi nepopolnih statistik ni mogoče na noben drugi način prikazati porazdelitve slovenskih naselij v ZDA. Okoli 65 000 Slovencev živi v Pensilvaniji, 47.000 v Ohio in 26 v Illinoisu. Največji središči ameriških Slovencev sta Cleveland (28.000) in Chicago (14 000). Znatno število jih živi v Indiani (5.000). Večina naših ljudi v teh državah si služi vsakdanji kruh z delom na kmetijah in v rudnikih. Toda ne samo v omenjenih državah, marveč tudi drugod v ZDA, so slovenski emigranti, posebno v železarskih predelih Severne Minessote (16.000) in v Visconsinu, kjer se mno-gi uspešno ukvarjajo s kmetijstvom. Leta 1940 je bilo v državi Visconsinu okrog 12-000 Slovencev, od katerih je 8000 prebivalo v državi Milvauche. Res, da v severnih predelih Minessote slovenska naselja niso števil-na, toda zaradi razmeroma majhnih mest (Elly, Eve-leth) tvorijo Slovenci večino prebivalstva in je slovenski značaj teh mest močno poudarjen. Tudi v državi Michigan je število Slovencev znatno (8.500); okoli 2000 jih živi samo v Detroitu.
Po zemljevidu lahko ugotovimo, da so Slovenci silili tudi proti zapadu in se naseljevali po večini v Koloradu (6000) potem v Wyomingu (1500), Montani (4300) Utahu (1500), Kaliforniji (9800) in v Washingtonu (4000). Skoro vsi ti izseljenci so ali rudarji ali industrijski delavci. Kulturno in socialno življenje je posebno močno razvito na vzhodu. Res je, da druga generacija razume in govori le malo slovenski. Nikjer preko mej domače dežele ni Slovencem uspelo, da bi se bolj gospodarsko in kulturno razvili kakor v ZDA-
Razen v ZDA najdemo mnoga slovenska naselja v Kanadi, kjer je okrog 6000 naših emigrantov našlo svoj novi dom. Ta naselja so •raztresena preko vse države toda večinoma -v pokrajinah Ontario, Britski Kolumbiji in Alberti, kjer so naši izseljenci postali rudarji in drvarji.
Dočim se je slovenski izseljeniški tok izza desetletij usmeril v severne države, se je usmeril proti obalam Argentine in Brazilije in sicer se je to pričelo v presledku med obema svetovnima vojnama. Okoli leta 1940 je živelo v Argentini 25.000 Slovencev, od katerih je polovica živela v Buenos Airesu in v bližnji okolici, dočim je bila druga polovica raztresena po vsej deželi v Ro-sariu, Kordobi, Mendozi, Riu Negro. Služili so si svoj vsakdanji kruh kot industrijski delavci in kmetijski delavci. V Braziliji je živelo okrog 5000 Slovencev, toda v precej slabih okoliščinah. Okoli polovice naših izseljencev je živela v San Paolu.
Tudi Egipt je dežela, kamor so se Slovenci, zlasti pa dekleta iz Primorja izseljevala- Dekleta so delala kot kuharice in služkinje. 2940 je živelo v Egiptu 7000, Slovencev (4500 v Aleksandriji in ostali v Kairu). Razen v industrijskih pokrajinah zgornje in srednje Štajerske, kamor so se naši ljudje že davno pričeli seliti, je Vestfalska ena izmed najstarejših dežel v Evropi, kamor je bil usmerjen slovenski izseljeniški tok. Tu so Sloven-ci našli zaposlitev v tovarnah in premogovnikih, ker je bilo to delo za domačine pretežko. Cenijo, da je bilo po prvi svetovni vojni naseljenih v Vestfaliji okrog 40-000 slovenskih naseljencev. Toda gospodarska depresija v presledku med obema vojnama je mnoge prisilila, da so zapustili Vestfalsko, tako da je število ostalih znatno padlo. Večina naših ljudi živi v predmestjih Hamborna, Merbecka in Gladbecka.
Po prvi svetovni vojni je Francija postala naša «no-va Amerika*. Ze leta 1929. je živelo v Franciji okrog 23.000 Slovencev in pred izbruhom druge svetovne vojne je njihovo število naraslo že na 34.000. Večina od teh je živela v industrijskih pokrajinah severnovzhodne in severnozapadne Francije: Pas de Clais Nord Moselle, Meuerte et Moselle, kjer je živelo nad polovico našega življa v Franciji, dočim so bili ostali raztreseni po vsej deželi. Skoro vsi ti ljudje so bili delavci, zaposleni pri najtežjih delih v rudnikih in tovarnah in le majhno število jih je bilo zaposlenih v kmetijstvu in kot drvarji
Na Nizozemskem so se naši izseljenci naselili v skrajnem jugovzhodnem predelu, v bližini velikih limbur-ških premogovnikov je 1940. delalo nad 2000 Slovencev, pretežna večina v rudnikih, ostali pa po tovarnah.
Toda tudi v Belgiji, kjer je do 1940 leta število našega življa padlo na 2500, so slovenski emigranti živeli večinoma v pokrajinah Limburg in Liege. Bili so rudarji v premogovnikih
Toda mnogi naši ljudje so se izselili tudi v druge kraje sveta. Posebno v Avstralijo, Novo Zelandijo itd. Toda o njih ni na razpolago niti približnih podatkov ali poročil-
Pregled o našem izseljeniškem problemu, ki ga želimo podati s pričujočim spisom, prikazuje v kako velikem številu so bili naši ljudje v kapitalistični dobi prisiljeni zapustiti svojo domovino in si iskati kruha v tujini. Močan razvoj industrije in prometa za časa Avstroogrske je sprožil mofarn izseljeniški val iz naših kmetijskih predelov, posebno naših majhnih kmetov in kmečkega polproletariata, kateremu socialni red in zaostale gospodarske razmere doma niso mogle nuditi najpotrebnejšega za življenje. Toda niti po ustanovitvi prejšnje Jugoslavije, se niso gospodarske in socialne razmere izboljšale. Nasprotno, postale so skoro neznosne. Tako je izseljevanje posebno v zapadno Evropo postalo nujna potreba, ki je trajala se mnoga naslednja leta. Režimi, ki so se odtujili širokim masam niso bili sposobni niti voljni dati zaposlitev vsem ljudem doma; poleg tega se niso niti pobrigali, da bi izboljšali njihov nevzdržen položaj v tujini s tem da bi skušali emigracijo organizirati ali skleniti delovne pogodbe s prizadetimi državami. Niti niso poskrbeli za pravočasno repatriacijo izseljencev, ker niso posvečali emigrantskemu vprašanju nikake pažnje. Toda narodnoosvobodilna vojna in socialna revolucija sta privedla do dalekosežne spremembe tudi v tem pogledu. Močan razvoj proizvodnje, ki je sledil prebujenju socialistične ekonomije in ki je dal posameznemu človeku možnost, da najde delo in zaposlitev vredno socialističnega državljana, je na mah odpravil emigrantski problem. Poleg tega je nova Jugoslavija s svojo proizvodnjo, ki je v polnem razmahu, poklicala domov mnogo izseljencev. Ti se trudijo, da bi prispevali svoj delež v dobrobit svoje socialistične domovine-
tm&yry-
J. januarju ISfff
-
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico IjlL nadst. - Telefon 11-32
Slovenski izvor pripovedk italijanskih šolskih čitank
Italijanski učitelji jih čitajo, kot da so italijanske stvaritve
V slovenskem tolmačenju je Pripovedka, ki smo jo v zadali številki oznanili, pesimistična. Neumnež hoče oponašati boga :n mu ne uspe druge-8®, kot da je zažgal lastnega ^tarega očeta. To je tudi izraz <*uše teh ijudi, ki vedo, da če fe neumnež loti stvari, ki ji s fVojimi silami ne more biti kos,
« fnu priskočila na pomoč vsa 'tja iz onostranstva. Tako Prepričanje pa je tudi posledica obubožanega življenja, v katerem se Slovenci v Benečiji nahajajo. V furlanski obdelavi Pa je poleg v splošnem grobe-§a podajanja tudi psihološko “temeljen razvoj dogajanja, t^onec ni tak kot pri slovenim zapisu, kajti zlo, ki ga je napravil kovač, ko je zažgal lastnega starega očeta, je bog Pppravil s tem, da ga je oži-V[l. Kovač Pa je pri tem spo-knal, da je prav, če človek ni Preveč vsemogočen in da se 'nora zadovoljiti s tem, kar toa in kar je v njegovih močeh.
