T CA
Ra
PRIMORSKI DKEVKIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Okrasimo spomenike in grobove naših padlih!
IX. . Stav. 249 (2559)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione In abbon. post. 1. gr.
TRST, sreda 21. oktobra 1953
Cena 20 lir
Rodimo vredni ivaših najboljših, ki so padii za svobopoi
Mihce ne sme stati ob strani v tej naši veličastni borbi danes
Po
dvanajstih
dneh
°f *■ oktobra je brez ’n'rovnf° krivičnih določb ‘am ,P°Bodbe, s katero ca J , „ a odtrgana Gori-ttniil *riške- Beneška Slo-^lino’	itJa. in Kanalska
]anje	krivično de-
»ašiFt ~I s?!,ra2no dejanje — tkupnj vs}h zaveznikov v hkrati vo,ni Proti fašizmu,
?a®6tnii P°i- ponovna nagrada Icu skupneniu sovražni-
e^,iiSta se — P« dvanaj-ta _. objave tega skle-ffe0Ovo °,^asHa končno oba les, 0rifc ,°rco’	in	Dul-
čo !)e('i->r Povedano, spri-taila -j) zagate, v katero sta )e delni "»Z (e bedaste — kot "e PoteL °rTison - politič-jj ’ nismo pričakovali., tila, ?ba državnika izja-*kle’ ua mat a namen svoj ^ sni	Upravičeno
^ Pr[čakovali, da homo tlpfj Njunih izjavah vsaj n K«-..	_	.
V  	VS<IJ
^OvnJi e0a namena. Prh [Hi ni>:S,n]? ne samo za-neizmerne ,l0ln6Do * nen*orafnepa po-"* nr,Padniakrajevaja /ošistič-tie k , e m sedanje edi-Kap; 1 h miru v zahodni > z\ !n??Č tudi zato, ker je ° ,?sčc«jem ugotovili, EtilennVe k del svetovnega
Uto ni. mnenja na naši
ha0*mo tržaški Slovenci, ,Vnje '?rožamo šc enkrat resnično demo-
l>;	7i»y_ v.
% ,	• ^aecnov, sporno
'* sJelpvf tt,orceb oktobrske-Su pa ogorčeni.
L ,0®enri ■
< Prav a VSI Tržačan i se « stičiiD “Obfo spominjamo , trzati,	2	izgredi
% no * Korzu. Tedaj . je nr	mestu	ugotovili,
j- Pr™ Eden točno ozna-,‘^ičiij ere,s Pridevnikom fa-£»ili dn	at smo	tudi UP°'
. polili,.3" usa angloameri-i *i«dn	” n°ši	coni bila
ip*?neBa I!a	?e	bolj do-
■* e«i j ,330Pn.5čanja -— --oh »n . Iet —	---
 vseh
. »sata Politikantom, ki J^Cnip ■ ° tahko označi z j^at ,Wa Pridevnikom. Ze tč^Oala v ta doslednost na-I 0 tr-nji' maj se je liskar-,h«o „ s tedanjo Edenovo
.^1)0 n	»»u.uiijo naenovo
Č?a nn,.5t-r?neb svetovnega Jen j	je	namreč
o, l*lron? tnim ameriškim , ‘Jafo .. ured fašistične raz-
o> .	,	m ameriškim
t a)®če	e,i fašistične raz-
s sklieanjem nJ.tom 9i Londonu, z re-
lit?6" Pri	funkcio-
J’ha ZVu, Zavestna po-
!a0liti|5i riS,UfČa,’3a fašistični {,i.Suoj zarilSke Piade je dobi-, 1 Us^ 31 tenaz. Tako smo i2° cdo	pTePridani. Imeli
upanja spričo °^*s3Ca n lka v Beogradu Sn^l ^dsednika jugo-V bo _ PnebtiJce p Londo-•t1>,eriali« pusčanje rimskim 0 — orci^1 ponekalo in da
Naše ljudstvo dobro vidi, Irato v tej naši veličastni borbi ni prisoten ~ Zaveda pa se, da je z njimi vse, kar je v svetu najnaprednejše - Številna zborovanja v nabrežinskem okraju, Križu, Proseku in mestu
BEOGRAJSKA NEGATIVNA SODBA O EDENOVIH IZJAVAH
DOKLEJ NAS BO ZAHOD ŽALIL
z dalanjem posebnega položaja Italiji?
tl °b'skna °k*ska u Beogr kanske predsednika jugo-V ^0 bo nnPU*i*3ce. v Londo-•(1>,Crialit, Pusčanje rimskim
iini biorr}!! P°nehalo in da t,lSacln,	ongloamer iška
Vi ^ibic faceia zavedali
in sm S0 nam bxle
‘»Iti. In Uh Skušala po-‘ Qto
HLe0a las jo kot strela z ki °dfl , oktobrski C° ne Tk<Lkor Pomeni Jmo Popuščanja, Vn‘ včera?°VOrne Potuhe H ,n‘kom ln31"1 skupnim SpA^heni^ °9r°2ajo naš
\ »•«' vsi 1 oost°3- Gre
K u,iaprei te'U 2a osem' VS „ J Preračunano
S>ročit°e' Tr°st Prjprooha-
\ 3e šc h ? Italiji. /n koli 3 jasno kot * bipepehnn ono' ,car H (o zad,F°UCiarjnli- da ^Mosti	lje dejanje do
Vk^ftes P^Pravljcno. Cc Np >n oim ' spričo £de-
Vni- l»io „ °tl11 i23a'3 o-
'V2<«o, ker°Tpeni v prvl *• s t-n, atribut «dra-
11 tič Sv0i in Pn "l 3e
te ,^UlIeso« sklep, V, e ne „if .nas sovražne \ luie. v bsoja in niti ne
Sa!e dokn0 izrazu vidi-'e Eh n3® o • • nadalinjega % O torei	Pnlitiki, ki
vSu ^eH , n,e misii °PU-VS,' 'c ,bo'i ali manj \ Pa bo abevati. Za . >„	rezultat vedno
V? nas K
[jji aL'n. tenu! ?azna oblika 0 S ie	.rezultat	in
P Sir, PrikliuOtcltev k Ita-\ »enCj 3u<jitoe nočemo,
rU^romna ve'
y d* bo no 'Jac“doo. proti
• ,v crs;»
hna in
ii*t^ncti,0uljam S fet)n stn!i' Nn^	dr,	tudi lobu-
St^L 2born,	123a»c ®
|Jp« in^Piinem' naPerjene lti>arZ^\ sklepu. S naieti la, stališča »On V tržne L. d-tskusijo o
norna n~oa vprala' na not>o.
R. S. ‘
Po dvanajstih dneh protestov manifestacij in zborovanj je naše ljudstvo vedno bolj borbeno. Po vsem našem podeželju in v samem Trstu se spontane akcije užaljenega in izzvanega ljudstva vedno bolj spreminjajo v organizirano aktivnost ljudi, ki imajo pred seboj jasno začrtano pot. Po naših vaseh se organizirajo akcijski odbori, ki zajemajo najbolj borbene ljudi,_ne glede na njihovo politiCno pripadnost. Nasi ljudje se zavedajo, da jim zopet preti skupen sovražnik, proti kateremu se mora strniti enotna fronta vseh, ki niso pripravljeni hlapčevati tujcu, ampak se enkrat za vselej postaviti po robu tudi vsem tistim, ki bi nas hotel na milost iin nemilost izročiti italijanskemu okupatorju. Od Stivana preko Opčin in Bazovice pa vse do Miljskih hribov ljudstvo zboruje in pošilja protestne klice vsemu demokratičnemu svetu, ki se upira mrzlemu imperialističnemu računanju angloameriških oblastnikov, ki so hoteli rav-no tu v srcu Evrope, v najkočljivejšem delu sveta udariti im uničiti predvsem voljo ljudstva im uveljaviti načelo brezpravnosti mogočnikov na škodo malega slovenskega naroda.
Kot v času narodnoosvobodilne borbe se naše ljudstvo zaveda važnosti sedanjih zgodovinskih dni. Povsod vlada vzdušje kot za časa obiska mednarodne komisije pred sedmimi leti. Povsod domi enoten klic: cNočemo več Italije! Hočemo biti sami gospodarji na naši zemlji!» V tej veliki borbi, v katero ^se uvršča vsak naš posten človek, sleherni in resnični demokrat in borec za pravico našega ljudstva, pa ne vidimo onih, ki hočejo vedno in ob vsaki priliki ribariti v kalnem iz svojih osebnih in strankarskih interesov. Nočemo na tem mestu imenovati neprisotnih. Naše ljudstvo jih ne vidi v borbi in se bo znalo po tem tudi ravnati. Ono se zaveda, da si brez njih in mimo njih kuje svojo bodočnost, da nadaljuje im da bo nadaljevalo boj. ki je boj pravičnega, užaljenega in izdanega ljudstva.
Nase ljudstvo se v teh dneh spominja svojih padlih tovarišev v narodnoosvobodilni borbi, pošilja svoje protestne resolucije tudi svojim bivšim sobojevnikom, angleškim in ameriškim vojakom, ki so se borili med drugo svetovno vojmo proti najhujšemu sovražniku človeštva — proti nacifa-šizmu in proti vsem metodam njegove politike, ki je bila polna dejanj, ki so podobna sedanjemu angloa-meriškemu poizkusu, da se izroči demokratično ljudstvo našega ozemlja prav o-nemu imperializmu, ki je nad 25 let ropal, požigal in ubijal po naši zemlji. Naše ljudstvo roma danes na grobove padlih borcev, na grobove talcev im siplje sveže cvetje na njihove spomenike im grobove. To je zaobljuba našega ljudstva, da ne bo izdalo onih idealov, za katere so dali naši padli življenje. Od Stivana do Plavij. po vseh vaseh, je naše ljudstvo postavilo spomenike borcem za svobodo. Tudi v samem Trstu stojijo spominske plošče in spomeniki, ki govorijo, da se je na tržaškem tlaku mestnih ulic in trgov naš človek boril za svoje pravice. Te plošče in spomeniki pripovedujejo vsakomur, da tu živi narod, ki si Je svojo svobodo pribord s krvjo in da ta narod sedaj upravičeno zahteva tudi u-živanje te svobode, ne pa vračanja v ponovno suženjstvo.
Naše slovensko ljudstvo, ki ga je fašizem dvakrat tla’ čil — narodno in socialno — je prvo vstalo v obrambo svojega novega življenja. Združilo je v tem boju vse resnično demokratične sile s tržaškim delavstom na čelu. V tej borbi sta si segla v borbene roke slovenski delovni človek in demokratič-
ni pripadnik italijanske narodnosti in s krvjo zapečatila slovensko in italijansko bratstvo, ki mora biti temelj novega življenja. Boj vsega našega ljudstva in veličastna borba bratskih jugoslovanskih narodov je danes v ospredju vsega demokratičnega gibanja v svet-u. Danes se mi upiramo imperialistični volji velikih držav, kot za časa narodnoosvobodilne borbe stopamo smelo naprej. V tej borbi se ne sprašujemo, koliko nas je. Zavedamo se pa s popolno gotovostjo enega dejstva: da je z nami vse, kar je na svetu najnaprednejšega, A to so herci za pravice človeka, ki čuva in ščiti svoje življenje in svoj obstoj.
Kdor v tej borbi stoji ob strani, tvori del mostišča^ ki bi lahko dovolilo sovražniku, da zleze med naše vrste m nam zabode nož v hrbet.
Stati ob strani v tej veli-častni borbi se pravi molče je vseskozi vladalo_ borbeno
razpoloženje, ki kaze, da se
Po vsej coni A in v Trstu se nadalujejo protestna zborovanja proti nesramnemu sklepu angleške in ameriške vlade, ki bi nam ra,di nadeli jarem italijanskega suženjstva. Ljudstvo povsod o-gorčeno odklanja vsako možnost povratka italijanskega imperializma v naše kraje, hkrati pa izraža vso svojo hvaležnost jugoslovanskim narodom. maršalu Titu in jugoslovanski ljudski vojski za podporo, ki nam jo nudijo v našem težkem, toda pravičnem boju.
Na Proseku je sinoči zbo; rovala mladina. Po analizi političnega položaja in oceni poslednjih dogodttov se je razvila zelo živahna diskusija. V tej diskusiji je prišlo do Izraza vse navdušenje pro-seške mladine in mnogi so poudarili nujnost konkretne borbe. Mladinci so tudi izrekli zahvalo jugoslovanskim narodom, ki so se tako požrtvovalno zavzeli za nas. Na koncu so sklenili, da se bodo penovno sestali in nadaljevali z diskusijo. Na sestanku
odobravati krute namene imperialistov, da nas še enkrat spravijo pod svojo peto in da spremenijo to našo zemljo v odskočno desko za nadaljnje pustolovščine.
FRANC STOKA
mladina zaveda svoje dolžnosti v teh usodnih trenutkih.
V Križu je bilo zborovanje demokratičnih žena. Tudi tu se je po poročilu o poslednjih dogodkih razvila plodna diskusija, v katero so žene
živahno posegale, predvsem so vse žene poudarjale, da ne marajo več povratka Italije. Ljudstvo jo je dovolj poskusilo in note, da bi ponovno padlo v suženjstvo. Nekatere žene so tudi dejaie, da bi se marsikak kominlor-mist pridružil naši borbi, ker se zavedajo, da jih Vidali goni v Italijo, da pa jim je nerodno Zato so žene sklenile, da je treba tem ljudem omogočiti borbo v protiimperia-listični Ironti ter pozabiti na to. kar nas je od njih razdvajalo. Sedaj je namreč čas. da se združijo vsi tisti, ki pošteno mislijo ne glede na svoje prepričanje. Zene so tudi povedale, da italijanski reakcionarji širijo letake, v 'katerih obiljujajo Slovencem v Italiji med in mleko. Ljudem tudi prišepetavajo, naj bodo mirni in. da jim Italija želi samo dobro. Seveda pa jim tega nihče ne verjame, ker jih ljudstvo predobro pozna.
Po izčrpni diskusiji je bila na zborovanju sprejeta naslednja resolucija.
»Demokratične žene, matere in vdove padlih borcev iz Sv. Križa pri Trstu, zbrane na zborovanju dne 20.10.1953, odločno protestiramo proti enostranskemu krivičnemu ukrepu angleške in ameriške vlade, da se naše ozemlje izroči
Vecfi del britanskega javnega mnenfa obsoja anglo-ameriškl sklep - Edenov kirurški nož je povzročil le resno rano, ki labko ima za posledico zastruplfenje
(Nadaljevanje na 4. strani)
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 20. — Pod naslovom ((Neuspela obramba« piše današnja ((Politika« v zvezi z izjavo britanskega zunanjega ministra Edena o Trstu pred britanskim parlamentom med drugim, da je več kot neuvidevno, da je tako renomiran diplomat, kot je Eden. govoril o angloameriškem sklepu kot o ((sprejemljivi rešitvi« za obe strani takoj'po omembi tristranske deklaracije, ki je dajala Ital ji tudi cono B. Koliko časa nas še mislijo na zahodu žaliti z dajanjem posebnega položaja Italiji v odnosu z Jugoslavijo?
«Eden se pritožuje zaradi nacionalističnih občutkov v Italiji
Eden poskuša zagovarjati
enostranski angloamerišhi shlep
V tlelnrti v speti n ji zbornici je laburistična in iiberalna opozicija ostro napadla ravnanje angleške vlade - llulles pravi, da bi bila konferenca o Trstu <koristen korak naprej»
LONDON, 20. — Na današnji seji angleške spodnje zbor. nice, ki je s tem začela svoje jesensko zasedanje, je angleški zunanji minister Anthony E-den poročal o nedavni konferenci treh zahodnih zunanjih ministrov. Pri tem je govoril obširno tudi o Trstu in moral nato odgovarjati na vprašanja laburistične opozicije, ki je kritizirala angloameriški sklep o priključitvi Trsta Italiji.
Svojo izjavo o Trstu je E-den začel s tem, da ni mogoče pripisati krivde zahodnim velesilam, če na STO ni bilo mogoče uveljaviti stalnega statuta, in nato omenil, da so v marcu leta 1948 Francija, Anglija in Z.DA dale izjavo, ki je priporočala priključitev vsega STO Italiji.
«Ta izjava — je nadaljeval Eden — je bila prevladujoči faktor v položaju, ki je nastal potem. V naslednjih letih sta ameriška in angleška vlada v sodelovanju s francosko vlado stalno poskušali spodbuditi Italijo in Jugoslavijo, da bi se prijateljsko sporazumeli o rešitvi tržaškega vprašanja. Toda nacionalistična čustva v eni in drugi državi so bila premoč. na, da bi bila mogoča rešitev, ki’bi bila sprejemljiva za obe strani.
Takšen je bil položaj, ko se je kriza v avgustu ponovno poslabšala. Izjave in govori z obeh strani so postajali vse bolj ogorčeni, ozračje pa se je nevarno segrelo. Britanska in ameriška vlada sta se posvetovali, da bi videli, na kak način bi lahko obravnavali položaj, ki se je hitro slabšal. Mi. slili smo na način, kako bi s kirurškim nožem prerezali tvor, ki je zastrupljal odnose med’ Italijo in Jugoslavijo.
Rešitev, ki smo jo sporočili 8. oktobra, je, priznam, drastična: njen namen pa je bil, da se 'ozdravi položaj ki bi postal še nevarnejši ko ne bi storili ničesar. Ta rešitev je bila nepopolna, ker je pustila nekaj Slovencev pod italijansko upravo in nekaj Italijanov pod jugoslovansko upravo. To. da zbornica se gotovo še spominja, da so se ponesrečili ponovni poizkusi sporazuma na etnični osnovi. Razdelitev o-zemlja po razmejitveni črti med cono A in cono B se je zdela edina praktično izvedljiva rešitev.
Kot srno jasno naznacili v naši izjavi od 8.^ oktobra, smo od te akcije pričakovali končno rešitev. Ta rešitev ni taka, da bi lahko upali, da bi jo obe strani vnaprej sprejeli s pogajanji. Vedeli smo tudi da bo povzročila kritike in proteste, toda razgovori in stiki, ki smo jih imeli tako z rimsko kot z beograjsko vlado dolge mese. ce, so nam dajali pravico do mnenja, da bo ta rešitev spre-
jeta, čeprav ne z lahkim srcem.
