Poštnina plačana v gotovini. LETO XI., ŠTEV. 45. LJUBLJANA, sobota, 10. decembra 1927. Današnja številka Din 150. Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Začasno le enkrat ali dvakrat na teden. Uredništvo in, upravništvo; Ljubljana, Velika Čolnarska ulica štev. 19. Naslov za dopise: Ljubljana p. p. 168. Naslov za telegrame: »Naprej«, Ljubljana. Čekovni račun štev. 14.398. (KDZ) NAPREJ Stane mesečno 25 Din, začasno 10 Din. Za inozemstvo 35 Din, začasno 15 Din. Oglasi: Prostor 1X 55 mm 60 par, Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke (ISDS). Letnik VIII., štev. 14. četrtkova »Naprejeva« številka izhaja kot tednik: GLAS Glasilo Kmetsko-delavske zveze. Stane letno 72 Din mesečno 6 Din = Delavnemu liudstvu na Jesenicakl ' - (Boj za občinsko samoupravo dne 11. decembra 1927.) Krajevna organizacija JSDS in KDZ ter dekalisti nastopajo v teli volitvah skupno. Tukajšnje delavstvo je izprevidelo, da je le v skupnem nastopu mogoča obramba pred koalicijo kapitalističnih strank. Zadnja tri Jeta je vladala klero-^emokratska večina, podpirana od narodnih in krščanskih »socialistov« 'ter radikalov. Javno obsojamo delovanje dosedanje klerodemokratske večine in njenih privržencev v tem samoupravnem zastopu, da ni napravila v pravem pomenu besede za delavno ljudstvo v teku časa svojega strankarsko omejenega gospodarjenja prav ničesar, temveč je z vso največjo pozornostjo varovala interese velekapitala. Za te očitke, imamo predvsem dokazvv-•katehetskih nagradah po 500 Din. za vsakega kateheta ,te .občine mesečno, ki jih ta večina prikrito stavlja v vsakoletni proračun, da jim ti’ izobraženci vodijo ugodno politiko. V drugem smislu si tega ne moremo predstavljati;; Vsakokratna centralna vlada v Belgradu in hijeni veliki<župani v okrožjih niso proti-koruptivnemu delu te-večine na Jesenicah prav ničesar ukrenili, nasprotno, smo pa videli, da protizakonito razpuščajo po industrijskih centrih delavsko kmečke občinske zastope, ki se. naravnost borijo iz gospodarsko političnega stališča za-izboljšanje socialno gospodarskega položaja najširših plasti delavnega ljudstva svojih občin.. -Slučaji: Mežica, Zagorje itd. Ta buržoazna večina v jeseniškem samoupravnem zastopu pa ni mafala skupnega javnega delovanja z vsemi sloji- svoje db'čtiie, ampak' 'dela' tajne račune brez ..Občinarjev,.- drugače.„se ne bi .jgagleu vršiti prikrit^, poneverbe. kakor ' je wsota 40.000 Din v krajevnem šolskem svetu, ki smo ji šele to leto prišli na sled in katere posledice, bodo nosili o.bčani na svojem lastnem hrbtu. . ■„'. . . , Se yeč! Ta,meščanska kapitalistična večina je na eni odborovih sej napravila sklep, da so občinske seje ne. samo javne., ampak tudi tajne, kar ne more biti v soglasju s potrebno občekoristno občinsko socialno' politiko. In še več! Z vsemi svojimi, močmi se je ta verško nacionalna in kapitalistično brezbožna večina z vodite-, ljem župnikom na čelu uprla graditvi .tako potrebne ob-' činske ubožnice ,za stare onemogle reveže, vseli slojev/ v občini z motivacijo, da se, bo večja ubožnica gradila tam doli nekje pri Škofji Loki; samo.da je bil predlog pravih delavskih zastopnikov takorekoč odklonjen. In slična je bila naša borba s to meščansko večino za brezposelne podpore nezaposlenim delavcem te občine. Po principih demokracije pa mora občinska samouprava zadovoljevati potrebam vseh Občinarjev; to je predvsem delavcem in malim kmetom in uradništvu, ki tvorijo veliko večino v občini in ki prinašajo največ finančnih virov na direktnih in indirektnih davkih v