I 4 ^ • •» . à List 13. spodarske ? obrtniške Tečaj XXXI m lzhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemace za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold«, za četrtleta 1 gold.; posiljane po poáti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 26. marci:a 1873. Obseg: Kako stojí s turško govejo kugo? Razglas občinam , da dobij o brez plačila gozdnih in druzih dreves. O sirarnih družbah. Svilorejcem na znanje Zgodnji ročni krompir. Za dom in šolo. nuje politiko ministerstva Hohenwartovega. Vprašanje in odgovor o vnanjem ometu poslopij, cerkvá itd. Slovniške drobtinice. Mnogovrstne novice. Kako bivši minister dr. Schâffle pojas- Naši dopisi. Novicar. Gospodarske stvari jih je bojè proti Trbižu gnal. Kranjske, kjer so bile Hrvaške buše onem hlevu krčme t se Kako stoji s turško govejo kugo*? Je kmalu Ker se od več strani slišijo glasi, naj bi nehala zaprtija na Hrvaški m ej i, češ, da na Hrvaškem in v Slavoniji se nič več ne sliši o kugi, treba, da tem glasovom nasproti očitno povemo, da to ni res. C. kr. deželna vlada Kranjska je ravnokar dobila začela kuga. Kako je s 5 bušami, gnanih po ome-njenem kupcu proti Gorenskemu, se m znano. Gospóska je 24. dne t. m. ? to je ? brž ko se je od Ogerskega ministerstva poročilo, da na Ogerskem V ze razsaja ranj aške Turška kuga v 3 puštah in eni obČini Ba- v obcinah pa Tolnaške županije t m zvědělo to, zaukazala naj ostřejše postavne naredbe povsod proti zatrosbi kužne bolezni. Al treba je zdaj, da vsak gospodar varuje svojo govejo živino, da ne pride z nobeno drugo^ v dotiko, ker se ne vé, k j e da povsod je bolezen. Ce si ni vsak gospodar sam svoj policaj, v eni občini Bačke županije. Tudi v občini Dubrova okraja Ogulinskega v vojaški Granici se je kuga pričela. Hrvaška deželna vlada pa poroča deželni vladi v dopisu 15. dne t. m. pomaga vse drugo le malo! Razgias občinam 9 da si ne up a, kakor reči še da dobij o brez plačila gozdnih in druzih drevesec. C. kr. ministerstvo kmetijstva je z razglasom od zmirom stojé, priporočati odpravo zaprtije na Hrvaško- 26. svečana t. 1. na znanje dalo tudi deželnemu odboru Kranjski meji, kajti kuga je še zmirom v bližnji c. k. Kraojskemu in družbi kmetijski Kranjski da ve- JULI WAJJOIVI Hi v J 1 j li JV tu Ks iiJUUli vrn T MlA£iXJJ A V» iA • JUV i CV UJ Oi\Vj Ili U lil Ul U/JU1 1\ 111 V tlj OIxl JLX1 CA LIJ OlVl y WCAi V t/ T u vojaški granici, namreč v Ogulinski, O to can- licih drevesnicah v Monte Serminu, Gorici in Rodiku na Banalni polkovini, kamor se je po brez- Primorskem je vrh tega, da se je za pogozdenje Krasa ski vestnih ljudeh v Reško županijo, in zadnji čas celó v . v,«*« i.Kj , napravilo potrebnega drevja, oví uotaiu uuuv ^ mm- klavnico v Zagreb zatrosila po dveh volih, ki sta bila jonov gozdnih in druzih eno- in dveletnih drevesec, skrivé iz Bosne na sejm v Véliko Gorico pripeljana ktere hoče si. ministerstvo kmetijstva družbám kme- V se ostalo blizo mili- in čez vojaško granico v Zagreb. Vsaj se goljufnih tijskim, pa tudi občinam (soseskam), ktere imajo šole drevesnice, brez plačila za-se ali za svoje dati barantačev ne manjka, ki po skrivnih potih in velicih ovinkih in kužnih krajih pritirajo goveda_ v našo de- samo, da one prevzamejo stroške za ižkopovanje drugim pa želo, kar se je přiměřilo spet zadnji Čas v Ložki oko- pare . ki iz drevesnice, závitek inpošiljatev se prodadó po nizki ceni. lici na Notranjskem, kjer so trije taki barantači volov po najdaljih ovinkih pripeljali na Kranjsko, ki Prošnje za to se imajo do konca tega meseca so zdaj v Igavasi zaprti. Da bodo taki sleparji grozno naravnost poslati c. k. deželni vladi v Trst; minister- hudo kaznovani, to je gotovo; al kaj pomaga to, če stvo samo pa bode določilo, koliko enega ali druzega se iz iskrice začne plamen po celi deželi in na tavžente drevja po številu prošnikov kdo dobi. goved pogine f da , ni bilo „Novicam* í Ko je to bilo pisano imamo pravo Tursko govejo kugo tudi na Kranjskem. Zdaj imamo nesrečno bolezen, zaneseno po Hrva- ških bušah iz Ljubljane v vas Jarše med Ma v či- še znano, borovec Črni Dobijo se pa sledeča drevesca: borovec navadni, tuja izmed tako čami in Jamo v Kranjskem okraji en hlev) m odtod v město Kranj (tudi v en hlev). Gori imenovanih 12 goved je s spričalom zdravniške komisije Za-grebške po železnici dobil Ljubljansk mesar; v Ljubljani so po prihodu tudi bile ogledane in še zdrave spoznane ; 6 jih je mesar potem poklal, 6 pa jih je 8. dan t. m. prodal nekemu kmetu v Jar šah; temu je čez nekaj dni ena buša zbolela, pa so jo zaklali pred poginom; Ta kmet smreka, borovec morski, imenovanih crnih gozdnih dreves, izmed listnatih: akacija, javor hribovski, javor špicasti, javor z jesenovim listom, jesen, divji kostanj, lipa poletna, božje drevo, sibirski ajbiš, judeževo drevo, izmed sadnih dreves : divjakov hruševih, Češnjevih mahaleb, breskvovih, To se tedaj naznanja županijam, naj vložijo prošnje na gori imenovano