Ne želim dodajati komentarjev o reakcijah v Rimu in Beogradu. Nočem zastrupljati stvari, reči pa hočem, da britanska vlada globoko obžaluje gibanja italijanskih in jugoslovanskih čet, ki lahko samo povečajo napetost in razburjajo javno mnenje. Medtem o-stajamo v stikih z vlado ZDA in s francosko vlado prav tako pa tudi z vladama v Rimu in v Beogradu. Storil bom vse, kar morem, da bom parlament sproti obveščal. Ce bodo vsi oni, ki so zainteresirani v tem vprašanju, upoštevali višjo potrebo enotnosti dežel, ki morajo živeti v odnosih dobrega sosedstva. sem prepričan, da bomo našli sredstvo, ki bo pripravilo obe strani do tega da se sporazumeta o neki rešitni«.
V ostalem govoru je Eden omenil najvažnejša aktualna mednarodna vprašanja. Izrazil je upanje, da bo ZSSR sprejela vabilo za sestanek zunanjih ministrov v Luga-nu in obširno govoril o razgovorih z egiptovsko vlado glede sueškega področja in o Perziji. Na koncu je omenil še Korejo in obravnaval odnose med arabskimi državami ih Izraelom.
Laburistična opozicija je napadla vlado predvsem v zvezi s tržaškim vprašanjem; pri tem so se laburistom pridružili tudi liberalci.
Na Attleejevo vprašanje, a-li se Foreign Office zaveda, da je bilo napačno sprejeti sklep od 8. oktobra, ne da bi se prej posvetovali z Jugoslavijo, in o tem, kakšno je stališče angleške vlade do morebitne konference štirih ah petih za Trst, je Eden zatrdil, da niso poprej obvestili ne Rima ne Beograda in da «nobena izmed obeh vlad ni bila obravnavana s prednostjo v odnosih do druge«. Glede konference o Trstu pa je dejal, da je treba ugotoviti osnove, ki bi bile sprejemljive za obe zainteresirani stranki. Ko je Attlee pripomnil, da je za uspeh konference potrebno, da se ne postavi noben pogoj, temveč da se začne iskrena splošna diskusija, je Eden odgovoril: ((Poskušali smo ugotoviti, ali je mogoče začeti konferenco na osnovah, ki bi bile sprejemljive za obe strani. Naloga je težka toda nikakor ■ni takšna, da bi obupal«.
Tu je Herbert Morrison, na mestnik voditelja opozicije* vprašal: «Ali minister Eden ne misli, da so bili rezultati kar najslabši in da se 'je pojavila nevarnost vojne? Nedvomno je bila to izredno nelogična in bedasta akcija«. Eden je odgovoril:	«Znašli
smo se pred položajem, ki se je stalno slabšal in smo se
morali odločiti, ali naj ostanemo nedelavni, ali pa naj damo ta predlog na našo lastno pobudo v upanju, da ga bosta obe strani sprejeli ali pa vsaj na tihem nanj pristali«, Nadaljeval je, da «bo še mogoče doseči mirno rešitev, če bo položaj obravnavan mirno«.
Na ponovno Attleejevo vra. šanje je Eden izjavil, da Velika Britanija proučuje možnosti konference o Trstu in da
bili tud; razgovori med predstavnik: Jugoslavije in ameriškega skupnega glavnega stana. Pri vseh teh razgovorih je bil Trst ovira za uresničenje načrtov, ki so mnogo važnejši, kakor pa sam pomen Tržaškega ozemlja.
Zunanji minister Dulles je tudi izrazil prepričanje, da bi lahko pomenila konferenca med Britanijo, Francijo, Jugoslavijo, Italijo in Združenimi
»nikakor ne nasprotuje po- državami glede Trsta koristen
dobnemu sestanku«
Liberalnemu voditelju elementu Daviesu. ki je vprašal. zakai se niso posvetovali z	Varnostnim	svetom OZN,
preden so se odločili za sklep 8	oktobra	je	Eden	odgovoril: ((Težava	je	bila v	tem, da
Varnostni svet ni obravnaval tega vprašanja od leta 1S49-Ko bi pa o tem vprašanju na dolgo razpravljali v Varnostnem svetu s sodelovanjem vseh držav, ne bi bilo niti najmanjšega upanja, da bi oi. lo	mogoče	priti do	sporazu-
ma.«
Laburist Sydney Silverman je vprašal Edena, alj ni več nobenega upanja, da se tržaško vprašanje reši na osnovi mirovne pogodbe iz leta 1947, Eden je izjavil, da tega upanja ni več in da je bil ta načrt zavržen že s tristransko izjavo leta 1948.
Vzporedno z diskusijo v spodnji zbornici so o zunanji politiki razpravljali tudi v lordskem domu. Državni minister lord Salisbury je na neko vprašanje odgovoril, da je angleška vlada, «kolikor se spominja«, obvestila Jugoslavijo in Italijo dva ali tri dni pred 8. oktobrom o angloameriškem sklepu glede izročitve cone A STO Italiji. Približno v. istem času je Eden zatrdil v spodnji zbornici, da nobena od teh vlad ni bila vnaprej obveščena, Ta. koj po tej Salisburyjevi izjavi je priteklo v lordsko zbornico več funkcionarjev Foreign Officea. Dve uri kasneje je lord Salisbury objavil poročilo, v k..terem pravi, da ga je «prevaral spolnimi in izjavlja, da sta bila Jugoslavija in Italija obveščeni o angloameriškem sklepu samo šest ur pred njegovo objavo.
V Washingtonu ja so novinarji zastavljali ameriškemu zunanjemu ministru vrsto vprašanj o Trstu. Dulles je med drugim dejal, da «osnov ni problem tržaškega področja ni Trst, temveč obramba Južne Evrope, ter zadeva Turčijo, Grčijo, Jugoslavijo in Italijo«.
Pristavil je, da so se vršili razgovori med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo, ki so se tikali obrambe tamkajšnjega področja, y Washingtonu pa so
korak naprej v prizadevanju, da bi spravili tržaški problem v njegov pravi okvir. Dejal je da so bili dani uvodni in poizkusni predlogi za sestanek petih držav o tem vprašanju, vendar pa noben uradni predlog.
Na vprašanje, če je bil maršal Tito vnaprej obveščen o sklepu da bodo postavili cono A pod italijansko jurisdikcijo. je Dulles odgovoril, da so več let stalno vodili poizvedovalne razgovore z obema priza detima vladama. Tržaško področje je bilo stalno predmet pozornosti v zvezi z mnogimi drugimi zadevami Točne formulacije. ki je izražena v bri-tansko-ameriškem naznanilu z dne 8. oktobra, pa niso v tej obliki prediskutirali niti z Ita. lijo niti z Jugoslavijo.
Neki časnikar je opozoril na poročila iz Londona, da je bil britanski zunanji minister An-thony Eden prepričam, da bo taka rešitev tržaškega vprašanja sprejemljiva za maršala Tita. Dulles je odvrnil, da je med svojim bivanjem v Londonu prejšnji teden videl poročila o nekem intervjuju z maršalom Titom, v katerem je jugoslovanski voditelj povedal da je bil v tem verjetno nesporazum.
Ko so ga vprašali za datum umika anglo-ameriških čet iz Trsta, je Dulles odgovoril, da še sploh ni bil določen noben datum. Pripomnil je. da bodo potrebni predhodni koraki, preden bi lahko izvedli kak dejanski premik čet.
Dulles dvakrat ni hotel odgovoriti na vprašanje novinarjev, kaj bi naredile ameriške čete v coni A, če bi Jugoslavija poskušala z vojaško silo preprečiti vkorakanje i-talijanskih čet. Omenil je le. da upa, da bo vprašanje mirno rešeno.
V političnih krogih ugotavljajo da so današnje Dulleso-ve in Edenove izjave po formulacijah zelo previdne in da oba sicer nista preklicala sklepa od 8. oktobra, da sta ga tudi poskušala opravičevati, da ga pa nista izrecno potrdila. Poleg tega so še opazili, da je Eden v odgovorih med debato v spodnji zbornici rabil za angloameriški sklep od 8. oktobra izraz »predlog«.
in v Jugoslaviji, ki ovirajo skupino rešitev, nadaljuje »Politika«. Ali v Londonu tudi sedaj nočejo razlikovati med borbo za obrambo osnovnih pravic naše države in osvajalnimi zahtevami Italije? Zakaj se uporablja isti izraz za dve popolnoma različni stvari?«
«Bilo bi mnogo bolje, nadaljuje »Politika«, če bi Eden navedel številke, koliko Slovencev bi ostalo v tem primeru pod italijansko upravo, ker bi na ta način pristranskost zahoda do Italije — ponavljamo, našega bivšega skupnega sovražnika — bila očitnejša«.
Eden ima prav, ko govori, da b: se vendarle lahko našla pot, ki bi privedla do rešitve tržaškega vprašanja, toda dodati moramo da se to nikdar ne more doseči z enostransko akcijo in z izsiljevanjem. Eden ne nasprotuje konferenci petih, ki hi bila sprejemljiva za obe strani.
Mogoče je na vidiku neko novo italijansko izsiljevanje?
Kako bi ravnal v tem primeru zahod? Ali bodo odgovorni ljudje na zahodu vendarle razumni in se kaj naučili iz dosedanjih popuščanj italijanskemu imperializmu in posledic, ki so iz tega izšle. Mi v Edenovi izjavi ne vidimo, da bi on stremel v tej smeri, ugotavlja ((Politika«,
Naravno je, da to velja le za uradne politike zahoda. Večji del svetovnega javnega mnenja, zaključuje ((Politika«, pa Je drugačnega mišljenja in obsoja angloameriški sklep. Njemu so se pridružili tudi prvaki angleških laburistov s svojim nastopom v spodnji zbornici. To naši narodi posebno poudarjajo in pozdravljajo, zaključuje «Politika».
«Mi v Jugoslaviji imamo celo preveč razumevanja za napake drugih, piše današnja ((Borba« v zvezi s komentarji o angloameriškem sklepu o Trstu. Težko pa razumemo vztrajno ponavljanje vedno istih napak in to vedno na naš račun. Tokrat je napaka taka, da je v interesu tistih, ki so jo napravili, da jo spravijo z dnevnega reda«.
V zvezi s pisanjem italijanskega tiska, ki zahteva od zaveznikov, da dajo Italiji takoj vsaj to, kar ji trenutno lahko dajo, to je civilno upravo v coni A, »Borba« ugotavlja, da ni nikake razlike med okupacijo s četami in okupacijo brez čet. Za nas je to agresija tako v enem kot v drugem primeru, ki zahteva, da se ji zoperstavimo z vsemi sredstvi.
Najpomembnejše v današnji razpravi v angleški spodnji zbornici je vsekakor uradno priznanje o nepravičnosti an-gloameriškega sklepa, za katerega je Eden moral priznati,
da je drastičen, poudarja radio Beograd. Kirurški nož nj uspel odstraniti tvor, temveč je izzval resno rano, ki lahko ima za posledico nadaljnje zastrup-ljenje, nadaljnje poslabšanje odnosov med Jugoslavijo in Italijo.
Metode diktata in drastičnih ukrepov namesto miroljubne demokratične rešitve v mednarodnem .sporu so doživele po-poln poraz in jih ne morejo opravičiti nikakršne spretne formulacije. Današnja razprava v britanskem parlamentu je pokazala, da sta diktat in izvršeno dejstvo stvar preteklosti. Priznanje, izrečeno danes, lahko vzamemo kot znak spoznanja, da je pot, ki so jo izbrali, slaba. Vprašanje je samo, na kak način in s kakšnimi sredstvi, naj se najde pot iz zagate, v katero je zašlo tržaško vprašanje zaradi nesprejemljivega sklepa Londona in Wa-shmgtona.
Sef britanskih laburistov Attlee je pravilno ugotovil, da bi konferenca petih lahko bila plodonosna in uspešna, toda samo v primeru, da se ne bi postavljali nikakršni pogoji in če bi se razgovori vodili iskreno ln prjateljsko. Popolnoma gotovo je, ugotavlja radio Beograd, da konferenca ne more uspeti, če se bodo postavljali pogoji, kot to dela Pella. naj ■bo za osnovo konference sankcioniranje angloameriške-ga sklepa. Jugoslovanski predlog o štiristranskih razgovorih omogoča iskrene in prijateljske razgovore. Zato ne bi smela obstajati nikakršna dilema o tem, kakšno pot je potrebno izbrati, če se želi rešiti kriza v tržaškem vprašanju, odstraniti vojna nevarnost in ustvariti vzdržno ozračje za rešitev tržaškega vprašanja. Jugoslavija bo pozdravila vsak napor v tej smeri«, zaključuje radio Beograd.
B B.
skega zunanjega ministra E-dena in se zadržal z njim v več kot polurnem razgovoru. Poslanik Velebit je obiskal ministra Edena na lastno zahtevo.
ie pr
Grški veleposlanik pri dr. Aiešu Beblerju
BEOGRAD, 20, — Državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler je sprejel danes dopoldne grškega veleposlanika v Beogradu Spirosa Kapetanidesa. Kakor se je izvedelo, je dr. Bebler seznanil grškega veleposlanika z najnovejšimi dogodki v razvoju položaja okrog tržaškega vprašanja. Q istem vprašanju je seznanil Aleš Bebler včeraj tudi turškega veleposlanika Ahaga Aksela.
Jugoslovanski poslanik v Veliki Britaniji Vladimir Velebit je danes obiskal britan-
BEOORAD, 20. — S svečanimi akademijami in drugimi prireditvami je danes Beograd proslavil 9. obletnico o-svoboditve glavnega mesta Jugoslavije. Proslave so se začele že sinoči z raznimi akademijami in prireditvami. Nocoj so na trgih Beograda prikazovali. rrazue dokumentarne filme iz ljudske revolucije in iz zadnjih manevrov JLA. Popoldne so položili številne vence na grobove padlih borcev ln številnih žrtev fašističnega režima. Tudi v raznih beograjskih podjetjih, so se s svečanimi akademijami spomnili dneva osvoboditve, danes zvečer pa je bila svečana seja mestnega ljudskega oabora mesta Beograda. Na Tcpčideru Da je pred gardij-skimi enotami govoril komandant gardijske divizije, ki je v svojem govoru med drugim omenil tudi imperialistične grožnje Italije proti jugoslovanskim narodom in pripravljenost JLA. da brani interese svoje domovine. Njegov govor so gardijci pozdravili z dolgotrajnim vaklikanjen: «2ivljenje damo, Trsta ne damo!«
Mafesove izjave o Trstu
NEW YORK, 20. — Skupina novinarjev v Washingtonu je včeraj imela intervju s stalnim jugoslovanskim delegatom pri ZN Leom Matesom. Intervju so prenašale vse velike ameriške televizijske postaje. Na vprašanje o Trstu je Leo Mates poudaril odločnost Jugoslavije, da zaščiti svoje zakonite pravice in življenjske interese v coni A. Dejal je, da so netočne vesti, da bi Jugoslavija kdaj koli pristala na rešitev, ki bi bila na liniji nedavnega anglo-ameriškega sklepa. Poudaril je, da se edini izhod iz nastalega položaja lahko najde v jugoslovanskem predlogu o konferenci zainteresiranih držav. Na vprašanje, če bi na tej konferenci sodelovala tudi Francija, je Leo Mates dejal, da sodi, da bi bilo to mogoče.
Odložena na 2. novembra razprava o Trstu v VS
Za odložitev je glasovalo devet delegatov, proti pa sovjetski delegat - libanonski delegat se je vzdržal
NEW YORK, 20. — Varnostni svet je danes popoldne nadaljeval razpravljanje o Trstu. Kolumbijski delegat Urrutia je izjavil, da razpravljanje, ki ga je povzročila Sovjetska zveza, ne prispeva k rešitvi tega vprašanja, in je predlagal odložitev na 4. novembra.
Višinski pa je vztrajal, naj se razprava nadaljuje takoj. Pripomnil je, da je angleško-ameriški sklep povzročil proteste z jugoslovanske in italijanske strani in da so se ((nasprotja, ki bi morala biti odpravljena z mirovno pogodbo, še povečala« z angloameriško izjavo od 8. oktobra in da se je zaradi te izjave mednarodna napetost povečala.
Kolumbijski delegat je izjavil, da priznava, da je položaj
v Trstu resen, pripomnil pa je, da bi razpravljanje v Varnostnem svetu o imenovanju guvernerja pomenilo «zgubo časa«, razen če se štirje veliki o tem ne sporazumejo. Dejal je še, da skušajo v tem trenutku trije veliki najti rešitev «s pristankom Italije in Jugoslavije«. Zato ne bi bilo nadaljnje razpravljanje sedaj koristno.
Britanski delegat Gladwyn Jebb je podprl kolumbijski predlog in je izrazil dvom, da bi bilo mogoče naglo doseči sporazum o imenovanju guvernerja. Višinski pa je dejal, da ne bi smeli biti preveč pesimistični kakor Glad-wyn Jebb glede možnosti sporazuma o guvernerju, ter je pri tem dal za primer korej-
sko vprašanje, o katerem se je končno našel sporazum. Pripomnil je ie, da pretiram pesimizem ni v skladu z delom OZN ter da in nobenega vzroka, da bi imeli sporazum o guvernerju za Tržaško o-zemlje nemogoč.
V imenu Francije je delegat Hoppenot izjavil, da bi morala pogajanja, ki so jih začele tri zahodne države za rešitev’ tržaškega vprašanja «pctekati v ozračju sproščenem polemike«. Dejal je, da se strinja s kolumbijskim predlogom.
Nadaljnje razpravljanje j* bilo nato odloženo na 2. novembra. Za odložitev je glasovalo 9 delegatov, proti pa sovjetski delegat. Libanonski delegat se je vzdržal glasovanja,
PRIMORSKI DNEVNIK
21. oktobra 195*
»FO»ll\>kl 1)XEVI
Na današnji dan so leta 1943 pričeli Nemci- na dolenjskem sektorju veliko ofenzivo proti NOV in POS.
P||L pl		j f			"""V F"
11 Ml.		&||_ j š»i	[ [		k\l iv M j \' JU lili
„Manj strašna noč /e v črne zemlje kot so pod svetlim soncem sužni d n ovil"
Danes, sreda 21. oktobf* Uršula, Stoj slav Sonce vzide °b 6-29 in za 0 Luna 17.10. Dolžina dneva 10.«.
vzide ob 16.12 in zatone
Jutri, četrtek 22- »ktobr* Kordula, Zorislava
Poznamo jih!