občinsko, t. j. v skupno blagajno. In nadalje, če pogledamo samo malo nazaj in si pokličemo v spomin dejstva, ko je brezbožni internacionalno trustirani velekapital, vsidran v podjetjih Kranjske industrijske družbe, metal izčrpano delavstvo na cesto in če pogledamo, kako mu grize že itak v pomanjkanju se nahajajočemu zaslužek od njega žuljavih rok, tedaj vemo, da ta klerodemokrattka večina s svojimi podporniki vred po krivici sedi v jeseniškem samoupravnem občinskem zastopu, ker do danes še ni mignila niti s prstom, da. toi preprečila to Velekapitalovo brezbožno in antisocialno politiko, da bi se' vsaj na ta način postavila na stran delavnega ljudstva'.'— ’ In prav iz razloga, ker je ta meščansko kapitalistična brezbožna večina zastopala le interese posameznikov in velekapitala, je dolžnost zato vsega delavnega ljudstva te občine, da napravi temu samopašju konec s tein, da ji prav .pri teh volitvah že obrne hrbet in se oklene razrednih bojevnih organizacij, potom katerih bo imelo tudi v občini mnogo večji vpliv in večje koristi, ker* ga bodo zastopali pravi delavski zastopniki in' ‘rntr omogočili Pravi razredni neodvisni razmah v delavsko kmetskem gibanju; a delavnemu ljudstvu jeseniške občine bo tudi omogočerta javna konttola med našimi zastopniki-pri njihovem delovanju. • t' ,l" Zato je, volilci-občinarji, od vaše združene organiza-torično čuječe sile in požrtvovalnosti odvisno, ali bo v jeseniški občini zavladalo deto ali bo še nadalje vladala kapitalistična manjšina, ki- bo brez vas' in proti vam po svoje upravljala in odločala o vaših velikih'donosih pri obč. skupni blagajni. Da bi se pa vam Volilcem odplavite krivice; ki:jih-^eupfavičeno prenašate, so si vsi' zavedni socialdemo-' bratje, socialisti in'dekalisti jeseniške kotline osvojili sle- deče zahteve, ki jih bodo skušali uveljaviti „z vašo podporo kot delavni program v bodočem občinskem zastopu : 1.) Da. prične občina s takojšnjo graditvijo ubožnice, za katero graditev naj se najame posojilo proti odplačevanju v manjših večletnih obrokih. . 2.) Da se prične s takojšnjo graditvijo moderne občinske javne kopeli, ki bo odgovarjala splošnim potrebam tjudskmra zdravja. 3:) Da občina preskrbi vsa potrebna učiia brezplačno iz občinske blagajne otrokom revnih kmetov, delavcev in železničarjev, da se na ta način dvigne kulturna izobrazba Občinarjev. 4.) 'Da manifestiramo ža meščansko šolo pred slučajno okrnitvijo in zahtevamo, da pride popolnoma v last občine. 5.) Da se izvedeta popolna kanalizacija in regulacija cest in poti v občini. 6.) Da bodoči občinski zastop takoj posreduje pri podjetju Kranjske ..industrijske družbe, da sprejme brezposelne v delo* ali pa, da jih občina sama zaposli pri občinskih delih; a za časa brezposelnosti naj se jim daje podpora, da bodo mogli človeka dostojno živeti. 7.) Da bodoči odbor poskrbi za nastavitev občin-‘ skega zdravnika za zdravljenje .brezposelnih delavcev, vdov in sirot ter revnih kmetov in njih družin na občinske stroške. • :' 8.) Obdavčenje za občinske potrebe naj se izvede . progresivno. Na živila se doklade ne smejo nalagati. 