mesto do konca tega meseca, v kterih naj povedó, kakošnih drevesželijo in koliko; se vé pa, da podprô te svoje prošnje s tem, da povedó, čemu da bodo rabili ta drevesa. ) mandelnovih in pa belih murb. zbolelo je potem še drugo domaće govedo. sirarskih družbah. m e ostalih ni od tega nič anu ali gosposki naznanil, Ker smo v 11 listu „Novic" naznanili oklic c. kr buš gnal v Kranj na sejm, kjer jih je ministerstva kmetijstva, ki hoče denarno podpirati si- v • • 1 • Ï i • * % w i • * li* _ • ^ _ ondi prodal nekemu neznanemu živinskemu kupcu 9 i ke združbe, naj temu oklicu dodamo iz dr. Wil- 98 helmovega „Planšarstva" na svitlo danega od c. k. Go- se vsakrat vpiše, koliko mleka je vsak posamesen go riške kmetijske družbe, poduk viti take zďružbe. i kako se dadó ustano- pod in družbeni vmeril. Mlekar je dolžan to natancno vpisovati pravnik se mora pogosto y Gotovo nese največ dobička, Če se ravnajo^veliki dolžnost mlekar spolni ali ne. prepričati, ali to siri. sir Emmenthalski sir, ki je najbolj čislan Švicarski tehta po 120 do 150 funtov eden. Za en tak sir pa knj Da se bolj tanko pazi, ima vsak družabnik svojo _ ižico, V ktero mlekar vpisuje, koliko mleka je od mora biti 1350 do 1700 funtov ali 540 do 680 bokalov tega družabnika prejel, upravnik pa, koliko je temu mleka, kolikor se ga namolze od 135 cio 170 krav, , — ——~ daj ej o po 4 bokale na dan. ki družabniku že izplačal Samo ob sebi se pač razume, da bo družba le tedaj Se za male sire od 2o do 30 funtov, kakoršne si- vspešno napredovala, če sta sirar in upravnik rij o po planinskih mlekarnicah, se mora imeti 90 do vsega zaupanja vredna 132 bokalov mleka; molsti se mora tedaj 22 do 34 krav. moza y Svajcarski sir se dá tedaj le ondi s pridom izdelo- vati, kjer se molze mnogo krav in se obilno mleka siri. družbo oddali Sir at ke se ondi, kjer se dalje ne predeluje, vrača posamesnim gospodarjem po razmeri mleka, ki so ga v Svajci se nahajajo nektere sirarnice, ki vsaki Pri mlekarjenji naj se mlekar natancno drži dodan vsirijo po 1500 bokalov mleka, tedaj molzejo kakih ločil od družabnikov ustanovljenih. Maslo iz zapenka 300 do 400 krav. " " ' J Tolikega števila krav se ve da nimajo posamesni tančen račun; prodajanje sira je pa navadno uprav-gospodarji, sosebno ker je v Švajci prav malo velikih in žvarnico (skuto) naj prodaja mlekar, da le položí na- j y v i • • é • -m nikova skrb. posestnikov, ampak so večidel le srednja in mala po- sestva. Čisti dobiček za prodane mlekarske izdelke se po odštetili stroških razdeli med družnike po razmeri da- Velike sirarnice, kterih se šteje po Svajcarskih do- nega mleka. Račun lahko imajo vsako četrtletje. Vsi linah več sto, imajo včasih v rokah započetniki ? ki ali pa so kar mleko nakupujejo in na svoje predeljujejo lastnina občin (sosesk), ali združenih gospodarjev in živinorejcev, ki skupaj mlekarijo in čist dobiček med velikem številu in delujejo z najboljšim vspehom". se boj delijo po razmeri mleka, ki ga vsak v družbo dá. ~ ~ Ce ima mlekarnico v rokah kak započetnik ? ki mlekarski zapisniki, ktere spisujeta upravnik in mle morajo biti družnikom v pregled odprti. Take družbine mlekarnice se nahajajo po Svajci v V Ersigenu v Emmenthalu na priliko je ena taka ki lastnina kakih 25 gospodarjev , ki imajo čez 200 krav. mleko po zgovorjeni ceni kupuje in na svoje stroške Ta mlekarnica vsiri večkrat čez 1600 bokalov mleka predeluje, imajo živinorejci to dobro, da jim mleko nese na dan, iz kterega se naredita pri dvakratnem sirjenji gotov dobiček brez daljnega truda pri sirarjenji dva sira po Uide jim res dobiček, kterega ima prevzemnik vrh tega se vmede po 160 do 180, včasi celó po 200 funtov težka; * I • 9 funtov masla iz skutnih pen mlekarnice, kedar svoje blago dobro speča; od druge Pozimi so tudi ondi delà le maslo in pusti sir. strani pa tudi ne trpijo nobene škode, če ima zapo- V Bernskem kantonu je druga sirarnica, ktera ob- četnik kaj zgube zavoljo slabe prodaje ali zavoljo drugih stoji že od 1849. leta, ima sedaj blizo 40 družnikov ter neugodnih razmer. je přinesla do 1863. tedaj v petnajstih letih 192.000 Leta 1867. so plačevali taki započetniki mleko po goldinarjev čistega dobička: pride po tem takem po krajcarjev bokal in so siratko večidel nazaj dajali. Drugačne pa so razmere tam, kjer kaka občina, dohodki pa so znašali leta 1849. samo 6570 goldinarjev 12.000 goldinarjev vsako leto eno proti drugemu. Čisti ali kar je še primerneje, kjer kaka družba živinorej- in so narastli leta 1836. celó do 20.000 gold. Zadnje leto so vmolzli vsi družniki čez 400.000 bokalov mleka, Leta cev na skupni račun mlekari. Ker je ustanovljenje takih družeb najprimerneje ktero se je pa deloma tudi naravnost prodalo. sredstvo za izboljšanje in povzdigo sirarstva, naj obšir- 1863. je dal vsak bokal mleka 5 novih krajcarjev či- stega dobička. Vstanova takih družeb po naših planinah bila živinorejcev. Ti se zavežejo, vsaki dan vmolzeno mleko bi