STOL glasilo delavcev industrije pohištva Stol Kamnik leto XXVI december 1979 št. 12 k-kk-k-k-kkk-k-kk-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k t i M ¥ ¥ ¥ ¥ * ¥ cSfla&im delcmcem ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ * ¥ ¥ &cecna ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ iti ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ zcltaa(9i ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ tiat^a Let& ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ 1980 ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ kk*-k-K-k-k-k-k-k-kk-k-k-k-kk-kkkkk-k-K-k-k-K-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-Mt**-k* Znižati stroške materiala in delovnega časa - povečati dohodek Ko govorimo o ekonomičnem poslovanju, 'razpravljamo predvsem o cenah liin stroških, 10 prihodkih iiin odhodkih. Govorimo torej io vrednostih, izražamo se v denarnih enotah, saj je vse poslovanje naravnano k smotru povečati uspeh organizacije združenega dela ali v kriznih 'obdiobjiiih vsaj zadržati obstoječo 'raven. Praktično lizvajamo to predvsem na ta način, da skušamo proizvajati tako, da so stroški na enoto proizvoda čim nižji. Vsi tehnični in organizacijski ukrepi so v proizvodnem procesu podrejeni tej gospo damo stni zahtevi. Vendar je vrednostni pokazatelj le skupni imenovalec drugih prvin in dejavnikov v proizvodnem procesu. Naj ponazorimo dva najpomembnejša. Če z nabavo nove sodobne opreme zamenjamo tehnološko zastarelo, bomo v enakem času kot poprej praviloma izdelali večjo količino polizdelkov oziroma izdelkov in po možnosti tudi kakovostneje. Čas izdelave na enoto izdelka bo krajši, stroški ustrezno nižjii. Po drugi strani bomo zaradi tega v enakem času izdelali več izdelkov oziroma povečali obseg proizvodnje. Ker so stroški FIS tj. stroški zmogljivosti ali stroški razdobja zaradi tega praviloma ne povečajo, zmanjšamo stroške na posamezno enoto, razlika do prodajne cene oziroma dohodek pa ustrezno povečamo. Stroški zmogljivosti so namreč posledica dolgoročnih odločitev, njihova Višina 'je bila opredeljena že poprej, ko smo določali prodajne in zgradili proizvodne zmogljivosti. Zato jih tudi skrajšano imenujemo FIS tj. fiksne stroške. Z znižanjem časa torej bistveno vplivamo na poslovni rezultat in je le-ta važen činitelj za gospodarno-stno obratovanje. Je praktično sestavni del vrednotenja zalog po spremenljivih stroških — DIS (direktni stroški), s katerim laže ugotavljamo tiste vplive -na stroške, ki jii-h povzroča spremenjeni obseg proizvodnje ali poslovanja. Tak način obračuna nam omogoča tudi ugotoviti tisti obseg proizvodnje, pri katerem prične temeljna organizacija dosegati dohodek. Ta obseg imenujemo prag rentabilnosti. Ta pomen-i tisti obseg realizacije, s katero poleg DIS stroškov pokrijemo tudi FIS stroške. Šele z realizacijo nad tem obsegom pričnemo ustvarjati dohodek. Čim večja je ta prekoračitev tem večji je tudi čisti dohodek, ker s tem povečanjem proizvodnje oz. realizacije pokrivamo le DIS — stroške, saj so FIS stroški že v celoti pokriti v obsegu, ki pomeni prag rentabilnosti. Iz tako doseženega dohodka, po pokritju dela prispevkov iz naslova svobodne menjave dela, ustvarjamo čisti- dohodek za poslovni 'in irezervmi sklad, za sklad skupne porabe ter za povečanje osebnih dohodkov. Na povečani prihodek torej vplivamo zlasti s povečanim obsegom proizvodnje oziroma realizacije ob sicer nespremenjenih pogojih tj. stroških zmogljivosti oziroma razdobja. Prav tako povečujemo dohodek z znižanjem praga rentabilnosti. Le-ta je rezultanta mase fiksnih stroškov in stopnje pokritja, ki jo 'izračunamo na podlagi celotnih prihodkov. Z znižanjem direktnih stroškov povečamo znesek pokritja 'ih s tem tudi stopnjo pokritja. Prag rentabilnosti, se na podlagi ugodnejše realizacije že zniža. Nadaljnje znižanje praga rentabilnosti pa dosežemo, če znižamo tudi maso fiksnih stroškov. Mimo časa je tudi' pojem količine prav tako pomemben činitelj za gospodarno poslovanje, saj znižanja stroškov ne dosežemo le s skrajšanjem živega in tehnološkega delovnega časa, temveč tudi z manjšo porabo surovin, izdelavnega, pomožnega in režijskega materiala po enoti polizdelka oz. izdelka. S tem, da pri proizvodnji naših proizvodov varčujemo z materialom, zmanjšujemo odpadke in izmet, zmanjšamo količinski potrošek materiala in s tem znižamo stroške na enoto polproizvoda in izdelka. Znižanje stroškov dosežemo torej zlasti z naslednjimi ukrepi: ' a) s povečanjem obsega proizvodnje ob nespremenjenih drugih pogojih; b) s skrajšanjem časa delovnega procesa na enoti; c) z zmanjšanjem količinske porabe materiala, storitev li.p. po enoti .polproizvoda in izdelka. Da je poglavitno torišče za znižanje stroškov pri zgoraj navedenih dejavnikih, izhaja tudi iz prikaza stroškovne strukture za dobo I,—IX./1979 (vsi podatki na ravni delovne organizacije — saj je problem enak pri vseh temeljnih organi- zacijah in DSODSP). Ta prikaz ponazarja, da pomenijo materialni in osebni stroški zdaleč največji delež v skupnih stroških tj. 81,5%. To seveda ne pomeni, da ne bi biti naši napori naravnani tudi v gospodarno porabo sredstev za druge stroškovne skupine. £ "O stroškovne skupine 0 o > struktura DIS — material v substanci 251.452 46,1 FIS — materialni stroški 33,741 6,2 material vse skupaj 285,193 52,3 FIS — osebni stroški 159,447 29,2 — stroški posl. sredstev 71,025 13,1 — drugi splošni stroški 18,171 3,3 — prispevki lin davki' 11,375 2,1 Stroški vse skupaj 545,211 100,0 V direktnih stroških (DIS) obračunamo surovine in drug neposredno za ustrezno količino polizdelkov in izdelkov porabljen izdelavni material — sustanoo izdelkov. V fiksnih stroških (FIS) zajamemo v skupini materialnih stroškov ves drug material, ki ne pomeni DIS, poleg tega pa tudi porabljeno energijo, transportne Za hitro In varno delo pri transportu hlodov ni dovolj samo sodobna oprema, prav tako je pomembna dobra usposobljenost delavca, ki upravlja s tovornjakom in hidravličnim nakladalcem. Kdor se poglablja v delo, ta ga bo vedno izpopolnjeval in na svojem delovnem mestu napravil tudi dvakrat toliko kot sodelavec. Med najboljše delavce pri transportu hlodov spada naš šofer Maks Virjant. storitve, odpis drobnega inventarja im druge stroške materialnega značaja. Skupina osebnih stroškov obsega mirno bruto OD tudi dnevnice ;in potne stroške, prevoze na lin z dela, razne prispevke, ki se obračunajo na osnovi OD, šolnine, štipendije, nagrade vajencev in Praktikantov, izdatke za topli obrok, odhodke za stanovanjsko gradnjo, skratka vse tiste odhodke, ki nastanejo v zveži z zaposlenimi. Med stroške poslovnih sredstev štejemo vse odhodke, ki nastanejo v zvezli 2 uporabo obratnih in osnovnih sredstev: amortizacijo po minimalni iiin nad to stopnjo, zavarovanja teh sredstev, tekoče lin investicijsko vzdrževanje (in popravila de-•ovnih sredstev, prispevki za varstvo pred-Požari, bančne stroške in (obresti litn. V skupini drugih splošnih stroškov zbiramo stroške, ki rte sodijo v prve tri skupine FIS stroškov: reprezentančne stroške, članarine zbornicam, razne neproizvodne storitve, vodne (prispevke stroške reklame iiin propagande, odhodke 2a SLO (in samozaščito, sodne takse Mri. Med skupino prispevkov in davkov Ukazujemo prispevke iz dohodka za RIS, Za SIS za znanost lin kulturo, starostno zavarovanje, za solidarnost, za 2TP, SIS Za gozdove, za SIS za ekonomske odno- js tujino, prispevke za stavbno zem-msče, za zaklonišče Mri. Med FIS šte-Jerno torej poleg stroškov, ki ph registriramo v knjigovodstvu v -razredu 4 — ^TROSKI tudi vse (Odhodke, ki jih pokrivamo iz dohodka, -vendar jiih moramo stroškovno upoštevati v naših kalkulacijah. . Primerjava porabe neposrednih mate-balnih stroškov (DIS) za enako obdobje •' IX. v tekočem im lanskem letu, vrednotene po stalmih planskih cenah, je naslednja: J~IX/1978 154,372.258 I IX/1979 indeks 209,592.026 136 Obseg proizvodnje na podlagi podat-o izračunanih ekvivalentih od Ve*'135 E"enot !na 1,300.469 E-emot po-s®can za 7%. Stalne planske cene smo 221 ‘h 1979 povečali povprečno za ca. Ce za ta odstotek povečamo lam-Kjoietrti DIS, da bi ga lahko primerjali PrJciošnjiim, dobimo razmerje 188500 : ve- . al' 100 : 111- Upoštevaje 7% po-v proizvodnje ostanejo še za 4% mJ’ 1®*ro®l<'’ ki so lahko posledica sprejo _5 asorlimana Pa tudi morebitna raz- spremenjenih stalnih cen zaradi dru- D iCn6, strukture materiala med letom v Port]eri-a^i s ,stain|jem l0'b začetku leta, na a,agi katerega sme ugotovili povpreč-n'° zvišanje planskih cen m Jz .strukture je razvidno, da je delež zni$riala tako visok> da bi že majhno zanje teh stroškov pomenilo bistveno Povečanje dohodka. fike^-u marii pomembno je tudi znižanje Tu T materia,njh in drugih stroškov. že rvh rniora|i' veliko pozornost polagati m ob trenutku, ko te stroške povzročli-i D . . °b naročanju ustreznih storitev p - m Pri likvidiranju računov. Naroča-Znar°-Z' Povzrooitev odhodkov fiksnega In Ca®a Pomen'i veliko odgovornost iin de-|jLJdJe’ Ml jllm je zaupana ta od-Drp,;-,L.n°st’ se morai° zavedati starega ie d usene9a rekla — zaupanje obvezu-Rrav tako važno je tudi likvidiranje dokumentacije, ki pomeni obremenitev ustrezne organizacije združenega dela. Le-ta zahteva veliko razgledanost, likvidator mora dobro poznati organizacijo združenega dela im se zavedati, da likvidacijski podpis ni gola formalnost, temveč da pomeni veliko odgovornost. 