V zadnji SLOVENCI I
YioCl SO SC
po nekaterih ITALIJA VAM GARANTIRA SVOBODO GO-bližnjih v a- VORITI VAŠ JEZIK, OBDRŽATI VAŠE ŠOLE, s eh našega VAŠE KULTURNE USTANOVE IN VAŠA PO-
Krasa P°^cf-SESTVA
katerih.* “vsi- BODITE DOBRI MEŠČANI SPOŠTUJOČ 2A-bino (ahko KONE IN DEMOKRATIČNA ITALIJA VAM ZA-razbereteGOTOVI VSAKO SVOBODO, na pričujo_Mt POSLUSAJTI PROPAGANDO SOVRAiTVA.
Z™ vsebina ZANESITESE NA ITALIJANSKO DEMO-sama, polegKRACIJO KI VAM BO PRIKAZALA KAKŠNA JE nje pa tudilN KAKŠNA BO RESNIČNOST BRATSTVA V TEJ slog in ti-ZEMLJI KJER BOMO SIGURNO ŽIVELI V
skovne na-NAJTOPLEJŠIH ODNOSIH.
pake, ne do-
puščajo nobenega dvoma o njihovem izvoru. V njih je poslednji vaški otrok takoj spoznal v ovčji kožuh preoblečeno sestradano rimsko volkuljo, ki se ji cede sline po slovenski zemlji in ki hoče po znani otroški zgodbici o Rdeči kapici prevarati naše ljudi. Povsem odveč je bila zato prizadevnost klerofaši-stičnega lista «Giornale di Trieste«, ki je že včeraj, skoraj še predno so bili letaki raztreseni, zmagoslavno objavil vest o njih, simbolično po. mešano med »junaške« divizije, tako junaške, da se njih vojaki tresejo kot šiba na vodi odkar so zvedeli, da so le dober streljaj oddaljeni od jugoslovanske meje.
Vendar ne bo odveč, če si ob pojavitvi omenjenega iredentističnega letaku, polnega «svečanih» obljub in zagotovil o tem, kako nam bo demokratična Italija zagotdvila svobodo, kako bomo smeli svobodno govoriti naš jezik, obdržati naše šole in kulturne ustanove in posestva in kako nam bo italijanska demokracija pokazala kakšna je in kašna bo resničnost bratstva na tej zemlji kjer bomo sigurno živeli v najtoplejših odnosih, prikličimo v spomin čase ob prihodu italijanskih okupatorjev prvič v zgodovini na naša slovenska tla.
Predfašistična Italija, ki se je prav tako kot današnja, dobro zavedala, da je ozemlje s katerim je bila nagrajena zaradi preskoka v zavezniški tabor, slovensko, je takoj ko je položila svojo okupatorsko peto na našo primorsko zemljo čutila potrebo da svečano izjavi, da bo spoštovala pravice slovenske manjšine. Tako je v svojem prvem no-vemberskem proglasu 1.	1918
gen. Petiti di Roreto kot vojaški guverner izdal proglas, v katerem je med drugim zapisal:
((Slovenci! Italija, velika dežela svobode, vam nudi iste civilne pravice kot lastnim državljanom meli boste svoje šole, bolj številne kot za časa Avstrije. Vaša vera, katoliška vera, vera vse Italije, bo spoštovana. Slovenci bodite gotovi da bo velika in zmagovita Italija bdela nad vsemi svojimi državljani neglede na njihovo narodnost«.
Zunanji minister Tittoni pa je 27. oktobra 1919 dal naslednjo izjavo:
«Prebivalstva tujih narodnosti, ki bodo prišla v našo državno skupnost morajo vedeti, da nam je tuja vsaka misel o zatiranju m raznarodovanju. Spoštovali bomo njihov jezik in njihove kulturne ustanove, uživali bodo vse privilegije naše zakonodaje, svobode in demokracije«.
24. nov. 1920 je takratni zunanji minister Sforza izjavil v rimskem parlamentu:
((Slovanom bomo zagotovili svobodo jezika in kulture. To je za nas stvar časti, dejanje politične modrosti. Mi smo prepričani da bodo naši novi državljani, kar se tega tiče, zadovoljni, da spadajo pod veliko državo, ki bo zaradi svoje brezprimerne civilizacije ljubosumno čuvala njihove pravice.«
Kaj je sledilo vsem tem usvečanim« obljubam s sklicevanjem na eveliko kulturo in čast« Italije, še pred nastopom fašizma, posebno pa z njegovim nastopom, je znano. ‘Začelo se je s prepovedovanjem slovenskega jezika pod znano parolo «Qui si par la soltanto italiano«, nadaljevalo se je s prisilnim poitalijančevanjem slovenskih priimkov, s popolno ukinitvijo vseh slovenskih šol l. 1928, s požiganjem slovenskih kulturnih domov, knjižnic, gospodarskih ustanov, z zakonitim ropanjem slovenskega narodnega premoženja, z razlaščanjem slovenskih posestev s pomočjo davčnega vijaka, s streljanjem, zapiranjem in mučenjem slovenskih rodoljubov, z znanimi inkvizitorskimi metodami vlivanja ricinovega olja v usta narodno zavednim ljudem, vse dokler ni od cvetočega slovenskega narodnega življenjp ostal le kup ruševin in pogorišč s tlečo žerjavico pod pepelom.
Kdo bi se lahko izgovarjal na fašizem. Toda zgodba se je po porazu fašizma in Italije kot Hitlerjeve prve zaveznice začela ponavljati na za las enak način kot l. 1918. Cim se jim je začel dvigati greben po zaslugi zahodnih sil, so začeli s ponovnim prodiranjem v naše kraje najprej s perfidno infiltracijo italijanskega elementa v slovenske kraje, od koder je isti italijanski element jadrno odkunl pred ljudsko vstajo, z vzpostavljanjem italijanskih naselij na razlaščenih slovenskih zemljiščih v 31ivanu, Sesljanu, Sv. Križu, na Opčinah, Proseku, v Ključu itd., z vzpostavljanjem italijanskih
šol v popolnoma slovenskih vaseh. Okupacijske oblasti zahodnih sil pa so šle temu ponovnemu imperialističnemu prodiranju v naše kraje na roko s postopnim oživljanjem starih fašističnih zakonov, glasom katerih je slovenščina, čeprav priznana z mirovno pogodbo za enakopravni jezik, spet postala zapostavljena in prepovedana v javnih uradih in s posebnimi odredbami ponižana na manjvredni jezik, ki nima pravice niti do uporabe istih črk na' preostalih dvojezičnih uradnih dokumentih za popolnoma slovensko okolico, temveč le do manjših in dosledno na drugem mestu za italijanskim, itd. itd. S posebnimi odloki so bili prepovedani slovenski napisi v slovenskih vaseh in na podlagi istih odlokov so jih policisti na ukaz predsedstva cone tudi odstranjevali itd. itd.
Sedaj pa, ko se zaradi an-glo-ameriškega sklepa o vrnitvi Trsta pod Italijo zopet čutijo na višku svoje moči in ko se že pojavljajo z grozilnimi pismi in drugimi pri ljubljenimi sredstvi arimske civilizacije« sedaj ti pride ta umazana iredentistična fašistična golazen spet na dan z obljubami in zagotovili o najtoplejših odnosih« v naivnem upanju, da jim bo kdo verjel in jim nasedel..
Kanalje, kdor vas je enkrat spoznal, vas ne pozabi nikoli več, posebno pa ne če vas je tako dobor spoznal kot smo vas spoznali mi primorski Slovenci. Zato vse zaman. Pripravljamo vam reprizo (še izdatnejšo) tistega, s čimer smo vam postregli v letih od 1943 do 1945.
Smrt zavednega
člana OF v Bazovici
Krajevni odbor OF-Bazovica naznanja, da je včeraj v 65. letu starosti po dolgi in mučni bolezni preminil zvesti in zavedni član tovariš Jakob Križ-mančič. Pokojnika bomo ohra-nili v blagem spominu. Žalujoči vdovi in hčerki naše sožalje.
množična zborovanja
V četrtek ob 20. uri v Ul. Montecchi 6, zborovanje članic ASIŽZ III. okraja. Vabljene vse.
V soboto ob 20. uri v Ul. S. Vito zborovanje članov SLLF za sektor Sv. Just.
G. Unger novi ameriški politični svetovalec ZVU?
Ameriški politični svetovalec pri ZVU g. Higgs bo v prihodnjih dneh zapustil Trst zaradi bolezni. Prepeljali ga bodo v neko vojaško bolnico v Nemčiji. Nadomestil ga bo verjetno g. Unger, ki je svoj čas že imei isto funkcijo.
Prodaja viškov ameriškega blaga
V skladiščih in v uradu Trust za razpolaganje z imo. vino bo v bližnji bodočnosti prva prodaja viškov blaga, kateri bodo sledile nato še druge. Prodaje bodo na običajen način in bodo o njih obveščene prizadete stranke.
Najbolj zaželeno blago bo verjetno na prodaj pri prvi prodaji.
f
::v .' ’
Slovenske zastave plapolajo po naših vaseh
PROMET TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA V SEPTEMBRU
KRIZA BLAGOVNEGA PROMETA kljub porastu že vedno ostra
Promet prvih devetih mesecev za več kot pol milijona ton nižji kot lani - Železniški promet je še bolj padel kot pomorski
Promet tržaškega pristanišča se je v septembru izredno okrepil in je za nekaj ton celo presegel promet dosežen v istem mesecu preteklega leta Skupno so v septembru naložili in razložili z ladij 318.320 ton, medtem ko so lani v istem mesecu odpravili 317.504 ton raznega blaga.
September predsta\ lja torej nekako izjemo letošnjega prometa, kot jo je že prej april, ko se je promet prav tako nenadno dvignil in dosegel zadovoljive številke. Zal pa je septembrski promet le izjema, kar nam dokazujejo številke o celotnem prometu, doseženem v prvih devetih mesecih tekočega leta. Letos so tako prepeljali po morju okrog dva milijona 700 tisoč ton blaga, medtem ko so lani v istem času prepeljali tri milijone 263 tisoč ton blaga. Razlika je zelo občutna, saj znaša samo pri pomorskem prometu za več kot pol milijona ton.
Izmenjala pa se je tudi struktura prometa in to v nekem oziru ugodno. V. letošnjem septembru so tako pri-
PD nOBRIH TREH MESECIH OD ZAČETKA DEL
Kje je vzrok počasnemu obnavljanju Istrske ceste?
Do konca leta bi morali dokončali odsek do Industrijske ul. in začeli z glavnimi deli do Trga Peslalozzi, delajo pa še vedno le pred cerkvijo
peljali 170.336 ton blaga (lani fcru prevozili po železnici v
Pred dobrimi tremi meseci so začeli z važnimi javnimi deli na tržaških ulicah. Posebno važna dela predstavlja obnova cestišča Istrske ulice, ki je v obupnem stanju in po kateri vodita dve filobusni progi: štev. 1 in štev. 10. Z začetkom teh bel tako velikega obsega, saj gre za popravilo in obnovo cestišča celotne ulice, je bilo tudi pričakovati, da bodo na tem sektorju zaposlili veliko število delavcev. Poteklo pa je že več kot tri mesece, odkar so začeli kopati prve jarke, kljub temu pa do sedaj niso še napiaviii nič posebnega. Istrska ulica je še vedno vsa razkopana. Kjer so bili nekoč pločniki so danes se vedno jarki, kjer se ob deževnih dneu steka in nabira umazana voda. Pred vhodi v stanovanjske hiše in lokale so postavljeni mali leseni mostiči. To stanje traja v tej ulici že več mesecev. Ljudje se sprašujejo, kako je sploh mogoče začeti s popravljanjem tako prometne ulice kot je Istrska ulica in nato zapustiti dela v takšnem stanju, da ogrožajo celo varnost prebivalcev.
V zvezi s popravilom Istrske ulice je bilo, takoj v začetku del v načrtu tudi popravilo Ulice Geppa. Trga San Giovanni in Ulice Gia-cinto Gallina, ki so bile ravno tako v slabem stanju in po katerih vozi filobus štev. 1, Lela na omenjenih ulicah in trgu so se začela mnogo kasneje kot na istrski ulici. Kljub temu pa so ta dela mnogo hitreje napredovala in so bila na določenih sektorjih že končana. Res je, da so to ulice v središču mesta in da je treba na teh sektorjih dela končati čimprej. S tem se popolnoma strinjamo tudi mi, ki smo v našem listu že večkrat obsodili zavlačevanje javnih det v središču mesta. Toda ne moremo pa razumeti zapostavljenja del pri Sv. Jakobu, ki so ravno tako važna in nujna kot v središču mesta, v začetku del je bilo rečeno, da bodo do konca leta že popolnoma obno-
vili cestišče do Industrijske ulice in začeli z vsemi deli do Trga Pestalozzi. Ce pa bodo nadaljevali kot do sedaj, je pričakovati, da ne bodo do konca leta končali niti del pred cerkcijo Sv. Jakoba.
Prebivalci tega okraja se upravičeno sprašujejo, kdaj bodo oblasti odločno posredovale, da bodo dela na prvem sektorju pravočasno končana. Denar za ta dela je bil nakazan že v proračunu za prvo šestmesečje iu zato je skoraj nerazumljivo, zakaj ta dela tako počasi napredujejo. Zdi se kot da bi namerno zapostavljali ta del mesta in pustili prebivalce, da se kopljejo v blatu.
241.165 ton) in odpeljali 147.984 ton (lani 76.429 ton). Kot vidimo se je izboljšal od. nos med pripeljanim in odpeljanim blagom Ta odnos je bil v lanskem septembru približno 1 proti 3, sedaj pa se bliža odnosu 1 proti 1.
Izboljšanje odnosa med prihodi in odhodi velja za vse leto, vendar žal še zdaleč ne v taki meri kot v septembru. Lani je bil v prvih desetih mesecih odnos med pripeljanim in odpeljanim blagom ena proti tri, letos pa je ena proti dve. Izboljšanje je sicer očitno, vendar pripeljejo v pristanišče še vedno dvakrat več blaga kot ga pa odpeljejo.
Večina pripeljanega blaga
v septembru spada v kategorijo masovnega blaga. Tako so pripeljali 72.607 ton mineralnih olj (dvakrat več kot prejšnji mesec), okrog 10 tisoč ton žitaric (polovico manj) in okrog 5 tisoč ton premoga (7-krat manj). Porast prometa je torej nastal skoraj izključno zaradi izred. nega dovoza mineralnega o-lja, katerega niso tržaške rafinerije dovažale v preteklih mesecih.
Padel pa je uvoz železne rude, žitaric in premoga, pa tu. di promet ranzega blaga (sep. tember 1953 12 tisoč ton, avgust 195(3 26 tisoč ton).
Povečan izvoz pa gre izključno na račun dveh masovnih blag. To je v prvi vrsti amoniakov nitrat, katerega statistike prejšnjih let skoro ne beležijo med izvozne predmete. V letošnjem avgustu so tako poslali Avstrijci skozi Trst 22 tisoč ton amoniakovega nitrata, v septembru pa kar 52.740 ton. Poleg tega pa se je v septembru pojavila slučajna pošiljka 17.500 ton surovega železa v kepah Rahel porast lesa, ki ja sezonskega značaja, saj se bližamo zimi in že omenjeni veliki pošiljki amoniakovega nitrata in izredna pošiljka surovega železa vse to je o-mogočilo tudi statistični porast prometa v septembru, kljub temu da se je znižal izvoz vseh ostalih vrst blaga in zlasti izvoz raznega blaga.
Septembrski železniški promet pa je če vedno zelo žalosten in je mnogo nižji kot promet istega lanskega meseca. Letos so tako v septem-
obeh smereh 169.256 ton, lani pa v istem mesecu 215.504 ton. Se poraznejša je primerjava prometa prvih devetih mesecev Letošnji železniški promet prvih devet mesecev se giblje tako komaj okoli milijona in pol ton,
V pomorski promet tržaškega pristanišča namreč všteva jo uradne statistike po čudnih kriterijih tudi ves obalni pro. met, ki je že po svoji prirodi stalen in ni podvržen istim vplivom, kot je osttfli prekomorski promet Zaradi tega so Številke o pomorskem prometu (poleg nekaterih drugih vzrokov — predvsem potreb Trsta samega) vedno nekoliko višje od železniškega prometa. Isti vzrok Je tucl* za močnejši padec železniškega prometa kot pomorskega. Te hladne statistične ugotovitve pa istočasno pomenijo; da je stanje v pristanišču še mnogo bolj kritično, kot se to ka. že iz samih že dovolj žalostnih statističnih podatkov.
TRDNE VEZI BRATSTVA IN ENOTNOSTI
Prosečani se zahvaljujejo bratom v svobodni domovini
Prepričani bodite, da smo v naši vasi vsi Slovenci kot eden združeni pod geslom: »Nočemo nikoli več Italije*
V teh dneh dobivajo naši
kraji številna pozdravna in solidarnostna pisma iz raznih krajev matične domovine V njih izražajo svobodni bratje na različne načine, toda vedno s čutečim srcem in ponosno odločnostjo, svojo pripravljenost. da nam v naši borbi za svobodo in neodvisnost pred grozečim italijanskim imperializmom pomagajo po potrebi tudi z orožjem v roki.
Tako so re dni dobili na. pr. Rrosečani več takih pisem od mestnega odbora Kranja, kolektiva tovarne «Teol» iz Ljubljane, učencev in prosvet-nih delavcev iz Gradačca itd.
Delavci tovarniškega kolektiva «Teol» pravijo v svojem pismu med drugim:
»Odločne in jasne besede tovariša Tita, da ne bomo prepustili svojih bratov ponovnemu zasužnjenju italijanskemu fašizmu so izraz naše enotne volje, da se bomo uprli z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago, da preprečimo izvršitev krivičnega sklepa anglo-ameriške vlade. Vaša borba je naša borba in prepričani bodite, da je danes prva in edina misel slehernega Jugoslovana skrb za vašo us odo«.
Prosvetni delavci in učenci iz Gradačca pišejo kratko in jedrnato:
»Držite trdo in mi smo pripravljeni. da v vsakem času priskočimo na pomoč, Dol a-meriška in angleška odloči-tev!»
Iz Kranja pa so sporočili:
«Prebivalstvo našega delavskega mesta stoji za vami in za vašim bojem za svobodo in pravico Vztrajajmo na bojišču do zmage in'pri tem imejmo stalno pred očmi Prešernove besede, da »manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnov i».