V njej še ni najti nobenega namigavanja ali iskanja nečesa nadnaravnega, rekli bi duhov-pCša, ampak je samo neka višin oblika zamisli materialnega žlv'ljenja.
Omeniti pa moramo še, da v L venski originalni povesti sv. eter ne igra druge vloge kot e. da je spremljevalec Kristu-,a in je zaradi tega popolnoma rez vsake važnosti; v furlan-krohdelavi pa je sv. Peter ktivno posegel v dejanje, kaj-j. ?n je tisti starček, ki ga je »istus v ognju razgrel in na trm°Valu s kladivom tako pre-kel. da se je pomladil. V tej Vp,y®č življenja in dogajanje je kn boli razgibano. v literarni obdelavi te pri-jj^ndke, ki jo je obdelal Fede-Mistral, popolnoma izgine saka sled primitivne fantaziji' V njej se ne kaže noben amen, da bi človeka ogreli v toju in ga na nakovalu pomla-' J amoak je postavljen raz-cj dogodkov na višjo stopnjo: „^tos z nadnaravnim posekov ^""ttladi človeka (stori nr-pudež), medtem ko kovač y J takega več ne zmore, p. 'a omenjena pripovedka se ®y°li zamisli nahaja že nad Je d - življenjem in za sledu. g a°ločen cilj: rešiti delovne-d0mT.°Vača pred grehom, pred ^'msljavostjo, ki vodi v pngu-
tudi na italijanski jezik in ponatisnjena kot čtivo v čitanki za ljudske šole.
Na tak način spoznavajo italijanski otroci pripovedke iz Beneške Slovenije preko francoskih pripovednikov, medtem ko slovenske otroke v Italiji učijo pripovedk, ki so jih njihovi predniki ohranili do današnjih dni in jim njihovi italijanski učitelji in učiteljice obenem zatrjujejo, da so italijanske.
Ostali trije običaji od omenjenih štirih, ki smo jih že včeraj navedli in ki so bili posla-
njih je po logičnem sklepanju prav tako razvidno, da moramo njihov izvor iskati v Julijskih Predalpah.
Ce pregledamo snov brez literarne obdelave, bomo ugotovili, da je popolnoma slovenska, medtem ko je duh skoraj popolnoma furlanski. Približno tako je skoraj z vsem furlanskim literarnim pripovedništvom. Grobo snov iz bogate fantazije beneških Slovencev so furlanski pisatelji in pripovedniki obdelali s svojega vidika, skozi svoja očala in dodali svojemu delu tudi odtenke iz
ni Katarini Percoto, so bili. lastnega življenja in mišljenja, prav tako zapisani. Tudi iz 1	M.	A.	J.
Nove osebne izkaznice
Goriška občina obvešča vse interesente, da veljajo v smislu zakona št. 3 javne varnosti osebne izkaznice samo tri leta. Zato morajo svojo osebno izkaznico obnoviti vsi tisti, ki jim je ta rok že potekel. Obnavljajo jih na županstvu.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški mestni občini je bilo od 1. do 5. januarja t. 1. 10 rojstev, 11 primerov smrti, 6 vknjiženih porok in 2 poroki.
Rojstva: Culot Božo, Beletti Gianpaolo, Carli Gianni, Pa-ziente Marijagrazia, Pavlin Ro-mej, Bitežnik Lucijan, Murini Humbert, Pavletič Dorotea, Brenči Anton, Devinar Robart.
Smrti: 67-letna kmetica 2iž-rnund por. Piciulin Karolina,
Borghes Lojzka, 72-letni Elek-tricist Baucer Adolf, 82-letna gospodinja Culot vd. Blasizza Terezija, 64-letni upokojenec Mastroandreja Alojz, tri mesece star Romano Anton, 3 mesece stara Movia Marija Terezija, 81-letna gospodinja Bensa Katarina, 60-Ietna gospodinja Gortan vd. Pilepic Argentina, 1 mesec star Machiatella O-ronzo, 77-letri upokojenec Bogo Pavel.
Vknjižene poroke:	delavec
Mingola Olindo in gospodinja Di Giovanni Beatrika, policist Paradiso Rozarij in gospodinja Russo Venera, šolski sluga Do-les Srečko in tkalka Nanut Ema, čuvaj Serplini Ivan in gospodinja Roperti Ida, učitelj Gorjup Marino in dijakinja In-gravalle Olga, dr. Sdrigotti Julij in učiteljica Leghissa Cvetka.
Poroke:	delavec Tommasi
Marijan in gospodinja Minotto Marija, orožnik Salonna Franc
Za zimsko pomoč nabranih 1,014.458 lir
Do 30. preteklega decembra so zasebniki, trgovinska ter industrijska podjetja v naši pokrajini prispevali v Pokrajinski for.d za zimsko pomoč skupno 1.014.458 lir.
Državne civilne ustanove so doslej prispevale 45.000 lir, vojaške ustanove 5000 lir, poldr-žavne ustanove 31.000. banke 39.000 lir; industrijska podjetja: delodajalci 360.000, nameščenci 24.000, trgovska podjetja: delodajalci 107.000, nameščenci 43.000, šole 40.000 lir; druga trgovska podjetja: delodajalci 65.000, nameščenci 23 tisoč. Občinska podjetja v Gorici 156.583. Nadškof je prispeval 50.000 lir.
Z nabiranjem prispevkov za omenjeni fond bodo nadaljeva-
57-letna gospodinja Ceccot vd. in gospodinja Frabbris Cesira. | li še ves januar.
Glasbeno predavanje
O okviru predavanj Ljudske čitalnice in knjižnice v Gorici priredi «Pevsko in glasbeno društvo» v sredo 10. t. m. ob 20. uri v prostorih glasbene šole na Komu št. 8 svoje tretja glasbeno predavanje z naslovom: ((Ljudska umetniška tvornost - Slovenska narodna pesem«.
Telefonski imenik a Trsi
Telefonska družba TELVE opozarja vse telefonske naročnike, da lahko dvignejo na njenem sedežu na Korzu Roosevelt št. 4 telefonski imenik za tržaško pokrajino. Seznam bodo prejeli samo na predložitev potrdila o poravnani naročnini za prvo trimesečje 1951.
Tretji medpokrajinski shod
Je bil včeraj v Gorici
Včeraj se je ob prisotnosti predstavnikov videmske in go-riške pokrajine ter Trsta pričel tretji medpokrajinski shod, katerega naloga je hila dlolcčena že na prvem takem zboru, ki je bij lansko leto y Trstu, in sicer ob priliki tržaškega velesejma. Drugi pa se je vršil v Vtidlmu konec oktobra.
V skladb z njegovo nalogo so gospodarski predstavniki pregledali važna vprašanja, ki so
Izredna doklada Men
Zavod za socialno skrbstvo v Gorici sporoča vsem interesentom, da so odobrili zakon, po katerem bodo upokojenci omenjenega zavoda deležni izredne doklade.
Te doklade bodo deležni vsi oni, ki prejemajo pokojnino.
Omenjene doklade pa ne bodo prejeli oni upokojenci, ki prejemajo več kot 10.000 lir pokojnine. Doklado pa bodo prejeli tudi oni upokojenci, ki so zaposleni. Izplačevali jo bodo pooblaščeni poštni uradi od 8. t. m. dalje.
lastna obema pokrajinama in Trstu. Glavna med' njimi j« zgraditev še enega železniškega tira od Vidma do Pontablja, a čemer pa so predstavniki vseh treh zainteresiranih strani go* voril; že na zadnjem zboru. Na* men tega dela bi bil, da bi trza« ško pristanišče čimbolj povezali s Srednjo Evropo. Iz neuradnih krogov Pa tudi iavedeli, da nameravajo progo zgraditi zato. ker bi .preko nje lahko na lažji način oskrbovali anglo* ameriške okupacijske čete v Avstriji. Ra 7. go v ar ja H so se tun dii o zgraditvi novega sanatorija pr; Ligosulio v višini 950 m nad morjem in o potrebi popravila nekaterih furlanskih cest.
KINO
VERDI, 14.30: «Tri dni slave«;
E. Flynn.
VITTORIA, 15:	«Winchestef
73», J. Stewart.
CENTRALE, 15: «Bagdad», Mi 0’Hara.
MODERNO, 14.30: «Zgodba drl Vassella», G. Cooper.