'V tem sestavku smo že omertili, kako vpliva skrajšanje delovnega časa na enoto izdelka na poslovni rezultat. Nič manj pomemben ni izkoristek delovnega potenciala tj. koliko časa (ur) od možnega časovnega fonda (izkoristimo za efektivno delo. V razdobju januar—september je bil izkoristek naslednji: ležimo torej trenutno najnižjo raven. Izraženo v dnevih pome-rti 174.439 ur 21.805 delovnih dni. Na 1682 zaposlenih pride torej povprečno v 9 mesecih 13 dni bolezenskih izostankov! Kljub zmanjšanju izostankov zaradi bolezni v zadnjih treh letih ugotavljamo, da je doseženi odstotek bistveno višji od republiškega povprečja, ki znaša 4,86%. Upoštevaje, da pomeni vsak delovni dan -na delavca prihodek v višini 2.145 dinarjev, inli težko izračunati posledic visokih bolezenskih izostankov na poslovne rezultate. Vendar se me bi spuščali v podrobnosti, saj terja ta problematika izčrpno analizo in odgovore na celo vrsto vprašanj. 1—IX/1978 strukt. I—IX/1979 strukt. INDEKS ur urni fond brez prostih sobot 2,686.947 100,0 2,756.545 100,0 103 efektivne ure 2,087.969 77,7 2,163.679 78,5 104 izgubljene ure 598.978 22,3 592.866 21,5 99 dopusti 269.476 10,1 260.201 9,4 državni prazniki 86.624 3,2 75.051 2,7 izostanki zaradi bolezni 175.700 6,5 174.439 6,3 porodniški dopusti 57.047 2,1 71.538 2,6 refundirane ure 5.358 0,2 7.065 0,3 neplačane ure 4.774 0,2 4.572 0,2 Delež (izgubljenih ur je v tekočem letu manjši za 0,8% v primerjavi s preteklim. Vendar se ta ugodnejši rezultat zmanjša za 0,5 %, ker smo letos 'imel1! 1 plačam praznik (22. Vil.) manj. Poleg tega beležimo začasno zmanjšanje tudi pri dopustih (0,7%). Vendar se bo ta -delež do konca leta dvignil na približno enako višino kot v preteklem letu. Strogo vzeto torej nismo znižali deleža izgubljenih ur. Pri izostankih zaradi bolezni, nesreče pri delu iiin nege družinskega člana beležimo znižanje od 6,5 na 6,3%. V vsem letu 1978 je znašal odst. izostankov zaradi bolezni 6,8% v letu 1977 pa 6,5%. V zadnjih treh letih be- Ob tem naj povzamemo tudi mi-sli, 'izrečene na seji predsedstva ZSJ o »nedelu sna de-l-u«. Vzroki za to so številni, od čakalnih ur naprej. Prav gotovo tudi mi n-ismo (izvzeti pri tem perečem problemu in se morda ne zavedamo v zadostni meni, da tak neregistriran izgubljeni delovni čas v nemajhni meri pomaga krojiti naš življenjski standard. Namen tega sestavka je bi-l: opom-nti na nekatere dejavnike, ki lahko bistveno vplivajo na poslovne rezultate in jih kaže upoštevati pri našem delu. Helmut Mreža-r Deske in plohi. Nekdaj material, ki ga je bilo povsod dovolj za majhen denar. Danes pa dragocena surovina, ki jo mora delovna organizacija vsak dan dražje plačevati! Zavedajmo se tega vsi delavci! Vsak kos lesa moramo dobro izkoristiti. Gradnja tapetniške delavnice Objekt tapetniške delavnice se nahaja v sklopu tovarniškega kompleksa Stol Kamnik in predstavlja I. fazo objekta Kovinsko-tapetniške delavnice. Objekt je pritličen v tlorisni izmeni 105,85X60,50 m, kar znaša 6.362 m2, razen aneksa, ki je dvoetažen, v izmeri 59,60X9,45 m, kar znaša 1.132 m2. V aneksu so vhod, garderobni! prostori, sanitarije, razdeljevalni-ca hrane z jedilnico, del skladišča, toplotna in trafo postaja. V prvem nadstropju aneksa so pisarniški prostori, sejna soba, sanitarije lin arhiv. Od dvoetažnega dela v notranjost ob severni strani se širijo prostori tapetniške delavnice: deponija iprena, prostor za lepljenje in skladišča plastike. V sredini so skladišče repromateriala, tapetniške delavnice, krojenje lin tapeciranje, deponija tapetniških izdelkov, lesenega ogrodja im kartonov ter montaža sedežnih garnitur In kovinskega ogrodja. Ob južni strani pa se razteza skladišče gotovih izdelkov z montažno pisarno. Objekt je montažne, armiranobetonske ločne konstrukcije v rastru 15,00x 15,00 m z ločnim nosilcem na 7,5 m. Med loki so položeni armiranobetonski T nosilci višine 35 cm, v razmaku na 1,05 m. Armiranobetonski stebri 50 X 50 so temeljem na globini 1,50 m. Nosilna konstrukcija aneksa je iz armiranobetonskih montažnih ponev širine 1,50 m, strop v nadstropju aneksa pa je izveden z armiranobetonskimi montažnimi T nosilci. V aneksu je pod iz vimifleksa, ki je lepljen na cementni estrih, toplotno iin hidro izoliran od podložne betonske plošče. V mokrih prostorih je keramika. Tlak v hali je asfalt na podlogi iz ibitugramoza debeline 7 cm ter sloj nasutja. V prostorih iprena in plastike je položena keramika. V prostoru za lepljenje iprena je tlak izveden tako, da je nenevaren za eksplozivne snovi, zato je keramika neiskreča in elektrostatsko prevodna — odvod elektrike je izveden s trakovi iz pocinkane pločevine 20/3 mm v rastru 20 X 20 cm, ki so ozemljeni. Streha je krita z valovitim salonitom, ob žlotah pa z dvojnim belim evalom. Izolacija strehe je izvedena s samougas-Ijivim stiroporom in kambi ploščo. Zasteklitev je izvedena z dvojnim oopilitom, v aneksu pa s termoizolacijskim steklom. Vrata med oddelki so železna, izolirana s tervoloim. Objekt je deljen v požarne oddelke s požarnimi stenami, ki segajo do ločne konstrukcije, nad njo pa z armiranobetonskim zidom višine 45 cm. Meteorno vodo odvajamo v poniko-valnice, fekalno vodo pa odvajamo v tovarniško čistilno napravo. Z gradnjo objekta 'izvajalec kasni zaradi ozkega grla pri proizvodnji armiranobetonskih montažnih elementov. Kaže pa, da bo zaradi ugodnih vremenskih pogojev zamudo nadoknadil, saj je montaža strehe v polnem razmaku, tako da bo že v začetku leta 1980 omogočeno inštalaterjem delo pri instalaciji centralne kurjave, vodovoda in elektrike. Objekt gradi SGP Slovenijaceste, TOZD Visoke gradnje, instalaterstvo pa bo izvajal IMF Ljubljana. Obrtniška dela oddaja investitor na podlagi najugodnejših ponudb. Koncept gradnje nove industrijske hale in zasnove tehnologije je tak, da bo možno po potrebi povečevati posamezne dejavnosti v smeri proti jugu. Andrej Glažar Sindikalna konferenca IO sindikalne konference Vse osnovne organizacije sindikata v tozdih imajo svoj izvršni odbor, ki ga sestavljajo izvoljeni člani sindikalnih skupin, ki se pokrivajo s samoupravnimi delovnimi skupinami (le-teh je na področju delovne organizacije 76). Vsi člani izvršnih odborov DOS so člani sindikalne konference, ki na volilni konferenci izvoli svoj izvršni odbor. DOS v tozdih se direktno ali preko konference povezujejo v: — občinski sindikalni svet, — republiški odbor sindikata delavcev gozdarstva in lesarstva, — koordinacijski odbor SOZD Uniles. V letošnjem letu smo v sestavljeni organizaciji združenega dela SOZD Uniles ustanovili koordinacijski odbor. Naloge koordinacijskega odbora SOZD Uniles so v glavnem koordiniranje sindikalnega in samoupravnega delovanja ter reševanje skupnih problemov na področju SOZD. Dogovorili smo se, da bomo skup- ne večje probleme reševali tudi preko problemskih konferenc ter bolj kot do sedaj informirali in seznanjali sodelavce o delovanju v SOZD Uniles. Kako je sindikat Stola zastopan v organih sindikata izven delovne organizacije? V občinskem sindikalnem svetu nas predstavljajo: — Gradišek Franc, tozd-1 (član predsedstva) — Bavčar Boris, tozd-3 (član) — Sikošek Franc, tozd-2 (član) Člana republiškega odbora sindikata delavcev gozdarstva in lesarstva sta tov. Jeglič Anton, ki je tudi član izvršnega odbora, ter tov. Ipavec Stane kot član. Oba v republiškem odboru zastopala tudi Gozdno gospodarstvo Kamnik lin delovno organizacijo Menina. Sindikat prevzema na področju samoupravnega družbenopolitičnega ter gospodarskega delovanja vse večjo odgovornost, zato moramo na bližajočih se občnih zborih izvoliti v sindikalna vodstva najbolj- KAK0' JE SINDIKALNO DELOVANJE ORGANIZIRANO V STOL-u 00S TOZD 1 00S DSSS .T0ZD2 TOZD 3 00S TOZD 9 00S v 'TOZD Sindikalne skupine (Samoupravne delov-, ne skupine) y 1STOZD4 00S TOZD 8 00S TOZD 5 še sodelavce, ki bodo z vso odgovornostjo prevzemali sindikalno delo. Član koordinacijskega odbora je Franc Sikošek. Franc Sikošek u Kaj pričakujemo od SOZD Uniles V samoupravnem sporazumu o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela Uniles smo zapisali: z združitvijo v SOZD Uniles se ine omejijo pravice in dolžnosti temeljnih organizacij združenega dela in delovnih organizacij samih, ki 'zhajajio (iz ustave, zakonov in samoupravnih sporazumov o združitvi v delovno organizacijo. Torej: Nobena naša pravi-ca ali dolžnost, 'ki izhaja iz združenega dela ni in me more biti Okrnjena. Vendarle pa nas mora nekaj združevati- Združujejo nas cilji, zaradi katerih srrio se združili v Uniles. Ti so predvsem: skupno planiranje razvoja glede na povečanje produktivnosti in na potrebe trušča, gospodarna in učinkovita uporaba družbenih sredstev, razširitev lin lizboljša-Pie materialne osnove dela v proizvodnji !n trgovini, skladen razvoj samoupravnih !n družbeno-ekonomskih odnosov, zagotavljanje ekonomske trdnosti ob Skupnem Povzemanju riziikov za projekte skupnega pomena, večja povezava med trgovi-n,° in proizvodnjo z namenom pridobiti večji dohodek, skupno nastopanje na Vnanjem trgu, solidarno združevanje sredstev združenih organizacij in zagotovitev socialne varnosti, delavcev in sodelovanje pri sanacijskih programih fSnan-oiranja združenih organizacij. Uresničevanje ciljev dosegamo: s skupnim načrtovanjem im usklajevanjem Poslovne politike pri razvoju, proizvodih’ prodaji in nabavil ter financiranju; s skupnim opravljanjem poslov, koder to Zagotavlja večjo racionalnost in učinko-itost; z urejanjem dohodkovnih odnosov; z združevanjem sredstev za financiranje skupnih razvolj.nih programov, določenih s plani; z združevanjem deviznih sredstev lin