Akcijski odbor OF Prosek
je v imenu članstva in prav gotova tudi v imenu ogromne večine prebivalstva pošiljateljem gornjih pisem odgovoril s pismom, v katerem pravi med drugim:
«Bratje. Grobovi naših pa d-lih v junaški osvobodilni borbi so še preveč sveži, da bi jih mogli pozabiti in da bi mogli mirno dopustiti, da bi se na naših telesih ponovile grozote italijanske okupacije. Bodite prepričani, da smo v naši vasi vsi Slovenci kot eden združeni pod geslom: «Nočemo Italije«. Izrazi vaše solidarnosti
in zvestobe so nam v neizmerno pomoč v naši težki borbi in vam zanje izrekamo našo bratsko in borbeno zahvalo«.
VHlG
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Jutri 22. oktobra 1953
ob 20. uri gostovanje v NABREŽINI
z Žižkovo ljudsko igro ■ ((
li
Kd vri	a| ni	10 Prosvetni urad ZVU fse ukinjene razrede?
Starši s Katinare in Doline so ponovno intervenirali, vendar šolska oblast še ni popravila krivice		
Nenadna zaostritev »tržaškega vprašanja« v njegovi celoti, je v teh dneh potisnila nekoliko ob stran razne detajle tega kompleksnega vprašanja, med kakršne spada tudi načrtno zapostavljanje slovenskega šolstva v coni A. Konkretno mislimo n** vprašanje obnovitve protizakonito ukinjenih razredov na slovenskih osnovnih šolah.
Val ogorčenih protestov nad tem diskriminacijskim odlokom Prosvetnega urada ZVU je sicer prisilil italijanske funkcionarje pri ZVU s prof. Faddo na čelu, da so 4 od 10 ukinjenih razredov vključno z učnimi močmi vrnil,. Z zaostritvijo tržaškega vprašanja pa je, kot Že rečeno. stopilo to vprašanje začasno v ozadje, s čimer se je Prosvetni urad očitno hotel okoristiti in kar po tihem po-
zabiti na vprašanje še preostalih 6 razredov, ki jih slovenski starši zahtevajo nazaj. Tako imajo danes slovenske osnovne šole v Dolini, Mačkovi, ah, Bazovici, Križu, pri Sv. Ani in na Katinari še vedno po en razred manj kot lam, čeprav je za te razrede dovolj otrok.
Ce je skušal prosvetni urad na to pozabiti, pa tega niso pozabili prizadeti starši, ki imajo popolno pravico Mo povrnitve odvzetih razredov. Tako so preteklo soboto ponovno intervenirali na Prosvetnem uradu starši s Kati-nare, včeraj pa zastopniki prizadetih iz Doline.
Pr, Prosvetnem uradu p6 so lahko gotovi, da se slovenski starši zavedajo svojih pra vic in da ne mislijo odnehati z borbo zanje!
IZPRED
VOJAŠKEGA SODISCA
Stroga obsodba
namišljenega delekfiva
Biti zasebni detektiv še posebno, če se nima za to dovoljenja je lahko kaj nevarna služba. Do tega spoznanja je prišel tudi 22-letni Galliano C„ Muterega je vojaško sodišče včeraj dopoldne ostro obsodilo na leto dni zapora. Ta kazen je Galliana C. ne le presenetila temveč ga je tudi tako užalostila, da ni mogel preprečiti solz, ki so mu naenkrat zalile oči in lice.
Septembra letos in sicer 10. se je zjutraj oglasil pri 32-letni Mariji Ferretti por. Tug-gev iz Ul. Giulia neki mlade nic, ki se je predstavil kot Orlando Frero član nekega zavezniškega vojaškega urada. Domnevni agent je Taggeyje-vi. ki je žena nekega angleškega vojaka sedaj na Koreji, postavljal razna vprašanja zasebne narave ter jo končno začel spraševati, če res živi v nekim Alfredom Sardellijem in če res pošilja v Vittorio Veneto zavoje 2. mamili in cigaretami. Potem ko je ženska vse zanikala je končno napotila domnevnega agenta k nekemu kapetanu angleške vojaške policije, češ da bo tam dobil vse potrebne podatke o njej in njenem privatnem življenju.
Ta odgovor je Galliana C. nemalo osupnil in je ženski priznal, da se je nalašč predstavil z lažnim imenom ter je prišel k njej po naročilu Lucije Fracassi por. Foa iz Ul. Mazzini. Naravno je, da je angleška policija takoj aretirala Galliana C. in ga zaslišala Fant je‘priznal vse ter se izgovoril da je izvedel to iia-logo'KrFTRcassijevo. Tudi Fra* cassijevo so poklicali na poveljstvo in jo zaslišali. Ta je pojasnila, da je izvedela, da se Tuggeyjeva bavi 5 tihotapstvom ter je hotela imeti o tem točnejše podatke, da bi tako lahko prisilila Tuggyje-vo in Sardellija, da bi dokončno šla narazen. V kakšne namene je to storila, pa ženska ni povedala.
Eno je gotovo, da je Galliano C. naivno prevzel nalogo in zapadel skušnjavi, kar je popolnoma razumljivo ker je bil dalj časa brezposeln, da Se je za malo. denarja izdajal za zasebnega detektiva in hotel vršiti službo, ki je nikakor ne bi smel. Nič ni pomagal zagovornikov govor, ki je hotel pokazati Gallianovo dejanje kot šalo, kajti sodnik je bil v tem primeru izredno strog, kar je razumljivo, ker se je mladenič ilegalno izdajal za člana njihove vojaške policije, ter ga ostro obsodil. Takoj po obsodbi so mladeniča ki gotovo ni pričakoval tako hude kazni, vklenili in ga odpeljali naravnost v zapor.
Preds. — mr. Ellison, tož, — dr. Savona, tolmač — Krumi, obramba — odv. Morgera.
LUTKOVNI ODER
bo v veliko veselje naših otrok nastopil danes 21. t. m. ob 16.30 v Barkovljah na Franklovem za vse šoloobvezne otroke in ob 20.30 za vse otroke od 6 mesecev do 96 let starosti.
Pridite in boste zadovoljni !
Ne odlašajte! Se danes si nabavite 10 štev. revije
»Kaša žena«
s krojno polo in osnutki za jesen in zimo. — Kakor vsaka druga številka stane samo 75 lir.
Izlet«
PD »IGO GRUDEN« NABREŽINA
Vsi člani prosvetnega. ^ ^
«Igo Gruden«
v Nabrežini so 1H p leži jo zboro .
ljeni, da se udeležijo ZD^LV23-članov društva, ki bo vJJrA0mu. t. m. ob 20.30 v kulturnem ^ Ker je zborovanje sti, naj nihče ne manjKa.
Razna obvesti^
TRŽAŠKI FILATELISTIC
KLUB »L. KOSIH« ^
Vabimo vse člane, P®** njjo
ste, ki se v tej.,sezomwr.ti -
tej sezoni s5: oglasili v klubovih Pr0^®r v; M se udeležijo danes sestanka, od 19. do 21. ure. _ nev8»-Odbor sporoča vsem Je l( njenim slovenskim fua*e* vP1 cone A - STO, da se la"“ta0l«l šejo v klub na vsakem sredab
kluba, ki so običajno
zvečer in nedeljah dopol<We’ KINO PREDSTAVE V AVDITORIJ«(
Filmski odsek A IS oo ^ p 22. oktobra v Avditoriju ^jni pet začel* s kinematog predstavami in sicer s *e[rteK «Svet pred nami». vs“* M bosta dve predstavi. Pf/hodo druga ob 21. V iet^..roentar'11 sporedu naslednji doKun
Sever v barvah. tobusom čez severni te. smiths0I ski dokumentarni film- p,avaln nov institut; Miguel, šport.
Vstop v Avditorij ie
prost-
MOTOKLUB »MLADOST« NABREŽINA
Obveščamo, da je napovedani izlet v Dornberg 25. t. m. zaradi tehničnih zaprek odložen.
IV. OKRAJ
OF IV. okraja organizira 3. in 4. novembra dvodnevni izlet v Ljubljano. Vpisovanje na sedežu v Skednju vsak dan od 19. do 21. ure.
MOTOKLUB »ADRIA«
MILJ E-DOLIN A organizira 1. in 2. novembra t. 1. dvodnevni izlet v Ljubljano. Vpisovanje v večernih urah na se dežu v Dolini do četrtka 22. t. m.
MOTOKLUB «AMATORI» sporoča vsem članom, ki so se vpisali za izleta v Pulj ter Vipa-vo-Branik-Komen, da sta bila odložena za nedoločen čas. Za vse informacije je v tajništvu odprto _ysak dan od 17. do 19. ure.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 20. oktobra se je v Trstu rodilo 12 otrok, porok je bilo 7, umrlo pa je 11 oseb.
POROČILI SO SE:	uradnik
Aleksander Butjagin in gospodinja Apollinaria Slahtovič, inštalater Francesco Marinelli in gospodinja Maria Filippi, tapetnik Giorgio Richetti in gospodinja Ervina Giacomelli, trgovec Romano Braut in gospodinja Maria Ostini, knjigovodja Marcello Moretti in gospodinja Silva Urban, mizar Stefano Richter in šivilja Regina Venturini, uradnik Marino Benigni in uradnica Etena Marin
UMRLI SO:	74-letna Antonia
Del Torre vd. Lena, 74-letni Lo-dovico Caenazzo, enoletna Patri-zia Romitto, trimesečni Fulvio Bratuš, 75-letna Angela Cučič, 31-letni Orlando Sartore, 61-letna Maria Mrak vd. Albanese, 74-let-na Emilija Vitez, 68-letni Pietro Zuccherich, 66-letni Karlo Baci-chi, 95-letna Virginia Sandri vd. De Leitemburg.
Delavska	zbornica^
Zadnji dogodki so imeli globok odmev tudi na sindikalnem torišču. O stavki, ki so jo napovedali Enotni sindikati proti #razkosanju obeh con STO«, smo že izčrpno poročali ter osvetlili, njene namene in cilje Ob tej stavki so se kominformovski aktivisti obračali na delavstvo z različnimi gesli, tako da so za italijanske delavce navajali ene razloge, za slovenske pa druge. 2e to je bil najboljši dokaz, kako so varali delavce.
Razumljivo je. da skušajo v tem položaju spraviti Enotni sindikati delavstvo še bolj pod svoj vpliv, ker čutiio. da jim je začelo uhajati. Demagogije in dvoumnega ravnanja namreč ne morejo več tako prikrivati kot doslej, ker zahtevajo dogodki jasnih opredelitev.
Jasno in odkrito iredentistično in imperialistično stališče pa je zavzela Delavska zbornica, ki je seveda navdušen,1 pozdruvilu krivični a» gloameriški sklep. Prav ob tej priložnosti se je tudi pokazalo, da je zanjo prvo «ita-
lijanstvo« iri da je obramba razrednih interesov delavstva čisto postranskega pomena. Kljub temu imperialističnemu stališču pa voditelji Delavske zbornice mislijo, da je sedaj nastopil čas. da bi lovili nekake «slovenske kaline«.
V zadnji številki svojega glasila «11 Lavoro« so objavili uvodnik pod naslovom: »Jasne in nedvoumne besede«, v katerem se med drugim obračajo tudi na Slovence. Ce nas spomin ne vara, je menda to prvič. V uvodniku pravijo tudi tole: »Najbolj ranljvu tarč a propagande nasprotnikov je slovensko prebivalstvo. 'Toda dejstva zanikajo to prophgan-do. Demokratična Italija ni nikoli delala in ne bo delala razlik med državljanom in državljanom, pa naj pripada h kateremu koli plemenu ali vem. Zgodovina to potrjuje. Pojdite, slovenski delavci, pojdite po alpskih dolinah in vprašajte tamošnie prebivalce, kak o je demokratična Italija vedno ravnala s terni njenimi slovenskimi sinovi! Slišali jih boste, kako bodo iz-
razili vso svojo predanost in ljubezen do naše države.
Slovenski delavci naj na vsak način vedo. da je naša organizacija ob njihovem lojalnem sodelovanju pripravljena upoštevati njihov glas in ščititi njihove interese, vse interese«.
Človek se čudi tem naravnost «ganljivim» izjavam ljudi. ki vedno uporabljajo besedo «s’ciavi», ko govore o Slovencih in ki jim je bila že leta 1947 dvojezičnost tako strašno na poti. Ko je namreč takrat Svetovna sindikalna zveza predlagala, naj bi se obe sindikalni organizaciji v Trstu spojili, je bil najhujši spor ravno v vprašanju priznanja dvojezičnosti, ki jo je Delavska zbornica trdovratno odklanjala. Ce pa niso hoteli priznati niti te naravne in popolnoma upravičene zahteve, sj lahko ■ predstavljamo, kako bi ščitili slovenske delavce Italijani bi rekli temu «promesse da marinaio«.
Ko govore o nekih »alpskih dolinah«, najbrž mislijo Beneško Slovenijo. Prav to nesrečno deželo nam torej daje-
jo za zgled italijanskega velikodušnega ravnanja s Slovenci. Kaj res nimajo prav nič smisla za humor, saj je tako, kot bi govorili o vrvi v hiši obešenca. Ravno Beneška Slovenija je klasičen primer takega zatiranja naroda, kakršnega ne pozna več nikjer sodobna Evropa. Res, lepšega primera, da bi z njim ((prepričali« slovenske delavce, gotovo niso mogli najti, saj ni v Beneški Sloveniji niti ene slovenske šole, da o ostalih krivicah sploh ne govorimo.
2e iz tega primera vidimo, kako bi ((ščitili interese« Slovencev. Čakala bi jih usoda beneški Slovencev in morali bi še poljubljati roko, ki bi jih bičala. Tako in nič drugače pojmujejo voditelji Delavske zbornice, razni Novelliji (ex Neumanni), pravice slovenskega naroda, ki bi mu privoščili, če bi bil popolnoma ponižen in hlapčevski, kako drobtinico. Vse kaže, da so ti voditelji dolgo let spali spanje pravičnega in da jim je slovensko ljudstvo, pa čeprav tako tesno žive ob njem, še vedno prava španska vas.
Kolesar v žensko
V trenutku ko je 67-letna Angelina Fragiacomo por. Trobia iz Ul. Ginnastica prekoračila Drevored XX. septembra, je vanjo priletel s kolesom 15-letni Dario Balos iz Ul. Baseggio, ki je tedaj vozil v smeri Carduccijeve ulice. Zaradi trčenja sta oba padla na tla in medtem ko se je kolesar dvignil brez po. Škodb, so morali Trobievo odpeljati v bolnišnico, kjer so jo zaradi raznih poškodb pridržali s prognozo okrevanja v 10 dneh, če seveda ne bo komplikacij, na I. kirurškem oddelku
i * *
Podobna nezgoda, samo s hujšimi posledicami, se je pripetila včeraj po 20. uri tudi 71-letni Justini Gulič Por. V.ekjet iz Ul, Molin a Vento. 2enska se je sama zatekla v bolnišnico, kjer je pojasnila, da jo je podrl na tla v trenutku ko je prekora. čila D'Annunziov drevored v višini Ul, Settefontane neznan kolesar, ki je po nezgodi nadaljeval pot, ne da bi ji priskočil na pomoč.
Ker so ji ugotovili poleg zloma zapestja desne roke tudi zlom ličnih kosti, so Vekje. tovo pridržali na ortopedskem oddelku, kjer bo ostala v zdravniški oskrbi najman; 40 dni.
Excelsior. 15.30:	«ViteH<>n	'
Fabrizi, F. Interlengm. Nazionale. 15.30:	Arth**f’
ne doline«, A. Ladd,
Van Heflin.	«Ti>fE;
Filodrammatico.	16.00.	garzir
Napolitanec«, Totoo,	pre-
ža. Mladini izpod *» povedano.	in)	Ande'
Arcobaleno. 15.30: sen«, D. Kave, J- Ma* «ga Astra Rojan. 16.30: «Ji‘naS*
loga«.	cnženistv '
Grattacielo. 16.00: »Suj*
E. Rossi Drago,
Alabarda. 15.30:	«PucC1
Ferzetti, M. Toren.
Ariston. 16.00: «Okovi»-Nazzari.	,.no0.	,
Aurora. 16.00, 18.00. ‘ • q>jyirl' «Ivanhoe», R. Fa7’ . 3 stveI^' Armonia. 14.30:	«Moz
J Mason, S. Granger. jjpjr Garibaldi. 15.30:	-ri-
ti«, F. Sinatra. S. .nisna r Ideale. 16.00: «CanterV‘l kazen«, C. Laughtoti- veli Impero. 16.00: «KorV’	j.
vojvodinja«, R. Yoi>t>l, j.£rr Italia. 15.30: «Puceifl>»' ti, M. Toren.
M*
Viale. 16.00: «Prva nagrad3 riarosa«, C. Croccoj®-Kino ob morju. 1® JučtoDPa -it’ ža», C. Greco, P- aVtoStr Massimo. 16.00: »Zver	,
E. 0’Brien, F. LovejOL^, J Moderno 16.00: (cPron A,a<}iPi C. awford, J. Derek. ■ ^	.
pod 16 let Prepoved 1%, Savona. 15.30:	«lzP° g, KL
3. Stanvvyrk. ‘Lepo*
izpod 16 let „ p«.
picf
Rv-1 • r nfcw.e
Azzurro 16.00: «Poz0^
Martin. J:uWger Belvedere. 16.00:	AtL	p.	1
Doyle», B,
Mladini .-r--dano.	„
Vittorio Veneto. 16.0v-
narji«; D. Martin, -^en ,. slvetiere. 16.00:	.	g,
ugonabl.ia«. W. Cb 1 ji«. jf, Marconi. 16.00: «E®L*i sVc Novo cine 16.00: »PrcH1	. ,p*
Ruth Roman.	„	Si*
Odeon. 16.00:	«Vihar»’	^
Pamapnini.	-ako*1
Radio. 16.00: »Proti **, Mastroianni. F. Mann*
Nezgoda ori igranju
Zaradi zvitja desne noge so včeraj zgodaj popoldne pripeljali v bolnišnico 9-letnega Adriana Gabrielija iz Milj, kateremu so zdravniki nudili vso pomoč in ga nato z istim rešilnim avtom, ki ga je pripeljal, poslali ponovno domov, kjer bo moral kakih 5 dni počivati,
Fant je pojasnil, da se je med igranjem s sošolci v miljski šoli izpahnil nogo. Ka. ko se mu je dogodilo pa fant ni znal ali pa ni hotel povedati.
Nezgoda v pivovarni Dreher
S prognozo okrevanja v 20 dneh so sprejeli na I. kirurškem oddelku 45-letnega težaka Ubalda Grimaldija iz gkedenjske ulice, ki je imel precejšnji rani na obeh ustnicah in. poškodbo na prsnem košu
Grtmaldi, ki se je zatekel z rešilnim avtom v bolnico, je izjavil, da mu je med delom v pivovarni Dreher priletel z višine 1 metra velik kos železa.