gotova ena izmed najglavniših podpor za napredek neje o tem govorimo. Taka družba obstoji iz kakih 20 do 40 družnikov dajati v skupno sirarnico, kjer se siri po izgovorjenih sirarstva. Naj bi se to delo nemudoma začelo! Celó določbah. Družniki izvolijo iz svoje srede sposobnega moža četek. brez zadržkov se ve da ne bode, kakor ni noben za- za upravnika. Temu izroČé nadzorstvo čez vsa opravila; on izdeluje polletne račune o družbinih stroških in dohodkih. Za svoj trud in s tem sklenjeno odgovornost, povžilo, v družbino sirarnico. To bo pa trpelo Gospodinje in posli bodo grdo gledali, ako pojde mleko, ki se je pred doma izdelalo in večidel tudi domá dobiva pnmerno plačilo, na priliko y določen znesek casa. od vsakega centa prodanega sira. Prva skrb družbe bodi ta, pridobiti si dobrega malo Ko pride dan računa in kmet lep znesek v žep vtakne, bo lahko spoznal, kako velik razloček je med zdaj in prej, ko je od svoje živine le takrat kaj denarja i iva o ivi u ui UAUC uuui la , ui luuum 01 uuui vga^ £uaj iu jjioj, rvu jo uu ovi/jv mnuv/ iu taai ai iznajdenega mlekar ja. Njemu naj se odloči gotovo dobil, ako jo je peljal v mesnico ali na trg plačilo v denarj i > ktero bodi primerno okolnostim vsa- tudi, če čega kraja. Dobro je lega od dobička, na priliko odlocen znesek od Kjer že obstoj é skupne planine, je podlaga tem se mu zagotovi kaj ma- družbám že postavljena; treba je samo vse primerno vsacega vrediti, da se lahko vse koristi družnega mlekarjenja centa prodanega sira. Tako se spodbode k marljivosti vživajo in delavnosti, od česar je dober vspeh mlekarstva zeló odvisen. ženejo Tudi gledé po s lov, ki zdaj mnogo vrstne pritožbe in napredek zavirajo, bi ustanova omenjenih Dalje se mora sozidati ali pa najeti pripraven družeb imela dober vpliv: število služnikov bi se namatan in oskrbeti s potrebnim pohištvom. Stan bodi reč zmanjšalo in za to bi se lože izmed njih izbirali. trden, varen pred ognjem, naj ima svojo kuhinjo, shrambe Zato te stvari priporočam gospodarjem naših planin, za sir in mleko, stanovanje za mlekarja in druga po- naj jih dobro prevdarijo in pretehtajo. trebna prostorišča: drevarnico, svinjake itd.; zidan bodi pri roči, da ni treba družabnikom mleka predaleč nositi. Družabniki pošljejo mleko po vsaki molzi v skupno sirarnico; ondi se natančno meri. V mlekarske bukve Gospodarske skušnje. Zgođnji rožni krompir. Ta krompir, ki so ga tu in tam po Slovenskem po nasvetu gosp. prof. Po vše ta sadili vže nekteri gospodarji, sem sadil tudi jaz na svojem posestvu. Minulo jesen mi ga je naročil moj brat iz Goriškega šolskega kmetijskega poskuševališca nekoliko funtov. Ta novi sad mi je dozoril prve dni junija in je najboljšega okusa izmed vseh sort, kolikor jih dozdaj poznam. V ustih se kar razpusti, kakor surovo maslo. Vže njegovo čudno perje in gladki gomolji znanijo njegovo plemenitost. Kdor si pa naroči kaj tega krompirja za seme, naj ga ne hrani na toplem in vlažném kraji, kajti jako jako rad se cimi. Letos sem ga dél na hlađen zračen kraj in sem ga nekoliko posul z živim apnom, da mu odtegne preobilno vlago, da ne izgubi svoje kalne moči, predno ga posadim. Krompir res nekoliko uvene, a to nič ne dé; prepričal sem se, da uveli krompir je boljši za seme. *) Tudi murbe iz Ljubljanskega kmetijskega vrta mi vse lepo rastejo. Iz Svibnega. Dav. Perní sek, kmetovalec. Vprašanje in odgovor o vnanjem ometu poslopij, cerkvá itd. Velikrat in v mnogovrstnem oziru ste, drage „Novice" nam že dober svèt dale ; prosimo toraj, svetujte nam : kako in kaj nam je storiti v naslednji zadevi : Tukaj v Raki tni je na farni cerkvi in stolpu omet (frajh) tako močno odletel, da se nam prihodnje poletje prav obilo delà napoveduje. Rakitna je visoko v hribih, zato je sapa, posebno južna, tudi prav huda in mocna, ki je po mojih mislih tudi kriva, da je omet tako obletel. Radi bi toraj vedeli, kako in s čem bi malto napravili, kaj nj ej primešali, kako naj bi se ometala cerkev in stolp, da bi se omet bolj stanovitno držal. Po naših mislih bi s cementom, kolikor nas skušnje učé, se ne dosegel namen; ne mara bi bilo dobro na-vadno apno najbolje in še kaka druga primes? Zatoraj lepo prosimo, naj nam tudi v tej zadevi prihitijo „Novice" na pomoč. Morebiti bode s tem tudi še komu drugemu v střeženo. Odgovor vrednistva na vprašanje. Gotovo je to, da ondi, kjer je cerkev, stolp ali kako drugo poslopje raz-postavljeno hudim nevihtam, se omet ne more tako stanovitno držati, kakor tam, kjer je vse to v zatišji. Visoka Rakitna je po takem v tej zadevi v nemilem položaji. Se vé da tudi noben omet ne drži močno na večih plošnatih kamnih v zidu. Kar pa se tiče ometa samega, se cement móči in uimam najkrepkeje zoperstavlja. Al med cementom in cementom je tak razloček, kakor med dobro in slabo tvarino. On se pa tudi pokvari kmalu, če ni dobro zabit (luftdicht verschlossen) in dalje časa leži na zraku, ki bistvo njegovo predru-gači. To je eno. Drugo pa je