pravic ter obveznosti v sklad ob-aznih rezerv SOZD; -s koordinacijo ponovnih linteresov in s skupno kadrovsko ■ Olitiko na področju zunanje trgovine. Sicer pa skupne cilje lahko združimo naslednje dejavnosti: n-, sklepanje pogodb o poslovno teh-ičnem sodelovanju In kooperaciji Uni-esa doma in v tujini; vin~~ sklepanje pogodb o nabavi suro-|/t *n prodaji polizdelkov in gotovih lizdel-v na podlagi posebnih pooblastil po-arneznih TOZD oz. delovnih organizacij, Clan'c Unilesa; s ~~ sklepanje pogodb o združevanju mj štev Unilesa z drugimi organizacija-■ združenega dela ali samo s članicami Utwlesa; sklepanje pogodb o skupnem na-^opanju članic Unilesa na zunanjem tr- 9u it> Un'l sklepanje sporazumov o pristopu _iiesa k poslovnim in drugim asooiaci-Jam združenega dela. ie -0b tako zastavljeni poslovni politiki jasjno, da Uniles ni neka sicer dobro ganizirana asociacija združenega dela. Dni,Pa r>'besar ne daje oz. ničesar ne opKbeva-i*< skupnim in (posameznim us-I nom. 2e dosedanje združevanje v Uni-Je prineslo neizpodbitne koristi, če Dr Udarno letošnje leto — pravza-v devetmesečno poslovanje Unilesa — ugotovimo z vso gotovostjo, da je poslovanje Unilesa dobro. Niti ena članica Unilesa — Stol, Javor, Lesnima, Liko, Marles, Meblo, Novoies, Iztok, Kras-oiprema im novi član Hoja — ni v danih gospodarskih pogojih slabo poslovala. To kažejo naslednji kazalci oz. indeksi v primerjavi z letom 1978 o ugotavljanju prihodkov in delitvi: dosežem prihodek porabljena sredstva dohodek razdelitev čistega dof IZTOK 100 98,1 106 103 JAVOR 148 148 147 149 KRASOPREMA 130 152 105 105 LIKO 139 152 115 110 MARLES 145 145 146 152 MEBLO 127 127 128 122 NOVOLES 149 144 160 156 STOL 128 132 117 114 HOJA 134 123 151 147 LESNINA UNILES 138 138 135 136 SKUPAJ 138 138 136 135 Če poiščemo fe te tabele, kje je Sto-lovo mesto v posamezni delitveni kategoriji v primerjavi s prvim in zadnjih (skupno od 10 članic), vidimo tole: — doseženi dohodek: prvi Novoies, Stol sedmi, deseti Iztok; — porabljena sredstva: najmanj Iztok, Stol četrti, največ Krasoprema in Liko; — dohodek: prvi Novoies, Stol sedmi, deseta Krasoprema; — čisti dohodek: prvi Novoies, Stol sedmi, deseti Iztok. Zanimiva je tudi primerjava povprečno plačanih osebnih dohodkov za letošnjih devet mesecev z izplačanimi osebnimi dohodki v istem obdobju lanii: Stol je bil leta 1978 s 5.578,00 dinarji povprečnega mesečnega osebnega dohodka v okviru Unilesa na petem mestu, za Meblom, Lesnino, Iztokom in Krasopremo, s 6.311,00 dinarji letos pa prav tako na petem mestu za Lesnino, Marlesom, Meblom lin Krasopremo. Sicer pa je primerno, da raziščemo Unilesovo poslovanje kot celoto: v devetih letošnjih mesečih je Uniles — vse članice skupaj — imel oz. dosegel 1.346 starih milijard prihodka ali 138% več, kot je bilo prihodkov v lanskem, to je v 1978. letu, v istem obdobju. Na domačem trgu je Uniles skupaj prodal za 400 starih milijard blaga, za 85 starih milijard pa je blaga izvozil. Dohodka je bilo za 36,8 % več kot lani, in sicer 302 stari milijardi, čistega dohodka pa 36% več oziroma skupaj 207,3 stare milijarde dinarjev. Res je, da so posamezne delovne organizacije v okviru Unilesa poslovale v različnih pogojih, vendar je skupna lin enotna ocena, da poslovanje ni bilo slabo in da je včlanjenje v SOZD Uniles že prineslo nekaj dobrih rezultatov. Največ uspeha je doslej Uniles dosegel v skupni nabavni politiki. V teku je akcija za skupni uvoz brusnih materialov in za združevanje deviznih sredstev za ta nakup. Od te akcije Stol — skupno z ostalirrti članicami Unilesa — veliko pričakuje, saj bomo dosegli s skupno akcijo večjii prihranek glede sredstev in časa. Glede sredstev predvsem zaradi tega, ker članice ne bodo samostoj- no uvažale, ampak bo inozemski prodajalec oziroma proizvajalec brusnih materialov zaradi velike količine nudili veliko boljše prodajne pogoje, kot bi jih sicer, če bi članice posebej uvažale. V preteklosti je bilo že več takih skupnih akdij na domačem trgu. Zelo pomembna je bila akcija za skupni nakup lakov in skupno razstavljanje novih izdelkov na raznih sejmih, od katerih je najbolj pomemben beograjski. Uniles že načrtuje za prihodnje leto samostojno razstavo novih izdelkov vseh članic Unilesa, v teku pa so priprave za mednarodni lesni sejem v Kolnu, kjer bo tudi Stol imel del razstavnega prostora. Pa tudi sicer vedno bolj velja prepričanje, da postaja Uniles na domačem in tujem trgu pojem, ki ga vsi spoštujejo in mu zagotavljajo uspeh v poslovanju. Ob takih pogojih poslovanja je jasno, da lahko od včlanjenja v Unilesu, poleg že omenjenih koristi, pričakujemo še nove. Zato so članice Unilesa enotne, da je edino skupna aktivnost vseh članic Unilesa porok za skupen in posamičen uspeh. * podatki so iz periodičnih obračunov članic Unilesa za leto 1978 lin 1979 (za devet mesecev). Konrad Vavpotič * V Neka naša čistilka je takole ocenila Stolovo Glasilo: »Naš časopis ml Je všeč. V vsaki številki je nekaj vicev In te vedno pogledam!« Upamo, da ni s tem mislila tudi kakih resnejših prispevkov! S seje zbora združenega dela Na 16. zasedanju zbora združenega dela Skupščine občine Kamnik, smo obravnavali naslednje: 1. Sprejeti, oziroma potrdili zapisnik 15. zasedanja ZZD Skupščine občine Kamnik, z dne 26. 9. 1979. 2. a) Poročilo o izvajanju družbenega dogovora io osnovah kadrovske politike v občimi Kamnik. b) Osnutek družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Kamnik. K tej točki je bilo podano poročilo o izvajmju družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike in osnutek družbenega dogovora o oblikovanju in Izvajanju kadrovske politike v občimi Kamnik. Prebrane ®o bile tudi pripombe, ki jih je imel k (družbenemu dogovoru družbenopolitični zbor. Delegati so biti tudi obveščeni, da je ustanovljeno Društvo kari rovi kov v občimi Kamnik. Po kratki irazpravi so delegati sprejeli naslednji sklep: 1. Sprejme se poročilo o Iizvajanju družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike v občini Kamnik. 2. a) Sprejme se osnutek družbenega dogovora o oblikovanju 'in izvajanju kadrovske politike v občini Kamnik. b) Pri pripravi predloga družbenega dogovora naj predlagatelj upošteva pripombe, predloge in mnenja delegatov, dane v razpravi na seji zbora. 3. Analiza vzgoje in izobraževanja v občimi Kamnik za obdobje 1976—1980 ter projekcije 'razvojnih možnosti. Po uvodni obrazložitvi se je razvila živahna razprava, v kateri so delegati nanizali vrsto vprašanj, problemov im pripomb v zvezi z vzgojo liin izobraževanjem v občirti Kamnik. Najbolj jih je zanimalo, kako je z zasedenostjo izobraževalnega centra v Kamniku, z možnostjo organizacije celodnevne šole v Stranjah in rešitvijo problema šole v Krajevni skupnosti Komenda. Predsednik občinske izobraževalne skupnosti tov. Justimek je odgovoril, da je usmerjeno (izobraževanje dejavnosti, ki je še v razvoju in bo o tem laže govoriti čez 5 do 15 (let, kar predstavlja neko razvojno fazo na tem (področju. Povedal je, da je izobraževalni center trenutno zasedem približno 50%, ob racionalni (izkoriščenosti pa bi bilo mogoče v njem reševati tudi druge pereče prostorske probleme na področju vzgoje in izobraževanja (osnovno šolstvo). Pojasnili je tudi, da je občinska izobraževalna skupnost ina zadnji seji sprejela sklep, da je potrebno celotno projekcijo (razvoja osnovnega šolstva v -občini Kamnik ponovno 'izdelati na podlagi razprave na 'sejah zborov občinske Skupščine -in skupščine občinske 'izobraževalne skupščine. Zbor združenega dela je sprejel v zveži s tem nasdednjii sklep: 1. Zbor sprejme na znanje: — analizo vzgoje (in izobraževanja v Občini Kamnik v obdobju 1976—1980 ter projekcijo razvojnih možnosti; — analizo stanja osnovnega šolstva v oblčni Kamnik. 2. a) Zbor priporoča vzgojnoiizobraže-valrtim dejavnikom, da najdejo rešitve za organiziranje posebne šole ali ustanovitev oddelkov s prilagojenim poukom, s tem da bi se v te oddelke zajelo vse kategorizirane otroke, ki zaradi svoje duševne razvitosti' ne morejo obiskovati pouka z ostalimi otroki. b) Posebno pozornost naj Občinska izobraževalna skupnost Kamnik posveti kadrovski in štipendijski politiki. c) Občinska izobraževalna skupnost naj vsaj približno pripravi osnutek prioritete (investiranja v vzgojmoizobraževalne objekte ob upoštevanju načrtovanj za srednjeročno obdobje 1981—1985. d) Skupščina priporoča Občinski izobraževalni skupnosti, da prouči možnosti prehoda na celodnevno osnovno šolo v osnovni šoli Kamniški bataljon Stranje. 4. Predlog dogovora o skupni akciji občin 'iin mest v preprečevanju onesnaževanja voda v porečju reke Save. Predlog je posredoval predsednik Skupščine, predlagatelj pa je Izvršni svet SO Kamnik. Delegati so brez razprave sprejeli naslednji sklep: 1. Sprejme se predlog družbenega dogovora o skupni akciji občin in mest za preprečevanje onesnaževanja voda v porečju reke Save. 2. Za podpisnika družbenega dogovora se določi Slavko Ribaš, predsednik Skupščine občine Kamnik. 5. Delegatom je bil posredovan predlog odloka o podeljevanju priznanj udeležencem NOV 'in drugih vojn ter njihovim družinskim članom. Delegati so predlog soglasno sprejeli. 6. Podano poročilo o uresničevanju planov Krajevnih skupnosti v I. polletju 1979 se je delegatom zdelo sicer bolj finančno poročilo kot poročilo o uresničevanju planov KS, vendar so po kratki razpravi sprejeli naslednji sklep: Polletno poročilo o uresničevanju planov Krajevnih skupnosti se sprejme na znanje. 