9.) Da nudi občina v stanovanjskem vprašanju delo-žirancem potrebno pomoč. Da^ pozove podjetje KID, železnico in financo, da zidajo z h svoje uslužbence stanovanja; predvsem pa je do|žna sama čimprej graditi . stanovanja. - -Vsled lega -d viaauio združeno-vsi. sociaWewKjkratie, ‘ dekalisti in socialisti svoj glas. M naj poživi delavno ljudstvo v boju proti vsem- meščanskim frakcijam in proti še bolj nevarnim Kristanovim l&ži-socialistom, ki so na nemoralen in nedemokrattčeft: način razbili skupni nastop vseh razrednih marksistov- Za te volitve in ki so na nemoralen način pred časom izstopili iz Jug. soc. demokratične stranke in ki so v teh dneh hoteli naravnost . na antisocialni demagOški način razveljaviti našo kandidatno listo, ki se imenuje Delavsko Kmečki Blok, katere 'Skrinjica je 3. in katere nosilec je sodrug Mulej. Meščanske kapitalistične frakcije in Kristanovi laži-socialisti hočejo oslabiti našo borbo proti izkoriščevalcem. Zato vsi s podvojeno silo na delo, v katerem si bomo pridobili vsi res pravega in živega Boga, ki živi med nami, in zmaga bo naša! Naj živi socialistični boj proti kapitalu in njegovim lažisooialističnim hlapcem! Najboljši šivalni stroj in kolo ie edino le GRITZNER in ADLER za dom, obrt In Industrijo v vseh opremah, istotam pletilni stroj DUBIED. Pouk v vezenju hrezplafen. Delavnica za popravila. tyizke cene. tudi na obroke, garancija. Mini Pralernovesa spomenika. IV. Skupščina Delavske zbornice xa Slovenilo. (Nadaljevanje.) Tipograf Kosem (demokrat); S poročilom se strinjam, ni mu oporekati. Vendar pa bi se dalo delovanje DZ v marsičem izboljšati. Demagogija najde v tem delovanju lahko mnogo, kar se da kritizirati. Zato par nasvetov. Zastopnik Centralnega tajništva iz Belgrada je pravilno poudarjal, da jč DZ v Sloveniji parlament delavstva in da mora najti okno v svet. In tu vidim pomanjkljivost. da Delavska zbornica nima svojega tiska, da se publicistično premalo uveljavlja. Zakaj vidimo ne-,zaupnost napram zbornici? Delavci vidijo le stroške, kako se izdaja denar, ne vidijo pa koristi) uspeha. Treba !je' pokazati stremljenje in probleme, ki težijo delavstvo. Težave ene stroke morajo.mteresiratl tiicii delavce dru- Kupujte samo testenine ki sn priznann »IB 1 — IV. >!;k- gih strok. Vpliva na javnost se mora DZ poslužlitii Glede 8 urnika pri trgovskih nameščencih se DZ ni obrnila na javnost, kar bi bilo vsekakor potrebno. Tudi pri drugih vprašanjih podobno. Koliko energij se potrati v raznih organizacijah s problemi, ker organizacije ne vedo, da se DZ bavi s temi problemi bolj temeljito. -*• Svojo nalogo krepiti in dajati pravec strokovnim organizacijam bo dosegla DZ le, če se javno oglaša, če tiska. Naj se organizira poseben publicističen odsek, ki naj organizira in daje poročila delavskemu tisku, pa tudi drugemu tisku. Morala bi ustanoviti korespondenco, ki bi jo pošiljala vsem delavskim organizacijam in vsem listom. V tej korespondenci naj bi zavzemala svoje stališče glede raznih problemov in naj bi tudi opozarjala na razne članke, ki izidejo v raznih časopisih. Tudi prosvetni odsek bi na ta način mnogo lahko pomagal. Poglejmo delavsko časopisje, kakšno je. Niti vzgojno niti idejno ne vrši svoje naloge! — Glede obrtno nadaljevalnega šolstva naj omenim, da se vajenci v raznih podjetjih izkoriščajo, da pa se jim niti pouk ne nudi. DZ v tem ni storila Svoje dolžnosti. Obrtno šolstvo je strašno zastarelo. Merodajni' činite!ji se ne zganejo, ker jim je ljubše,, da obrtnega šolstva sploh ni. Če se trdi, da za to šobtvo ni kritja, ni dovolj, če DZ proti temu protestira, ampak mora tudi najti kritje. PukšK (kršč. soc.); Delavske kuhinje so potrebne, ne smejo pa biti last posamezne organizacije, ker se labko izrabljajo za posamezne sekcije. V krajih, kjer so delavske kuhinje v upravi posameznih strank, morajo imefttVpogled vanje tudi drugi. žtofefc (tašč. soc.); Sodrugi, tovariši! Menda je bil določen Maribor za mesto današnje skupščine tudi zato, da proletariat