to, da s cementom ne zná vsak zidar ometavati. Cementna malta se mora malo po malo in nasproti narejati, to je, na enkrat le toliko, kolikor je hipoma (v malo minutah) potřebuje zidar za omet, kajti cement se hitro strdi in potem rad odletí. — To so drobné reci, al sila važne, kajti cement (hidravlično apno) ni navadno apno ; to pa mora zidar dobro vedeti. *) To tudi mi potrdimo po starodavnih skušnjah. Vred. Ker gré v Rakitni za omet cele cerkve in zvonika, tedaj so stroški precej veliki, je res treba skrbeti za kaj kolikor mogoče stanovitnega, in zato bi svetovali posvetovati se o tej zadevi z našim praktično izurjenim gosp. Franc Potočnikom, dosluženim c. k. stavbinim svetovalcem, ki v vseh zidarskih zadevah ima obilo znanstva in skušinj. Svilorejcem na znanje. Murbovo popje se že debeli, skrajni čas je toraj svilodno seme si omisliti. Jaz sem napravil „čelično seme" domaćih sviloprejk naravne izreje — „naravno izrejo" imenujem zato, ker se črvičem umetno ni kurilo — in ga dajem lot po 4 gold. Kdor želi mojega celičnega semena, naj se podviza, ker je že zadnji čas. Obupati ni svilorejcem, če tudi vsako leto po sreći ne iziđe izreja, treba pa je opustiti stare navade ter popri-jeti se vodil učenih in skušenih svilorejcev. Anton Uršič iz Podrage pri Vipavi. Podučile stvari. Za dom in šoio. Zdi se mi potrebno, da po „Novicah" našim slovenskim starišem nekaj na korist dobre izreje svojih otrok priporočam. Naš . vrli šolski list „Učit. Tovarš" je v svojem 3. listu t. 1. posnemanja vredno obravnavo podal vsem gojiteljem, posebno pa gojiteljem šolske mladine. Naj tudi jaz pristavljaje povdarjam njegove važnosti, ktere bi morale segati v srce dobrim starišem. Od kod neki pride to, da naši otroci ne ubogajo in ostanejo trdovratni in otrpnjeni do lepih opominov? Svojo nedolžnost so zgubili, al kako so jo zgubili? Zgubili so^ jo po grđem sprideneru zapeljivcu, ki je otroka \rabil in klical, dokler ga ni na svojo pot spravil. Postal je otrok ves neubogljiv, slep do lepih izgledov, gluh do vsega opominjevanja, pokoj in mir je v njego-vem srcu ugasnil, in ne mara več za Boga, ne za povelje starišev. — Kdo pa je zapeljivcu priliko dal ? — Dali so mu jo prvic neprevidni st ariš i sami, in drugič pot v šolo. ; . Neprevidno so stariši ravnali takrat, kedar so svoje še komaj shodivše otroke prepustili same sebi ; prišli so po otroka že drugi iz vasi pohujšani otroci in ga vzeli v svojo sredo. Taki stariši ne dajo otroku nikakoršnega varha, misleči, saj mu bodo drugi za varha in za vsaki razum so pa še premladi. Veseli so pa tudi, da otroka ni treba po naročji prenašati in da se jim doma že vendar enkrat od njihovega joka in krika nekoliko ušesa ohladé. Nespametni stariši ne vprašajo potem nikoli svojega otroka, kedar je přišel iz va bi ali od slabih tova-rišev domů, kje si bil? kdo je še bil s teboj in kaj ste dělali ondi? marveč mu postrežejo in dajo jesti, da v drugič še rajši gre. — Kako škodljivo je tudi, ako se od prevelike ljubezni stariši svojemu otroku med tem smejajo, ko otrok na sosedovo streho ali travnik kamenje luča, sosedovo deklico pa z blatom meče ali jo v lužo peha; in pri vsem tem mu ne rečejo druzega kakor prav z rahlo besedo : Fracek ! ti si „žleht". Kako žalostno je za ptuj ca, ki priđe po cesti memo in ga taki smrkolinci zaničujejo, dražijo ali pa še za njim kaj lučajo, kar sem si sam skusil na popotvanji po deželi. * j [ Kaj misliš, dragi bralec, kaj bo iz tacih otrok? — Sveta dolžnost starišev je : da vedó vsaki trenutek, kje so njih otroci, da vedó, kaj delajo, s kom so bili skup in kdaj je bil čas, da so domů prišli itd. Ako bodo stariši take in enake dolžnosti dopolnovali, gotovo je, da jim bodo njih otroci enkrat največi zaklad na zemlji. » Nekteri stariši pa dobro in po svoji volji izredijo ga besedni red ter mora, skrajšujoč stavka, telo stran otroke in se jim še spridijo, kedar so začeli v šolo keg stavka postaviti pred samostavnik, na katereg hoditi. Taki stariši tožijo tako-le: dokler moji otroci se nanaša, niti mu je mogoče pustiti ga na prejšnjem a zdaj so do dobrega mestu, kakor ga Slovenec pravilno pušča. Nemec toraj niso v šolo hodili, so bili se se; sprideni, in več ko je šol slabeje je na svetu. Dragi kmetiški stariši! ali je to res, da vam šola otroke pridi? Linde sitzende Elster? Gotovo ne. Taki otroci popačijo se vam naj vec na poti ne more drugače reči nego: „Siehst du die auf der Ali so slučaji, v katerih niti Slovenec nima na v šolo in iz šole. Znano je, da na kmetih hodijo nekteri izbor dveh načinov, temuč mu je držati otroci po uro ali še delj v šolo. samo PrveSa Takrat so sami sebi ter pustiti besede stranskega stavka za dotičnim samo- kedar ima ta samostavnik prepuščeni in počnejo marsikaj napačnega. Pot pelje stavnikom, in to je jih po samotnih kraj ih, se skrivaj o po grmovji, zamuae velikokrat šolo in še celó potepajo se med šolsko uro. Ako pa greš po poldanski šoli za njimi, dobiš