7. V zadnji točki: delegatska vprašanja so delegati sprejeli sklep, naj se v prihodnje na vsa delegatska vprašanja posredujejo tudi pismeni odgovori. Helena Križane Na letošnji zaključni akciji Nič nas ne sme presenetiti so bile v pripravljenosti tudi naše delavke. Opremljene so bile z vsemi potrebnimi pripomočki za nudenje prve pomoči in spravilih ponesrečencev v bolnišnice. Takrat je bila to le vaja, kako pomembna pa je pravilna in nagla pomoč pri reševanju v primeru potrebe v tako veliki delovni organizaciji, kot je naša, ni potrebno posebej razlagati. »SEJA OSEMČLANSKEGA UREDNIŠKEGA ODBORA« Morda ste prešteli osebe na karikaturi. Dve sta. Včasih so bile na seji tri, včasih štiri. Več pa skoraj nikoli. Tako je bilo v letu 1979 in tako prejšnja leta. Morda bo v letu 1980 le malo bolje. — Če vas zanima, kdo so člani uredniškega odbora, poglejte na zadnjo ali predzadnjo stran našega glasila in našteli boste osem imen. Z gotovostjo ne moremo zatrditi, ali so ti ljudje zaupali delo pri določanju in ocenjevanju informacij tistim, ki so na seje hodili ali pa so bili res tako »zaposleni« z drugimi obveznostmi. ČE HOČETE, SE LAHKO TEMU OB KONCU LETA TUDI NASMEJETE! ritev pogojev, da bi si lahko v domačem kraju služili kruh, napredna mišljenja Sto-lovcev pred vojno in sodelovanja v tedaj preganjanih organizacijah, zagnana udarniška dela po vojni, izredno pomembno leto 1950, ko je pričel z delom prvi delavski svet in skoraj dve desetletji zatem, ko je bilo potrebno v tovarni še veliko napraviti pri razvijanju dobrih delovnih odnosov, pa tudi razvoju tehnologije in drugih posodobljanj, ki so nujna, da stopamo v nagli korak z razvojem. Vinko Gobec je tudi poudaril, da so naši kvalitetni izdelki prisotni na vsej zameljski obli, v bodoče pa si moramo še bolj prizadevati, da bomo načrtovane cilje pri prodaji doma, še bolj pa zunaj naših meja dosegli in presegli. Član predsedstva SR Slovenije Tone Bole je z izrednim poznavanjem delovnih organizacij v kamniški občini prikazal velik gospodarski pomen naše delovne organizacije, ki je na tem področju največja. Orisal je močna prizadevanja Stolovcev med vojno, da se je napredni duh nenehno širil, ne samo v dupliški okolici, tem- Slavnostni govornik je bil tov. Tone Bole Kdor se je vsaj malo zanimal za pra-Znovanje 75-letnice Stola, je imel priložnost skozi celo letošnje leto videti na na-S|h oglasnih deskah nešteto obvestil in kjer so prireditelj seznanjali delavce ? Priložnostnih srečanjih, prireditvah in sP°rtnih tekmovanjih. Praznovanje naše-9a tričetrt stoletja se je pričelo že kmalu spomladi in je trajalo vse poletje, za kra-®k čas se je ustavilo v času kolektivne-9a dopusta, s še večjo vnemo pa se je Nadaljevalo v jeseni. Skoraj ni področja, ba naj bo kulturno ali športno, ki ne bi Posvetilo svojega srečanja Stolovemu pra-novanju. Tudi v tovarni smo se celo leto Pominjali naše visoke obletnice. Najbolj lovesno pa je bilo v soboto, 24. novem- ZAKLJUČNA SLOVESNOST OB NAŠEM JUBILEJU Stolovega tričetrt stoletja bra v Kulturnem domu na Duplici, ko smo s slavnostno prireditvijo zaključili letošnje praznično leto. Na prireditvi so govorili predsednik delavskega sveta Franc Štebe, Stolov direktor Vinko Gobec in član predsedstva SR Slovenije Tone Bole. V kulturnem programu so nastopili Kamniška godba, Slovenski oktet in dramski igralec Boris Kralj. Na prireditvi so bile podeljene Sto-love plakete delovnim organizacijam in poslovnim partnerjem, s katerimi delovno sodelujemo. Direktor Vinko Gobec je temeljito obrazložil Stolov nastanek ob začetku tega stoletja, prizadevanja delavcev za ustva- več v kamniški in še dlje. Povedal je, da red dela z rdečo zastavo, s katerim ob tej priložnosti odlikuje Stol predsednik Tito, ponazarja boj naših ljudi med vojno in po vojni in je obenem tudi vzpodbuda za še močnejše uresničevanje pravih delavskih pogojev in odnosov. Jasno je tudi povedal, da danes še ni vse tako kot bi moralo biti. Še vedno nismo uspeli odpraviti močne inflacije, stabilizacija je še vedno preskromna in tudi zunanjeplačilni primanjkljaj nam povzroča težave. Vendar pa ob teh pomanjkljivostih ne smemo popustiti. V naši družbi je tudi izredno močan napredek. Če samo pogledamo našo okolico, bomo videli, da zapolnjujejo okolice tovarn moderna stanovanjska naselja z novimi šolami, vrtci, samopostrežnicami in drugimi dobrinami, ki so bile pred vojno le sanje delavcev. Vinko Gobec je podelil plakete predstavnikom naslednjih delovnih organizacij in poslovnim partnerjem: Slovenijalesu in Lesnini iz Ljubljane, Exportdrvu in Mladosti iz Zagreba, Tehnoopremi, Jugodrvu in (Nadaljevanje na 8. strani) Poročilo o sedemnajsti seji zbora združenega dela Skupščine občine Kamnik 3. decembra je bilo skupno zasedanje vseh zborov skupščine občine Kamnik (sedemnajsta seja zbora združenega dela). Na seji so se obravnavale naslednje važnejše točke dnevnega reda: 1. Predlog družbenega dogovora o oblikovanji, u lin izvajanju kadrovske politike v občini Kamnik. Osnutek dogovora je bil objavljen v Kamniškem občanu, dne 19. junija, javna razprava pa je trajala do 20. septembra. Pri oblikovanju predloga družbenega dogovora je komisija obravnavala pripombe te javne irazprave in večino le-teh tudi upoštevala. Na koncu so vsii trije zbori sprejeli predlog družbenega dogovora z vsemi pripombami' lin dopolnitvami. 2. Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1980. 3. Analiza izvajanja družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1976—1980 v letu 1979. V analiz® se ocenjuje, da je 'leto 1979 najuspešnejše leto pri uresničevanju planiranih nalog v srednjeročnem obdobju 1976—1980, tako na gospodarskem, družbenem kot na področju urejanja prostora. Ocenjuje se, da smo to leto dosegli načrtovano rast družbenega proizvoda, stopnja rasti zaposlovanja pa je nižja v občini, za 0,6%. Izvoz v letu 1979 je po upadanju v prejšnjih letih poraste! za 40 %, 4. Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1976—1980 v letu 1980. V letu 1980 pričakujemo v občini Kamnik naslednje možnosti razvaja: občina SRS (ocena) družbeni proizvod 4 —5 % 4 % produktivnost 1,8—2,8 % 1,6 % zaposlenost 2,2 % 2,4% Na predvidene naložbe v letu 1980 smo limeto delegati iz Stola pripombo. Nismo se strinjali s planirano investicijo Graditelja Kamnik, ki namerava graditi lesni obrat za izdelavo opažev v -predračunski vrednosti 30 milijonov dinarjev. V Sloveniji so že tako prevelike kapacitete lesnih obratov, surovine pa primanjkuje. Delegati smo predlagali Graditelju Kamnik naj se dohodkovno poveže z že obstoječimi lesnimi obrati v kamniški občini. Zahtevali smo tudi, da se -omejii -izdajanje dovoljenj za privatne žagarske obrate. Posredovali smo še pripombe, ki se nanašajo na pridobivanje potrebne dokumentacije za gradnjo novega zdravstvenega doma. Predlagali smo, da -se ta alineja črta, ker nov zdravstveni dom ni v sedanjem -srednjeročnem programu in še investicija ni sprejeta. Pri, poglavju o krajevnih skupnostih smo predlagali, da delovne organizacije ne bi zagotavljale sredstev v Višini 600 din ina zaposlenega, ampak da bi morali finansirati programe KS. 5. Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Kamnik za 'leto 1979 i-n osnutek odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1980. V letu 1979 jie nastal dotočen prese- žek v proračunu občine. Predlog delegacije Stol je bil, da se ta presežek v proračunu vrača tistim, ki so ta proračun napolnili. Dobili smo odgovor, da se ta sredstva 'ne morejo vračati, ampak da se bodo namenila za Dom zaščite 'in varnosti, v Kamniku ter za druge potrebe navedene v Kamniškem občanu. V letu 1980 se načrtuje v osnutku zbiranja sredstev od občinskega davka iz osebnega dohodka delavcev po znižani stopnji od 0,5 % na 0,1 %. e.Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za finansiranje postaj e milice v sklopu doma zaščite i,n varnosti v Kamniku. Predlaga se združevanje sredstev v višini 0,1 % od OD. Delegacija Stola je zastopala stališče, da je potrebno sporazum dopolniti z linformacijo, kolikšna bo vrednost doma, oziroma kolikšna sredstva bo potrebno združevati in da naj sporazum velja le za leto 1980. Ugotovili so, da je -pripomba umestna 'in da je potrebno pripraviti, tako -informacijo, ker so zaenkrat znane le grobe ocene gradbenih del ter da bomo o tem v Stolu dobro -obveščeni, ker je predsednik Gradbenega odbora iz Stola (tov. Plevel). 7. Osnutek sprememb samoupravnega sporazuma o vinih, združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi iiin občanov na področju komunalne dejavnosti občine Kamnik. Povišana je stopnja prispevka za komunalno dejavnost od 0,6% do 0,9% od bruto osebnih dohodkov. Pripomba delegacije Stola je bila, da naj bodo tako zbrana sredstva porabljena namensko (npr. za obvoznico) in ne pavšalno za različno komunalno dejavnost. 