EDEN, 14.30: «Lov na človek« iz Ar.tarktide«, E. Conroe.
LEP NAPREDEK <I§trshega tednika«
glasila OF za koprski okraj
Priljubljeni Tednik slovenskega ljudstva Istre bo izhajal doslej v povečani obliki in v še večji meri doprinesel izobrazbi delovnih ljudi
ulstrski tednik», glasilo Osvobodilne fronte za Istrsko okrožje nas je prijetno presenetil s prvo številko v letošnjem letu, ko vstopa v drugo leto izhajanja. Izšel je v povečani obliki kot jo imajo po navadi vsi dnevniki. Toplo pozdravljamo ta napredek in hkrati želimo, da bi si utrl pot v vsako slovensko družino v našem o-krožju. Naj bi postal stalni svetovalec, vzgojitelj in uči-
j^. mu vliti kristjanski duh, loTfemer naj bi se otresel do-
T] čemer
t,j ea'h stremljenj na tem sve-
sto] 0stal pa naj bi tudi apo-trr, 2a propagando, češ da je °® zaupati nekomu, ki ni s ort.f- Sveta in od katerega smo jCni'
ni-a slovenskim in l5a,anskim podajanjem je vse-je °r precejšnja. Kljub temu ob^°v pri obeh skupna Pri :a , ie nekako središče dosa-jjn!a kovač, ki je na lastni ko-flja * do grenkega spozna-^a je nekdo nad njim. akih pripovedk je še več. se "P'*1 Pa ie razvidno, da so s,rtUrlanski pripovedniki po-oi1[Je.Vali motivov in snovi za
im e,avo
V,
ravno pri beneških
Pst atlcih in njihovem bogatem p'a(h izročilu, la povedka Federika Mistra-,e bila kasneje prevedena
^ vlažnem tlaku s.	ie zdrsnil
delil	°krog 21. ure se je po
dom iz <-,s,avja vračal proti t>a, "I. 37-letni delavec Rudolf tam«6 iz Drevoreda XX. sep-aien'[a 20	Prišel do spo-
jj(j ’ka pa je na vlažnem tla-del Zaratl' teme zdrsnil in pa-ri nesreči se je ranil v
'okt,
hioi
mali
m na čelo,
tako da So ga
mimoidoči dvigniti irj oo ^Premiti v mestno bolni-r'Sata Pavia. Tu so mu ojfj^bvezali in izjavili, da bo j be,
Umetnostna razstava v Kopru
V Kopru je odprta umetnostna razstava akademskega slikarja ATTILIA FONDE iz Pirana, ki razstavlja impresionistična dela motivov iz Istre. Razstava bo odprta do 10. januarja od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Razstava je v dvorani nad kavarno Loggia.
Si11«!
telj v vseh političnih, gospodarskih in kulturnih vprašanjih.
Bogata in zanimiva je vsebina te povečane številke. Poleg pregleda mednarodnih političnih dogodkov preteklega leta, uvodnika: Kleveta in laži ne bodo mogle odvrniti našega ljudstva od jasno začrtane poti, ima na prvi strani še več zanimivih člankov o Jugoslaviji in iz sveta. Na notranjih straneh ima zelo zanimiv članek: Kako so Slovenci v Kopru dobili svojo prvo ljudsko šolo, ki ga bomo tudi mi prinesli v eni prihodnjih številk našega lista, in še več kritično poučnih člankov .iz življenja v okrožju. Nič ne zaostaja četrta stran, ki ima polno zanimivega za naše kmete, športnike, pionirje in precej zdravega, kritično vzgojnega humorja za vse.	i
Ne moremo drugače, kot da ob tem važnem dogodku za Slovence v našem okrožju napišemo nekaj spominov na delo za utiranje poti našim naprednim časopisom v Istro kmalu po osvoboditvi.
Član našega uredništva je bil poslan na Koprsko, da pregleda kako bi se dalo postaviti mrežo za širjenje časopisja v vasi Koprskega. Vzel je -pot pod noge in odšel skozi Osp, Gabrovico, Hrastovlje, Dol na Movraž. To je bila pot enega dneva in se je prav po partizansko. potrudil, da jo je napravil. No, v šlovražu je naletel na velik kup časopisov Ljudske pravice, Slovenskega poročevalca, Primorske bor-Primorskega dnevnika in
ei
"•in
dvanajstih dneh. I Ljudskega tednika. Ves vesel
je vprašal tovariša, ki je razdeljeval živila, če ljudje tako radi čitajo časopise, ker jih imajo toliko naročenih. Obstal je, ko mu je tovariš pojasnil, da tu ležijo že dolgo časa. «Ljudje jih ne kupujejo, ker malo razumejo», ja še povedal. Enako sliko je naš tovariš debil, ko je prišel v Gradišče, Sočergo, Črnico, Truške, Vanganel, Kampel-Salaro in še drugam. V Vanganelu je naletel celo na tale zanimiv prizor: Komisionar Babič je neki ženi ponudil novo številko Ljudskega tednika, pa mu je ta odgovorila: «Saj imam še od prejšnjega tedna dovolj papirja za zavijanje». Vzela je novi časopis za — trgovsko blago, kot sladkor, moko in kavo, katere je hitela pospravljati v torbo,
Ni bil tak odnos do naših časopisov krivda ljudstva, ampak le ostra obsodba raznarodovalnega dela fašizma. Naš človek ni več znal pravilno čitati svojih časopisov, zato mu je bilo v začetku težko priznati, da jih ne razume. Naši učitelji in učiteljice so	se	zavzeli	z	vso
trdno voljo,	da bodo	ljudem
pomagali do	izobrazbe	in	napredka. Trda	so	bila prva	leta
in tudi danes še ne gre vse prav in dobro. Zeto je pa razveseljivo ugotovitev, ko stopiš danes v katero koli istrsko hišo in vidiš na mizi naš časopis. Ljudje čitajo ne samo časopise, temveč tudi knjige. Zaostalost in nepismenost izginjata, napredek in izobrazba pa sta našli širokp odprta vrata v vse hiše Koprskega. Ce povemo še to, da so na xiredništvu ulstrskega tednika» vsi uredniki domačini. Istrani in da so tudi dopisniki po večini sami domačini, tedaj smo lahko ponosni vsi, najbolj pa Slovenci Koprskega. Odraz vsega današnjega napredka na vseh poljih, je v tem njihovem glasilu. LEPŠEGA NOVOLETNEGA VOŠČILA Ni DOBIL NOBEN ČLOVEK, KOT GA JE PBI-PRAVILO UREDNIŠTVO TEGA TEDNIKA VSEM SLOVENCEM KOPRSKEGA.
Veseli smo tako sveže brazde, ki jo je pogumno zaoral naš ulstrski tednik)) na Koprskem. Želimo in voščimo, da bi tudi za naprej še bolj uspešno oral v širino in globino in pomagal širiti med vse družine našo lepo, čisto in jasno — slovensko besedo.
Uredništvo podružnice PD
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Gesare Battisti 2 - Telefon 70
tnost
iz ;i
V petek 5. t. m, je bila cd-1 skrivajo bajna bogastva. Umet-
Naročnikl morajo sporočiti ukinitve vedno 1. ali 15. dne v mesecu, in sicer 15 dni pred rokom, od katerega dalje ne mislijo več prejemati lista.
UPRAVA
prta v Kopru v dvorani nad kavarno «Loggia» razstava akademskega slikarja prof. Attilia Fonde, rodom, iz Pirana. Pri otvoritvi so bili navzoči zastopniki ljudske oblasti, zlasti prosvete ter številno občinstvo.
Razstavo je otvoril tov. Li-bero Pizzarello, predsednik italijanskega ljudskega prosvet. nega društva v Kopru, ki je pozdravil navzoče in čestital hkrati prisotnemu umetniku samemu na njegovem zopetnem uspehu. Nadalje je spregovoril predsednik splošne koprske bolnice Josip Borisio, ki je v bežnem pregledu razvoja u-metnosti prikazal razstavljena dela kot izraz pristne umetnosti impresionistične smeri.