jih na kak predlog pred sabo in se tudi v ozirnem stavku ahaj drug na dru0v,& predlog ter bi drugače oba predloga naletela sredi pota, Če tudi greš čez uro pozneje za njimi; in Nemci, da si jim to nepriliko strogi besedni red to je vsaki dan pri naših šolarjih. Prigodi se pa tudi, nekako opravičuje ter jo kjekod tudi člen nekaj ubla da učitelj v šoli, stariši pa domá izprašujejo y kako 80 ŽUJ y posmehujejo se vendar sami takim cvetkam se na poti zadržali, takrat bodo otroci večkrat tajili in včasi po pisarnicah poženó, kakor je ta y ki lagali, in, gorjé! če jim bo enkrat za opravičenje laž h y na pr yy Verschulden von Seite der Anstalt eintretenden obveljala, gotovo si bodo potem zmirom z lažjo poma- Beschàdigungen kann von gegen dieselbe zu erhe gali. Po nakljuČbi pa v ce drug druzega toži in izdaja, benden Ersatzanspruchen ke Rede sem a ali če ga tudi mora tožiti, dobodo otroci potem maše- Res y van je drug nad drugim in njih ravs in kavs je na poti varuje takih da slovenske pisatelje naj več že zdravi okus pak vendar se in menda edino med potem veči od prvega. Lahko si mislimo, da^vse to nami ne prav redkoma dobé (pri druzih Slovanih bode počenjanje skrbne stariše močno v srce boli. tudi nas učitelje, ker odvraćati to, mislijo stariši Boli ; je pa teže zaslediti kater tako kakor tudi v latinském in Iz /vuoivvuiu tc%cw , aaaui luui v iauU^tVCJJJ. XL zdanjih romanskih jezikib, ni mogoča). Vredno je toraj da se enkrat „Novice" oglasé zoper tako zanikerno pi > Ne more se reci deček učiteljeva dolžnost in njegova odgovorna naloga. vsega tega pa sledi, da je starišem večkrat šola odveč, savo, ki je res prava grdob«,* učitelja pa zraven tega srpo pogledujejo in malo spo- se ozira za na lipi sedečo srako", ampak: „za srako štujejo Dragi stariši slovenski! iz srca radi bi vam storili na lipi sedečo Ne učitelji bilo vse y V njih kar se tiče vaše izreje pri otrocih moči. jemno delamo na korist da vaši otroci o pravém naše šolske mladine. če bi Skrbite toraj tudi vi sami, da vza- Glejte, času z doma gredó in da o pravém zopet domů pridejo. PriČetek in konec vsak-danjega šolskega poduka vam mora znan biti; škoda velika je za vas in otroke, ako se vam zgubljajo. Sveto val bi jaz : „po noči gleda na z zvezdami posuto nebo ampak: „na nebo z zvezdami posuto" (ali morebiti na posuto z zvezdami nebo" p yy Ne pravi", t. m itd „pokl ampak « yy na 15. dan postavlj raspravi postavlj na 15 raz- dan Dva predloga ne moreta nikoli tikama stati, niti y Je sploh prav devati brž za predlog bodi nesklanjane bodi gotovo brez koristi ne od njega nezavisne besede, na pr. ne: „pisma v nam to le: Vsacega, po novi šolski postavi krajnega neznanem jeziku pisana", ampak: „pisma pisana v je- Mw/^it^ JI /\ Z rv ímI nil MtlllMilA a Kv^ n «n vil a Zllîll ^ n wl l^k ait %r% a n A rv\ ( C nil tt ki anrv\ a m a X s** nr * I* «<« CC o tej zadevi, kar bi bilo Šolskega sveta dolžnost je gledati na nravno obnašanje šolske mladine, skrbeti za napredek šolstva in odvrače-vati šolske zapreke, toraj naj poskrbi tudi to, da bo dala vsaka vas otrokom dobrega varha, ki jih bo sprem- pak: nam neznanem" ali ,,v neznanem nam jeziku". Ne: „vrinili so se v še le poznejših časih", am- yy še le v poznejših časih so se vrinili" itd. Znano Je » ljal do šole, in sicer iz vsake vaši, ki Je da se slovenskemu glagolu trpna oblika vec kot Četrt kjer nočemo izrečno imenovati dejavnega podmeta ali ure od šole oddaljena. Taki varhi bi lahko učiteljem subjekta, izražuje z zaimkom: se, pritikanim dejav in starišem sporočali, kako so se otroci na poti obnašali. Morali bi v redu hoditi dečki z dečki, deklice z dekli- nemu glagolu, na pr. „pri nas se žito žanje, drugod se kosi Ali razum in stvar sama nam kaže, da tega pri cami in gotovo bi imeli od šolske mladine kaj bolj šega povračavnih glagolih (verb, recipr.) ne moremo uporab- ker nam sicer sta vek postane popolnoma nepod- v takih siučajevih moramo kdor ima tako pričakovati. Srce mora boleti vsacega spridene in pohujšane otroke. Pri tacih otrocih bi tudi šiba ne pomagala. Priporočila vredni pripomočki gojiteljem za sploh neubogljive otroke bi bili dobri morebiti vendar le ti-le: lj a ti, méten (subjektlos), ter da Ukazuj previdno in ne premehko y ali ne prekliči nikoli, a ukaz ne sme biti pretežak, to Je> kar Je otroku nemogoče storiti, ne ukaži mu Sim. Punčah Slovstvene stvari s pravim subjektom na dan. Povračavni glagoli imajo že kakor taki zaimek se, brez katerega bi ne bili nič, a ni mogoče pritikati jim ga po dvakrat. Vendar se povelja ne zlajšaj marsikateri Slovenec in Hrvat pregreší zoper to pravilo! Dobro je reči, na pr.: „v cerkvi se poje" (in der Kirche singt man, ali: wird gesungen); ali stávek: „in der Kirche wird nicht gelacht, sondern man fiihrt sich anstándig auf", bilo bi jako neprilično posloveniti tako: Ta nikoli ! učitelj. jy cerkvi se ne smeje, nego se spodobno drží". yy Slovniške drobtinice. Stavkoslovje uči, kako