8. Sprejet je bil še predlog odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko higienske službe ter predlog odloka o spremembi odloka o javnem redu in miru v občini Kamnik. Matjaž Drčar (Nadaljevanje s 7. strani) Genexu iz Beograda, Jugoopremi in trgovskemu podjetju Mladina iz Skopja, Dr-voimpexu iz Titograda, šipadu, Arhitektu in Liku iz Sarajeva, Dekorativni iz Ljubljane, Lami iz Kopra, Unisu iz Dervente, Kotorju iz Medvod, Invalidskemu centru iz škofje Loke, Heliosu iz Domžal, Kartonaž-ni tovarni iz Ljubljane, Melaminu iz Kočevja, Piami iz Podgrada, Livu iz Postojne, Titanu iz Kamnika, Murki iz Lesc, Ljubljanski banki, Brodokomercu iz Reke, Gorenju iz Velenja, EGP iz škofje Loke, Posestvu Snežnik z Kočevske Reke, Gozdnim gospodarstvom iz Ljubljane, Kočevja, Karlovca, Koprivnice in Podravske Slatine, Trancerii Veneti iz Italije, Tovarni furnirja iz Petrinje, Glinu iz Nazarij, Slovenijace-stam in IMP iz Ljubljane in A. Kannerju in E. Kendricku iz Amerike. V kulturnem delu -je nastopi-l Slovenski oktet z izbranimi pesmimi. Kolikšna je njegova umetniška moč in lepota interpretiranih pesmi je potrdilo občinstvo z izrednim pozornim poslušanjem in močnim aplavzom. Dramski igralec Boris Kralj je povedal Prešernovo Zdravico -in veselo zgodbo o problemih malega človeka. Tudi njegovim izvajanjem je dvorana skrbno prisluhnila. Ob takih umetniških doživetjih se gledalec nehote prepusti moči in lepoti kulture. Nobeno dokazovanje predpostavljenega ni več potrebno. V resničnost vsega si prepričan ob gledanju in poslušanju. Veliko prireditev je bilo v našem Kulturnem domu, tudi dobrih, vendar take, kot je bila zaključna slovesnost Stolovega tri- četrt stoletja še ni bilo. Pri tem so imeli enak prispevek prav vsi, oba glavna govornika, Vinko Gobec in Tone Bole ter izvajalci kulturnega programa. Ciril Sivec S slavnostne seje delavskega sveta Dvaindvajsetega novembra je bila v Prenovljeni dvorani Kulturnega doma na Duplici slavnostna seja delavskega sveta. Na seji je bil izbran dan Stolovih delav-csv, ki ga bomo praznovali vsako leto, Podeljena so bila zvezna odlikovanja in Plakete Industrije pohištva Stol našim najboljšim delavcem, v uporabo pa je bil tudi dan novi sindikalni prapor. Za Stolov dan je bil izbran 21. avgust, ban, ko je bil v tovarni izvoljen prvi delavski svet. To je bilo leta 1950. Pet dni kasneje istega leta je bila prva seja delavskega sveta. V spomin na pričetek de-'a najvišjega samoupravnega organa bomo vsako leto konec avgusta priredili srečanje vseh delavcev. Ta dan bo zelo prikladen za boljše medsebojno sporazumeva-nie> saj nas je z upokojenci vred več kot dva tisoč. Dokler je bil Stol lociran na enem mestu, so se delavci za silo spoznali, sedaj ko imamo tozd 2 za interie-r°m ob Korenovi poti, obrat kovinskih °9rodij in tapetniško delavnico v Mot-n'ku in tozd 4 v Mostah, Interiere po Sei Jugoslaviji, matična tovarna pa je °stala na starem mestu, je za nas Stolov uan edina priložnost, da se srečamo in udi skupaj poveselimo. Najslovesnejša točka seje je bila po-elitev priznanj najboljšim Stolovim de-svcern. Tov. Kotnik Mavric, ki je pred-r.bnik komisije za odlikovanje, je pojasni,’ da je komisija pri določitvi imen od-kovancev upoštevala, da se niso ti po-°vili jz 70-letnice tovarne in pustila mož-Rnl*' za Podelitev priznanj ob Stolovi u-letnici. Poudaril je, da je dobrih de-= Vcev v Stolu veliko več kot odlikovanj Plaket. Tisti, ki bodo na tej seji dobili [^■znanja za požrtvovalno in uspešno de-> Pa naj tudi v bodoče v takšni in še Van"' meri PrisPevaio k dobremu poslo-, a,u tovarne. Pri izboru odlikovancev so v ? ,ovale družbenopolitične organizacije delovni organizaciji. Predsednik skupščine občine Kamnik s , 0 Ribaš in predsednik delavskega ni . Prane Štebe, ki sta nato odlikova-v* ln_ Plakete Stolovcem izročila, sta d čestitala in jim zaželela tudi v bo-več6-Ve!ik0 usPeha Pri delu. Ne bo od-št y ce imena odlikovancev še enkrat na- orB!l^D DELA z ZLATIM VENCEM sta odri iu'" Kotnik Mavricij iz kadrovskega ga j® in Sajovec Anton Iz Ljubljanske- NoRE° ZASUJC ZA NAROD S SREBR-vodirTV^20® sta Prejela Štefula Dušan žarne tozda 5 in Žagar Dominik iz mi- RED DELA s SREBRNIM VENCEM so dJJ-,:..Adamič Marjan iz stolarne, An-I s Marija iz tozda 2, Bavdek Jože iz (Nadaljevanje na 10. strani) Beograjski V letošnjem letu sem se prvič doslej udeležila ogleda največjega jugoslovanskega sejma pohištva v Beogradu, ki je bil združen tudi z ogledom našega Interie-ra. Na tako velikem sejmu, kot je beograjski, razstavljajo vsi večji kakor manjši proizvajalci pohištva, okovja in dopolnilne proizvodnje. Tu je možno videti prav vse, od okusno urejenih razstavnih ambientov, do našarjenih in kičastih garnitur in elementov. Težko bi bilo našteti vse razstavljalce, ki so sodelovali na sejmu. Omenila bi le tiste, ki so se mi zdeli dodelani v svojih razstavah. To so poleg Stola še Marles, Novoles, Lipa, Tovarna dekorativnih tkanin itd. Meblo in Gorenje sta se mi zdela malo dolgočasna, Slovenijales s svojimi tovarnami pa je bil kar malo utesnjen v osrednji veliki hali. Vsi nagrajeni razstavljalci so ponosno razkazovali sejemske nagrade, ki so bile podeljene v obliki ključev, le-ti pa so bili okrašeni s svežimi cvetličnimi ikebanami, ki so dajale slovesen vtis in privabljale obiskovalce sejma k večjemu zanimanju. Stol je razstavljal z Marlesom v srednje velikem paviljonu in ne pretiravam, če rečem, da je bil od vseh paviljonov najlepši. Mislim, da naši strokovnjaki zaslužijo vso pohvalo v izdelavi in pripravi razstave. Od (Nadaljevanje z 9. strani) grobega reza, Benda Slavko iz kovinske delavnice, Burja Franc iz neserijske, Burja Ludvik iz žage, Flis Marija iz stolarne, Jazbinšek Rozka iz neserijske, Kepic Cilka iz tozda 2, Krušnik Hilda iz neserijske, Krznar Franc iz tozda 2, Leskošek Janko iz mizarne, Majdič Milan iz kovinske delavnice. Osenar Elizabeta iz mizarne, šofer Pestotnik Jože, Peterc Mavricij iz od-premnega skladišča, Podbevšek Ema, Podbevšek Franc, Pohlin Ivan in Špruk Franc iz Stolarne, Suhadolc Rado — vodja servisa, Vavpotič Konrad in Vavpetič Ivanka iz skupnih služb in Zorman Franc iz žage. MEDALJO DELA so prejeli: Blazinčič Ivan iz oddelka kovinskih ogrodij, Erce Jože iz tozda 4, Homšek Drago in Irt Nada iz skupnih služb, Jontez Ivanka iz stolarne, Kern Frančiška iz mizarne, Kogej Janko iz Motnika, Maren Henrik iz tozda 4, Ocvirk Vinko iz grobega reza, Orešnik Tine iz oddelka kovinskih ogrodij, Zeilho-fer Marija iz skupnih služb, Zore Francka iz stolarne in Zupin Jože iz skupnih služb. Zlate Stolove plakete so prejeli: Bajec Franc iz mizarne, Breznik Alojz iz stolarne, Hrast Pepca in Humar Štefan iz stolarne, Ipavec Stane iz furnirne v tozdu 1, vratar Osolnik Stane, Pavlič Alojz in Si-košek Franc iz tozda 2, Lap Vinko iz tozda 4 in šofer Vehovec Jože. Srebrne Stolove plakete so prejeli: Bratovž Jože iz tapetniške, Jerman Peter, Kobetič Alojz in Komatar Ivanka iz skupnih služb, Kotnik Gregor iz stolarne, Mar-keljc Jožica iz skupnih služb, Mihelič Lado iz kovinske delavnice, Pirc Stane iz vt priznanj smo prejeli dva srebrna ključa, in to za predelno steno — regal SLOGA in za sedežno garnituro POLO. Prva je bila razstavljena v luženem hrastu, druga pa v naravni smreki. Razstava je zajemala pisarniško in stanovanjsko opremo ter res lepo in primerno prikazala naše novosti in dosežke. Naša pozornost je bila usmerjena na ogled konkurenčnih proizvajalcev pisarni- stolarne, Prelovšek Marjan iz odpremne-ga skladišča, Sivec Ciril iz tozda 2, Slapnik Janez iz oddelka kovinskih ogrodij, Škrjanc Alojz iz restavracije, Štros Olga iz grobega reza in skladiščnik Veber Ivan iz oddelka kovinskih ogrodij in skladiščnik Žagar Alojz iz mizarne. Bronaste Stolove plakete so prejeli: Di-mitrijevič Peter iz beograjskega Interiera, Kemperle Franc iz grobega reza, Klemenc Alojz iz oddelka kovinskih ogrodij, Kro-par Andrej iz stolarne, Lavrič Janez iz skladišča žaganega lesa, Mušič Franc iz tozda 4, Novak Rudi iz stolarne, Orešnik Pepca iz tozda 2, Peterlin Anton iz mizarne, Pipan Franc iz stolarne, Pirih Nada iz ljubljanskega Interiera, Poravne Marija iz furnirne v tozdu 1, Prezelj Janez iz stolarne, Rode Franc iz skupnih služb, Sušnik Albina iz tozda 2, Svetelj Stane iz neserijske, Šarc Franc iz odpremnega skladišča, Učakar Marija iz skladišča re-promateriala, Vidmar Jože iz garaž in Završnik Rudi iz neserijske. Ob zaključku slavnostne seje je bil izročen v uporabo novi sindikalni prapor. Predsednik 10 sindikata Franc Sikošek je ob predaji prapora praporščaku Osolnik Stanetu na kratko obrazložil, da je bil stari prapor še iz leta 1946 in je bil že obrabljen. Novi prapor, na katerem piše Z DELOM GRADIMO BOLJŠE DNI, naj simbolizira prizadevanja vseh Stolovih delavcev, da bi tudi v prihodnjih letih tako uspešno izgrajevali tovarno, delovne odnose in sebe. S še večjim delovnim elanom moramo ustvarjati pogoje, da bomo prav vsi lažje delali in si ustvarjali dober skupni in osebni dohodek. Ciril Sivec ške opreme. Ko človek vse pozorno pregleda, mislim, da konkurence nimamo, čeprav nam nekateri naši kupci včasih prav pošteno grozijo z njo, posebno kadar se naši dobavni roki precej zavlečejo od predvidenih. Mislim, da se Stol lahko ponaša z zares izpopolnjeno obliko, funkcionalnostjo in eleganco v izdelavi pisarniškega pohištva. Zato bi morali paziti, da si svojega renomeja ne kvarimo z nesolidno dobavo, dolgimi dobavnimi roki, ne-kompletnostjo kot na primer to, da posamezne elemente, kot so cvetlična korita, garderobne stene, konferenčne mize, predalnike, organizacijska sredstva naši kupci čakajo po več mesecev. Na koncu naj povem še nekaj vtisov iz beograjskega Interiera in na izredno gostoljubje naših beograjskih kolegov, katero smo bili deležni kljub obilici dela na sejmu. Interier v Beogradu ima resnično primerno lokacijo na ulici 29. novembra, lep razstavni prostor, ločen za pisarniški program v kletnih prostorih. Je lepši in seveda znatno večji od našega ljubljanskega Interiera. Pri tem sem nehote pomislila, da bi po dvanajstih letih tudi ljubljanski Interier lahko dočakal kako temeljito prenovitev in s tem pripomogel k boljšemu počutju naših kupcev. Nada Pirih