Naša zemlja — iredenfa. § Začasni odbor za šole v Julijskl Benečiji. Generalni civilni komisar je izda! naslednjo naredbo: »Generarni civilni komisar za Julijsko Benečijo je uvidel nujnost, da sodelujeio pri reševanju vprašanj, ki se tičejo začasne ureditve šol, izkušene in merodajne osebe, ki se v stvar razumejo; zato odreja z ozirom na čl. 2. kr. naredbe od 24. julija 19J9.^št. 1251 naslednje: Čl. 1. Ustanovil se je »Začasni odbor za šole v Julijski Benečiji«, ki bo imel nalogo, da izraža svoje ninenje o stvareh, ki mu jih predloži civilni komisarijat na pro- učevanje, posebno pa o zadevah, ki se ticejo: a.) otvontve šol; b) za šoie potreDniii prostorov; c) uredoeruli uoioceo, po kaifcfin se bodo soie opravljaie; a; ucnega reda, ucnega načrta in ucniii knjig; e) sprejemanja, potrjevanja, discipmie m iavnanja z voaunini, ucaun m podrejenun osobiem. Ci. 2. Ucibor sestoji iz predsednika, podpredsednika ui dvajsetili stalnili ciauo v m se deli v dva odseka: prvi za srednje, drugi za ljudske šoie. Udsek za srednje šoie se bo bavil s klasiemmi šoiam i (.gimnazijaiiii;, tenničnuni soiarni Ueaikarni), ucueljsci, žebkimi iiceji, trgovskimi m navticmmi zavodi m z rokodeiskimi ter obrtnimi šolami. Udsek za ijudske soie se bo oavil s početnmii, ijudskimi in mestaimi šolami, z otroskiau zavetisci in šoiskinii doDroaelnimi ustanovami. Ko bo moral odsek proucevati predloge giede specijalmh zavodov, se latiko povaoi njegov predsednik, da se udeiezi sej kot svetovaiec. Udbor se bo sestal v pleuarni seji po predsedmkovih navodilih, ko bo treoa proucevati vprašanja, ki se ticejo splosaiosti. Kazun tega bo predsednik laliko ustaiiovii v odboru poseDne pododbore, za katerih člane bo doiočil osebe, Id se popolnoma spoznajo pri vprašamjili, za katera gre; povaoil bo lahko kot svetovalce, če bo treba, tudi oseiae izven odtiara. CI. 3. Za pravoveljavnost odborovih in odsekovih pienarnili sej zadostuje prisotnost večine čianov. Za cKlobren se smatra predlog, za katerega giasuje veCina udeiežencev. V slučaju enakega števila giasov odločuje predsednikov gias. Glasovanje se vrši pričenši pri članu, ki je vpisan na zadnjem mestu naredbe, s katero se ustanavija odbor. Cl. 4. Odborovim članom, ki ne stanujejo v Trstu, se pošlje poziv na sejo. Cl. 5. Začasni odbor za šoie v Juiijski Benečiji« je takole sestavijen: G. prof. Attilij hortis, itaiijanski senator, predsednik; Udv. Grand Uiiic Domenik Barone, državni svetaik podpredsednik. A) Odsek 1. a za srednje Šole: 1) Odv. kom. Camil. Ara, predsednik; 2. odv. kom. Iginij Brocchi, iz Trsta, član; 3. kom. Viktor Venezian, predsednik trgovske in obrtne zbornice v l"rstu, člain; 4. kom. dr. Inocenc Chersich, komisar za avtonomne zadeve istrske dežele, član; 5. kora dr. A. Petarin, komisar za avtonomne zadeve dežele goriško-gradiščanske, član; 6. proi. kom. Ferrucio Martini, glavni nadzornik srednjih šol v Julijski Benečiji, in v slučaju njegove odsotnosti ali zadržanja: dr. Cav. Josip Reina, načelnik urada za paralelke pri glavnera civilnera komisarijatu, čla; 7. prof. Kazimir Crepaz, predsediuk Zveze srednješolskih učiteljev y JuJijski Benečiji, član; 8. prof. Cav. Uff. Baccio Ziliotto, ravnatelj višje gimnazije Dante; v slučaju da sta prof. Crepaz in Ziliotto zadržana ali odsotna: prof. Gino Seraval na višji gimnaziji Dante v Trstu, član; 9. Inž. Ljudevit Jeroniti, na obrtni šoli v Trstu, čla; 10. dr. Henrik Tuma, odvetnik v Gorici, član; 11. Inž. J. Kosir iz Pazina, član. B) Odsek ll.a za početne šole: 1. odv. Karel Mrach iz Trsta, predsednik; 2. odv. Edmend Precher iz Trsta, član; 3. kom. dr. Inocent Chersich, komisar za avtonoinne zadeve istrske dežele, član; 4. kom. dr. Anton Pettarin, kornisar za avtonomne zadeve dežele goriško-gradiščanske, član; 5. cav. dr. Gvido Ruberti, načelnik urada za ljudske šole pri generalnem civilnem komisarijatu, član; 6) Martin Zgrablich, okraJTii šolski nadzornik v Pazinu, član; 7) lvan Krasevitsch, ravnatelj barkovljanske