V imenu poverjeništva za prosveto pri IOLO je tov. Srečko Vilhar pozdravil iniciativo domačega umetnika A. Fonde, ki nam ie s to razstavo pokazal predvsem svoje plodno delo in dal priliko, da še poglobimo v njegovo umetniško tvornost. Tov. Vilhar je podčrtal, da po-laaa ljudska oblast dvigu domače umetnosti največjo paž-njo zavedajoč se. da je dvig u-metnosti in kulture sestavni del borbe za vsestranski napredek. Nato je nadaljeval; ((Italijanska umetnost ima na tem ozemlju pomembne tradicije, saj je deloval pri nas veliki mojster Carpaccio in drugi, ki za njim niso zaostajali. Toda tukaj živeči Slovani niso bili nasproti italijanskim mojstrom nikdar brezbrižni. Radi so jih posnemali in stremeli za tem, da bi tudj sami ustvarjali ter nudilj svojemu narodu u-metnine. ki bi ga naj dvigale in usposabljale za lepše življenje. Naš veliki umetnik slikar Tominec je imel v Kopru dobre prijatelje ter je posečal tedanji krog koprskih umetnikov. Nekatera njegova dela imajo prav tu v koprskem muzeju dostojno mesto poleg del italijanskih mojstrov. Kako močno v nasprotju je že samo to dejstvo s trditvami šovinistov vseh' variacij, da Slovani niso sposobni za umetniško ustvarjanje«.
Nato je tov. Vilhar zaključil z besedami: «Vsi se danes veselimo živega stika dveh kultur, ki jim življenje nudi vse možnosti, da se med seboj izpopolnjujeta. Niti za trenutek ne bomp pozabili, da se v preprostem delovnem človeku
nik ima tu prav posebno vlogo. On posega v globine delovnega človeka ter naravo, ki ga obdaja, urejuje in združuje vse, kar je najlepše in zopet oddaja v obliki umetniške tvorbe. Minili so časi, ko je umetnost lahko služila le nekaterim izbrancem. Današnja razstava je pravzaprav ljudska razstava. 2e bežen pogled na razstavljena dela nam zgovorno odkriva, da je umetnik A. Fonda zajemal v glavnem iz življenja tukajšnjega delovnega ljudstva. Orisal nam je na primer vso preprostost istrskega ribiča. V tem je ravno najbolj pozitivna stran njegove umetnosti. 2eli-roo, da bi Attilio Fonda kot u-metnik še nadalje doprinašal k dviganju tukajšnjega delovnega človeka!«
Vseh razstavljenih del je 40, od teh 29 v olju in 11 risb. Sedanja razstava je v kratkem razdobju že tretja, ki jo je priredila italijanska prosvetna organizacija in kot slišimo, se nam v bližnji bodočnosti obeta še ena — četrta. K razstavljenim delom se bomo še povrnili. Našemu občinstvu, ki spremlja razvoj umetnosti na splošno in še posebej naših domačih umetnikov, priporočamo, naj si razstavo ogledajo!
Kinopredsfave
v Istrskem okrožju
Film «Poslednji horizont»: Ruje 6. in 7. januarja; Umag 8. in 9. januarja; Novi grad' 10. in 11. januarja; «Odeon», Izola 13. in 14. januarja.
Film ((Trdnjava se predan: «Odean», Izola 6. in 7, januarja; «Tartini», Piran 8. in 9. januarja; «Novo Cine«, Kaper 10. januarja; Buje 13. in 14. januarja.
Film ((Večne melodije)). Opozarjamo občinstvo na ta izredni muzikalni film, v katerem nastopajo svetovno znanj dirigent Stokovski, pianist Rubinstein, sopranistka Lili Pons, violinist Jaša Hajfes, basist Eziio Pinza ter Bruno Valter, Film se odlikuje po dobri režiji, tehnični dovršenosti in izrednem izvajanju klasične glasbe svetovnih dirigentov, glasbenikov in pevcev. Izredna prilika za ljubitelje klasične glasbe.
Predvajal se bo y ((Novo Cine«, Koper 6. in 7. januarja;
((Tartini«, Piran 10. in 11. januarja; ((Antigoni)), Izola 13. in 14. januarja.
Film ((Dogodivščina v Wa-shingtonu))-. «Tartini», Piran 6. in 7. januarja; ((Arrigoni«, Izola 9. in 10. januarja; Umag 11. januarja; «Novo Cine« v Kopru
13. in 14. januarja.
Film «Akademik Pavlov»: Brtonigla 6. in 7. januarja; No-vj grad 13. in 14. januarja.
Film «Tajnica»; ((Arrigoni«, Izola 0' in 7. januarja; «Novo Cine«, Koper 8. in 9. januarja; Umag 10. in 11. januarja; »Tartini)), Piran 13. in 14. januarja.
Film «Mister Schmid potuje»: Umag 6. in 7. januarja; Buje 8. in 9. januarja; Sečjole 13. in in 14. januarja.
Film «Kameniti cvet)): Novi grad 6. in 7. januarja; Brtonigla 8. in 9. januarja; Sečjole 13. in
14. januarja.
Film ečudežno seme«: Sečjole 6. in 7. januarja.
Film «Za one na morju«; »Tartini II«, Piran 6. in 7. januarja.
Vsi skrbi za šolo v Truškah
Zdi se, da je na Krajevnem ljudskem odiboru v Marezigah zg nekatera važna vprašarja šole zelo malo zanimanje. Zimski čas je prišel kot vsako leto, četudi odgovorni na odbora tega nočejo razumeti. Zadeva je namreč naslednja:
Poverjeništvo za prosveto v Kcpru je etnenjenemu odboru poslalo pismeno opozorilo, r,aj se takoj {»zanima, da bodo nekatere razbite šipe v učilnici šole in tudi stanovanju tamkajšnja upne moč; takoj nadomeščene s celimi šipami. Ker se to ni izvršilo, je bil tajnik odbora esebno pozvan, naj poskrbi, da bo delo napravljeno v teku enega tedna. Do danes pa je zadeva ostala na istem in zimski zrak ima prost dohod v učilnico in učiteljsko stanovanje. Tudi drugače se ta KLO zelo malo zanima za šolsko poslopje, streha pušča, tako da odpada omet s stropov.
Kako je mogoče, da la tamkajšnjem KLO sami ne vidijo teh potreb in jih morajo drugi opozarjati nanje?! Naj se vendar zganejo in pokažejo malo dbbre volje ter takoj uredijo zadevo, ki jim ne dela kot pravemu ljudskemu odboru časti!
Ne bomo dali mir« Spekulanlom
Pred okrajnim ljudskim' sodiščem se je moral zagovarjati neki Anton Siega, lastnik slaščičarne v Ulici Santorio v Kopru. V obtožnici je bilo navedeno, da je Siega kriv kaznivega dejanja gospodarske sabata,že, ker je večkrat menjaval dinarje v lire v razmerju enega in tudi samo 0.80 din za eno liro. Tako je menjal znesek 14.000 din. Poleg tega mu ie obtožnica očitala, da jg iztihotapil v Trst znesek nič manj kot 260.000 din in jih tam zamenjal pod istimi pogoji. S tem je povzročil našemu delovnemu ljudstvu in gospodarstvu na splošno precejšnjo gospodarsko škodo.
Obtoženec je pred ljudskim sodiščem v celoti priznal svojo krivdo in navajal v opravičilo zelo jalove in prazne izgovore. Bil je obsojen na šest mesecev odvzema prostosti, na denarno globo 246.000 din in na zaplembo 10.000 lir- Sodišče je upoštevalo kot olajševalno okoliščino to. da je svojo krivdo priznal in tudi njegovo prejšnje vedenje.
Upniki, prijavite terjatve!
Mestni ljudski odbor v Izoli obvešča vse svoje upnike, da je zadnji rok za predložitev računov, prijavo terjatev in zahtevkov iz kateregakoli pravnega naslova, izvirajoče iz leta 1950. najkasneje do 15. januarja 1951.
O strokovni in splošni izobrazbi kmečke mladine
Pomorska zveza z Istrskim okrožjem
Nov vozni red
S 1. januarjem 1951 je pričel parnik «Vida» vozit; ob sledečih urah na panonski progi Umag - Trst in nazaj:
Odhod' iz Umaga ob 4.30, Savudrije 5.10, Pirana 5.40, Izole 6.15, Kopra 7.30, prihod y Trst ob 8.30 uri.
Iz Trsta pa se vrača parnik ob 13.30, v Koper pride ob 14.30 urj od koder odlplove ob 16.00 uri, iz IzoIe pa ob 16.40, Pirana 17.25, Savudrije 17.50 ter pripluje v Umag ob 18.20 uri.