Interier Ljubljana * V Morda se bodo naši upokojenci spomniH. da smo jih lani spodbujali za sodelovanje- V letošnjem letu tega ni bilo. Kako bo v letu 1980? j 1 Veliko majhnih poškodb Letos smo zabeležili! znatno več nesreč kot v lanskem letu. Zakaj takšen Porast, je brez podrobnejše analllize težko dati zadovoljiv odgovor. Dejstvo, da Se je ob povečani pogostosti zmanjšala [es-nost poškodb, nam lahko da le splošen 'odgovor. Pri tem je potrebno najprej videti, kje je prišlo do večje pogostosti, pril1 katerih delih in kateri delavci so bili predvsem 'izpostavljeni (KV, NKV, delovni staž, ltc*:). Za uvod h kratkim ugotovitvam si Najprej oglejmo tabelo tozdov oziroma PE, kjer je prišlo do sprememb. Tozd pe 19/8 1979 19/8 1979 2 12 10 12 10 3 0 1 6 3 1 6 5 4 8 skupaj 6 19 4 2 1 2 1 5 6 15 6 15 ■njih let, gre med najpomembnejše razloge šteti spremenjeni proizvodni program, pa tudli obseg proizvodnje, ki se je za razliko od leta poprej razširil. Če Si na kratko ogledamo še TOZD-5, kjer je pogostost po rasti a iz 6 ineareč na 15. Kvalifi-kac-fska struktura je tu 'boljša, oziroma obratna kot v prejšnjem primeru. Narava del se tu mi spremenila, saj se je večji del poškodb pripetilo pri vzdrževalnih delih, kot jiih poznamo 'iz preteklih let. Tudi tu je delovni -staž podoben delavcem, ki so se poškodovati v TOZD-3, medtem ko je narava del povsem druga. Tu prevladujejo opravila, ki so enkratna, če pa se že ponavljajo, so presledki daljši, tako da lahko govorimo le o občasnih delih in opravilih. Vzrokom nepravilnega -načina dela, neurejenemu delovnemu mestu in neprevidnosti se pridružujejo še pomanjkljive delovne izkušnje. TOZD-8 delavska restavracija je po obsegu majhna, tako so bile v preteklosti tudi poškodbe redek pojav, -ki: bi terjale bolniški stalež. V zadnjih letih tu poškodb interno 'imeli, letos pa smo v treh zaporednih mesecih zabeležili kar 4 poškodbe, katerih vzrok je bila v glavnem osebna -neprevidnost. Toliko na kratko o negativnih odklonih, medtem ko bo terjala izdelava letnega poročila o nesrečah pri delu temeljitejšo obdelavo. Splošne ugotovitve pa nam že v zadostni^ meri narekujejo bolj aktivno vlogo pri razvijanju preventivne dejavnosti. Že dolgo let znana izkušnja se torej znova potrjuje. Slehernega dela in opravila se moramo lotevati načrtno lin preudarno, ne samo zaradi tega, da mora- biti delo oziroma naloga opravljena, ampak tudi kako im kakšen bo končni rezultat dela. T10 pravilo še zlatiti velja takrat, ko se uvajajo -nove naloge lin opravila (sprememba proizvodnega programa) ali pa ko- se lotevamo enkratnih del ter -nalog, ki se pojavljajo občasno. K posameznim nalogam večkrat pristopamo z -improVizlirani-mi ukrepi, kar še zlasti velja za enkratna ‘in -občasna opravila. Vse to je seveda umestn-o, drugo pa je vprašanje, d-o kakšne stopnjo -improviziramo, do kje sega naše tvega-nje. Smatram, da je tu -odveč omenjati-naše lizike, kajti prevečkrat se pri takšnih delih opuščajo -najbolj splošni varstveni ukrepi, da potem o po-sebniih sploh ne govorimo. Takšne razmere torej terjajo veliko večjo budn-ost in nadzor. Varstvo pri delu ne -smemo -pni tem ločevati -od vsebine dela, ker je to sestavni i-n še kako pomemben člen v verigi končnih delovnih rezultatov. Zaenkrat smo lahko zad-ovolj-nii le z upadanjem resnosti poškodb, ki se enakomerno nadaljuje iz prejšnjih let. Z nadaljnjimi pri-zadeva-nji na področju pospeševanja varstva pni delu pa jo moramo obdržati. Pogostost pa mora-m-o v naslednjem letu poskušati omejiti na obseg iz leta 1978. Boris Demšar V zadnjih dveh kolonah Vidimo primerjavo med letom 1978 »n 1979. Porast zelo izrazit pri TOZD-3 i-n TOZD-5. Za-f . ®* Poglejmo p-obliže naravo nes-reč v en dveh primerih. nih ^ TOZD-3 sta bila od 19 poškodova-Dnn delavce-v (e dva kvalificirana. Trije od t0 sklodovancev pa so imeli manj kot ile-dni delovne dobe, medtem ko sta dva rin,rav'ja'a dela le -občasno. Med poško-an,|mi je devet žensk. I V dveh primerih delavec -ni uporab-Prim'3sel3ni'h zaščitnih sredstev. Le v enem meru pa delavec ,rii upošteval navo-se °.vannem ,clel'u- v petih primerih smo ie-n-im anai|l'zli nesreče srečali z neure-rih m detokrog°m. In v sedmih -pniime-čen Sm° u9°tovilii- P° izpovedi! ponesre-C,„,ca’ da je bit vzrok v neprimernem ali S|abem načinu dela. bn Y dN(eh pri-merih smo ocenili, da je dv /zrok v naglici dela ii-n prav tako v primerih je bi-l vzrok v nepazljivo- 1 oz- Površnosti pri delu. stri^flni?ll'v -i'e peda-tek, da v celotni lavni f Prevladujejo nekvailiifi-diirani de-lon ’ i,kar Pa 'Seveda -n-i poglaviten raz-dei’ ■ *' delovn' staž in izkušnje pri |pw~’'n °Pravihh, so se v primerjavi z niu pif>pre,j. Zboljšale. Pri obravnava-stanja, ki je manj ugodno od prejš- Čas letošnjega leta se izteka, ostajajo pa prijetni spomini na dobro opravljena dela. Gornja fotografija je z mladinske delovne akcije BELA KRAJINA. Kamniški mladinci, med katerimi so tudi naši, so se na delu dobro odrezali, nabrali pa so si tudi mnogo izkušenj. V delovnih brigadah so se porajala nova poznanstva in prijateljstva in mnogo mladih brigadirjev je v letošnjem letu sklenilo, da se jih bo udeležilo tudi v letu 1980. Kamniški inovatorji na ekskurziji V petek, 26. oktobra, je kamniško društvo Izumiteljev organiziralo strokovno ekskurzijo svojih članov na jugoslovansko razstavo izumiteljev, iki je bila na Reki. Na ekskurzijo smo bili vabljeni člani društva iz vseh kamniških podjetij. Pot iz Kamnika do Reke je precej dolga, zato smo Si spotoma ogledali dve tovarni. Prvič smo se ustaviti v Postojni, pozdravila nas je zelo mrzla kraška bur-ja) in Si šli ogledat tovarno LIV Postojna. Časa smo imeli dovolj, zato smo si to tovarno, ki izdeluje: okovje za stavbeno pohištvo, okenske žaluzije, kamionska dvigala, kovinske liztege za predale, kolesa raznih dimenzij za male transportne vozičke lin različne plastične odlitke (ročaje za vodovodne pipe, tesnila in spojne elemente za vodovodne inštalacije itd.), kar dovolj podrobno ogledali. Čeprav smo biti iz vseh vrst poklicev, je vsakdo Videl nekaj, kar ga je zanimalo. Iz Postojne smo pot nadaljevali proti Ilirski Bistrici, da si ogledamo proizvodnjo lesonitnih plošč. Tu so nas sprejeli zelo toplo. Predstavnik podjetja, ki nas je kasneje vodil skoZi proizvodne oddelke, jih razkazal lin objasnil postopek Izdelave pliošč, se je zelo začudili. Ko je izvedel, da bo sprejel kamniške inovatorje, je rekel, če je sploh mogoče, da v Sloveniji obstaja kakšno tako društvo, kot je naše. Potem nam je na kratko povedal o inventivni, dejavnosti: v Lesonitu. Lahko smo ugotovili, da so še precej na začetku, kar zadeva izumiteljstvo (nimajo niti urejenega pravilnika). Izmenjali simo nekaj izkušenj. Zanimal se je, koliko časa društvo obstaja, kako deluje in kako je sploh prišlo do tega, da se je ustanovilo. Na to vprašanje mu je tovariš Uršič kot dolgoletni predsednik društva DIATI dal dovolj 'izčrpne (odgovore. Po razgovoru smo si ogledali proizvodnjo lesonitnlih plošč po mokrem postopku (lin novo moderno čistilno napravo za odplake, ki bo prispevala precejšen delež k čistejšemu okolju (na tem območju predvsem reke Reke). Ko se je ura že krepko pomaknita čez dvanajsto, smo se odpeljali naprej proti Jadranu, kjer je bil maš glavni cilij. Zakaj ravno tega dne dopoldne so na Trsatu nad Reko odprli -razstavo jugoslovanskih izumiteljev. Za ogled razstave smo imeti precej omejen čas, zato smo se hitro razšli v manjših skupinah po razstavnem prostoru. Na razstavi smo Videli dovolj enostavnih in tudi zahtevnejših izboljšav 'in izumov, kateri bodo zelo koristili v tehnoloških postopkih, kakor tudi v zasebnem življenju (izpopolnjen avtomobilski uplinjač, manjša vodna turbina (itd.). Vsakdo je lahko videl kaj koristnega, kar ga je posebej zanimalo. Na splošno hi ocenil razstavo kot celo zanimivo, čeprav je prevladovala predvsem kovinska stroka in elektronika, iz lesne stroke pa je bilo zelo malo. Mislim, da je imel samo Lesonit razstavljene neke KADROVSKE SPREMEMBE ZA MESEC NOVEMBER Delovno razmerje so sklenili: V tozdu SEDEŽNO POHIŠTVO 1. SERŠEN Mira, KV pletilja, PE 6 2. PROŠlč Alija, NK delavec — odpremno skladišče, iz JLA V tozdu KOVINSKO IN TAPECIRANO POHIŠTVO 1. SLAPNIK Štefka, NK delavka, PE 3 2. KAPUS Ana, NK delavka, PE 3 3. PUNTAR Edi, NK delavec, PE 3 4. KEPEC Bojan, lesnoindustrijski tehnik, PE 5 V tozdu TEHNIČNE STORITVE 1. FLIS Maksimilijan, KV avtoelektrikar 2. PODGORNIK Ivan, KV obratni elektrikar V tozdu PRODAJA 1. STOSCHITZKV Igor, gimn. maturant, iz JLA V DS ODSP 1. JEZ Janez, gimn. maturant Delovno razmerje so prenehali: 1. ŽAGAR Franc, PK razvrščevalec, PE 4 2. TREBU5AK Janka, NK delavka, PE 8 V tozdu TOVARNA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA 1. URH Marjan, NK delavec V tozdu KOVINSKO IN TAPECIRANO POHIŠTVO 1. BARIčEVlč Marjan, NK delavec, PE 5 V tozdu PROIZVODNJA PLOSKOVNEGA IN KOSOVNEGA POHIŠTVA 1. ŠPENKO Nikolaj, KV pohištveni mizar, v JLA V tozdu TEHNIČNE STORITVE 1. LIPOVŠEK Srečko, KV strojni ključ. 