slovenske ljudske šole, član; 8) Karel Lona, predsednik tržaške učiteljske zveze, član; 9) Marija Zima, ravnateljica šole Giuseppe Giusti v Puli, članica. Cl. 6. Odborovih sej se udeleže kot tajniki uradniki, ki jih določijo merodajni uradi glavnega komisarijata. Trst, dne 8. septembra 1919. Generalni civitai komisar: A. Ciufelli. § Za učitelje in učiteljice v Julijski Benečiji se spreimejo. Generalni civilni komisar za Julijsko Benečijo je izdal odlok, na podlagi katerega se bodo sprejemali učitelji in učiteljice ljudskih šol z italijaaiskim, slovenskim in hrvatskim učnim iezikom v Julijski Benečiji. Učiteljstvo, ki ima vsposobnostno ali zrelostno izpričevalo, izdano od kakega učiteljskega zavoda, more predložiti do 27. t. m. prošnjo, da dobi provizoričnb učiteljsko mesto za šolsko leto 1919-1920 na kaki šoli v Julijski Benečiji, ne pa y mestih Trstu in Gorici. Prošnji se mora priložiti med dmgim vsposobnostno ali zrelostno lzpričevalo za poučevanje v italijanskem, slovenskem ali hrvatskem jeziku, i z p r ičevaloopristojnosti v zasedeno ozemlje ali o italijanskem državljanstvu. — Plača se določa po sedanjih pravilih za provizorič- ne učne sile. Prosilec raora izjaviti, da sprejme mesto, katero se mu določi. lUe so siovenski člaiii v *j>olskem odboru«r» Za danes konštatiramo samo, da ni zastopnikov šolstva v »šolsKem odboru« Julijske BeneClje in da so oni, ki unajo zascopati slovenski del prebivalstva ali, katere se misli kot take ,možje, o kateril) mi dvoniimo, da se bodo energično zavzeii za našo stvar. Več v prinodnji številki. . § Zadnji šolski načrt Italijanov je tale: siov. gimnazija naj bo y bežani, realka v Adovščini, uCiteljišče v Tolininu. Toda kdor količkaj pozna laške obljube, ve tudi, da najprej ne bo iz tega masla nič. Vsa druga dejstva kažejo na to, da ne borao nikdar iineli pod Lahi svoje sredmje šoie. Razen tega je zanimivo tudi dejstvo, da trdijo razni iaški tozadevni krogi, da ne pustijo za bodoče šolsko leto nobenega slovenskega dijaka čez mejo v Jugosiaviio. Njili namen je gotovo, prisiliti dijake, da gredo ali v laške šole ali pa pustijo študiranje. § Uovernator Ciufelll je posetil Tolmin. Bivši deželni poslanec in tolininski dekari Rojic je governatorja pozdravil v imenu duhovščine in prebivalstva. izrazujoč želje vsega prebivalstva, je prosil, da bi vlada dovoliia rabo slovenskega jezika v uradih in. šolah. Kar se tiče šol, je izrazil željo, da bi se otvorile vse one slovenske šoie, ki so obstojale pred vojno. § Slovenske šole v Trstu. To vprašanje, ki je dolgo časa vzbujalo našo pozornost, je sedaj rešeno tako, kot srao pričakovali, namreč proti nam. V mestu laška vlada ne da absolutno nobene slovenske šole. Dovolila bi edino to, da bi Slovenci inieli pod vladno kontrolo svojo zasebno šolo, na svoje stroške, tako da bl vlada ne dala niti vinarja. Toda o tem zadniem vprašanju se bode šele razmišljalo in kdaj bo rešeno se danes še prav nič ne ve. Tako stcjijo sedaj tržaški Slovenci začetkom šolskega leta pred zaprtimi šolskimi vrati. § Prvo kuturna delo »odrešitevliev« je bila zatvoritev naših Šol, iiateraacija naših učiteljev, duhovnikov, uradnikov i. dr. Uboga, naša tako ukaželjna šolska mladina! Kakor prvi kristjani, so se zbirali k pouku skrivaj, po privatnih stanovanjih. Ako so jih izvohali karabinerji, so se razpršili ter poiskali druga skrivališča. Na vse načine so skušali ukaniti svoje preganjalce. Med poukom je stal vedno kdo na straži; ko se je bližala nevarnost, so se deloma poskrili, deloma počeli plesati ob zvokih klavirja. Zalotil je karabiner na ulici dečka s slovensko šolsko knjigo. »Kam greš s to krijigo?« »Vrnem jo svojemu prijatelju!« »Grem s tebol da vidim!« Prijatelj sicer o knjigi ni ničesar vedel, ali sprevidcl je položaj ter potrdil, da jo je res posodil. In še več enakih prigodb. Za tak pouk so dijaki s Primorja bivali v Trstu ter prenašali visoke stroške za hrano in stan. Profesorji so jim šli v vseh ozirih na roko ter jih bodrili.