se več stavkov skrajšuje v en sam stávek. Sosebno se stranski stavki, katere začenja oziravni zaimek (pron. rel.), radi tako privzemajo v glavni stá- vek t c»., na jji.. „Yimou oi aivu , tu autu li i* upi i _ vmísil oiuveuua in xirvata zaveuiu, u a je zapisai, ua pr. ; „ueu srako na lipi sedečo", ali po okoljnostih tudi: „vidišli se y pet razredov" (u pet razreda). Vendar tako ni pr „vidišli srako, ki sedí na lipi? stávek bi bil brez subjekta. Moramo toraj reči: cerkvi se člověk ne smeje, temuč se spodobno vede" ali tako nekako. Takisto je tudi napačno: „Na poznejše prošnje se ne bode oziralo". (Kdo? katero bitje se ne bo oziralo?). Nemec tudi in to je že marsikaterega I Hdeli Latinec ie imel: rabi : m Theile theilen" „ín partes dividere", ii o«»" îaui • u i. liciic tucut/u , iu lu jo uiai oin vidišli Slovenca in Hrvata zavedlo, da je zapisal, na pr na lipi sedečo srako?" 'K» MV\*vv-v »> wav » prav* UiVTCUCV/ piATii ,, U ćk U¥ OJt- laOUCllbi , ,,XX - ion; i na (toliko in toliko delov). isto tako ruščina; torej: razdeliti bila bi državna skupščina y ki mnoge drug mo tivne elemente na meji nemško - slovansko - rumunskih narodov krotila in združevala ; velicasten izgled na Politične stvari. rodnega miru za celo Evropo in to ob času pogubi nega narodnoga sovraštva y in posled bila bi taka Kako bivši minister dr. Schâffle pojasnuje politiko ministerstva Hohenwartovega. Dr. Scháffle-ovo imé slovi že davno po spisih njegovih na polji narodno-gospoaarskem. Grof ohenwart je poznal njegovo zmožuost in jo visoko vest obranila. Av8trija poroštvo za edino naravno, na svoje kraj omejeno rešitev Turskih homatij po narodih Turcije same. Te in edino te misli so mene vodile, in zato mi bode zavest, da sem tej ideji Avstrijskega cesarstva brez strahu služil, vsem psovkam vkljub zmirom mirno •cenil ter si ga pridružil svojemu ministerstvu. Přišel Ali se pač more ona misel o pokliču Avstrijske je tedaj dr. Schâffle iz Nemčije v Avstrijo in pre- države nemškemu ministru Avstrije očitati ali mu v vzel ministerstvo kupčijstva. Ko je bilo ministerstvo pregreho zoper ,,narod" šteti? Gotovo se popolnoma Hohenwartovo po nakanah Beustovih padlo, zapustil zlaga s pravimi in velikimi interesi vsegaEvropejskega e zopet Avstrijo in se podal v Kanstadt na Virtem- človeštva, in pravična je vsem narodom Avstrijskim. erškem, kjer je za tisk pripravil 3. mnogo predelani Kaj mar zarad natis svoje izvrstne knjige „das wirthschaftliche System Nemčije?! tega nasprotuje narodnim" interesom Ves čas, kar delujem na političnem polji noter do der menschlichen Gesellschaft". Tej knjigi pa je dodal obširen, celo pólo obsegajoč predgovor, v kterem danes držal sem se nepremakljivo zmirom centralizaciji razodeva in pojasnuje načela politike svoje in minister- nasprotnih nacel. Ta moja načela niso bila nikomur stva Hohenwartovega, tako odkritosrčno in tako skrivnost, predno sem v Avstrijo bil poklican y kterega krasno, da vsa državopravna stranka Avstrijska mu na-vdušeno kliče „slava!", centralisti pa se ve da iskal; zato se da je po vsem če sem že v blato teptajo delo, ki jim Ni časnika, da ne dr. Schaffleovem. bi zdaj hudo za kožo sega. pisal o tem „predgovoru a pokliča jaz sam nisem nikdar tem vsaj to od mene smelo pričakovati, oclu v Nemciji za federativno idejo zavzet bil, vendar v mnogonarodni Avstriji ne bom centralizma za ma- Tudi „Novice" bralcem posneti glavne točke in to tem več, ker so bile tako srečne, brž en izviren iztisek tega predgovora dobiti. morajo svojim lika imel! Naravnost pa jo povem ? da se v Avstriji sem pravo denarstveno-centralistično-birokratično naturo tudi po umu tako imenovane „ustavoverske stranke", a in po inoráli popolno zmožnost Avstrijskih Slo- Dr. Schâffle začenja ta spis s tem, da pravi, da va no v za samovlado spoznal. se mu potrebno zdi, pred vsem objaviti nekoliko opazk političnih, njegovo začenj bo zadevajočih. Tako-le Je mogel, nravnem yy I. uiavucui , iiaiuuucui ( Vsacemu bralcu današnjih dni je zadosti zoano, zavržljiva? Naj mi je da málokdo je politično tako silno obrekovan in psovan govoriti način in pot, po kteri sem tudi jaz pripo-da bi se vresničila Avstrijska državna ideja, v narodnem ali državoznanstvenem oziru bila malo več spre- dovoljeno, o tem bil, kakor jaz. Ni skor nobene psovke, laži, presuke in basni, ki je ne bili neki nemški časniki navalili na ministerstvo Hohenwartovo sploh in še posebej na Grajalo se je prizadevanje Hohenwartovega mini- sterstva češ daje svobodi in ustavi sovražno. Toda ali je kdo kedaj in kje svobodi ali ustavi so-inojo osebo. Srcu dobrodejnega razodetja najnovejšega vražno imenoval to, če se vsem narodom in stanovom kakor starega časa pa vsacemu državniku, ki ima čisto na primernem državnopravnem potu ponuja samouprava dadó tolažbo z znanim pregovorom: „z lažmí se laž se vniči sama ne pride daleč; iz službe s tako mirno vestj sebe" Jaz sem šel y ponosno reci ne, dokler živim, ín ne