Ta vozni red bo velja] za zimsko sezono in ob delavnikih. Ob nedeljah vozi še nadalje po dosedanjem voznem redu. Toda v Umag bo priplul parnik samo ob ponedeljkih, sredah in petkih, vsak naslednji dan, to je ob torkih, četrtkih in sobotah pa bo odplul iz Umaga.
Velika večina prebivalstva našega ozemlja, če odštejemo prebivalstvo mesta Trsta in maloštevilni živelj obalnih mest se bavi s poljedelstvom.
Pridelki teh kra-jev so cenjeni na evropskih tržiških, posebno zato, fcer zgodaj zrejajo, To je zelo važna ugotovitev v našem gospodarstvu, ki nas sili. da moramo posvetiti kmetijstvu največjo skrb in pozornost. Vsaka ped zemlje bi morala biti dobro obdelana, v kmetijstvu bi se morala upoštevati vsa načela modeme agrotehnike.
Naši kmetje so dobri delavci, ne moremo pa trditi, da so tudi strokovno izobraženi. Petindvajsetletno suženjstvo je istrskega kmeta držalo v zaostalosti.
Strokovna izobrazba pa je kmetu potrebna. Kmet -je zaradi posebnih razmer postal na pol meščan. Svoje delo meri le s kapitalističnim merilom. Predaja se večkrat raznim špekulacijam in se na ta način oddaljuje od svoje zemlje. Potrebno je kmeta navezati na zemljo. Prevzgojiti je treba kmečko mladino. V nji moramo vzbuditi ljubezen >* > rodne zemlje. Prikazat; -ji moramo lepo stran kmečkega stanu in osvetliti bodočnost kmeta. Mladina mora spoznati, da smo se skozi stoletja ohranili na tem ozemlju, ker so se naši predniki zarili v zemljo, tako da jih ni mogla od nje odtrgati nobena sila.
Mesto lahko da kmečkemu fantu, dokler je mlad in močan, lažji zaslužek, toda ta je grenak. Vezan je večkrat na preveliko odvisnost. To velia predvsem za naša dekleta. Kmetije Pa so trdnjave, v katerih ie tujec našel trdi oreh za sveje zobe Kmetije so bile skale ob katerih si je nasilnež polomil zobe, ko je hotel »asimilirati« naš narod. Mesto tega ni storilo.
Nasprotno degeneriralo je mnogo ljudi, iti so v njem iskali zavetja jn zaslužka.
Naša kmečka mladina je zdrava. Ta nas ne bo izdala Moramo pa ji pomagati Pomagali ji bomo, če ji bomo dali možnost, da se v svoji stroki usposobi,
V šolah in tečajih se mora mladina poglobiti ne samo v strogo tehničnih vedah (poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo itd.), temveč tudi v gospodarske nauke in agrarno politične-probleme. Politika je tesno povezana z gospodar« stvom. Brez pravilne rešitve političnih problemov ni gospo-
darske samostojnosti in napredka.
Temelj našemu novemu gospodarskemu sistemu je zadružništvo. Na teritoriju STO, ki je pod upravo JA, so nasta. le in se razvijajo kmečke obdelovalne zadruge. lem moramo posvetiti dosti skrbi in pomoči. Mislim tukaj predvsem na teoretično delo Kurta moramo vzgojiti v zadružnika v pravem smislu besede, t. j, v človeka, ki je pripravljen nesebično sodelovati z drugimi člani zadruge, ko gre za premostitev težkih ovir. Zadružnik mora pomagati zadružniku tudi takrat, ko se zahteva od njega večjih žrtev brez trenutne materialne koristi.
To naj bi veljalo za strokovno izobrazbo. Kmečki mladini pa je potrebna tudj splošna izobrazba, kajti upoštevati moramo tudi politične, kulturne in socialne naloge kmečke-1 ga stanu.
| Naš kmet je v narodnoosvo-| bodilni vojni doprinesel velik delež. Ni si pridobil pravice le do kosa kruha, temveč si je postavil tudi pogoje, da postane močan faktor pri ustvarjanju dobrin in vrednot v narodnem gospodarstvu, obenem pa da postane aktivni član novega kulturnega in socialnega življenja.
Vsaka tendenca, ki poskuša kmeta odtrgati od političnega in kulturnega izživljanja je kmetu škodljiva, Casi in ljudje, kr so poskušali dokazati, da mora biti kmet le garrč in da S se ne sme vtikati v politiko in j se kulturno udejstvovati, so za i nami
Vsem tistim, ki delujejo za dvig kulturne ravni kmeta, priporočamo, da se približajo kmečki miselnosti. Način dela mora biti preprost in realen. Slovenci smo kulturen narod. Naša kultura Pa mora postati ljudska. Omenil sem, da se moramo približati kmečki miselnosti. Ne mislim s tem reči, da moramo začeti pri abecedi. Kmet dojema vse kar je lepega in naprednega. To pa mu moramo nodati v pravi enostavni obliki.
Pri izobraževalnem delu na vasi ne smemo podcenjevati vrednost kmečke kulture. Kmet ima svojo zdravo življenjsko modrost, k; jo moramo upoštevati. Ostali jugoslovanski narodi so to vzeli v obzir v večji meri kot mi. V zadnjih letih pa tu'i mi ne spimo. Delamo s polno paro tudi v tem smislu
Dr Fran Juriševič
** * F, V F I) K I,	|* II O F.	1» K. K K A Si HKADlf
1 I, II 6 T It I K A I, »k-	HOBKKT	HLAVATI
j Mcmv KAČ EH' }
do-U&pa,vAjd-ka.
p	dpetoimiuAfiti
«.
žagd^aie se nisem videl«, je dejal policijski inšpektor, ko je omotične vsote, .tole je hujše kakor Monte Karlo/ nSl so tam ostali razen starega Vejvode do jutra. Vejvodo Ninajalca so izpustili in obljubili, da bo dobil zakonito S0h° naerade i* zaplenjene banke, nekaj več ko šestdeset 1 C0V' on pa je do jutra znorel in je hodil po Pragi ter \ ha ducate naročal nevlomljive blagajne. To se pravi ^ ^rtah.»
so'i?111 ie šel Svejk kuhat grog ~ in vse se je izteklo tako, sprHvi,Dtlšle vojnemu kuratu, ko ga je Svejk z velikim trudom
ravij
«Pr.
"a posteljo, solze v o’i in je zaihtel
prijatelj, sramotno prodal. Preklinjaj me, toč h J™ Ne morem t! pogledati v oči. Trgaj me, grizi, uničuj!
hoijšega *,	"*** vi	- v--,
t, In v •' zaslužim. Veš, kaj sem?» ta10, z	je	zarlnh	objokani obraz v blazino, rekel
sba] kr> h ’ hiehklm glasom: «Brezzna’ajen lopov sem* in hrug,0 Ja » v vodo vržeš.
Qan je odšel vojni kurat, izoglbaje se Svejkovemu
pogledu, zgodaj zjutraj in se vrnil šele ponoči z nekim debelim infanteristom-
«Pokažite mu, Svejk«, je rekel in se spet izogibal Svejkovemu pogledu, «kje kaj leži, da bo orientiran, in poučite ga, kako se kuha grog. Zjutraj se javite pri gospodu nadporočniku Lukasu.*
Svejk in novi mož sta prijetno prebila noč pri kuhanju groga. Proti jutru je debeli infanterist komaj stal na nogah in mrmral čudno zmes raznih narodnih pesmi, ki so se mu nazadnje tako zapletle, da še Svejk ni vedel, kaj poje.
«Zate se ne bojim*, je rekel Svejk, «s takim talentom se boš pri feldkuratu obdržal.*
Tako se je zgodilo, da je tisti dopoldan videl nadporočnik Lukas prvič pošteni in iskreni obraz dobrega vojaka Svejka, ki mu je javljal: «Pokorno javljam, gospod obrlajtnant, da sem tisti Svejk, ki ga je gospod feldkurat zaigral v kartah*
n.
Institucija oficirskih slug je prastarega izvora. Zdi se, da je imel že Aleksander Makedonski svojega puefleka. Dognano pa je, da so v dobi fevdalizma nastopali v tej vlogi najemniki vitezov. Kaj je bil Sancho Panza dana Quijota? Čudim se, da ni zgodovine vojaških slug doslej še nihče spisal. Tam bi našli, da je vojvoda iz Almavira snedel svojega vojaškega slugo pri obleganju Toleda od lakote brez soli, o čemer piše vojvoda sam v svojih spominih in pravi, da je imel njegov sluga nežno, krhko meso, po okusu podobno nečemu med kuretino in oslovino.