mariborskega okrožja vidi, da delavska zbornica živi. 0b času, ko smo dobili, zakon o zavarovanju delavcev in z njim tudi DZ, je bil mdnarodni proletariat močan. Boljševiška Rusija, boljševiška Madjar-ska, močna levičarska skupina v parlamentu, delavska vlada na Francoskem, delavska vlada na Angleškem itd. Takrat je bil mednarodni proletariat močan. Odkar smo slabši, zgubljamo. — Po stanovih, ali če hočete marksistično, po razredih uriediti gospodarstvo, to je godba bodočnosti. Mi moramo v javnost, kakor je rekel Kosem. V Ljubljani se ni nič videlo, da DZ eksistira, dokler ni bilo stavbe. Ko pa se je začela dvigati stavba, me je neki jurist, doktor prava, začudeno vprašal: »Po kakšnem zakonu se zida ta stavba, kje imate utemeljene davke in dohodke, da morete kaj takega zidati? Poznam zakone, takega pa ne poznam, v katerem bi bila fun-dirana taka stavba!« Ko vidijo stavbo, šele po tem ljudje spoznajo, da DZ je nekaj. Da smo prišli v Maribor, je zelo važno, da bo tudi tukajšnje delavstvo videlo. V koncertu gospodarstva mora tudi DZ igrati važno vlogo tako kakor Trgovska zbornica in druge. Sklep, ki je bil sklenjen proti enemu glasu, da se zapisnik ne čita, je pameten. Zapisnik je formalizem. Poročilo tajnika je refleks dela DZ. — Bili smo prej navezani na dunajske centrale, krščanski socialisti in marksisti. Zato sijio bili nezavedni, a dobivali smo vsaj nekaj od centrdl. Delo naj bo avtonomizirano. Vendar mora slovenski delavec videti, da bodo posredovalnice za delo padle, če preidejo na okrožne odbore. Pomagati moramo tudi onim na jugu. A tudi zakon bi morali izpremeniti. Pri tem bi podjetniki, ki ne marajo zakona o zaščiti delavcev, še mnogo vzeli. — V domači hiši je lahko huda debata. A čeprav smo trije klubi, vendar tvorimo le eno zbornico. Kar nas loči, ostane v naši hiši, nasprotnik tega ne sme vedeti, da se kregamo. Delavec, če hoče, da bo Delavska zbornica dobra, mora v strokovno organizacijo. Temelj DZ je enotna močna strokovna organizacija. Kores (kršč. soc.); Zakon o zaščiti delavcev se glede 8 urnika ne izvaja. Tudi se nadure po zakonu ne plačujejo. Vložili smo že memorandum na DZ, naj se pri železnici odpravi služba v turnusu 24—2,4 ur. če sta kje , le dva vlaka, se da nepretrgana 24 urna služba prenesti, a ta turnus velja tudi tam, kjer delavec nima časa niti da sne svoj košček kruha. Niti v državni službi se 8 urnik ne upošteva! — Kar se komercializacije tiče, opozarjam, da se je n. pr. izvršila na Češkem in da imamo poročila, kako slabo da je vplivala na delavski, položaj, kljub temu, da je tam 80% organiziranih. Pri nas, ko nimamo niti 20% organiziranih, bo torej še slabše če se komercializacija izvrši. Apeliram na DZ, da posveti temu vprašanju največjo pažnjo. Upam, da bodo vsi klubi se postavili za to, da se bo zakon izvajal. Ivanka Godeša (kršč. soc.): Pri izpremembi posel-skega reda naj se skliče etiketa, kjer bom predložila nekaj predlogov. V sedanjem poselskem redu pogrešam zlasti, da nima kazenske sankcije in da ne velja za vso državo, temveč samo za Slovenijo. Radi brezposelnosti gre mnogo naših služkinj izven Slovenije in tam nimajo niti te zaščite, ki jim jo nudi naš poselski red. Zopet kriza pri TPD. Trboveljske rudarje imajo kar za poskusne zajce. Ne veste, kaj so poskusni zajci? Zdravniki jih rabijo za svoje poskuse; bodisi zajčke, bodisi morske prešičke. Tudi jih včasih žive režejo (vivisekcija) in razna društva so proti tem poskusom napravila že velikansko propagando po vsem svetu. Končala je seveda brez uspeha, vivisekcija se