Po 42 dneh umrla za posledicami padca
Predvčerajšnjim zvečer je po 42 dneh podlegla poškodbam na ortopedskem oddelku 75-letna Angela Ciulic, ki je septembra meseca med hojo po cesti zdrsnila in padla na tla, pri čemer si je zlomila stegnenico.
Težak iz Neaplja delno oslepel v Trstu
Nekaj minut pred j.4. uro so pripeljali v bolnico 31-let-nega težaka Lorenza Grazia-nija iz Poggiomarino pri Neaplju, ki so ga morali zaradi poškodbe na očeh z delno oslepitvijo sprejeti s prognozo okrevanja v 20 dneh na okulističnem oddelku.
Bolničarji Rdečega križa, ki so Lorenzija pripeljali z rešilnim avtom v bolnico, so izjavili, da 50 moža našli v takem stanju v Ul. Capitelli Lorenzi sam je pojasnil, da je zjutraj pripotoval brez posebnih namenov v Trst ter je dodal, jecljajoč nerazumljive in predvsem nejasne bešede, da mu je med hojo po ulici postalo nepričakovano slabo.
Zanimivo bi bilo vedeti po kaj je prišel napolitanski težak v Trst, kajti zelo čudno je, da bi imeli težaki sosedne republike toliko denarja, da bi si lahko privoščili tak izlet 2 daljnega juga v naše mesto.
, ara «,}3
SREDA, 21. oktoiW
CONA r*9
254,6 m ah 1178 K Jutrsfž
110 J M 7.00 Poročila. tisKa-, M glasba. 7.30 Pre8'^fonii.V Pavel Hindemith Sim* i4.3ug)tr (1937).	13.30	p°r0o„i'	1^-^;
.Triglava do ^^"-nske ppeti'* venske in dalrn*„iarne kar°(
17.00 Koncert P°pm .]3 v 6\ S glasbe. 17.40 JugoslaVu „ G
ni pesmi in plesu. Ku„ca, Johana Brahmsa *?: »,rne, ,-n 6,, VVeberja. I9-0® uce -'}%
21.00 S knjižne l»l‘c* bič: Stopinje v .s^8poje
re tržaški pesmi dstvod! n^j Danski zbor pod
na Pertota. 21.53 r poC-23.10 Glasba za ian»
Zadnja poročila.
T«»* 1 seK
306.1 m ali 980 KC 11.30 Lahki orkesU.1, «j jr
vsakega nekaj. .	1 iK,
13.00 Lepe melodij ]aSt,a jl»r sovi. 13.30 Zabavna ple^>d Pregled tiska '^ncef* zveC; „(i' ba. 18.00 Liszt. ^ geethoj tdjgjfl in orkester, l**.]8 K0ncert !’> manca št. 2- 1{^(jerrP3CS'pr’!$ sta Renata koa l915 fiz
Zdravniški Xed |ij 00 ljene melodije, f ^i.15 Večerni koncert. in O f Koncert za vioim°22oO *
revVfe
Glasba ^lelJa Herber t von Nat ra(ji'jsKa lumbova P°t“- a Riccarda Ntels«1 '	,	j>
327.1 m
,2 00.Opoldff^gVlS
TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ; 66 - 6« Gasilci:	2-22
Policija	2 • 23
202.1 m. '■ ft. 'Jiil.
ški kvintet BbZOm	>
Naši solisti, v j\3r n* teC Spored -slov^vstvcn1 ,,, Lg;
sat'«'«as %'S'••§
Speči zvon <Pr K<*
Večerni orkes Poročila.
val*1 f0r
Kadarkoli fzsče^ P*
in ne
samo
seca se ^ „PKIM0BSW »e
Dovolj, da [fds if>
733«. aIi črn*1
•ov naša1(
štev. —— pi vaš nas!** ]Cp
: : .
j&MORSKI D^VKITC
KRVOLOČNO lice italijanskega imperializma
$1. oktobra ja
JUGOSLOVANSKO	LJUDSTVO
Italija ni sposobna vladati manjšinam
W se lahko ponaša s I® Siasbeno kulturo, s svo-j,'*etnostn° in deloma tu-jtelturno tradicijo. Toda jj* se kar na splošno z (no kulturo je nekritič-«haštoo in cenena pro-
4il v 3ab-ko preslepi tihi,*'	ne P°~na dejanskih
s“n“fl razmer Italije. tlj e 'n delavske plasti bit ??Vet*at* 0 sramotnih in Une straneh moralne in kčifc *er soc'a*ne kulture vo-ffj Plasti sodobne Italije.
Slovenci in Hrvati,
fr. falski Nemci, aostski
ci	trlpolitanski	Arab-
.'dbesznci, Eritrejci, Somal-
•i ..i,8*1 balkanski narodi so , "abrali
e isto Italijo kru-
,r«mot ■*’	50	3'	v	veino
jtktinJ*' 1? 2 z9°dovinsko ob-lkliia°St^0 dokazujejo, da niti nJ sP°s°bna, da vlada Itd, /! lastnim narodom, (“islci C nac* drugimi neitali-
^mnani!°di 'n narodnimi Stoti*tifce
štetja
zadnjega Ijud-zadnje parla-
tarna
•totijos-h anhete govore o
Pianov ^.et!0^olitanskih Bloditi u se zwe kot tT0~ iltij, , aTnene dobe po kra-kleteh glinah, po barakah, Milijfln tn Podobnih brlogih. Pojdn, * 3Uzn*h Italijanov ne "■esa ° 1lporabe sladkorja in oj»ut’ ”e sodobnih oblačil, Siensfcji, kakršnih koli hi-it°je Prilik. Medtem ko ne ind|tt ,Ce!U te Italije stoti-1'Hančn'h ^‘Isfcifl, fevdalnih in Peustnir rnilijarderjev, ki iemajn 3iH° in toP0slaPo iz-4 so f astne sonarodnjake, ttiansk’11 ubtH sleherno člo-tieij „ 0 saniozavest, posebno Iti !e .9rarn>ni proletariatom, ra!ni stP°Peduie v svoji mo-zn ruzenosti za iicafone« Pako manjvredno člo-
Ho
rvtAZV
)e d‘t“!i,t,ena vrhnja plast
Ta ne,cu!tu7"
'ko Povojnih letih sleparjev ‘sv°Pla milijarde do-Tr‘'nienaTneri'^e P°moči, nn-'^aljŠa Za obnouo države in W.0“n,c socialnih razmer, ""^Orn ?°t°vili opazovalci in %or , Taznih ERP, ECA, \Toča, antske9a bloka itd. ^ ison' ' 50 2ato> enako kot V da mptranemu Cangkaj-Sn tir,/6 ustavi vsaka nji-% po“P°ra, ki se je zlorab-** tmnTUse velekapitalistič-<l|,e)erne?!e-. Italijo vedno '|l0|(ar^Prit’s,ca socialno-gp-,0 *' o7 a> 3° izziva-*' Pelji. e^en' in nepatriotič-;^ltolisti s svojim kr-*# Ijurf ,r'^oanjem delovne-
mistva.
V7tti*a
1°doi/"'i’ pa	usoda
, lr 'talij.
^ if/,i Iri narodnih manjšin nr
HCih 21
'Sičnik0 rtadvlado' V
••v0 n 2aPo rih smo imeli bio|“rušati Pripovedova-i |j,.:, italijanskih poja-5?ni E7f^eu’ ^ 50 u<Ie-,JP arab«i,1nno2^nem nbija-"'«st»n e°a civilnega pre-
fi..	l; rr«..‘_
V
^ Tripolitaniji
•‘e p0o,- . “ojni l. 1912-13. i v Ci,oa'tne 0a2e, poseb-Jene ^ naiki, so 5,[e ,2treb-
/e<* s sfv r0,ti 'n ženskami °3sfje , ,°3nicami italijanske i ^iopo; 11 ie ze takrat za-•>at Pojni zločinec, ta-»Ji|"niii,,e niaršal, Graziani. irB°3h0 r° narn ie iv tega h S'n "e,poPUstljivo stali-
i, *efh ri doteli razpravljati le ,ta!ijan ' Pvstili preosta-i)L*°iitičn<.0fn ^ Tripolitaniji L ®njj „ Provice. Podobne
S
Hsfici c-	*	i wu ju
tSki Ci' Eritreja! Po %' ProuP°T“bi Pllnov v
•»""i	A°e*mcem, obo-
li °,|(IPil»S ■ *uIicanii, se je
In* "esasllf‘ ■ 0en' Gra2ia-
4* Po in?	grovodej-
S na'n.ceniranem ,««ten-•ko ' Tri f uIicafl Addis kidate,?1 ie tU itolijon-‘t«, boon svobodno in ««fc* in minTP°Vedi P°b'jala $ Plenil P° uilcah ” ti-vS. h ‘a’ Posikevala, po-'Si l,3ansk° ime je v 'li^eri I osovraženo v
X '"rodi 50 P0 tej vojni n.n..	Postavili pred-
imeli
z Italijo A-
k
t^Ooj, ko ‘talij,
,	se	je od-
l«ji.'flijo us°da: — samo ^ d^i^dar več, - „ I1. r<,JPrn 1 es‘tvi so dopu-'ovijanje
. Potomu i? .bitiij n 0 onializma nad
tbli“n»^'l7StJ0/aleu polom ''P,/'- fiiin loaializma v
JO'1 2 m.!.0 t0 osvajanja, °) ’ R' sn l3tlžnimi meto-S^otisoč,. Zapustila za se-S«i n« nr 0rob°P in s po-C°tlQl>a »n uniA^ana 0TOZO-
SS
ii‘£n doaltan,^’ni narodi
narodi
je sledil
m
neizbrisen
podkupljiv), ozkosrčen in kratkoviden, brez osnovnega razumevanja za potrebe domačega ljudstva; brez vsake
samostojnosti, zato do zadnje doslednosti birokratsko centralističen. ' Izkazal se je za popolnoma nesposobnega vzpostaviti vsaj znosno sožitje z drugimi narodi ali podrejenimi narodnimi manjšinami v katerem koli primeru. Obratno, ta tip osvoje-valca je izzval povsod eksplozije ljudskega odpora in sovraštva s svojim nekulturnim šovinizmom, ki je v vsakem primeru končal z nepopravljivim polomom, s pokoli in ruševinami.
Primorska je živela dolgo tisočletje v kulturnem in pravnem ozračju Srednje Evrope. Zadnja stoletja na visoki ravni avstrijske uprave, ki ni poznala korupcije. Kljub sistematičnemu podpiranju velenemškega ekspanzionizma, je vzgojila v nas, v svojem kulturnem in socialnem ozračju, socialno razumevanje in spoštovanje zakonitosti. Italijanska zasedba je pomenila udarec z bičem v lice srednjeevropski pravni in kulturni zavesti primorskega ljudstva z uvedbo afriških kolonialnih upravnih metod. Razlika med ravnanjem de-mokratsko-liberalne in fašistične vladavine je bila le v količini uporabe raznih afriških «upravnih)> metod. Prva je n. pr. že takoj po zasedbi poslala desettisoče pripadnikov bivših vojaških sil v — ujetništvo (po končani vojni!), nekaj tisoč intelektualcev, posebno Istranov, pa v internacijo v malarične kraje Sardinije. Uničila je postopoma vse oblike javnih samouprav v pokrajini, okrajih, občinah ter začela od-
itik>n'k toJa'no‘.«i beg fa---cj Po Dn, 2 nJihovega o-H X ‘ 7: Ali je mo-
1*4 k" 'OlDr Ul ,la P°ura' > ,tal^nsker,aliHično P«*
'ko , “talne
stranjevati Slovence in Hrvate z vseh področij javne uprave ter sodstva. Istočasno pa je dovolila fašističnim zločincem, da so s pogromom proti slovenski in hrvatski imovini uničili temelje njihovega gospodarskega življenja. Fašizem je na že postavljenih upravnih temeljih le nadaljeval z uničevanjem nseh oblik gospodarskega, političnega in kulturnega življenja naše manjšine. Italija je v malo letih do kraja uničila vse naše šolstvo, zatrla vse naše gospodarske, prosvetne in politične organizacije ter odstranila zadnje parlamentarno zastopstvo. Množično pošiljanje v konfinacijska taborišča in v zapore vseh zaved-nejših ljudi, ki bi lahko še zavirali izven organizacij popolno raznarodovanje, ter počasno pobijanje posameznih najostrejših nasprotnikov pred izrednim sodiščem za zaščito države ali zahrbtno kjer koli so pokazali v teku enega desetletja vsemu svetu, da je bila uprava nad slovensko-hrvatsko manjšino le en sam, na dolgo roko pripravljen genocid izvajan z vsemi sredstvi državnega aparata in z zločinskimi metodami fašizma s pobijanjem, ropanjem, požiganjem in strahovanjem.
Slovenski in hrvatski mladinci, uvrščeni v tajno organizacijo TIGR, smo se takrat 10. let po italijanski okupaciji uprli z vsemi razpoložljivimi sredstvi zločinskemu italijanskemu zatiranju in raznarodovanju in že takrat ugotovili v ilegalnih letakih v času volilne propagande za tako imenovani fašistični ((plebiscitu l. 1929 za fašizem in lateranski pakt, da Slovenci in Hrvati vidimo edino jamstvo pred italijanskim nasi-
ljem v naši popolni politični avtonomiji, kar smo v drugem tisku označili za zahtevo, da se odtrgamo od Italije. ki smo jo imeli za nesposobno z njenimi barbarskimi genocidnimi metodami, da vlada nad Slovenci in Hrvati. Gortan, štirje bazoviški junaki in še več drugih so z življenjem plačali svoj upor proti temu nasilju, drugi pa z mnogimi stoletji zapora in konfinacije. Toda v drugi svetovni vojni se je vse naše primorsko ljudstvo uprlo kot en mož fašističnemu divjanju in z 42,000 mrtvimi pokazalo, da je popolnoma so-
(Nadaljevanje na 4. strani)
NIKDAR NE BOMO DOPUSTILI
da bi vas izročili fašističnim nasilnežem
Četudi so se razmere v svetu glede tržaškega vprašanja navidez pomirile in četudi kaže na prvi pogled, da se bodo razgovori za rešitev tržaškega vprašanja nekoliko podaljšali, vendar pa je nevarnost, da bi se iz tega tako krivičnega in podlega sklepa angleške in a-meriške vlade glede Trsta in cone A rodila za naše ljudstvo nepopravljiva krivica še vedno pereča in to čutimo na vsakem korakut ob vsakem stiku s komer koli na ulici, na domu. skratka povsod. To nevarnost občutijo z nami vsi jugoslovanski narodi, ki nam od dne ali bolje od ure do ure neprestano pošiljajo brzojavke in pisma, s katerimi nas bodrijo, nas moralno dvigajo, da se u-premo naklepom italijanskih imperialistov, ki bi hoteli spra-
viti cono A in pozneje še cono B in prav gotovo še druga naša ozemlja ponovno pod svojo peto. V pismih in brzojavkah, ki jih dobivamo od vsepovsod iz Jugoslavije^ se jasno odraža odločna volja Jugoslovanov že v sami kali zatreti italijanske ekspanzionistične težnje, ki že vnaprej obljubljajo, da se ne bodo zadovoljile s samim Trstom. Iz pisem, ki nam prihajajo, se jasno razbira dobro poznavanje italijanskih načrtov, hkrati pa odločna volja, upreti se vsem, ki bi skušali po kakršni koli poti izbarantati od zpadnih zaveznikov še nadaljna odstopanja.
Beograd
Prebivalci četrtega sektorja Beograda pošiljajo Osvobodil-
Naše ljudstvo je ponovno dokazalo, da na naši zemlji Italija nima kaj iskati. V Sv. Križu so premazali italijanske napise na občinskem sektorju.
ni fronti Trsta in vsemu tržaškemu demokratičnemu ljudstvu pismo — brzojav, ki so ga sprejeli na velikem protestnem zborovanju. Pismo se glasi:
«Dragi tovariši. Z našega zborovanja vam pošiljamo bratske pozdrave v prepričanju, da boste v vaši borbi proti krivičnemu sklepu angleške in ameriške vlade, s katero se podpirajo zahteve italijanskih imperialistov, ki so naperjene proti vam, vztrajali do konca. Mi se dobro zavedamo, kaj ste vi trpeli skozi dolgih 2S let italijanske okupacije, ko je vladal največji teror, ki je težil za tem, da bi vas nacionalno uničil. Bodite zato prepričani, da bodo vašo borbo proti. italijanskim poskusom, da bi vas s pomočjo angleške in ameriške vlade ponovno zasužnjili, svobodni narodi socialistične Jugoslavije podprli in da bodo svojo borbo nadaljevali z vsemi sredstvi, da bi preprečili nakane italijanskih imperialistov. V vaši borbi i-mejte stalno v vidu dejstvo, da smo mi vsi na vaši strani in da je vaša usoda nerazdeljivo vezana na našo usodo*.
Jastrebarsko
Prebivalci Jastrebarskega pošiljajo glavnemu odboru O-svobodilne fronte v Trstu sledeče pismo:
((Dragi naši bratje, z zborovanja, na katerem razpravljamo tudi o naših volilnih problemih za predstoječe volitve, smo obravnavali tudi tržaško vprašanje in vam zato pošiljamo vroče pozdrave ter vam zagotavljamo, da je vaša borba tudi naša borba in da je ob vaši strani vse naše ljudstvo.
Vsa naša domovina je danes pripravljena preprečiti naklepe vsakogar, ki bi se pre-drznil stopiti na tla naše zemlje, ki je vsa izprebičana in napojena s krvjo naših najboljših sinov. Mi vam zagotavljamo da naši bratje sino-
DRUGA PLAT ZVONAISPKEGOVVRIL, JE
O ITALIJANSKI VOJSKI SVOBOPOU1IBI8I BEOGRAD
Diskusija v italijanski poslanski zbornici daje delno razlago za čudne občutke po vesti o prihodu divizij JLA na mejo • Fašist Fer-retti hoče atomsko bombo • Sumljiva obramba časti fašistične vojske
V italijanskem nacionalističnem tisku — v to kategorijo pa spada skoraj vse, kar se tiska na sosednem polotoku — je bila včasih zelo priljublje. na tema pripovedovanje pravljic o nesposobnosti, nezmožnosti neoboroženosti, neorga. niziranosti, nepripravljenosti itd. itd. jugoslovanske armade. Odkar pa se je razvedelo, da stoje na mejah cone A in Italije divizije jugoslovanske ljudske armade, so blebetanje o «fantomatičnih Titovih divizijah« in podobnem zamenjali vse drugačni občutki. Tista «sk.oraj neobstoječa« jugoslo-vanska vojska, ki je «samo plod propagande«, ki «ne bi vzdržala niti en dan v borbi«, se je nenadoma spremenila v strah, pred katerim je hrabri italijanski vojski potrebna pomoč vsega atlantskega pakta.