V stari švabskl knjigi o voja-kl umetnosti nahajamo tudi migljaje za vojaške sluge. Pucflek stare dobe je moral biti pobožen, kreposten, resnicoljuben, skromen, hraber, pogumen,
pošten, marljiv. Skratka, moral bi biti vzor človeka- Nova doba je na tem tipu marsikaj spremenila. Moderni pucflek navadno ni ne pobožen ne kreposten ne resnicoljuben. Laže, vara svojega gospoda in prav pogosto prevrača življenje svojega zapovednika v pravi pekel. To je zvit suženj, ki si izmišlja najrazličnejše trike, da bi zagrenil svojemu gospodu življenje.
V tej novi generaciji pueflekov ni takih požrtvovalnih bitij, ki bi se dala svojim gospodom snesti brez soli kakor plemeniti Fernando vojvoda iz Almavira. Na drugi strani vidimo, da uporabljajo velitelji, ki se s svojimi slugami nove dobe borijo na življenje in smrt, najrazličnejša sredstva, da bi ohranili svojo avtoriteto. To je neka vrsta grozovlade. Leta 1912. je bil v štajerskem Gradcu proces, pri katerem je igral vidno vlogo neki stotnik, ki je svojega puefleka zbrcal do smrti. Takrat so ga oprostili, ker je storil to šele vdrugie. Po mnenju teh gospodov nima življenje vojaškega sluge nobene vrednosti- To Je samo predmet, suženj, dekla za vse. Zato ni čudno, da zahteva takšen položaj od sužnja, naj bc prekanjen zvit.
Dogaja pa se, da se pucflek povzpne na favorita, in tedaj je groza stotnije, bataljona. Vse šar?e ga skušajo podkupiti On odločuje o dopustu, on lahko doseže, da se raport dobro izteče.
Favoriti so bili med vojno odlikovani z velikimi in malimi medaljami za hrabrost.
Pri enaindevetdesetem polku sem poznal več takih. Eden izmed njih je dobil veliko srebrno zato, ker Je znal izvrstno peči goske, ki jih je kradel. Drugi je dobil malo srebrno, ker je z doma dobival krasne pošiljke aprovizacije, tako da se je njegov gospod v času največje lakote tolikanj nažrl, da Se hoditi ni mogel.
(Nadaljevanje sledil
'Mjim
S. A. FABBR. ACCUMULATORI TOVARNA AKUMULATORJEV
»lLASO - MILAN
BATERIJA
vseh prednosti
KOVINSKI USMERJEVALCI WESTINGHOUSE ZAVORE IN SUHE SKLOPKE - OPREMA ZA AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBŠČINE
TELEFON 54*20
R. E. D. A. T. A.
M. VIGINI
TRST, UL. FABIO SEVERO 5
Tvrdka
TRST
TRG S. GIOVANNI 1 TEL 50-19
ima n zalogi; štedilnike, peči na les, premog, petrolej in plin najboljših znamk.
Jedilni pribor, namizno steklenino, servise iz stekla, porcelana in keramike, kuhinjske tehtnice, električne likalnike in štedilnike, plinske peči za peko «REKOFIX» itd. Vse za dom, menze, gostilne in bare Po konkurenčnih cenah.
NiftTVfv lil U-A MONTECCH1 St 6 III nad. — Telefon Kev. »3-80S in »4-638. - Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA - Telefonska St 73-38 OGLASI- od 8.30-12 ln od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-leieionana ■*.	Q0	osmrtnlce 90 ur> Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
iredntk STANISLAV RENKO. Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, 01. S. Pelltco MI., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battlstt 301a-I, Te . 7 .
I NAROČNINA: cona A: mesečna 260, Četrtletna 730, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Uvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, meseCno 9° Poštni tekoCl raCun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega t|3K*
Ljubljana, Tyrševa 34 ■ tel. 20-09, tekoCl raču« pri Komunali« banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. • TB
//
/,
Pletilni svetovno znani stroji
DIAMANT"
COLMOR"
p p	p	p#/	iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii
za vezenje, krpanje, obšivanje TRST
lukenj, prišitke gumbov, čipk in ULOELIAGUAROIA.15
cikcakastih šivov. Šivalni stroji na industrijski tok za čevljarje in krojače.
NA OBROKE
vllhti /fi/fVf/fl
BONI
illiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniii
EURO
Kupovati
pri
pomeni sodelovati pri izžrebanju bogatih nagrad:
RADIO
HARMONIKE vseh vrst
ŠIVALNI STROII JMIM”
VSE JfA OBROKE!
Na račun 1.000 lir Mesečni obrok 2.000 lir
POMNITE! Podietje RUG3ER0 ROBBOM
lit>ltxu HAKIHAliOl S
SoboLa na tekmah okrožnepe prvensive i
 ----|	m	   _	IM	MM	i
Tekma Polet - Montebello B preložena,! Olimpija, Ilirija in Sv. Ivan zmagovaci
GOSPODARSTVO
[ TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE j
Stanje svetovnega gospodarstva
po poročilih “Instituta za svetovno gospodarstvo,, v Kieiu
Najzanimivejše tekme okrožnega prvenstva danes niso oa1-igrali. Obe moštvi, tako Polet kaikor tudi Montebello sta nam. reč nekoliko zavlekli jutranje spanje; enajstorici sta »e prikazali na igrišču s skoraj tri-Četrtumo zamudo, zaradi česar je sodnik Tremolin, v soglasju z vodstvom društev, tekmo od-godil.
OLIMPIJA B - DEVIN 4:0 (2:0)
Blatno igrišče danes ni dovolilo enajstericama razviti običajne igre; zlasti sQ bili s tem prizadeti Igralci Olimpije, ki so tehnično boljši od nasprotnika. Bila 3 e to ostra borba včera j dbpoldne na openskem Igrišču. Moštvj sta namreč potrebovali tcčlk, saij hirata, obe-dve na zadnjem mestu lestvice. Prvi polčas je bilo videti na igrišču precejšnjo izenačenost nasprotnikov in sta bila gola Olimpije sadi bolj trenutnih napadalnih akcij ne pa Btalne terenske nadmoči. V drugem delu igre pa so igralci Devina dopustili nasprotnikom, Ha so s precejšnjo lahkoto prihajali pred nijihovo svetišče; ker pa so igralci Olimpije igrali preveč individualistično sta
Priprave In športni teden v Garmischu
Na velikem smučarskem tek-tnovanjv, v Garm isc h-Parten-Jcirchenu bo sodelovala tudi Jugoslavija s šestnajstimi najboljšimi smučarji in skakalci. V teku bodo nastopili Knific, Pogačnik, Kordež, Razinger, Kan-dare in Božič; v alpski kombinaciji bodo zastopali Jugoslavijo Lukane, Stefe, Cvenkelj, IBizjak in Mulej, skakali pa bodo Polda, Klančnik, Zalokar, Languš in Mežik.
Tudi Italijani so že prijairili Švojo reprezentanco, ki jo bo vodil svetovni prvak Zena Colo. Poleg njega bodo tekmovali Carlo Gartner, Albino in Silvio Alvera, Eugenio Monti, Ilio Colli, Halo Cdnturini, Dino Pompanin in Mario Beltrandi.
Tg bo prvo mednarodno Športno tekmovanje, ki ga bodo v Nemčiji prenašali po televiziji.
Fred športnim tednom v Garmischu bodo 'jugoslovanski skakalci nastopili tudi v Išelu, kjer bori,} tekmovali skupno z najboljšimi Avstrijci, Nemci, Švedi, Finci, Francozi, Norvežani, Italijani in Švicarji.
* * *
CASABLANCA. — V prijateljskem nogometnem srečanju, ki j,e bilo včeraj v Casablanci, je jugoslovansko moštvo Bo-rac iz Zagreba, zmagovalec druge lige, premagal reprezentanco Casalblan.ee s 3:2.
samo dve žogi našli pot v -mrežo Devinčanov.
Rezultat je realen, sodil pa je dobro Sticotti. Zmagovalno moštvo je nastopilo v postavi: Zorzenon, Zuanelli. Scaramelli, Muratori, Avian. Rizzo, Fuca-ro. Bassaneve. Paolmi, Cole.