še vrši in nemalo velikih mož se je postavilo' za njo v bran, češ, te živali ne trpijo niti sence toliko, kolikor taki poskusi koristijo človeškemu napredku. Torej ža take poskusne zajčke ima TPD slovenske rudarje. Kadar hoče svoj premog državi drago prodati, "nastavi: -nož, na te poskusne zajce in jim pušča kri. S časom se pojavi v ustroju države socialno društvo, ki protestira proti tej vivisekciji in pritiska na državo, naj iz*$fertr!ljenja do ubogih rudarjev vendar za božjo voljo rajši več plača za premog, češ, živi rudarji so več nego tts+rlr-spar krajcarjev«. Res da bi iz tujine dobili cenejši pretnog kljub dragemu uvozu, a vendar je treba usmiliti sč .ifbogih rudarjev itd., itd. Tako ginljivo se to sliši, da je'jJ0S!ba korupcija, ki nima ne za rudarje ne za druge delavce nikdar niti ficka, takoj pripravljena »iz socialnega čuta« plačati TPD par milijonov več. Pod takim socialnim društvom si lahko predstavljate katerokoli strokovno ali drugo društvo ali institucijo, lahko tudi ministrstvo za socialno politiko. Kajti »socialno« pomeni v kapitalistični družbi toliko kakor »usmiljeno«, Ce da ropar’ 1 % naropanega za. reveže, pravijo, da ima socialni čut, da je usmiljenega srca itd. Da-.inia socialni čut v resnici samo kdor je socialno pravičen,. tega nočejo vedeti. Zahtevati od roparja vseh 100% bi se jim zdelo neusmiljeno, po njihovem »nesocialno«. Socialno društvo, ki bi zahtevalo od TPD javnih računov, zakaj da mora biti njen premog tako drag kljub nesramnim mezdam— tako društvo bi bilo razpuščeno, češ, ,cfa hoče »s silo« prevreči »socialni red«. ' Žnano je, kako so s. Mdderndorferja proglasili za nasilneža, kako šo protizakonito razgnali mežiški ob-činšjp^oclbor m krajevni Šolski svet z nesramnimi podtikanji^ kako so skrivali revizijsko poročilo, da bi njih ppdfikanja dalj časa izpodkopavala čast in dobro ime Zavednih delavcev, kako so še potem, ko so morali ka-•«#nsko preiskavo ustaviti, ker ni bilo povoda za preganjanje, a vendar še potem niso dali po krivici pre-i .ganjanlm zadoščenja, pač pa rudnik s pomočjo rudarskih oblasti lahko preganja delavske zaupnike — ki so-zahtevali javne račune. Niti občinskih volitev ne razpijejo, dasi s tern pred vsem ljudstvom očitno kr-šjjrj ‘zakon n — — Žakaj ima gospa korupcija tako moč? Zato, ker rudarji niso organizirani, ker se ne brigajo za svojo organizacijo, ker ne upravljajo svoje organizacije sami, ampak čakajo, da jim bodo voditelji prinesli rešitev na krožniku. Kadar te brezbrižnosti ne bo več. bo nehala TPD puščati kri svojim poskusnim-zajcem. Takrat bodo prenehale tnd.i provizije od naropanega. Dramatični odsek »Probuda« Kmečko-delavske zveze priredi v nedeljo dne 11, decembra t. 1. v Celju ob 16. uri dramo v treh dejanjih s predigro; 'R. U. R. (Ros-sunTs liniversal RobAtte). Predstava se bo vršila V dvorani Narodbega dpmaj V nedeljo chife .18. decembra še bo vršila ista igra v Trbovljah v dvorani Forte dvakrat, ob 15. in ob 20. uri. Igra’prikazuje človeško usodo. , j * Sv. Lovrenc na Poh. VoIilCi! Delavci! Proletarci! V nedeljo boste imeli priložnost’odločiti, kdo bo prihodnja tri leta‘gOšpodaril .v občihl. Vsi, ki hočejo, da bo vse po starem, naj: vplijo zaščithike.profitov. N. pr. Združeno gospodarsko listo, to; je .združene klero-nemškfc posestnike," lesne trgovce in gostilničarje, ki so na 2. listi in imajo za namestnika 2 trgovska'pomočnika ter celo kot zadnjega namestnika — kakor v pbsrtreh — najemnika... Za zafutrek - za južfno Ž I K A je najboljša ržena žitna kava Tudi lahko volijo 3. listo, ki