po smrti na podlagi razširjeue volilne pravice in če se samouprava skuša vpeljati v vse vrste državnega življenja da že danes morem in uprave? To in nič druzega pa je nameraval program, po kterem je Hohenwartovo ministerstvo dělalo na pre- moj ^P^H ^^B Ine bo prišlo iz časa mojega ministerskega poslovanja ne narejanje ustave in uprave. Kolikor se je sploh moglo najmanjša autentična skrivnost in nikakoršno javno ali razvijati djanje tega ministerstva, pomnožilo je Število tajno uradno pismo na dan, ki bi pri poštenih ljudéh volilcev ne s pol smislu prav razlagane volilne postave) velelo vse stalne davke tem, da je (po mojem mnenji v vštevati v volilno cenilo, ampak tudi s tem da je v moglo moje delovanje kakor koli omadeževati soglasji z mojimi visokočastitimi tovarši val sem prvo dolžnost svojega službenega stališča tudi jaz sem meríla svojega državniškega delovanj bistvu in v naravnem blagru Avstrijske države iskal. Predno je to ministerstvo prenaredbo uprave izvršilo na in v deželnih zborih sprožilo primerne prenaredbe deželnih volilnih postav, pravičnejših vsem stanovom in deželam. Avstrijska državna skeg obstoj ideja, ali bolje rečeno y cesarstva, prav njegova in edina pooblastitev za , — njega visoka politična misija za sosedne dr ideja Avstrij podlagi prave samouprave, bilo je pa razpuščeno. Proti- ustavno v smislu grajavcev bilo bi to ministerstvo ravnalo, ako bi se bilo za nameravane prenaredbe žave in za Evropo potem, ko je izključena bila iz Nem- imenovane decemberske ustave (1867. y pa more po mojih mislih dini cilj imeti v ktero za take prenaredbe veleva ta ustava. tako izognilo poti, Toda Ho- mirnem in svobodném zedinjenji ravno tako različnih henwartovo ministerstvo je strogo spoštovalo zakone te kakor neločljivo združenih narodov v eno, po edinosti ustave, ono se je je do pičice držalo, da-si tudi je krepko državno zvezo, z enakomernimi pravicami pod znamenit del federalističae opozicije takrat kakor še geslom in krilom zgodovinsko vtrjene, od prededo pre danes jako določno oporekal pravni veljavi te, t. jete dinastije (vladarske hiše). Še danes ne vem nobe- cemberske ustave. Vsaj je vsem ministerstvom y de-tako nega druzega pametnega razlog države. Nič mi ne vzame prepričanja. da se utrdi obstanek Avstrijske se Avstrij a, ako na tej podlagi utrditi in obraniti more. na9protni državnopravni stranki sprejeli imenovanim správním, ravno bila prava naloga : ustva- riti novo, formalno nedotikljivo ustavo , ki bi jo obe vsaka s svo- Na tako podlago državno postavljena bila bi vsem na- jega pravnega stališča, ustavo, zoper ktero se ne bi rodom svojim mila, blagoslovljena domovina; tako -----. _ . ---7 . » y »««»v Tana bila bi varna in mirna soséda tudi Nemčij y moglo oporekati niti s stališča decemberskega držav nega prava, kteremu velik del opozicije z mnogimi protesti slovesno odreka vsako vel |ilUlV>OtI OlUTtOUV UUlV/tt« » DmQ v »CyaYUj Ult. stališča oktoberske diplome in zgodovinskeg niti s pravnega Ruskimi časopisi. Pruski vojni list „Neue milita prava Se deželnega rische Blatter" seje jezil nad svojo vlado, zakaj ne pre x Hohenwartovemu ministerstvu se je bilo pové Kruppu v Essen-u delati orožje tujim državam in prav za prav posrečilo pridobiti Čehe, da bi bili v de- med njimi tudi Rusiji. Prav mogoče je, po njegovih cemberski državni zbor prišli na decembersko votiranje mislih , da bodo kedaj Nemške puške streljale po jemnih državnih temeljnih postav na eni strani ) na Nemških vojakih 5 Nemška iznajdba in umetnost bi mo- drugi pa, da bi bili vzajemno avstrijsko državno pravo rala ostati monopolija Nemške armade. Tukajšnji listi sprejeli v bemskem venčalnem deželnem zboru. Ali se pa so na to odgovorili kratko tako le: Krupp je vlil to še komu drugemu posreči kdo jwjuiu ui u^^luu jjv/oj. tu, Auu vc ; peh pozneje ne bode tako nizko cenil Morda se ta za Rusko armado res mnogo topov, ali ne po Nemški Isto mini sterstvo se je držalo tudi iznajdbi, ampak po nacrtu Rusk ega topničarja; h drugih postavnih do- več topov je Krupp vlil za NemŠko armado tudi se ne ločil, tudi tistih, vsled kterih se pravica, voliti poslance po Nemški iznajdbi, ampak po nacrtu druzega Ruskega v državni zbor, ne sme niti spremeniti niti vzeti brez artilerista; in Ruska iznajdba kinči zdaj Pruske privoljenja deželnih zborov; prejŠnjemu mnenju onih trdnjave in varuje Nemške morske bregove. Podobno juristično- bistroumnih „biirger"- ministrov, ki so bili temu je Anglež Gr at lin g ponudil karteče Ruske iz- zoper to; da bi se deželnim zborom brez njihoveg pri naj dbe Angliji voljenja vzela ta pravica, ker bi bilo določno zoper iznajdbo. 