ILIRIJA - Z. V. SKEDENJ 1:0 (1:0)
Igra se je pričela z obojestranskim napada, ki so dali vtis, da bo igra precej uravnovešena. 2e v drugi minuti je imela Ilirija priliko, da b;»prišla v vodstvo in je vratar Skednja le s težavo odbil žog0 v polje. V 19. minuti je končno prišel gol, ki je bij prvi in zadnji v tej igri. Branilec Skednja je na neregularen način ustavil nasprotnikovega napadalca, zaradi česar je sodnik Braini prisodil kazenski strel. 2oga je preko živega zida našla pot v mrežo. Potem je imela še vsaka ekipa Po nekaj možnosti, da bi rezultat Spremenila, vendar so ostale vse šanse neizkoriščene. Poteku igre bi odgovarjal bolj neodločen izid. Sodnik n; oškodoval ne enega ne drugega moštva. SV. IVAN . SESLJAN 4:2 (3:1)
Sesljan je izgubil zasluženo. Deloma je bila tega kriva tehnična inferiornost igralcev Ses-ljana. deloma pa rezervni vratar, ki je spustil žogo, kadar koli je lt imel priliko. Kmalu po začetku srečanja je sodlnik Soave izključil Po enega igral-ca iz vsake enajsterice; prevrneta sta bila namreč v1 medsebojnih «ljuibezndvastih». Tako sta obe ekipi nadaljevali tekmo z desetimi možmi. Sv. Ivan je pokazal, dia je na najboljši poti, da si drugo leto zopet zagotovi prostorček v prvenstvu tržaške skupine, medtem ko je Sesljan potrdil sloves požrtvovalnega moštva 2 nekaterimi prav dobrimi posamezniki. V splošnem lahko rečemo, da je bil® ta tekma najlepša med onimi, ki so jih tega dne igrali na openskem igrišču.
Nogometne tekme med Jugoslavijo in Italijo ne bo tako kmalu
Nogometno srečanje med Italijo in Jugoslavijo je padlo na pol v vodo. Predsednik FILC ing. Ottorino Barassi je izjavil v intervjuju z zastopnikom agencije ANSA, da bi prišlo srečanje med obema državama le tedaj v poštev, ako bi propadla pogajanja za tekmo z Nemčijo, ki naj bi se odigrala na pomlad v Italiji. Izključiti je treba možnost, da bi Italija lahko igrala proti Jugoslaviji v jeseni, kot Se je to govorilo, ker sta tedaj na programu dvo. boja s Švico in Švedsko.
Crvena «ezda bo goisovala v llaliji, mogobe paludi vTrstu
Sredi meseca bo odpotovalo v Italijo košarkarsko moštvo i Crvene zvezde. Poleg turnirja
v Viareggio bo gostovala jugoslovanska ekipa tudi v raznih mestih, v Bologni, Benetkah, Gradiški; ni izključeno, da bomo videli jugoslovanske košarkarje na deiu tudi v Trstu. Čeprav je mednarodna federacija prepovedala jugoslovanskim moštvom vsakršno mednarodno aktivnost, ker Jugoslovani niso hoteli igrati s Španijo na svetovnem prvenstvu v Buenos Airesu, je to že tretji primer, da je tajnik federacije John Wil-liam dovolil jugoslovanskemu moštvu nastop v tujini.
Italijansko nogometna prvenstvo:
Atalanta - Novara,
Bologna - Sampctaria,
Como - Pro Patrig, Fiorentina - Roma,
Genoa - Triestina, Intemazionale - Torino, Juventus - Padova,
Lazio - Milan,
Lucchese - Palermo, Udinese - Napoli.
Današnji nogomet v Trstu
Sv. Just-Olimipija ob 8 NabrežinarMontebello ob 10 OpčineKontovel	ob	12
Z. V. Skedemj-Mezgec ob 14 Tekme bodo na nogometnem igrišču na Opčinah.
2.
GOSPODARSKI POLOŽAJ V EVROPI
Gospodarska konjunktura v Evropi in čezmorskih državah proizvodnicah surovin je pod močnim vplivom gospodarskega razvoja v ZDA. V drugi vrsti seveda tudi pod vplivom izpre-memb, ki so posledica konflikta na Koreji. Hkrati s tendenco povišanja cen je prišlo do znatnih izprememb v trgovinskih in plačilnih bilancah z inozemstvom.
Znaten napredek izvoza ter izvedba investicijskih programov, ki naj povečajo proizvodnjo so v Veliki Britaniji zagotovile polno zaposlitev. Velika Britanija je tudi imela zelo dobre uspehe pri razprodaji svojega blaga na najvažnejših svetovnih tržiščih. Ponovno kritičen položaj njene plačilne bilance, vendar le ni znatnejše vplival na zaposlenost in industrijsko proizvodnjo. Od konca vojne sem so naraščali tako industrijska kakor poljedelska proizvodnja. Omejevanje potrošnje je omogočilo vzdrževati gladino uvoza relativno nizko. Proizvodnja jekla je pokazovala vedno nove poviške. Nasprotno pa proizvodnja premoga ni dosegla predvidene količine. To je seveda škodovalo izvozu premoga, ki je bil in je še vedno pod predvojno gladino.
Dober razvoj je pokazala tudi industrija avtomobilov in strojna industrija, zlasti zaradi konjunkture v izvozu.
Izboljšanje svetovne konjunkture po razvrednotenju funta šterlinga je še nadalje utrdilo položaj Velike Britanije nasproti inozemstvu in področju funta šterlinga. Plačilna bilanca, ki je
bila poprej nasproti dolarskemu področju pasivna se je spremenila, ker je odpadel deficit v dolarjih. Prihranki dolarjev ■ ERP u-stvarjeni pri uvozu in povišanje dohodkov od izvoza proti dolarskemu področju so omogočili takšen razvoj, hkrati pa tudi povečanje proizvodnje in potrošnje. Nato je nekako do sredine preteklega leta prišlo do odprave gospodarskega nadzorstva, pri čemer treba omeniti zlasti odpravo nadzorstva na trgu jekla.
Svetovno-politične izpremembe v lanskem letu so še bolj speše-vale razvoj gospodarskega stanja Velike Britanije. Sedaj pa prihaja do novih napetosti. Oboroževanje, ki temelji za enkrat na 50 odst. povišanju izdatkov spravlja v nevarnost sedanji velik obseg izvoza zlasti ker je treba žrtvovati oboroževalni proizvodnji tiste gospodarske sektorje (kakor n. pr. strojno in avtomobilsko industrijo), ki so posebno prispevali k uspehu izvoza. Razen tega ne bo več mogoče vzdrževati sedanjo bolj ali manj stabilno gladino cen in mezd, zaradi razvoja cen na svetovnem trgu in zaradi verjetnih bodočih izprememb trgovinske bilance. Razen tega se pojavljajo tudi stiske v preskrbi industrije s surovinami (premog, jeklo, neželezne kovine, surovine za predilnice itd). Pod takimi pogoji bo seveda mnogo težje doseči ravnovesje plačilne bilance, zlasti še ako se upošteva, da so ustavili kredite ERP.
Francija je od začetka 1950 v prehodnem položaju, ki ga označujejo poskusi stabilizacije. V prvi polovici je bila brezposelno-nost sicer nekaj nižja, vendar pa je proizvodnja mnogo zaostala za števili določenimi po Monnetovem načrtu. Deficit trgovinske bilance se je naglo zmanjšal, valutne rezerve pa povečale. Tečaj franka na črni borzi se je približal uradnemu tečaju. Posamezne industrije, zlasti avtomobilska, so zabeležile znatne zaslužke pri izvozu. Sicer pa je francoska gospodarska konjunktura v prvem trenutku počasi sledila novemu razvoju svetovnega gospodarstva. Proizvodnja jekla m premoga je pričela znova naraščati in odpadle so težave za razprodajanje. Plačilna bilanca se še naprej zelo ugodno razvija, pač pa se je pojavila nova nevarnost z navojem mezd, ki kakor znano, lahko negativno vpliva na plačilno bilanco.
Breme dodatnih izdatkov namenjenih oborožitvi za enkrat ovira doseči proračunsko ravnotežje. Nadalje pričakujejo, da pride do močnih inflacionističnih pojavov. Francijo bodo seveda močno podprli ameriški krediti, ker bo predvidoma odpadlo na njo največ sredstev, ki so jih ZDA določile za oboroževanje Evrope. V ta namen bodo na razpolago tudi prosti dolarji za nakup surovin in strojev in seveda tudi ERP dobave.