je demokratska — pardon Kmečko obrtna delavska lista, sestoječa sicer proti koncu tudi iz delavcev — nekaj z zvijačo in alkoholom pridobljenih. Vsi oni, ki ste za splošen blagor vseh Občinarjev, vsi, ki morate garati za nizko plačo in stanujete v slabih stanovanjih, volite Delavsko listo, na kateri ni profitar-jev. temveč so delavci, ki čutijo z vami in se bodo tudi potegnili za vaše pravice. Živela 1. Delavska skrinjica. — Prijatelj napredka^ lz Sv. Lovrenca na Poh. Na našgm shodu dne 4. t. m., ki je bil številno obiskan, je poročal o občinski politiki s. Moderndorfer. Vsi so s pazljivo gorečnostjo sledili njegovim izvajanjem ter z burnim pritrjevanjem odobravali njegov govor. Od navzočih volilcev nasprotnih strank mu; ni nikdo ugovarjal. Dejal je sodrug Moderndorfer med drugim, da, ako hoče delavstvo priti do veljave, se mora otresti kapitalističnih mesarjev ter plaščev vere in narodnosti,, pod krinko katerih se vrše gnusne stvari. Da bo to mogoče, je treba izobrazbe, isto izpopolnjevati ter vežbati misli in um. Ali ni krivično, ako mora 90% delavcev garati za produkte, ki jih uživa 10% gospodujočih? Tu čaka ubogo ljudstvo rešitelja: mesija, in ne ve, da je zveličar delavno ljudstvo samo in da mora biti rešitev proletariata delo proletariata samega . . . Tega pa se boji kapital, zato straši z Bogom in hudičem, in ako še to ne pomaga, so tu orožniki... Zato, trpini, v organizacijo, in ta naj postavi odločne zavedne može v občino, kjer bodo zahtevali brezplačno izobrazbo, katera je v ustavi zajamčena vsem, a se ne izvaja, ker vlada kapital in je pot do višje izobrazbe odprta le bogatemu. Torej je treba začeti doma, potreben je otroški vrtec, kamor bi hodili otroci, mesto da se valjajo v cestnem prahu. Ako tu katerega povozi kapitalistov avtomobil, je kaznovana uboga mati, ki' je v delu, ker ni na otroka zadosti pazila . . . Ker je naša domovina želodec, moramo zahtevati njegov obstoj. Treba je dvigniti ceno dela in tudi to je dolžnost občine, saj vidimo, da se celo del bornega zaslužka jemlje delavcem zakonitim potom. (Davek na ročno delo.) Pri vsem se pa trguje z vero, z raznimi nebesi, da, še celo s socializmom! Zato izvršujmo vsi le ono, kar smo za prav spoznali. Stanovanjsko vprašanje je važno, proletarci stanujejo v zatohlih nezdravih luknjah, pa, ali se zmeni kdo za nje? Tu mora biti zaščita od občine, katere pa jim ne bo dal kapitalist, ki misli, da. je dovolj, ako sme gledati delavec solnce skozi .malo luknjo . . . Zato se mora gledati v občini, da se na eni strani luksuz visoko obdavči. ter da se s takimi prejemki nabavljajo učna sredstva ubogim, da se zidajo stanovanja; na,drugi strani pa, da so doklad proste vse potrebščine širjih slojev, t-t Govor je bil tudi o členu 82 finančnega zakona, ki so ga »vtihotapili® zato, da oškoduje gospodarsko šibkejše. Sodrug Domanjko je povedal, kako dolžijo delavske kandidate, češ, ti so za zvišanje doklad na vino, da bo potem dražje. Nikdo pa ne pove volilcem, da tudi pri 400% dokladah vino ne bi smelo biti dražje, če gostilničarji ne bi skrbeli za svpje žepe. Tudi taki, ki so pod napačnjm imenom pobirali podpise za svojo kandidatno listo, so pretili sodr. D. s tožbo. Obračunajte delavci z vsemi, ki vas varajo,-ter volite dne 11. dec. vsi delavsko skrinjico, ki je 1. (prva). Proletarec. Jesenice. Dne 11. decembra imamo občinske volitve. Krajevna organizacija J SDS na Jesenicah je delala na to, da bi bila ena sama delavska kandidatna lista, kar ji pa na žalost ni uspelo. Dekalisti in socialdemokrati smo se