Obenem je bil ta tisk poln hvale sedanje italijanske vojske in njenih desetih divizij ali kolikor jih je že. Ta hvala je večkrat za las podobna oni o osmih milijonih bajonetov klavrnega spomina. Zanimivo pa je slišati tudi drugo plat zvona. Nedavno jo je bilo slišati v italijanski poslanski
zbornici, med diskusijo o proračunu obrambnega ministrstva. Res-je, da je večina kri. tik prihajala od monarhističnih in neofašističnih poslancev, ki so gotovo hoteli tudi oprati svojo preteklost, vendar pa to ne zmanjšuje bistveno dejstev, ki so bila med disku, sijo navedena.
Monarhist Cutitta je, kot večina ostalih njemu podobnih govornikov, obžaloval, da je vojaški proračun mnogo premajhen, in nato menil, da je italijanska pehotna divizija si. cer «dobra borbena enota« da pa še daleč ne dosega ameriške, ker ji manjkajo tanki in protitankovska artilerija. O lahkih divizijah — ki so pravzaprav Mussolinijeva iznajdba — je dejal, da jih je treba o. pustiti in spremeniti v normalne. Italijanska tankovska divizija, je dejal Cutitta, je komaj kaj več kot tankovska brigada; če naj bo res divizija, je treba pomnožiti njeno številčno stanje, zlasti pa oboro, žitev.
O artileriji je povedal Cutitta, da je «zaradi prevnetega sprejemanja darov« cel vzovč-nik raznih vrst topov, kar one.
«Ko gre za čast, nam, materam, ni žal, če izgubljamo, kar nam je najdražje - svoje otroke» je rekla mati Milica
narode p0 ta-
im
Z VOJ-
Ugledom ta-
‘ X lu0s'danii , i »i-on, 2,cnšni; lmpena-\ hkn' luV6 je P°kazal W?Kn£.*nae°i »ali.
koloniza-
Vb>olo£nSt* iovin"
n	•	npimuno
'tristranski in
Pred cerkvijo v Padričah plapola slovenska trobojnica, ki oznanja vsemu svetu odločno voljo vsega ljudstva, da »oče Italije.
mogoča dobro organizacijo in dobro delovanje.
Poslanec Romualdi (MSI) je poudaril, da je trditev, da so italijanske suhozemske sile danes kaj več vredne od predvojnih, popolnoma iluzorna.
V zboru tistih, ki sc zahtevali za Italijo več orožja, več le-tal, večjo mornarico, je šel najdlje fašist Ferretti, ki je obžaloval, da Italija «še ne more imeti atomske bombe«. Omenimo naj še, da je to pobožno željo izrekel v zvezi s Trstom in z odnosi z Jugoslavijo.
Da je italijanska vojska «»a. slednica in nadaljevalka tradicij« fašistične vojske, je priznalo in razsodilo tudi vojaško sodišče v Milanu na nedavnem tragikomičnem procesu zaradi ((Armade ljubimcev«. Da je o-ficirski kader v tej vojski v veliki večini sestavljen iz starih fašističnih častnikov in ge-neralov, je prav tako znana stvar. Med letošnjo parlamen-to debato o vojaškem proračunu pa se je pojavila celo že zahteva, naj se iz vojske od-stranijo oni, ki so se izkazali z antifašizmom. Monarhist Greco. ki je prišel s to zahtevo na dan, jo je seveda oblekel v elegantnejšo formo: obrambni minister »naj pregleda ka. dre, zlasti najvišje, in odstrani one, ki so bili vmešani v strankarsko sovraštvo«. Da po. meni to ((strankarsko sovraštvo« neuspešno prizadevanje nekaterih poštenih oficirjev, da očistijo vojsko fašističnega gnoja, je razumljivo.
Spričo vsega tega in spričo splošne politične smeri, v katero gre Italija, tudi ni čudno če so se procesi zaradi «blate. nja oboroženih sil« začel: širiti kot gobe po dežju. Komaj se je končal proces proti Ari-starcu in Renziju, se je že v Milanu začel nov velik proces te vrste. Bivši obrambni minister Pacciardi je prijavil sodišču pomorskega kapitana An-tonina Trizzina, admirali Leonardi, Brivonesi in Pavesi pa so ga tožili zaradi obrekova-nja, ker v svoji knjigi «Navi e poltrone« ni ravno ugodno o-bravnaval njihove vloge med vojno.
Tako je očital Trizzino ad. miralu Brunu Brivor.esiju, da je med neko vojno akcijo iz strahopetnosti pobegnil pred sovražnikom z vojnimi ladjami, ki jim je poveljeval, in prepustil brez zaščite transportne ladje, ki bi jih moral spremljati in braniti. Admiralu Pavesiju očita Trizzino, da je 11. junija 1943 strahopetno ponudil predajo utrjenega o-toka Pantelleria, čeprav bi ga bilo mogoče braniti.
Skratka, gre za nov p obrambe in rehabilitacije fa. šističnih vojaških poveljnikov, ki še sedaj poveljujejo italijanski mornarici.
Beograd je čedalje bolj razjarjen. Ze sedmi dan. na večer, morajo trolejbusi v glavni ulici ,večkrat zavit s tira, vožnja preneha. Na noge, Beograd!
13. oktobra je srd dosegel višek. Po beograjskih ulicah je bilo malone kakor prvi dan, S. oktobra, samo bolj dostojanstveno.
13. oktobra je Beograd preplavilo novo geslo:
((Hočemo Tita, da se pita?«
((Hočemo, da vprašajo Tita.?»
13. oktobra so demonstrirali študentje in oficirji naše rezervne vojske.
In ko je mladina Beograda zvečer napolnila ulice glavnega mesta, smo začutili, da ni bila zbrana samo mladina. V gneči so bile tudi matere, Vse matere študentov. Pogumne . matgre neuklonljive dežele. ((Kaj vam je, mati, » vprašam črno oblečeno ženo, «kaj ste obstali?»
Crno oblečena žena je sive lase pokrila ,z ruto. Obraz? To je tisti obraz združenega Čustva sreče in ponosa. Leta? Stoletja skrbi po tem, ali bodo njeni sinovi dostojni borci. Ime?
Odgovorila je sama:
((Milica Majstorovič, Li-čanka«.
((Obstali ste, matin. ponavljam vprašanje.
«Mar ne vidite mojega Vla-
da! Glejte ga, tistile svetlolasi fant poleg zastave«.
Gledam za roko, ki kaže na fanta poleg zastave. Na tisoče takšnih fantov je okrog zastave. Vsi so enaki, ker jim iz oči odsevajo enaka čustva. Biti mora mati, da v tem valovečem morju množice najde sina.
Vendar pa pravim;
«Vidim. To je vaš sin, kajne?«
((To je moj sin«, odgovoriti mati Milica.
In odhitela je proti zastavi. Odšel sem za njo. Strnjeni sprevod je krenil proti Slcr viji. Vlada nisva našla. Ze se je bil strnil z množico.
Mati Milica je odprla srce:
Deset let je bilo Vladu, ko je izbruhnila vojna. Oče, tovariš in mož matere Milice, je ležal bolan v postelji, ko so pridrveli Italijani. Bilo je v Liki. Zažgali so hiše v vasi. Zažgali so tudi njihovo hišo. Mat er in sina so privezali poleg hiše k slivi, da ne bi mogla priskočiti očetu na pomoč.
Oče je gorel skupaj s hišo. Nobenega bolestnega krika ni bilo slišati iz njegovih prsi. Italijani so se smejali: ((Hi, 'hi, hi, Serbo».
Tri leta je mati Milica vodila Vlada po grebenih Like. trt leta po zasekah Plješivi-ce. Dojila ga je z mlekom
mržnje do požigalcev in morilcev.
((Maščevanje!« vzklika mati Milica zdaj, v tej gneči. ((Kadar gre za čast, nam, materam ni žal, če izgubljamo, kar nam je najdražje, naše o-troke...«. Mar je večja žrtev na oltar svobode?
Mati Milica se je pomirila. Zdaj pravi: Za vojno se ne zavzema. Videla je preveč pogorišč in trupel. Prevet....
Gnev v njej spet narašča:
«Toda niso nam še plačali za vse. kar so storili, a že zahtevajo naše. Takšnega miru nočem. Nočem!«
Vlado je predvčerajšnjim rekel materi:
«Mati, če gre za Trst, pojdem prostovoljno».
Tedaj so materi Milici odpovedale noge. Kdo bo nadaljeval rod? Tedaj pa je iznenada stopilo pred njene oči leto 1941. In rekla je samo,-
((Bravo, sin!«
Mati Milica se je izgubila v množici, da bi poiskala svejega Vlado, da bi bila v tem velikem trenutku skupaj.
Jaz pa bi lahko iz tega sprevoda stopil na hodnik, pristopil k drugi materi in jo vprašal, kakor sem vprašal Milico:
«Kaj vam je. mati? Obstali ste?«
«Mar ne vidite mojega sina... tistile fant tamle...«.
NENAD STAVJEL
Svobodoljubni Beograd je ponovno — kot vedno v svoji zgodovini — pokazal, da ne sprejema diktatov. Na asfaltu in na pločniku pred angleško čitalnico je z izpisanimi gesli izrazil svoje mnenje o tržaškem vprašanju.
ni, očetje in možje, ki so že danes na zapadnih mejah naše domovine, budno pazijo na vsak korak italijanskih fašistov in da so pripravljeni sprejeti borbo v trenutku, ko bi poskušala fašistična noga prekoračiti to zemljo. Prepričani bodite, da vas v vaši težki borbi ne bomo nikoli zapustili.
Naj žive naši bratje in vse demokratično ljudstvo cone A in Trsta, naj živi njihova pravična borba. Smrt fašizmu — Svobodo narodu/»
Požarevac
Prebivalci Fožarevca in o-koliških vasi so poslali Osvobodilni Fronti STO sledeče pismo:
«S svojega velikega zborovanja, na katerem se je zbralo vse ljudstvo Požarcvca in okoliških vasi, strnjeno v svoji Socialistični zvezi delovnega ljudstva vam sporočamo, da z ogorčenjem protestiramo proti krivici, ki vam jo skuša prizadejati samovoljen in diktatorski sklep, po katerem naj bi se Trst jn cona A in s tem tudi vi vsi izročili na milost in nemilost dovčerajšnje-mu našemu in vašemu groznemu okupatorju,
Ta krivica mora biti odstranjena na vsak način. Žalitev se mora izbrisati, Vaša in naša pravična stvar mora zmagati. Besede tovariša Tita, ki jih je spregovoril v Leskovcu in Skoplju, so naše besede in mi smo odločno na braniku vaših in naših pravic svobode in neodvisnosti. Naj živi bralstvo in enotnost vseh naših narj-dov, tudi tistih, ki žive izven naših meja. Naj žive ”aši bratje v coni A in z njimi vse demokratično ljudstvo cone A. Naj živi Osvobodilna fronta STO! Naj živi naša skupna borba proti krivicam in žalitvam«.
Kragujevac
Iz srca Sumadije, iz orožarne Jugoslavije Kragujevca nam prebivalci pošiljajo sledeče pismo;	.
«Pošiljamo vam borbene in bratske pozdrave z velikega protestnega zborovanja vseh prebivalcev Kragujevca, iz srca uporniške Sumadije, ki se je skozi stoletja znala boriti za svoj nacionalni ponos, za ponos vseh narodov Jugoslavije, za s krvjo priborjene pravice.
Skupno z vami občutimo vso ._?o krivičnega sklepa vlad zdA in Velike Britanije, s katerim bi vas brate iz cone A in z vami tudi vaše demokratične soborce druge narodnosti hotele ponovno izročiti v roke povampirjenemu italijanskemu imperializmu. V tem sklepu zapadnih sil vidimo veliko mržnjo ne samo do vas, ampak tudi proti vsej socialistični Jugoslaviji. Toda mi na mržnjo znamo odgovoriti z mržnjo in tudi s čim drugim. Mi smo pripravljeni odgovoriti sili s silo. Ce bo potrebno se bomo strnili v vrste naše v borbah prekaljene armade in branili vsako ped naše domovine. Gospodu Pelli in o-stali gospodi Zapada odgovarjamo z besedami našega velikega pesnika:
(d samo dotle, do tog kamena, do tog bedema češ stupiti, možda poganom, drzneš licem dalje?... Cučeš gromove«.
In besede največjega sinu naših narodov tovariša Tita in sicer besede, ki jih je izgovoril v Skoplju, ko je rekel: «V onem trenutku, ko bo prvi italijanski vojak stopil v cono A, bomo v njo stopili tudi mi« so za nas prisega«.
Cetinje
Iz črnogorskega mesta Cetinja nam pošiljajo prebivalci sledeče pismo-brzojav:
«Ob krivičnem in enostranskem sklepu angleške in ameriške vlade o odstopanju cone A Svobodnega tržaškega ozemlja in mesta Trsta nenasitnemu italijanskemu imperializmu vam mi prebivalci našega Cetinja danes s svojega zborovanja sporočamo, da smo pripravljeni in odločni, vsi kot eden, z vami braniti vaše in naše skupne interese in če je to potrebno tudi kri prelivati za obrambo svobode in neodvisnosti Trsta. sSvoje pismo-brzojavko zaključujejo z vzklikom: «Naj živi svobodoljubno ljudstvo Trsta!«
Mrkonjič Grad
Člani Socialistične zveze delovnih ljudi iz Mrkonjič Grada pišejo izvršnemu odboru Osvobodilne fronte za Svobodno tržaško ozemlje sledeče: «Mi člani Socialistične zveze delovnih ljudi, zbrani danes na velikem protestnem zborovanju, energično odbijamo kri ničen in izdajalski sklep vlad ZDA in Velike Britanije o predaji cone A in Trsta Italiji t>> obljubljamo našim bratom v Trstu in coni A. da teaa sklepa ne bomo nikoli sprejeli. Mi ne bomo dovolili, da bi prišli v Trst italijanski imperialisti da bi na tamkajšnjem ljud stvu preizkušali in izvajali svoj fašistični bes Bratje, obljubljamo vam, dn smo tudi sedaj z vami, da smo vsi pripravljeni v vsakem trenutku stopiti v borbo za zaščito vaših pravic. Naj žive naši bratje Slovenci v coni A m z njimi vsi demokrati!«
Ljubljana
Umetniški kolektiv Slovenske filharmonije iz Ljubljane
je (poslal izvršnemu odboru Osvobodilne fronte STO sledeče pismo:
«V imenu umetniškega kor lektiva Slovenske filharmonije vam izražamo svoje globoko ogorčenje nad krivičnim in protipravnim postopkom an-gloameriških okupatorjev, s katerim so skušali odtrgati bitni del našega naroda in ga izročiti fašističnim nasilnežem. Obenem vas želimo prepričati, da smo tudi umetniški delavci z dušo in telesom na vaši strani in da se bomo v bok ob bok z našo slavno armado borili, če bi bilo potrebno, da žaljive namere preprečimo, in nadaljujemo borbo za popolno osvobojenje našega naroda na našem ozemlju«.
In pisma iz Tuzle Zenice, Prahova, Prokuplja, iz Leban, Gornjega Milanovca, Bijeljine. Bosanske Gradiške, iz Zemuna, Zagreba, Bosanske Dubice iz Ljubljane, Mirna, gvilajnca, Požege, Zalužan, Maglaja, Kara lovca, Ljubije Kisavca, Lu-kavca, Sida, Sarajeva, Parači-na, Bele Palanke, Rogatice, in neštetih drugih mest, mestec in vasi se nizajo ter vrstijo z brzojavkami, ki prihajajo O-svobodilni fronti, občinam, cone A STO, raznim ustanovam in sploh vsemu prebivalstvu. Iz vseh teh> pisem se jasno razbira močna volja in odločnost jugoslovanskih narodov, upreti se angloaroeriškemu diktatu, upreti se italijanskim imperialističnim zahtevam, odločna volja zaščititi ves slovenski živelj in z njim vse velikanske množice STO, ki nočejo ponovno pasti v italijansko suženjstvo.
Prispevki za „Dijaško Malico" zbrani v Jednu za našega dijaka*'
DOLINA
Bandi 100 lir, Strajn 50, N. N. 200, Santi 200, Strajn 100, Novak 100. Karlo Slavec 200, Ludvik: Svab 100, Ludvik Svab 105. Slavec 300, Strajn 500, Vodopivec 100, Jerjan 500, Sancin 200, Lovriha 200, Kocjančič 100, Kocjančič 100, Strajn 100. Kos 500, Kocjančič 200. Prašelj 250, Kocjan 100, Prašelj 100, Mahnič 100, Foraus 100, Sancin 100, Sancin 50, Sancin 55, Furlan 200, Hlabjan 50, Žerjal 200, Lovriha 100, Lovriha 200, Marc 100, Smotlak 100, Cuk 100, Sancin 200, Smotlak 100, Strajn 100, Pangerc 300, Lovriha 150, Lovriha 150, Strajn 200, Strajn 200, Jerog 300. Hlabjan 50, Manin 70, Ota 200, Bandi 300, Štuhec 2000, Foraus 100, Vodopivec 200, Strajn 100, Lavri, ha 200, Slavec 100, Kocjan 100, Cuk 100, Kocjan 350, Slavec 200, Smotlak 200, Sancin 200, Strajn 100. N. N. 100, Prašel 70, Smotlak 100, Sancin 200, Grahonja 100, Slavec 250, Prašel 200, Marc 100,. San. cin 100, Žerjal 100, Sancin 100, Kocjančič 300, Strajn 500, Ba. rut 100, Kos 200, Mahnič 150, Prašel 100, Ogrin 250, Karadni 200, Strajn 100, Foraus 100, Sancin 100, Samec 50, Komar 50, Dora Samec 200, Vitorija 100, Slavec 50, Žerjal 100, Ju-kog 100, Ferluga 200, Pangerc 200, Starec 50, Sancin 100, Hlabjan 50, Strajn 200, Sancin 100. Sancin 50.