Belgijski poljedelski pridelki so bili za enkrat glavna zapreka za ustvaritev napovedane carinske unije med Belgijo, Luksemburgom in Holandsko. Nadalje ni prišlo do te zveze tudi zaradi slabega razvoja belgijskega gospo-
darstva vse do sredine 1950. Kakor poprej je tudi sedaj v Belgiji brezposelnost še zelo močna, ki je tudi v okviru najnovejšega razvoja evropskih industrijskih držav ni bilo mogoče odpraviti. Zadnje čase pa je tudi v Belgiji opaziti napredovanje, zlasti jeklarske industrije, ki je v prvi polovici preteklega leta precej zastajala in zmanjševala proizvodna in mehanična industrija. Val-nakopičevanja blaga in zalog je v 1950 povzročil povečanje uvoza in znatno obremenil plačilno bilanco.
Holandska, ki se je iz kreditov ERP znatno okoristila pri obnovi in melioracijah dežele, mora danes, prav kakor vse ostale države Zapadne Evrope, kar najbolj izkoristiti svojo proizvodnjo v izvozne namene, in sicer mnogo bolj kakor doslej. Gospodarska ekspanzija, ki so jo doslej ustvarili z notranjimi gospodarskim; ukrepi (naraščanje števila prebivalstva terja od države, da u-stvarja nove možnosti zaposlitve) je doslej preprečila ravnovesje v državnem proračunu in je neprestano pritiskala na trgovinsko bilanco. Enak učinek so imeli nakupi potrošnikov in proizvodni-kov napravljeni zaradi ustvarjanja zalog. V teh pogojih bo seveda razvoj gospodarskih odnosov nasproti sosedom zlasti največ-jega pomena. Izvoz proti Zapad-ni Nemčiji na novo narašča, ko je bil poprej v zastoju zaradi pasivnega salda trgovinske bilance. Ze septembra 1950 je bil dosežen višek iz decembra 1949. Prav tako se je povečal izvoz proti Veliki Britaniji, po pomenu drugemu trgovskemu partnerju.
Švedska, ki je po vojni vodila politiko polne zaposlitve je v u-godnem položaju. Proizvodni a-parat, zgrajen med vojno je ostal nedotaknjen ter je omogočil proizvodnjo, ki je bila mnogo nad evropskim povprečjem. Izvoz surovin in izdelkov je omogočil, potem ko se je obnovilo normalno trgovanje med Nemčijo in Švedsko, da ta postopoma zmanjša primanjkljaj dolarjev. Dvig cen na svetovnih trgih v poslednjih mesecih je le deloma škodoval Švedski, ki je velik izvoznik surovin v Zapadno Evropo in ZDA. Razmerje med cenami za izvozno in uvozno blago je na podlagi o-menjenega razvoja cen le še bolj koristilo Švedski, za razliko od skoraj vseh drugih evropskih in dustrijskih držav. Tendence cen, ki so se pokazale na svetovnih
trgih zaradi tega niso v ničemer vplivale na notranjo stabilnost države. Negativne posledice deficita plačilne bilance, ki se bo seveda povečal v zvezi z novimi nalogami glede oborožitve, bodo verjetno le relativne, pač zaradi že omenjenega posebno ugodnega položaja.
Nasprotno se je zaradi najnovejšega razvoja še znatno poslabšal gospodarski položaj Danske, ki je bil že poprej slab. Enostranska orientacija na izvoz živil, katerih izvozne cene so ostale mnogo pod cenami industrijskih izdelkov, je seveda povzročila neugoden razvoj odnosov med uvoznim in izvoznim trgovanjem. Zaradi tako imenovanih liberalizacijskih ukrepov je prišla v težaven položaj tudi industrija, ki pod takimi pogoji ne more zagotoviti potrebnega izvoza. Neravnovesje, ki se je zaradi tega pokazalo v plačilni bilanci sili državo k omejitvam: v potrošnji in zniževanju visokega življenjskega standarda. Eden najznačilnejših činiteljev gospodarskega položaja je pač dejstvo, da v pretežno poljedelski državi, kakršna je Danska še' vedno vzdržujejo deloma sistem živilskih nakaznic.
V zvezi s poslednjimi dogodki se je poslabšala tudi plačilna bilanca Norveške. Nadaljnje gradnje trgovinske mornarice, ki je dandanes mnogo večja od predvojnega stanja, in povišanje dohodkov, ki prihajajo od ladijskih brodnin, bodo seveda mogli znatno vplivati na izboljšanje sedanjega težavnega položaja.
V Švici se je v zvezi z vzgonom v ZDA povečala zaposlitev, hkrati pa zmanjšala že poprej malo pomembna brezposelnost. Na novo se je povečala proizvodnja vendar se to pokaže le v povečanju produktivnosti. Tujski promet inozemcev je nasprotno znat. no zaostal za poprejšnjim. Padajočo tendenco cen je zaustavila nasprotna tendenca svetovnih tržišč. Zelo ugoden razvoj je imel finančni trg. Posojila Belgiji in belgijskemu Kongu 7115 milijonov švicarskih frankov) so samo neznatni meri vplivala na ponudbo kapitala, ki je vedno zadostna.
Gospodarski položaj Avstrije je v mnogih pogledih podoben položaju Italije. Kaže, da se niti v eni niti v drugi državi za enkrat ni mogoče izogniti brezposelnosti. Potrebna bi bila nadaljnja gradnja industrij, vprašanje znižanja proizvodnih stroškov pa zadeva na težko premostljive momente. Vladna politika, ki se vodi na podlagi izkušenj z inflacijo odbija bodisi v Italiji, bodisi v Avstriji uporabo valutno in kreditno političnih sredstev, s katerimi naj bi omogočili povečanje zaposlenosti. Skuša se zagotoviti ravnovesje plačilne bilance z racionalizacijo ter z znatnimi investicijami v podporo okrepitve izvoza. Avstrija v tem pogledu kaže neke napredke. Vendarle pa je brezposelnost v tej državi še vedno višja, kakor je bila v 1949. Brezposelnost v Italiji pa bi se menda dala odpraviti le v okviru skupnih evropskih ukrepov.
DEDEK MRAZ PO ŠIROM NAŠEM OZEMLJU
Nadvse uspela letošnja novoletna jelka v korist 4500 tržaških otrok, ki so z navdušenjem sprejeli radodarnega Dedka Mraza
Pred smukom
Krznarstvo
TRST
Ul. Coroneo 3 - Telefon 38-18
ft/d (dačiiu
Oglejte si brezobvezno
Ju Ul
katere dobite po
konkurenčni/) cenah
v 1 R S T U, ULICA VASARI Sl. 6
GRADBENIK
sprsjima vsakovrstna gradbena dela, obnavlja stanovanja in trgovine ter sprejema tudi popravila in načrte. Cene ugodne!
Naslov pri upraVl lista - Ir st, Ulico sV, trančiiko iteV. 20
Dr. IUNGO
zobozdravnik
Izdeluje
PROTEZE V JEKLU, ZLATU, KAVČUKU IN PLASTIKI.
Največja garancija. Sprejema od 10-12 in od 15-19.
(Govori slovenski).
TRST, UL. TORREBIANCA 43, vogaj Ul. Carducci.
Oglejte si naše izložbe!
REVISAN
Velika izbira ti c m ač ih copat za odrasle in oSrcke
TRST, ULICA VASARI 10
RGOVINA
IZDELUJE PO NAJ-
NIŽJIH CENAH IN
MIZARSKA DELAVNICA
Ali naj vam povemo, iz katerih vasi so vse te slike? Ne, nič vam ne bomo povedali, kar sami ugibajte. Prav gotovo vam to ne bo težko, saj boste sami spoznali svoje otroke, ki so s presrečnimi, zasanjanimi očmi pričakovali prihod Dedka Mraza. V svoji darežljlvostl ni nikogar prezrl — smejoči se obrazi otrok nam to razodevajo. — Da je bil Dedek Mraz letos tako radodaren, gre predvsem zahvala požrtvovalnim ženam In članom množičnih organizacij, ki so s svojim neumornim delom k temu prispevali. Kužki, medvedki In lutke so izdelki improviziranih «tvornic» naših krajevnih ženskih organizacij. Vse priprave za prihod Dedka Mraza Je vodil glavni odbor za novoletno jelko, ki je svojo nalogo vestno izvršil. — Dedku Mrazu pa še enkrat: Na svidenje prihodnje leto!
Pupis Vrnil
T H S 1 UL. TORRICELLI. St. 6. :: Tudi na obroke ::