2. OSOLIN Anton, PK obratni elektrikar, umrl 3. ZORMAN Jernej, KV avtomehanik V DS ODSP 1. SUHADOLC Zdravko, absolvent biotehniške fakultete, v JLA Kadrovski sektor DELOVNEMU KOLEKTIVU STOL KAMNIK Invalidi, ki so našli svoje mesto v Centru za usposabljanje, se vam najlepše zahvaljujemo za poklonjeno pohištvo, saj nam je vaše humano dejanje dokazalo, da Ima naš Center razumevajoče prijatelje med delovnimi ljudmi. Tovariško vas pozdravljamo! Center za usposabljanje In varstvo Invalidnih oseb Domžale—Kamnik nove sestavljive plošče za razne stenske in stropne obloge. Biil-o je tudi nekaj maket lesenih konstrukcij za dvorane in ustanove (vrtec — šola) v modernem stilu. Po končanem ogledu smo se spet usedli v naš avtobus in se brez »obvez-rtih« postankov vrnili proti Kamniku. Seveda smo se med potjo vseeno ustavili, da smo šli na kosilo, čeprav je bila ura že tako pozna, da je bilo vse bolj podobno večerji in si malo pogasili žejo. Na koncu pa bi morda dodali še nekaj kritičnih 'besed, ki sem jih slišal od nekaterih članov društva (Stolovi-h). Zakaj in* omogočeno, da bi šli vsi člani, ki si to želijo. Stol je gotovo podjetje, ki ima največ inovatorjev v kamniški občini, zato je pri nas uvedena nekakšna selekcija, kdo bo šel na ekskurzijo frn kdo ne. Nekateri člani potem ostanejo nezadovoljni in se pritožujejo, vsekakor tudi upravičeno. Nadalje bi (osvetlili še en problem glede inovatorstva, ki se pojavlja v Stolu, in sicer če nekdo da koristen predlog za izboljšavo lin ga sam ne more uresničiti (postaviti v prakso), nastane problem, na koga maj se obrne, da bi njegovo idejo podprl, pregledal in ocenil, če se izplača in tudi dal nalog, da se predlog uresniči. Prepričan sem, da bi v Stolu lahko še dosti pridobili, če bi se bolj zavzeli za nove predloge, ki jih dajejo delavci, tako (iz proizvodnje ali ostalih delovnih področij. Mogoče je premajhna povezava in sodelovanje vodstvenih delavcev z bazo, kar gotovo negativno vpijva (in ne spodbuja današnje in bodoče 'inovatorje k razmišljanju in iskanju novih rezerv v tehnoloških postopkih. Anton Kočar Ste že kdaj prisluhnili prepiru štirih mladih delavk v Stolu. Vsaka je skregana z drugo in vsaka vidi v trojici, s katero skupaj dela, najbolj tečno skupino: »Zakaj si mi to rekla?« »Kaj pa ti vedno nekaj govoriš čez mene?« »S teboj se sploh ne splača pogovarjati!« »Kaj naj storim, da boš že enkrat tiho?« Vse skupaj pa ni vredno piškavega oreha. »Prisedi, Jaka, da se poveseliva v domači restavraciji!« »Da, Tone, midva res nisva za v Škofljico. Tam je vse preveč okuženo s P*' jancil« Kako smo letovali Počitniško letovanje za leto 1979 je za nami. Tisti, ki so letovali v naših in najetih počitniških domovih, predlagajo, kaj vse bi bilo še potrebno storiti za boljše počutje vseh, ki se odločajo in ki bodo vnaprej še letovali v Stolovih počitniških domovih. Skrb za vzdrževanje teh domov je iz jata v leto večja, posebno na Njivicah 'n Veliki planini. Kdor pozna razvoj potniških domov v naši DO, lahko potrdi, da je bilo do sedaj narejenega kar pre-°ej za čim boljše počutje naših delavcev, uPokojencev ter njihovih svojcev. Še so Pomanjkljivosti, ki včasih posameznega koristnika spravijo v slabo voljo že takoj, ko pride na letovanje. Te skušamo sproti t po sezoni odpravljati. Razumeti je treba, da se v vsaki sezoni zamenja precej različnih koristnikov naših domov. Mnogi od teh se zavedajo, da je to njihov drugi d°mJ zato imajo tudi skrb glede prosto-ra’ žal pa se še vedno najdejo tudi posamezniki, ki jim je skrb za red, čistočo lrj vzdrževanje deveta briga. Sklep komi-S|je za letovanje je, da se take sodelav-Ce ne upošteva najmanj dve leti pri razporedu za letovanje, kar je tudi pravilno. Razumevanje samoupravnih organov, oružbenopolitičnih organizacij pri dolo-aoju finančnih sredstev za namene leto-anja delavcev je dobro. Vsako leto pri-obivamo nove kapacitete, dajejo se fi-ančna sredstva za vzdrževanje domov, a regresiranje oskrbnega dne letovanja, a Preventivno letovanje delavcev, za pla-tet h r?z''ke penziona v najetih kapaci-tah itd. Vse to pogojuje, da se vedno o delavcev odloča za letovanje. , 2a lažje razumevanje je na tabeli pri-I z o naših kapacitetah in izkoriščanju što-i v °7° za let0 1979- Prikazano je I97a kupnih penzionov v letu 1978 in a Po posameznih počitniških domovih. n Razvidno je, da je povečano število r1 nzionov glede na leto 1978 za okrog prošenj in se odločilo za letovanje izven naših kapacitet. Skupno je letovalo v domačih, najetih in drugih domovih 633 zaposlenih delavcev, kar je 38% od vseh zaposlenih v naši DO. 473 delavcev s člani družine je letovalo v Stolovih in najetih kapacitetah, 160 pa v drugih domovih. Danih je bilo precej pripomb na račun penzionov na Rabu in v Poreču, kjer so morali koristniki plačati kar precej visok dnevni penzion, za kar pa niso dobili zaželene dnevne oskrbe itd. Mogoče bi bilo bolje, da si tisti koristniki, ki želijo letovati nekje izven naših domov, sami izberejo čas in kraj preko turističnih uradov. DO pa regresira oskrbni dan po istih kriterijih kot je to določeno v letoš- kapacitet in zagotoviti potrebna finančna sredstva. Ekonomska računica je pokazala, da je bila investicija za nakup počitniških domov in hišic na Njivicah, leta 1972, zelo koristno naložena. Žal pa je bilo kupljenih premalo hišic. Predlog za nakup počitniške hiše v neposredni bližini sedanjih, poleg je tudi zemljišče v velikosti okrog 3.000 m2, na Njivicah, je zelo umesten. V doglednem času bi se dalo tu marsikaj urediti, z majhnimi finančnimi stroški. Miselnost, da gre delovni človek na morje samo zaradi sončenja in kopanja, je preživela. Potrebno bo najti tudi prostor za športno-rekrea-oijsko zabavo, kot so razna igrišča, kulturni kotiček, ipd. Dopust, ki ga delovni človek preživi nekje izven doma, mora biti v pravem pomenu oddih od vsega tistega vsakdanjega dela, skrbi, tegob, itd. Le tako se bo lahko vrnil svež, poln energije na opravljanje svojih delovnih nalog. Stari, dobri Piran. Kako se jezimo na našo nagneteno obalo poleti, ko gagamo v pločevinkah in so vsi drugi krivi za gnečo ob obali. In kako je prijeten pogled na natrpani Piran pozimi, ko se spomnimo toplega morja, slanega zraka in pozibavajočih čolnov v zalivu. In prijetnih sprehodov ob večerih po obalni ploščadi, pa čeprav smo se tedaj na vsakih nekaj metrov umikali nepravilno parkiranim avtomobilom. počitniški oomovl število ležišč Koriščanie kapacitet ležišč % izkoriščanji ležišč Število ljudi, ki so letovali Število penzionov Število penzionov leta 1978 leta 1979 Njivice 1 l~- 64 55 86% 556 4563 4685 umag 35 25 71 % 231 2189 1837 Riran 25 22 88% 222 1785 1554 palika planina 13 1,5 12% 132 248 569 Rab 16 16 100% 99 990 Poreč 4 4 100% 29 290 Selce 10 9,5 95 % 67 694 skupaj 167 133 79% 1336 8775 10619 Trenutno smo imeli v letu 1979 na naiov • 0 137 ležišč. 30 ležišč pa smo cah m s'cer na Rabu, v Poreču in Sel-n' za dobo 60 do 62 dni. nik7U 80 J.etovali predvsem tisti korist-ori 2 družinami, ki niso prišli v poštev ^zporejanju za Njivice ali Umag. Ko-7'!IJa za letovanje si je v letu 1979 pri-5??eva'a rešiti vse prošnje. Bilo jih je • 42 prosilcev je odstopilo od svojih njem letu. Povsem razumljivo je, da bi to prišlo v poštev le za tiste, ki jim ne bi mogli zagotoviti, da koristijo letovanje v naših počitniških domovih. Sedanje naše kapacitete ne zadoščajo več potrebam, ki so vsako leto večje. Vedno več članov DO želi koristiti svoj letni dopust nekje ob morju, zdraviliščih, planinah, ipd. Razmisliti bo treba že sedaj, kako in kje priti do dodatnih Finančna sredstva, ki jih DO STOL vsako leto preko skladov namenja za vzdrževanje, nakup in druge počitniške namene, so dober garant za vsesplošno zadovoljstvo in razpoloženje članov DO STOL. Maks Štebe Predstavniki Izvršnih svetov in Zveze sindikatov oziroma kasneje Izvršni sveti In Občinski sindikalni sveti sedmih, s Kotorjem pobratenih občim, so sklenili organizirati posebno pomioč tej pobrateni občimi. Sklenili so, da bodo z združenimi sredstvi zgradili v kraju Risanj -novo osnovno šolo. Predračunska vrednost te šole je 30,000.000 din ali 3 milijarde starih dinarjev. Kamniška občima oziroma občani naše občine maj bi prispevati 3.080.000 dinarjev. Izračunati so, da jje najpravičneje udeležbo na sofinanciranju šole porazdeliti po ključu »zaposleni delavci« 'lin tako znaša udeležba na enega zaposlenega delavca po 337 diln. Naša delovna orgeniizad|jia bo po tem ključu prispevala 57 starih milijonov dinarjev. Samoupravni organi so o tem že sklepali lin sklenili takole: samo bratska dolžnost do prebivalcev občine Kotor, ampak tudi del naše vsejugoslovanske solidarnostne pomoči, prf tem pa ne smemo pozabiti, da je v preteklosti tudi: naše kraje doletela podobna, vendar na sirečo ne tako huda naravna nesreča (Kozjansko, Posočje) in da so tudi mam jugoslovanski narodi solidarnostno priskočili na pomoč. Ida Kočar Ker smo Ob potresu v Črnil gori že nakazati 150.000 dim, bomo za šoto v Ris-nju nakazali iz rezervnega sklada še din 420.000, tako da bo naša skupna udeležba v tej akciji 570.000 dim. Če bo mogoče, bo naša delovna organizacija svojo obveznost izpolnila tako, da bo v letu 1980 za to šolo -nudila opremo v isti1 višini kot znaša obveznost oziroma za vrednost 420.000 dim. Ta sklep morajo potrditi še zbori delavcev po temeljnih organizacijah, ki bodo v prihodnjih dneh. Dupliška telovadnica ob osnovni šoli bo kmalu dokončana. Barvarska in pleskarska dela gredo h kraju. Treba jo je opremiti še s telovadnimi pripomočki in dolgo pričakovani prostori skupnega pomena bodo nared. Ob vstopu v nove telovadniške prostore pritegnejo prišleca orjaški lepljeni stropni nosilci, ki so zasidrani v stenah. Pogled na ogromne lesene loke je prijeten, celotnemu objektu pa dajejo občutek domačnosti in hkrati sodobnosti. Za novo šolo v kotorski občini Takoj, ko smo aprila letos zvedeti za kataistrofalrti potres v ČRNI GORI, smo se delavci Stola samoiinitiiaSvnio (in spontano odločili prizadetim pomagati, z denarjem. Nakazati smo 150.000 din, nameniti pa smo jih pobrateni občini Kotor. To mesto je namreč pobrateno s Kamnikom. Najbolj razumljiva liin solidarnostna gesta je bila, naj bo naša prva pomoč — ki. je dostikrat, če ije hitra, tudi dovolj učinkovita — nar menjena prav prebivalcem tega kraja. Naša revolucija nam rti prinesla samo bratstva in enakosti med narodi Jugoslavije, ampak tudi zavest, da noben član naše socialistične skupnosti ni sam, temveč zavezan s solidarnostjo v veliko in močno samoupravno družbo. Zato smo akcijo dolžni podpreti, saj je to naša ne TEKMOVANJE POSEBNE VRSTE Gotovo ste že brali o raznih tekmovanjih, ki jih ljudje prirejajo po svetu. Marsikako tako tekmovanje je tudi noro. Seveda zopet za nekatere ljudi. Drugim se pa zdi pametno. Kaj boste rekli na tekmovanje, ki so si ga izmislila nekatera -naša dekleta in celo mlade žene. Vsaka hoče -imeti po dva moška. Ati boste zopet komentirali tako kot drugi v svetu, enim se bo zdelo neumno Itn grdo, drugi pa bodo rekli, da je to danes moderno. DISCIPLINSKA POROČILA SUŠNIK Antona, iz PE-4 je disciplinska komisija obravnavala zaradi kršitve delovne obveze. Dne 30. 