STIVAN;
Pernarčič 50, Pernarčič 100, Kocman 200, Blažič 100, Bu-san 100, Frandolič 100, Peric 100, Blazina 100, Kocman 500, Pernarčič 200, Legiša 100, A-lojz Legiša 100, Pernarčič 100, Valerija Pernarčič 100.
PLAVJE:
Mirko Kolarič 65, Anton Hrovatin 100. Marija Hrovatin 110, Karlina Sodnik 200, Zelko Hrovatin 100, Peter Hrovatin 100. Angel Sancin 100,	Mirko	Sancin	50,	Angel
Sancin 100, Ivana Hrovatin 100, Avguštin Brajnik 100, Marija Bertok 100, Mirela Hrovatin 1000, Mirko Cok 100, Janišek 1000, Slava Hrovatin 100, Marija Ivančič 200, Justi, na Hrovatin 100, Josip Vatovec 100, Eller Avguštin 150, Just Eler 100, Marij Hornitja 100,	Oskar	Piciga	100,	Vero-
nika P.izoti 100, Ema Menron 150, Josip Kocjančič 200, Avguštin Hrovatin 1000, Albina Slavčič 300, Amalija Zupin 100, Cvetka Furlanič 100, Renato Primožič 50, Marij Eler 200, Gvido Hrovatin 200, Kar. lina	Bertok 200, Radko Cok
100, Slavko Cok 500, Ika Cok 200, Dragica Makor 200, Franka Mamon 100, Veselka Bertok 200. Olivija Cok 100, Antonija Cok 150, Barbara Sto-kavs 3Q0, Darko Cok 200, Mo. dra Furlanič 100, Slava Koren 100, Cvetko Cok 200, Cvetka Bertok 100, Beta Pohlen 300, Boris Cok 100, Lucija Koren 100,	Irena	Koren	50,	Marija
Vatovec 200, Dragica Bertok 500, Slavko Brajnik 500, Justo Samec 200, Danica Bertok 300, Stanka Furlanič 200, Sergij Hrovatin 100, Kristina Furlanič 100. Jolanda Hrovatin 100, Duša Hrovatin 100, Valdina Veljak 100. Ada Cer 400, Silva Cok 100, Gizela Samec 100, Herlanda Samec 100, Hedvika Samec 200, Josip Hrovatin 200, Ljubko Samec 250, Danica Cok 200, Smiloj-ka Samec 50, Selma Eler 200.
OREH:
Rozalija Gombač 100, Marija Cunja 100, Vladimira Ba-rut 200, l^Iarija Jurada 200, Apollonio 1Q0. Pobega 100, Purgher 100, Danilo Mel 100, Bruno Marsetti 100, Urša Veljak 200, Jolanda Candusio 100, Pausnel 500, Jože Boječ 300, Jolanda Antoni 100, Antonija Švara 50, Angela Jakomin 150, Olga Darmo 100, Lu. cija Jamšič 50, Roža Skarli 100, Marija Repena 100.
TRST, sreda 21. oktobra 1953
VREME
Vremenska napoved za danes: Napovedujejo spremenljivo oblačno vreme z razjasnitvijo. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 24.5 stopinje; najnižja pa 19.5 stopinje.
PRIMORSKI DNEVHIK
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče
oddaje: Ju«, cona Trsta: 21.30:	——	ilana
Stare tržaške pesmi - P°ie barkovljanski z“or
Slovenija:
Pertota. — Trst II.: 18.40: Koncert tenorista Rena
Trst I.: 11.30: Glasba iz rev«. 17.10: Spored slovenskih narodnih pesmi.
Vsi v borbo!
(Nadaljevanje, s 1. strani)
imperialistični Italiji. Trpeli smo 25 let: zatirali so nas gospodarsko in narodnostno, živeli smo kot sužnji brez vsakih pravic. Zato nočemo več Italije in ne bomo nasedali njenim obljubam. Za našo svobodo smo dali sinove in može, borile smo se v narodnoosvobodilni borbi z vsemi sredstvi in prav tak se bomo z vsemi sredstvi borile tudi sedaj, da se Italija ne vrne več v naše kraje. Dovolj smo trpeli; pravico imamo, odločati sami o naši usodi! Nismo predmet za barantanje in znova pribijamo: Nikoli ved pod Italijo!«
Tj resolucijo so žene naslovila na predsednico glavne skupščine OZN gospo Pandit v New Yorku.
Na protestno zborovanje so se zbrali tudi člani Ljudske fronte iz II. mestnega okraja. Na zborovanju so govorniki govorili o položaju, ki je nastal z angloameriškim sklepom, da se cona A proda Italiji, in so poudarili potrebo akcije naših ljudi in vseh demokratov proti temu diktatu, ki nam ga hočejo vsiliti zahodne sile. «Naš narod si bo pisal sodbo sambi, je poudaril neki govornik.
V današnjem položaju, so poudarjali na zborovanju, je predvsem treba preprečiti nevarnost, ki grozi s prihodom karabinjerjev; zato je treba ustvariti enotno fronto vseh tistih, ki nočejo Italije in ki predstavljajo večino tržaškega prebivalstva. V to fronto je treba pritegniti zlasti delavce, ki imajo slavne tradicije borbe proti fašizmu in ki so se v zadnji vojni v delavskih bataljonih borili za zmago demokracije.
V obširni diskusiji so številni tovariši govorili o položaju in o razpoloženju med ljudstvom, zlasti v tovarnah, kjer je kljub manevrom vidalijev-skega vodstva volja do odpora proti prihedu Italije zetp velika. V zvezi z letaki, ki so se pojavili danes po mestu in ki so jih prečitali na sestanku, v katerih obljublja Italija Slovencem vse svoboščine, so zborovalci poudarjali, da je bi. lo tudi po prvi svetovni vojni podobnih obljub na pretek, da pa izkušnje kažejo, koliko se Italiji lahko verjame.
V Nabrežini je bilo že več protestnih sestankov proti krivičnemu angio-ameriškemu sklepu. Včeraj pa je bil tudi dobro obiskan sestanek nabre-žinskih žena, na katerem so žene poudarile, da smo že napravili krvav plebiscit in dokazali ne z besedami, temveč s krvjo, kam hočemo. Zaradi tega nabrežinske žene pozdravljajo jugoslovansko armado na mejah naše cone in jo pozivajo, da pride čimprej ne samo v okoliške vgsi, temveč tudi v Trs'..
Soglasno so na sestanku izglasovale sledečo resolucijo: «Maršalu Titu, vladi in narodom Jugoslavije. Protifašistične napredne žene Nabrežine, zbrane na skupnem Sestanku odločno protestiramo proti prodajanju naše slovenske zemlje državi, ki nas je hotela potujčiti ter gospodarsko uničiti. Ne bomo nikdar dopustili, da bi na naši s krvjo naših očetov in naših sinov prepojeni zemlji odločali tujci. Ako hočejo Angleži in A-meričani napraviti uslugo Italiji, naj ji ponudijc nekaj svojega.
Hvaležni smo narodom _ in vladi Jugoslavije za odločen nastop proti tej nesramni kupčiji ter maršalu Titu za moške besede, ki so nas neizrečeno navdušile!«
Posebno pismo bodo poslale tudi predsednici OZN gospe Pandit, v katerem bodo njej, ki je bila prav tako borka proti tujemu imperializmu, razložile naše upravičene zahteve. Obrazložile ji bodo med drugim, da še sedaj številne vdove nosijo črnino, da še niso zrasli otroci, katerim je med borbo proti italijanskim fašistom padel oče, in da skoro vsaka družina še vedno objokuje mrtvega očeta, brata ali sina.
Sestanek se je zaključil z odločnim sklepom, da bodo tudi nabrežinske žene napravile vse, da se Italija nikoli več ne vrne.
Včeraj je bil protestni sestanek tudi v Slivnem. kjer so se zbrali skoro vsi vaščani in enodušno ugotovili da je edino jugoslovanska armada ubranila ponovno vkorakanje Italije v Trst in okoliške slovenske kraje. Zaradi tega iz ražajo svojo zahvalo jugoslo-vanski armadi, maršalu Titu in jugoslovanskim narodom, ki so nas ponovno ubranili pred italijansko okupacijo. Domačini odločno protestirajo tudi proti prepuščanju uprave v i-talijanske roke, ker predobro vedo, da bi pod Italijo ne bilo zaslužka in bi bila bodočnost Slovencev ponovno grenka. Tudi Trst je naš, saj je na slo-venkem narodnostnem ozemlju in je gospodarsko odvisen od svojega slovenskega zaledja, Zato pozivajo, da pride jugoslovanska armada čimprej^ v Trst in končno reši to vprašanje.
Na sestanku je bil prisoten tudi domačin, ki je pred kratkim prišel za nekaj časa iz Argentine. Obrazložil je, da v Argentini tudi njegovi italijanski delovni tovariši dobro poznajo tržaško vprašanje. Tl pravijo, da Trst ni bil nikoli italijanski temveč narodnostno mešan in priznavajo da je postavljen na izključno sloven skem ozemlju.
Sestanek so zaključili z borbeno resolucijo, katero so poslali maršalu Titu hi v kateri zahtevajo prihod jugoslovanske armade.
......................."s----------S;'1 ....................
WlMBLEY0
TUDI V BENEŠKI SLOVENIJI KONCENTRACIJE VOJAŠTVA
Oficirji Ir trlholoristi strašijo ljudi z v oj h o
V obmejnem pasu sta italijanski diviziji «Mantova» in «Ariete» - Preteklo ne* deljo niso pustili na dopust nobenega vojaka iz Beneške Slovenije - Prepoved «ltbere uscite» - Oficirje so razmestili po hišah, vojake pa po senikih in skednjih
Ponoči od sobote na nedeljo 18. oktobra je bilo italijansko vojaštvo v krajih blizu Jugoslavije zopet v stanju pripravljenosti. Veliki kontingenti,vojaštva so se premikali v nočnih urah proti italijansko-jugoslo-vanski meji. V nedeljo zjutraj je bilo opazitj po vseh dolinah in vaseh, koder so zgrajene ceste, tanke, kamione, oklopne avtomobile in pehoto.
Ljudje pravijo, da sta v obmejnem pasu dve italijanski diviziji. in sicer «Mantova» in «Ariete». V nedeljo niso pustili nobenega vojaka iz Beneške Slovenije na dopust. Prepovedana je bila tudi idibera uscita« tistim vojakom, ki so ostali po vojašnicah. V noči od nedelje 18. na ponedeljek 19. oktobra so vojaki zasedli še tiste kraje ki jih niso prejšnjo noč. Oficirji prosijo kmete stanovanja po hišah zase, po senikih in skednjih pa za vojake. Iz tega je razvidno, da se ne bodo umaknili tako kmalu, kot so to storili pred 14 dnevi.
Vojaški kamioni krožijo po cestah Beneške Slovenije noč in dan. Prevažajo v obe smeri vojake, kot da bi bila že vojna. Oficirji in trikoloristični prvaki strašijo naše ljudi in pravijo, da je konflikt med Italijo in .Jugoslavijo neizogiben.
((Jugoslavija nas hoče napasti«. pravijo ti ljudje. «Hoče nam vzeti Trst, toda mi jim ga ne bomo pustili«. Takšna gesla širijo med našimi ljudmi. Naše ljudstvo pa pravi, da Jugoslavija ni nikdar napadla nobene države. Italija je tista, ki je napadala, je navajena napadati in se tej navadi noče odreči. Danes so v Beneški Sloveniji vsi spregledali, kaj hoče Italija. Ce bi Italija imela pri srcu samo Trst. bi premaknila svoje vojake proti Trstu in ne proti vsemu obmejnemu pasu z Jugoslavijo. Saj Livek, Kobarid. Tolmin nimajo nič skupnega s Trstom.
Beneški Slovenci godrnjajo proti italijanskim vojakom. Ze zadnjič, ko so prišli v Beneško Slovenijo, to je pred enim mesecem, so napravili dosti škode našim kmetom, več kot slana in toča.
DAROVI za tuberkulozne
Zveza za pomoč jetičnim je te dni prejela razne- prispevke. Darovali so: občinska podjetja
6.000 lir; inženir Adolfo Perco
1.000 lir; podjetje Isontina Ali-
mentari 5.000 lir; uslužbenci podjetja Isontina Alimentari 1.800 lir; Associazione motoci-clistica iz Tržiča 2.000 lir; notranja komisija občinski delavci 5.000 lir; osebje Državnega zavoda skrbstva 5.000 lir; uslužbenci zdraviliške bolnice 8.000 lir; Hranilnica 10.000 lir; podjetje ICEA Romans 2.000 lir; tovarna dežnikov 1.000 lir; senator Rizzatti 2.000 lir; Kmečka banka 1.000 lir; IGLEA 1.050 lir; notranja komisija CRDA iz Tržiča 10.000 lir; podjetje bratje Mattionj 5.000 lir; Avtomobilski klub 10.000 lir; osebje na pošti 4.875 lir.
Padec, motociklista v Standrežu
V ponedeljek večer ob 21, se je v Standrežu ponesrečil orožnik Nicola Pullano. Ko je Pullano vozil z motoscooter-jem po Ul. sv. Mihaela, je naenkrat zgubil ravnotežje in padel ter se pri nesreči laže ranil po nogah. Na pomoč mu je takoj priskočil rešilni avto Zelenega križa> ki ga je odpeljal v bolnico Villa S. Giusto, kjer so mu obvezali rane.
IZLET V POSTOJNO
Zveza	slovenske	mladine
v Italiji organizira 8. novembra enodnevni	izlet v
Postojno z ogledom mesta, Postojnske jame in Predjamskega gradu. Vožnja z avtobusom in vizumom stane za nečlane
800 lir, za člane pa 604 lir. Prijave sprejema ZSPD, Ul. Ascoli št. 1. Prinesti je treba do 23. oktobra potni list in fotografijo.
KINO
VERDI. 17: «Vse se more zgoditi«, J. Ferrer.
CORSO. 16: «Tajna služba«.
CENTRALE. 17:	((Okrvavljen
ud«. J. Sheffield in A. Todd.
VITTORIA. 17:	»Tragična
strast«, V. Romance in P. Frankeur.
MODERNO. 17: «Tri skrivnosti«, E. Parker in R. Roman.
SLOVENSKI KRAS
Pogled na del Doberdoba z zvonika.
PO KONCENTRACIJI ITALIJANSKIH ČET V BRDIH IN NA KRASU
20 GORIŠKIH DRUŽIN
spravilo svoje dragocenosti iz Gorice
Ljudje ne prihajajo na delo, ker se pripravljajo na morebiten odhod - Mnogo vidnejših družin je že pobralo «šila in kopita«
V odgovor na londonsko konferenco treh zunanjih mi. nistrov je Italija poslala na vzhodno mejo pri Gorici že v nedeljo ponoči številne oklop. ne oddelke treh divizij, od katerih je ena že prej imela v teh krajih razvrščene svoje edinice. To vest poroča bene-
ZARADI NEIZPOLNJEVANJA PREDVOLILNIH OBLJUB
Med usemi italiianshimi občinami trma gospodarsko najboiiopM
Ir šiški župan : aŠtevilo brezposelnih naše obči ne je sorazmerno enako s številom brezposelnih najbolj siromašne občine italijanskega Juga /»
Kakšno je gospodarsko stanje tržiške občine, nam jasno pričajo besede, ki jih je na zadnji občinski seji izrekel njen de-mokristjanski župan:	((Število
brezposelnih naše občine je sorazmerno enako s številom brezposelnih najbolj siromašne občine italijanskega Juga«.
Seja je bila precej dolga in v glavnem se je diskusija vrtela okrog problemov gospodar-
Italija	ni	s
vladati	man
(Nadaljevanje s 3. strani)
glašalo z mladinskim uporom le let prej, ter manifestiralo svojo neomajno voljo, da noče nikdar več pod barbarske u-pravne metode Italije!
V teku narodnoosvobodilne borbe so počeli italijanski fašisti nedopovedljiva zverstva nad primorskimi in tržaškimi prebivalci, nad ženskami, starci in mladoletnimi, z mučenjem, požiganjem, ropanjem. S tem se je Italija še enkrat osovražila in kompromitirala v očeh primorskega prebivalstva, ki jo ima za kulturno in upravno nesposobno, da vlada nad srednjeevropsko, etnično mešano pokrajino.
V povojni do bi po l. 1945 Italija točno nadaljuje, pa naj ji stoji na čelu katera koli stranka, katera koli osebnost, svojo zločinsko pot genocida nad beneškimi, kanalskimi in deloma goričkimi Slovenci. V Trstu in na področju A so opravljali italijanski šovinisti katerega koli političnega prepričanja, uključ-no kominformovsko in »socialistično« uodstuo, najbrutal-nejšo diskriminacijo nasproti Slovencem. Ce zaradi uspehov NOB ter deloma zaradi prisotnosti čet ZVU niso mogli opraviti popolnega, rodomora zločinske fašistične vrste, kot to brezobzirno odkrito delajo v Italiji — kljub točnim pravnim obveznostim prevzetim v mirovni pogodbi — je na dlani, kaj bi počeli nad Slovenci v Trstu in na področju A. Zapadni kulturni
svet, ki je v Afriki z odvzetjem kolonij Italiji priznal, da je ta nesposobna, da upravlja afriška ljudstva, meni torej, da so te barbarske kolonialne metode dopustne nad Slovenci v Srednji Evropi in nad Jugoslavijo sploh. To sledi čisto logično iz samovoljne angloameriške odločitve o izročitvi cone A Italiji, ki naj ji sledi cona B in nato postopoma druge jugoslovanske pokrajine. Ker ne moremo misliti, da so to odločili, kot to tudi sami trdijo, ne morda iz politične topoglavosti ali neinformiranosti v tem vprašanju, je jasno, da so zagrešili ta kulturni škandal zaradi svojih imperialističnih špekulacij.
Slovenska, hrvatska in tudi italijanska mladina je pokazala pod fašizmom in v dobi NOB, kako je treba odgovarjati na fašistično barbarstvo. Ako so nadaljevalci fašističnega zločinstva morda še dvomili, kako bodo jugoslovanski narodi sprejeli njih sramotni diktat, so jih tudi za berchtoldovsko trdoglavost zadosti jasno poučili na ulicah, ko so zahtevali puške. Kar se godi danes na Tržaškem ozemlju v coni A ter v coni B, kjer se je priglasilo skoro 6000 prostovoljcev, je dovolj jasen odgovor tudi za slepce, ako niso zakrknjeni hinavci, ki si upajo še danes trditi, da je angloameriška odločitev od 8. okt. t. I. w korist — miru!
Odgovornost je sedaj vsa njihova!