takoj sporazumeli za skupen nastop v občinske .volitve. Sklicali smo konferenco in povabili tudi krajev-i no organizacijo SSJ, ki so- jo ustanovili pred kratkim j tisti socialisti, ki so zmeraj trdili, da toliko časa se ne hodo nikamor organizirali, dokler se ne združijo vodi-telji, Ko smo jim dopovedovali, kako potrebno je, da gre delavstvo skupno v občinske volitve, smo takoj spo-; znali, da nimajo iskrene želje za skupen nastop. Ker smo ; jim pa vse njihove zahteve odobrili, so nam končno postavili diktat. Za nosilca kandidatne liste se niso hoteli prav nič pogajati, rekli so: »Na tem stojimo, da je naš nosilec liste, in na tem pademo!« To ni demokracija ali sporazum, to je diktat. Delavstvo naj samo razsoja o takem nastopu krajevne organizacije SSJ na Jesenicah. ■ V............................... ....------- ■ ■ Naročajte In širite „Naprej“! perilo E m za molke, lene In Otroke, volna m * v raznih barvah, rokavice, noge- J5 - vice, dokolenke, nahrbtniki za ■* 5 lolarle In lovce, delnlkl, klotl, S £ Sifoni, lepnl robci, palice, vilice, S noll, Škarje, potrebščine za Sl* ■ m vlije, krojače, čevljarje, brivce m S edino le pri tvrdki * Josip Petelinc,š S Ljubljana, S * blizu Prešernovega spomenika Z ^ ob vodi. ^ z Najnitje cene! Ha veliko in malo. Z uVlIlllllllllllllllllllv Delavcem ni treba več kupovati od svdjih nasprotnikov kruha ker ga lahko dobijo v vsaki količini, boljše kakovosti z 'A- večjo težo po ceni! V Celju in okolici se pošilja kruh tudi na dom. DELAVSKA PEKARNA Splošne produktivne zadruge »Naprej« v Celju. Prodajalna: Ljubljanska c. ,10/ obrat;. Qa.brje 107. Istotam se dobijo raznovrstni keksi, prepečenec »Delo«, kolači, tnakbve in orehove potice ter v Celju zelo priljubljeni opotičeiji njglički ter raznovrstno pecivo. .Sprejema se kruh v peko za pin 1:50 od komada brez razlike velikosti in teže. Delavska moč je v zavednosti! Delo sedanjega večinskega občinskega odbora je.po meščanski logiki popolno in uspešno v danih možnostih občinskih dohodkov. Res je, da občinsko gospodarstvo odnosno proračun ne sme imeti večjih izdatkov, nego so pa predvideni dohodki. Ako pa so v občini razne izredne potrebe, se morajo pa dohodki usmeriti tako, da odgovarjajo potrebam, ako je zato dana možnost. V občini na Jesenicah je pa vsekakor to mogoče, ker so doklade na neposredne davke zelo nizke napram drugim občinam. V jeseniški občini je potrebna ubožnica, a za ubožnico ni denarja; so potrebne stanovanjske hiše, brezplačne šolske potrebščine itd. Za vse take stvari ni denarja. Ako pa potrebujejo gg. kateheti nagrade, pa ni nobenih pomislekov, kje se bo dobil denar. Ako zapravi predsednik krajevnega šolskega sveta 40.000 Din, kakor je to bilo pri g. I. Koncu, ga še sodišču ne izročijo. Ali bodo Občinarji spoznali enkrat, da se mora delo občin-.skih odbornikov vedno kontrolirati, da se sami prepričajo, kdo naj gospodari v občini? Meščanske stranke, pa naj bodo klerikalci ali demokrati, ne bodo nikdar upoštevale delavsko kmečkih predlogov, ako se delavec in kmet ne združita v*pravi socialdemokratični organizaciji in organizacijskim potom podpirata delo svojih zastopnikov v občini. — Delavci in kmetje! Casi so resni. Nikar ne verjemite raznim hujskačem! Ne poslušajte tistih, ki vas zapeljujejo potom praznih obljub. Eni vam obljubljajo posmrtne dobrote, drugi narodno svobodo,, tretji osvobojenje od drekaštva itd. Delavci, železničarji in kmetje! Na dan občinskih volitev naj gremo enkrat vsi na volišče in oddajmo glas za Delavsko kmečki blok (v. 3. (tretjo) skrinjico. S