5. 1979 se je skrajno neprimerno obnašal do mojstra in ga hotel udariti, ker ga 'le-ta rti razporedil na delo, da bi nadoknadil manjkajoče ure. Mojster je delo že razporedil med druge delavce, ker se SUŠNIK ni pravočasno vrnil na delo. Senat je menil, da odnos, kakršnega je pokazal SUŠNIK do svojega -nadrejenega, ini v skladu z dotočiti pravSI-rti-ka o disoiiplliin-ski -in materialni odgovornosti delavca iln mu zato izrekel ukrep JAVNI OPOMIN Senat disciplinske komisije je v postopku -ugotovil, -da je BREMEC Edvard iz PE-3, -dne 11. 5. 1979 neopravičeno izostal z dela 8 ur. Na poti in a delo je srečal sodelavca, ki je imel defekt na svojem avtomobilu. Pomagal mu je -popraviti avto še -pred 15. uro — BREMEC je namreč tega dne delal popoldne -iln bi zato bil lahko na delu vsaj ob 15. uri. BREMEC svojega izostanka trti opravičil vse do -obravnave. Ugotovljeno je bilo, da je že večkrat enostavno izostal z dela in -kasneje -Sicer z dodatnim delom svoj izostanek opravičil ii-n zamujeno delo opravil. To in dejstvo, da ga je disciplinska komisija že -obravnavata, je senat štel kot obtežil no okoliščino (in mu -izrekel ukrep JAVNI OPOMIN Disciplinska komisija je v postopku ugotovila, da je MAKŠE Anton iz PE-5, odgovoren za kršitev delovne obveze, ker je dne 20. 7. 1979 po 12. uri prišel v pro- store obratovodje PE-5 in z neprimernim nastopom povzročil prepir z o bratovo rijem BAVČAR Borisom, pri čemer je prišlo tudi do prerivanja med vrati obrato-vodske pisarne, pri tem pa sta tako MAKŠE Anton kot BAVČAR Boris dobila po obrazu manjše udarce. Pri- (izrekanju ukrepa je kot obtežil n-o okoliščino senat štel dejstvo, da je MAKŠE, ko je že prišel v spor z BAVČARJEM, ta spor s svojim razburljivim -nastopom še poglobil, kot olajševalno okoliščino pa, da ima pet nedoletnih otrok In da je imel v času spora še druge probleme, ki pa niso imeli zveze z delom. Zato m J je senat izrekel ukrep JAVNI OPOMIN ZAHVALA Ob smrti našega očeta Pestotnik Andreja se iskreno zahvalimo delavcem D0 Stol za izrečeno sožalje in podarjene vence. Posebno zahvala pevcem in govorniku Andreju Perčiču. Žena Frančiška, sinova Jože in Andrej z družino ter hčerki Anica in Milena z družino Ob dvanajsti številki 2e nekaj let nazaj smo se v zadnji številki na kratko pogovorili o problemih glasila, ki smo se jih otepali skozi leto. Koga bo gotovo tudi zanimalo, če se je stanje Pri pripravljanju mesečnih informacij kaj zboljšalo. Takoj v začetku moramo povedati, da smo nenaročenih prispevkov prejeli le kakih pet odstotkov in še te v glavnem kot športne novice. Vse drugo smo naročali 'n se z bodočimi avtorji dogovarjali, do kdaj bodo tekste pripravili. Domenke so P ljudje sprejeli dokaj resno in pričakovati ]e bilo, da bo tako tudi z opravitvijo_ na-'°g. Tu pa so se pričele pojavljati težave, skoraj tako, kot v prejšnjih letih. Kaka cetrtina sodelavcev je pripravljene informacije in druge tekste le poslala pred r°kom. Te prispevke je bilo vedno najprijetneje sprejeti. Imeli smo občutek, da se b ljudje zavedajo obljub in delo raje op-ravljajo kak dan prej, kot smo se zmenili. Vsi ostali dopisniki so vztrajno molčali do dne, ko je bil določen zadnji rok za °ddajo. Pri teh nismo bili nikoli gotovi, če bodo prispevek zares napisali. Spraševati dopisnike kar naprej po telefonu je ne-r°dno. Tudi če smo kdaj to počeli, so v®dno odgovarjali, da je za pripravo se-stavka še dan ali dva časa. I 2 dobršno mero negotovosti in nepri-i tn°sti so bili popoprani tisti dnevi, ko j , bilo potrebno zaključiti z zbiranjem s on1 ?v" Pr'znati moramo, da se je veliko del avcev vendarle držalo dogovora in sti o °Pravilo, močno pa so razočarali ti-nhr °l.ovci' ki so teden ali celo deset dni 'jubljali, nazadnje pa vrgli puško daleč _ ran v koruzo. Morda se bo kdo malo po-p sskal po glavi, ko bo našel sebe v teh K,r®.tah, vendar je tako bilo. Na žalost. aJboij neprijetno je bilo pri tistih infor-iRad'jah, ki smo jih ves čas načrtovali in J Pilo nujno, da bi bile delavcem razlo- žene, vendar je ostalo le pri načrtu. Avtor je bil ipni zasnovi posamezne števtilke glasila zapisan in pozneje prečrtan. Teh ljudi se ne da prepričati, ne naprositi, ne vzpodbuditi, kaj drugega pa sploh ne. Za tožarjenje pa so že davno rekli, da ni dobro. Ljudje, ki informirajo s posameznih področij, pa razen izjem, ne pridejo večkrat kot petkrat ali šestkrat na leto na vrsto. Torej jim vsak mesec vendarle ni potrebno pisati sestavka. Vsakih nekaj mesecev pa se najde čas, ko bi se dalo vsesti za mizo in prijeti pero v roko. Dokler ne bo tudi v tej, nazadnje opisani skupini, malo višja zavest, dotlej bo ostalo po starem. Kako si razlagate naslednji primer: Naš delavec, pa naj bo iz proizvodnje ali skupnih služb, ni še nikoli ničesar napisal za Glasilo. Ko smo ga vprašali, če bi vendar nekaj spravil skupaj, pa je na ves glas trdil, da ne more. Niti nekaj uric nima časa. Že tako je preobremenjen. Resnica pa je v nečem drugem. Ne ljubi se mu pisati. Zakaj bi se izpostavljal vsaj nekaj tisočem bralcem, če za to sam ne čuti potrebe. Da bi pisal za honorar, za deset ali dvajset starih tisočakov, o tem ni govora. Stol je velik delovni kolektiv. Zato tudi vedno vzpodbujamo, da bi pri sestavi glasila sodelovalo več ljudi. Do sedaj ta odstotek ne dosega niti pet odstotkov. Torej petindevetdeset Stolovcev od stotih le bere naše glasilo iz leta v leto. Vsaj s kratkimi informacijami, pobudami, pa tudi s kritikami bi ga lahko pomagali soustvarjati. Ali se res nikoli v tozdu ne zgodi ničesar, kar bi zanimalo tudi druge? In — ali ni v skupnih službah nikoli kake novice, ki bi jo morali posredovati proizvodnim delavcem. Devetinsedemdeseto leto smo pretolkli. Upamo, da bo v prihodnjem letu malo boljše. Boljše od letošnjega leta. Če bo tako, bo čez nekaj let tudi na tem področju napredek zaznaven. Vsem tistim, ki so pri sestavljanju letošnjega glasila aktivno sodelovali, se za njihov trud zahvaljujemo. Avtorjev, ki so bili najbolj marljivi, tokrat ne bi naštevali, prelistati je potrebno letošnje številke, pa jih bomo imeli kot na dlani. Pri prepisovanju tekstov sta sodelovali strojepiski Pestotnik Majda in Gams Slavica, za eno številko smo potrebovali od petdeset do šestdeset strani tipkopisa ter slikovni in drugi material, ki je popestril vsebino. S karikaturami je zelo vestno sodeloval Anžin Tone iz tozda 5. Glasilo pa je v nakladi 2100 izvodov tiskala tiskarna Ljubljana v Ljubljani. Nasvidenje v letu 1980! Ciril Sivec NAŠA NOVA ŠOLA Ker se število otrok na Duplici stalno veča, je bito potrebno našo šolo razširiti. Pouk smo imeli v dveh izmenah, učilnice so bile zelo tesne, ker je bilo v njih tudi do 32 učencev. Nobenih krožkov ni bilo mogoče organizirati, ker ni bilo prostorov Hn časa. Če ne bi dogradili novega dela šole, bi moral biti zdaj pouk že v treh izmenah. Lansko jesen so delavci podjetja Graditelj pripeljali svoje stroje tn začeli kopati zadaj za šolo globoko jamo. Vsi smo bili radovedni, kaj bo to. Potem pa nam je tovarišica razredničarka povedala, da bodo gradili nove učilnice. Prizidek so graditi poleg starega dela šolle. Letos septembra pa smo se že vselili. Zdaj »mamo pouk le dopoldne, ker je šola zelo velika. Učilnice so prostorne in svetle. Smo veliko bolj veseli kot prej. Toda šola bo spet kmalu pretesna. Zato so se na občini odtočiti, da je treba zgraditi še 16 učilnic. Tako bomo tudi na Duplici končno »meti pravo osemletko. Vsi otroci smo veseli, da so na Duplici zgradili -novo šolo, najbolj pa se veselimo nove telovadnice, ki bo kmalu končana. V našem kraju je še nikoli nismo imeti. Helena Jazbinšek, 4. a NOVA TELOVADNICA Šola na Duplici je že 12 let brez telovadnice. Tudi igrišča ni, zato smo telovadili,i kar na šolskem dvorišču. Niti na bližnji travnik nismo vedno smeli. Kadar pa je deževalo, smo morali imeti telovadbo kar v razredu, kjer pa je bilo tesno. Le kadar je bilo lepo vreme, smo šli ven. Pozimi pa smo se hodili sankat ali kepat, če je bilo kaj snega. Sedaj pa bo vse drugače. Ko smo ob stari šoli dograditi še novi del, so pričeli graditi tudi telovadnico. Gradbeno podjetje Graditelj iz Kamnika jo že dokončuje. Všeč nam je, ker bo velika in opremljena z vso telovadno opremo. Zraven telovadnice pa bo še nekaj športnih igrišč. Komaj že čakamo, kdaj bomo lahko pričeli telovaditi v njej! Irena Jerman, 4. a