TIGR-ovec
skega značaja. Vprašanje zaposlitve je pač najbolj pereče; o tem jasno pričajo številne delegacije brezposelnih, ki so v zadnjem času obiskale tržiško županstvo. Pred volitvami je bilo danih nešteto obljub o skorajšnjem začetku del na cesti Tržič-Gradež, ki bi prav gotovo zagotovila delo številnim brezposelnim v celi gori-ški pokrajini. Toda volitve so minile, novi senatorji in poslanci so se usedli v senat in parlament, pozabili pa so na svoje volivce in s tem, na obljube, ki so jim dali pred. časom. Tudi gradnja hiš je potrebna zaradi naseljevanja beguncev iz Istre. Vprašanje se stalno postavlja na dnevni red, toda do danes ga kljub nekaterim stanovanjskim blokom v gradnji, še niso rešili.
Tržiški delavci se zato upravičeno sprašujejo, kako bo v tem že itak kritičnem gospodarskem stanju nastopila njihova občina glede na zadnje vesti o odpustu novih delavcev iz tržiške ladjedelnice. Ali bodo občinski možje skupno s parlamentarci zagotovili delavcem vsaj tisti zaslužek, ki ga imajo sedaj ali pa bodo dovolili. da postane tržiška občina ena najbednejših, kajti število njenih nezaposlenih dovolj jasno priča, da bi novi odpusti bili porazni za celot, no njeno gospodarstvo.
Aretirali so ženo ki je ukradla usnjeno torbo
Izjavila je, da je tatvino izvršila v pijanosti
Po prijavi tatvine usnjene torbe, ki je bila last trgovskega potnika Umberta Mazzor.a iz Milana, je policija takoj za-čela s preiskavo, da bi prišla na sled tatu. To se je policiji tudi posrečilo, kajti v ponedeljek ji je uspelo spoznati in aretirati 25-letno Angelo Zol-lia iz Ul. Vaccano, katera je pri zasliševanju izjavila, da je kradla v pijanosti ter da je nato hodila po poljih in se ne spominja, kam je dala stvari, ki so bile v torbi. Policija je Zollio aretirala in jo prijavila zaradi tatvine.
ški «Gazzettino», čeprav je do danes vneto trdil, da na tem ozemlju ni bilo v septembru niti v oktobru nikakega poja-čenja vojaških postojank.
Predvsem so se vojaške edinice utrdile v Brdih in na Krasu, dosti pa jih je tudi v gori. ških vojašnicah; ponoči se nji-
hova moštva, dodeljena tan-IZ8 skrajno avanturistično kom in topovom, približajo vsem glavnim obmejnim prehodom, kakor se je dogodilo včeraj zjutraj ob 5. uri pri mednarodnem bloku pri Rdeči hiši. in se nato zopet vrnejo v vojašnice. Sinoči smo po mestu videli nekakšno «vojaško parado« treh tankov in dveh vozjl, katerim so na kolesih sledili najbolj zagrizeni gori-ški fašisti. Cez dan je opaziti tudi straže pri vseh mostovih, ki peljejo čez Sočo,
Gorica je tako postala pravo vojaško mesto in to se odraža pri vseh prebivalcih. Pogovori meščanov se sučejo predvsem okrog nastalega položaja. Dosti manj jih je na ulicah, po. sebno v večernih urah, njihovi glasovi so skoraj neslišni.
Ljudje se zapirajo v stanova, nja in razmišljajo, kam jih bo dovedla situacija, ki je nastala zaradi nekaterih ljudi v Rimu in na Zahodu, Kaj bo nastalo, ako se pravočasno ne spremeni nesmiselna in nepra-
vična odločba o zasedbi Trsta s strani italijanskih vojaških edinic, ki je bila sprejeta brez vednosti tiste države, ki ima v njem svoje narodnostne in ekonomske pravice. Dosti jih je posebno med naprednejšimi ljudmi, ki smatrajo današnje vodstvo italijanske republike
in
ki bo, ako se pravočasno ne spametuje, privedlo italijansko ljudstvo do nove katastro. fe, kakršne Italija do danes še ni videla.
V takem vojaškem vzdušju je že mnogo posebno vidnejših družin pobralo ((šila in kopita« in se zateklo v varnejše kraje srednje Italije. Zato je zaman vsaka ironija in poskus negi. ranja tega pojava, kar si prizadeva storiti «Giornale di Trieste«, Točno je, da je samo ena izmed prevoznih podjetij v Gorici v dveh dneh odposlala v notranjost Italije najdragocenejše blago nič manj kot 20 goriških družin. Znano je, da večraj marsikoga ni bilo na delo, ker je raje doma pripravljal vse potrebno za pravočasen odhod!
DEŽURNA LEKARNA :
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Korzo Italia 4 - tel. 25-76.
VPRAŠANJE UPOKOJENCEV BIVŠE AVSTRO-OGRSKE
Podtajnik zakladnega ministrstva sprejel delegacijo upokojencev
Izenačenje njihovih pokojnin s pokojninami drugih ita lijanskih upokojencev se vleče že od prve svetovne vojne
Ze dolgo časa se vleče vpra-šanje dokočne rešitve vprašanja upokojencev bivše Avstro. Ogrske; ki upravičeno zahtevajo, da se njihove pokojnine izenačijo s pokojninami, katerih so deležni upokojenci italijanske uprave,
13 oktobra je delegacijo u-pokojencev bivše Avstro.Ogr-ske sprejel podtajnik zaklad, nega ministrstva Mario Zotta. Delegacijo so sestavljali predstavniki upokojencev goriške, trentske in bocenske pokrajine in Trsta. Podtajniku so natančno obrazložili svoje upravičene zahteve. Seveda je bil omenjeni gospod poln obljub, poudarjajoč posebno ((trenutek, ki veže usodo prebivalcev teh pokrajin z ostalimi prebivalci«. To so lepe in visoko do. neče besede, od katerih pa u. pokojenci ne bodo imeli nikakršne koristi, če se njihovim upravičenim zahtevam ne bo v kratkem času zadostilo.
na majavo mesto in padel z višine kakih štirih metrov ter dobil več udarcev, si ranil brado, si razbil tri zobe in do. bil znake pretresa možganov. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnico Brigata Pavia, kjer so ga sprejeli na opazovanje.
Anglija ali Kontinenti
Ali bo šlo Angležem tudi v tretje? - V kontinentalnem tvu nastopijo trije Jugoslovani: Čajkovski, Vukas in ®
LONDON. 20. — Uradno je bila objavljena postava kon-	'	~	“	'mp	1	J
tinentalnega moštva ali reprezentance FIFA, ki bo jutri nastopila proti angleški reprezentanci. Moštvo sestavljajo:
Zeman (Avstrija); Navarro (Španija), Hanappi (Avstr.);
Čajkovski (Jugoslavija), Posipal (Nemčija), Ocwirk (Avstr.);
Boniperti (Italija), Kubala (Špan ), NordahI (Švedska), Vukas (Jug), Zebec (Jug).
Glavna zaskrbljenost odbora FIFA ie veljala vprašanju, komu poveriti kontrolo nad delom angleške obrambe, ki velja za bolj nevarnega, to je proti Matthewsu in Mortemsenu. Izbrali so Ocvvirka in angleški strokovnjaki so mnenja, da je bil ta ukrep dober. Težka stvar je bila tudi izbira srednjega napadalca in to ne zato, ker bi ga ne bilo, temveč zato. ker je bilo za to mesto še preveč kandidatov z odličnimi priporočili. Končno so sestavili napadalno črto, v kateri so od desne proti levi trije srednji napadalci zaporedoma:	Boniperti,
Kubala, NordahI (pa tudi Vukas je mnogokrat vodja napada, op. ur.). Z veliko napetostjo se pričakujejo dvoboji Kubala-Dicfoinson in NordahI - Ufton. Nekoliko preseneča, da je za desnega branilca postavljen Spanec Navarro, ker se je ves čas mislilo, da bo vsa ožja o-bramiba v rokah Avstrijcev. Sicer pa je Navarro poznan kot izvrsten in borben branilec.
Danes popoldne so imeli kontinentalni reprezentanti, še preden je bila postava dokončno določena, lahek trening na stadionu Fulhama. NordahI je imel baje neko majhno okvaro, ki jo je prinesel iz Palerma, toda pod rokami dobrega maserja je menda tudi to že izginilo. Podobno je bilo tudi z Bonipertijem. Na treningu sta si vratarja Zeman in Beara metala drug drugemu žogo iz belega usnja. Prisotni strokovnjaki in novinarji so dejali, da kontinentalni igralci vsekakor zelo dobro obvladajo žogo, le če bodo vzdržali ves čas tekme proti Angležem.
Predsednik odbora za reprezentanco FIFA Karel Lotsy je dejal, da potrebujejo njegovi igralci predvsem dobrih zrezkov. »Angleška kuhinja jim sicer ugaja, vendar pa so jim ljubša njihova jedila, predvsem pečeno meso, kot so pač navajeni jesti«. Seveda so v njihov hotel takoj poslali nekega
kuharja, ki je s kontinenta. (Kaj pa če Boniperti ne bo imel testenin?).
Prireditelji so prodali vse vstopnice, to je za 100.000 gledalcev, kar pomeni v lirah 163 milijonov.
* * *
Popoldne bomo pri radijskih aparatih lovili prenos s tekme in kmalu nam bo . znan rezultat. Kdo bo zmagal? Težko si je misliti, da ne bi zmagali domačini. Gotovo so si namreč hoteli za svoj jubilej prirediti predstavo, ki bi jim bila nele za zabavo ampak tudi obenem dokaz, da so kljub vsemu še vedno najboljši na svetu. Vendar pa po raznih neuspehih v zadnjih letih tega niti današnja zmaga ne bi več mogla popolnoma dokazati.
Jutri Turpin ■ Olson
NEW YORK, 20.	—	Jutri
zvečer se bosta spoprijela v borbi za naslov svetovnega prvaka srednje kategorije Randy Turpin in Babo Olson. Prerokovanja se nagibljejo v prid Havajcu Olsonu. Britanski mulat Turpin in njegov nasprotnik se bosta borila za dediščino Raya Robinsona-Sugarja, ki ie zapustil prazen ((prestola, ker se je umaknil iz športa.
KOŠARKA
Francija zmagala v Carigradu
Jugoslavija je na drugem mestu z enakim številom točk
Zadnja tekma na carigrajskem mednarodnem košarkarskem turnirju je bila med Turčijo in Francijo. Ko so Turki kot prireditelji postavili to tekmo kot zadnjo, se glede Francije sicer niso u-računali, pač pa jim ni šlo tako, da bi bili tudi oni v tej tekmi finalisti za prvo me-
sto. Tako so imeli '.‘“pid prvo mesto v rokak lii!0 tfi tekmo. Le poraz z , pj-hko v golih bi jih / var ?* t:snil na drugo mesto,. ^ ne bi koristilo Tur ( več Jugoslaviji. Tu’* ,)f, zmagali z 59:56 (31-2 • da imata Francija ’ slavija enako število 0 a j ‘ i* da količnik Frandje f, malenkost boljši; 0 ^jj>
tud; dejstvo, da se J® med obema končala Francije.	^
Pokal je prešel ^
last Francije, drugo leto. Francija Jugoslavija Turčija Italija Avstrija Švica
Turnir
5 4»! *** , 5 4 0 1 3*7J
5 3 0 2 297:* j
5 2 0 3 336:335
5 1 D 4 235:^9
5 , 0 4 262:3«
Gligorič remizi,al
s Smislovom
i turnih1
Tudi XXVII. kolo en, kandidatov za svetovno^. S<J stvo je končano;	del0'
svoje partije zakljuCl ma še pred odmoroflL prst’’ pa v nadaljevanju P vse v nitvi. Končane so tu stale prekinjene part’) • ^ imel v -
Gligorič je imel 'jtni?
kolu največjega nafflisjoV !l —- vsaj na lestvici, b ^ rcSi>' skoraj očitno igr*'. n. sa Gligorič je bil neka) ® i* na boljšem. toda S . jn K® znal partijo uravnov® . ^ jt je drugič ponudil r® ,grav" Gligorič sprejel. Gel1®	N®5'
zadnjih partijah u‘v ce\0 protniku nastavi k®r ^ j! guro in nihče ne V ■ r0tn’» past. Pač pa jo kmalu začuti, ko )® r. Taj’’1* guro. Geller je sPra'rl,::0 V ]l' nova pred Prekinlpgrtijo J. gubljen položaj. V an’a^,’ končno dobil, kakoi J r,ijf
tudi v prekinjeni 0t,jav'j
Gligoričem, kar sm° jjaj(Pr_ že včeraj. Kotov in tago*, sta remizirala in P^jesl®'^
di Petrosjan m I Stahlberg je P°leg razov in 8 retnl'age lnf< _ V
bab
Bartoli na poti okrevanja?
Kapucin padel s 4 m visoke strehe
Pretresel si je možgane
31-letni novinec reda kapucinskih očetov Angel Verzier je prejšnjo noč okrog 21. ure šel na streho menze kapucinskega samostana v Ul. Capuc-cini. da bi popravil strešni žleb. Naenkrat je z nogo stopil
Hude poškodbe zaradi padca po stopnicah
Zlomila si je obe roki v zapestju
V poznih popoldanskih urah se je včeraj ponesrečila na do. mu 71-letna Uršula Boschin iz Ul. Degli Scogli št. 49. Ko je hotela po stopnicah svojega stanovanja, je po nesreči zdrsnila in je drsela do pritličja. Na kraj je prišel takoj rešilni avto Zelenega križa, ki jo je odpeljal v bolnico Brigata Pavia kjer so jo sprejeli ter povedali, da bo okrevala v 40 dneh. Zlomila si je koželjni-co in zapestje desne roke. levo roko v zapestju, dobila pa je tudi več udarcev.
in citiOfte
Ptimotoki dnevniki
MILAN. 20. — BartaJi se je v nedeljo zvečer ponesrečil z avtomobilom. Avto je vozil neki njegov prijatelj. Nesreča je hotela, da je prišlo do delnega trčenja z nekim drugim avtomobilom. in končalo se je tako, da se je avto. v katerem je bil Bartali, močno nagnil, ko je zavozil v obcestni jarek. Vrata na strani, kjer je sedel Bartali, so se odprla in Bartali je padel ven. Lahko bi se končalo še huje. če bi se avto popolnoma zvrnil in Bartalija pokopal pod seboj.
Nesreča se je zgodila nedaleč od Milana in Bartalija so takoj odpeljali na neko milansko kliniko. Čeprav so mu ugotovili poškodbe na nogi in hrbtenici, se vendar še niso mogli lotit, zdravljenja teh poškodb, ker se je ugotovilo, da ima Bartali notranje poškodbe v drobovju. Zdravniki so se včeraj zvečer odločili za operacijo in to noč so ga operirali. Zadnji bilteni govore o zboljšanju. Ravnatelj klinike je tudi izjavil, da je bilo storjeno vse, kar more storiti zdravniška znanost in da je sedaj ozdravljenje odvisno samo še od narave. K sreči, je dejal ravnatelj, bo imela veliko vlogo tu tudi Bartalijeva močna konstitucija.
Samo naključje, da se je ta nesreča pripetila prav v času, ko dobršen del Evrope vključno Italijo — zelo intenzivno zanimajo drugačna dogajanja. je zakrivilo, da danes Bartalijeva nesreča ni v Italiji osrednji problem, ki bi zasenčil celo politične dogodke. Bartalija je namreč že obiskal De Gasperi (časa ima seveda več kot Pella), bivši tajnik vlade Andreotti, župan iz Firenze La Pira in drugi. Takoj mu je poslal voščila za okrevanje tudi papež (kar se seveda za športnike, ki niso demokristjani, ne zgodi) in obiskala sta ga kardinala Schuster in Dalla Costa. (Koliko škofov in drugih cerkvenih veličin bi še mogoče prišlo, če ne bi bilo strogo zapovedano, da k bolniku pravzaprav nihč* ne sme!)
Seveda pa dobiva bolnik gore brzojavk iz vseh krajev in v cerkvi klinike se nabira
morje rož, ki mu jih pošiljajo častilci z željami za okrevanje. Dobil je tudi telegram, na katerem je bil podpis: Navijalec za Coppija; baje ga je ta brzojavka še posebno ganila. Zunaj klinike se zbirajo mase radovednežev, ki vsakogar, ki pride iz poslopja, blokirajo, in zagrnejo z vprašanji, kaj je novega Z bolnikom.
Vse to je že mogoče nekoliko pretirano, vendar se končno to nas ne tiče. Vsekakor pa Bar-taliju tudi mi želimo, da bi čimprej okreval.
kopi°V
JoSe6 -
vendar tudi tri ZIT*atlbakr8' tem je čudno, da j® (ih,.
njimi izgubil Avero prvi polovici tu^nl k° tov!). Remi pa
s® " st* te rj®"1 "aro”!
bojem ter Keresorn ,e steinom. Reshewsk.y
prost.
Tajmanov je v partiji premaga, dorf in Boleslavsk’ ’
tudi igri med Eu'v®rJt'.r) 1F^|
- K°.' >i
rala, enako petrosja bergt medtem k° 3 Euweja premagal-
Do konca so
torej
A'
tr>
V
la in stanje je s'
edaJ
t,kV
Smislov 16,5. RashrCefli »Bronstein 14,5. Ke tr0sjaf.<(-dorf 13.5. Kotov, F®^
Tajmanov, Geller
rič, Averbah,	5,
*,Euwe U, Szabo herg 7.5.	-eni	i
(Z zvezdico ozn imeli prostega dne
la*s.K;/
Bol®s a »Si8
1*
ji*
m
Vj
a
dertf
ZASTOPNIK	IN
um. Homcu TRcnvcn z 7V3'
T R ST - Ul. Valdlrivo 3* ,e '
216
odgovorni urednik STANISLAV KENKO - UREDNIŠTVO:	UUCA MONTECCH1 it. 6 III. nad. - Telefon itevtlka 93-8U8 In 14-638.	- Postni
_ JL, »m _ upraVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefonska Številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15-18	— Tel.
vLaa - Cene oeiasov: Za vsak mm vlilne v Slritil 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice »0 lir - Za FLRJ za vsak mir. širine I stolpca za vse vrste oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn. Gorica Ul. 8. Pelllco l-II. Tei. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo
i	     ...	,	,	.......... .	|	.	.n	..	..	.	,	n................................... ••
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repuh. Jugoslavija: Izvod l0'
Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratlčneg*	p. 10	^
Ljubljana Trg revolucije t9 tet 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 . T - 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tls _