tem bomo demonstrirali proti, se-i danjemu buržoazijskemu delu v občini kakor v državi, na drugi strani bomo demonstrirali za organizacijska združenje vsega delavnega ljudstva. Velika Pirešica. Ali ni to tudi kapitalistična inkvizicija, da delavce tako izkoriščajo? Ko je že večinoma izmozgan, ga odpravijo kot na smrt obsojenega, posebno če imajo kake vzroke čeprav neresnične. Dfelavee pa, če se pritoži, ga ne upoštevajo. Ali nišo sramotne za podjetje krivice, ki se godijo nekaterim družinam? Kako bi človek mogel živeti z 1 Din 60 par na dan, ki jih dobi kot nezgodno podporo? Ali ne samo živeti, treba je tudi obleke in drugih potrebščin, in če zboli, ker-se bolezni čimprej povračajo v pomanjkanju, ne more dobiti zdravniške pomoči, ker ni denarja. Ali ni to krivično, če delavec vsa leta dela za kapitaliste in mu ne privoščijo potem najpotrebnejše pravice do življenja. Apeliram na delavske zastopnike, pa tudi na delavsko zbornico, da delajo na to, da se rešijo najpotrebnejši. Krivično je, da podjetja odpuščajo onemogle in starejše delavce v pokoj s pokojnino, ki je samo na papirju. Tak delavec se čuti kakor v zaporu brez sodbe. Pletilni stroji najnovejšega patenta »Ideal«, nemškega izdelka, so edina in najugodnejša prilika za trajni in dober zaslužek. — PoUk in pojasnila daje: Franc Kos, Ljubljana, Zidovska ulica štev. 5. Protidržavni elementi se dosledno iščejo med delavstvom. Nikomur ne pride na misel, da bi šel iskat tja, ker so. Merodajne gospode opozarjamo, da iščejo proti-državne elemente med delavstvom zastonj, delavec sii želi stalnosti, dela in zaslužka ter je zadovoljen, če si more v osmih urah zaslužiti, kolikor potrebuje za dostojno preživaljanje sebe in svoje družine. Nasprotno pa je znano, da profitarji nimajo nikdar dovolj in da hočejo svoje kupe čim dalje bolj povišati brez ozira na koristi skupnosti, mnogokrat še celo brez ozira na koristi svoje družine. Znano je, da stopajo najbogatejši ljudje tudi preko mrličev brez kakršnegakoli očitanja vesti. Žal, da jih merodajni činitejji ne marajo prijeti niti takrat, ko ni le s takimi dejstvi dokazana njih škodljivost človeški družbi, ampak se tudi na l>olna usta izjavljajo za nasprotnike zakona. Tudi takrat merodajni činitelji niso na mestu! : i* . . ; .es OBRAMBNI SKLAD: Zadnji izkaz dne 3. XII, 1927: Din 14.985:20. Nabiralna pola št. 212, nabral s. Franc Blatnik v, Mežici: Leopold Konečnik 5 Din, Silvester Abraham 7, Jožef Kočan 5, Vinko Grobelnik 11, Gregor Škorjanc 10, Franc Po-lajner 30, Robert Lampreht 10, Ožbalt Jež 10, Jožef Pre-valnik 3, Katarina Lesjakova 2, Luka Grauf 9, Štefan Peruš 1, Anton Zamernik 2, Franc Poiaiuer 20, Karl Potočnik 6, Franc Vrtačnik 15, Ivan Ledinek 9, Simon Jopp 20, Robert Lampreht 10, G..Škorjanc 24, F. Vrtačnik 13, Ivan Ledinek 5, Luka Grauf 9, Dominik Gregoru 5, Franc Polajner 10. Nabiralna pola št. 178 In številka 180, nabral sodr. Filip Grabner v trni: Alojz Rotter LO+10+5 je 25 Din, Filip Grabner lOri-3 je 13 Din, Jožef Jeger 3, Anton Planinšek 4, Jakob Terglav 5, Jernej Kolšek 2, Karl Kuzjan 15, Ivan Grabner 42, Franc Sterže 2, Filip Šumnik 10. Skupai p*n 15.354.20. 9. decembra — 240(1 izvodov. Sprejmem sodarckep pomočnika, ki se čuti veščega in sposobnega vsakega dela te stroke. Nastopi lahko takoj proti primerni plači Pr>:^ Matjaž Škripec, sodarski mojster v Čakovcu, Luke Puriška ul. L na prodaj. Dobro ohranjen. Širokost valja, oziroma dolgost rezila 40 dm. Stojalo dobre konstrukcije, leseno. Miza natančno stružena iz litega železa. Cepa 3000 Din. Kje,.