7 Tur čij i in Egiptu kot svojo lastno ustavo, Hohenwartovo ministerstvo gotovo nikakor ni Ker ravno 0 iznajdbah govorim, moram omeniti hotelo nasproti ravnati! To ministerstvo torej ni v no- dveh iznajdeb, miroljubnim ljudem ne tako strašnih benem oziru zakřivilo, da se čem dalje širi duh, decern- ktere že bi bil moral omeniti v poslednjem dopisu. Soldatkin je bil poslal v Moskovsko berski ustavi sovražni, kar se razodeva že v tem da ktere Ruski tehnik se čedalj boli mnoze že celi narodi, „deklaranti ^ V t^ioa, vic* xtuorwi icuu.iv g. uviua^iu "" v ^uoauyoivu deklaranti", med kterimi 60 sedaj politehnično razstavo čisto novo iznajdbo: zemlje- državnop velj 7 t taki, kteri celó nobene m e r n o orodje 7 s kterim lahko vsak prostak 7 brez po- ne ustavi. Tukaj določno ponavljam: niti po duhu niti po pripoznavajo decemberski moči inženirjev in logaritem, zmeri svoje polje ali črki fJKJ Vi Uli U Ul 11 pv ^ O Z (i y lia icvimv lUi^UV^ll ^ UVU Î tV;V; IJU more očitati onim, manje kose. Brez dvombe ima Soldatkinova iznajdba in ga lahko razdeli, na kakoršne koli veče in ravnanje, ustavi nasprotno 7 ki nikdar niso mislili izpeljati politiko parlamentarnega veliko važnost za bogate in nebogate gospodarje gospodstva manjš y ki si ampak politiko ustavne vseh morajo velikokrat iz daljnega mesta zapisavati dražega avstrijskih narodov z enakimi pravicami, strogo se držeč inženirja, pri čemur se tudi veliko časa potrati. Komisija oblik celó decemberske ustave, ne s silnim zatiranjem politehnične razstave, kteri je naloga bila, presojevati kterih upravičenih faktorj vecme ktera ampak y c^mc , xvici t* je ííc une* vnjuijciič* v uc^jclliucibivcili Ui - uirjev , pa» ouiučtiiviiiu, ivuiuvux j c ujem Ziiiauu , uciu pu- žavnem zboru. Niti monarhični absolutizem, niti par- hvalnega pisma ni priznala, in sicer za to ne, ker njegov lamentarni absolutizem ktere koli privilegirane manjšine, instrument pri valovati in dolinasti mestnosti uže (!) pri vpeljati, stotnih drobcih delà pogreške. Po taki razsodbi komi- sijini se je vnela med njo in nekterimi strokovnjaki gorka polemika. Ti so dokazovali, da pri taki mest- po- že dvema tretjinama tehnično-fizikalne iznajdbe , sestavljena večidel iz mže- bila dobíjena v decemberskem dr- nirjev, pa Soldatkinu, kolikor je meni znano celó po- bodi starih bodi novih stanov 7 hotel se ampak ustavni zástop vseh stanov in narodov p odlag na rJ lil v* * v« ^ * X ^^i^AAj va^v/ F v a a a u v P 1 li I 1 VV JUL jJUlV^UHl\a» X A WV/ UVlkWUW ▼ WfAA y «Ml dnimi odseki deželnih zborov mešanih dežel za nosti delajo tudi inženirji za velik denar v • 1 1 1 i t 1 1 # v. * r^i 11 . 1 • 1 • t zna- v se vece vsa vprasanja o v enako brambo dno-kulturnih koristih m narodnim manjsinam to je greške. Gr. Soldatkin bo svoj instrument pospolnil in Vi In i je iznašel v VUMIW wiuuiuv ▼ W V 111 uui vuuim incillj 0111 Ci ULI--IU JU menda izprosil na-nj privilegijo. — » » iŮLaOC bilo mnogo psovano Hohenwartovo ministerstvo narav- neki tipograf novi pečatni stan (tiskarsko mizo) nalo in blizo do konca izpeljalo (Dalje prihodnjič.) — kteri tiska toliko bolj naglo in pri toliko manj delavnih močéh, da bodo knjige po njegovem računu, pri sicer boljši kup. Poskušnje je on délai 7 jem i Mnogovrstne novice, Tobakarjev Čedalje več. Čast in hvala tobakar- se je, more naš finančni minister reči, kajti v kva- trih preteklega leta so mu tobakarji našega cesarstva (brez Ogerskega in v deželo Ogersko spadajočih) blizo 41 milijonov goldinarjev dohodka přinesli, primeri s predlanskim se je preteklo leto blizo za milijone več tobaka popilo.*) In kje, mislijo naši enakih pogojih, za pred množico gledalcev in ekspertov; pokazalo da je treba nektere deie njegovega pečatnega stana nekoliko predrugačiti, in o tem se on zdaj trudi. Društvo inženirjev, profesorjev in dijakov Harkov-ske univerze je zasledilo na Donu zlate zaloge kterih pišejo, da obetajo biti bolj bogate kakor uralske in sibirske. Kijevu je iznašel tehnik Artemovski nov način 7 o dobivanja plina (gaza). februarija so poskusili nje- častiti bralci miaiw, so ga v primeri popili največ? — im Štajarskern, Koroškem in Kranjskem. Nasproti njim so pa Tirolci in Dalmatinci manj ko predlanskim za tobak potrošili. Tudi tobaka za nos se je za 177.835 funtov več prodalo. Vendar ti tobakarji niso nič proti unim. gov plin , ki se je skazal tako odličen, da je družba akcijonarnega zavoda prec sklenila, zamenjati stari plin z novo iznajdenim. Plin Artemovskega ima bolj intenzivno svetilno moč in se poleg tega menda tudi nekaj (Kon. prih.) Dne 15. t. m. so bili skli- boljši kup dobiva. Gorici 23. marca. cam naši Naši dopisi. Rusije 20. febr marcija.) n (Dalje.) Te dni je bilo tudi nekoliko vojske med Pruskimi in * kaditi" je „tobak piti". Zanimalo nas je iz pogovora z Bul- Dunajski cesti, V4 — V2 ure oc* Gorice) in nekaj zemljišč garom, ki je pred nekimi leti v Ljubljani bil, zvedeti, da tudi v Ronkah (v Lahih, takraj Soče). Vse skup bo stalo "Dri Rule-arih ia VtAsoria klmn 1a fr\lîlrr\ Îrrvlilr/M» îo vlarla \r ísl naniPTi rkViftčftlA. Stara slovenska beseda namesti >> tobak pušiti n Je 7 tobak deželni poslanci, da so izrekli svoje mnenje zastran zemljišč, ki se imajo ukupiti za kmetijško-šolsko pos ku š evališče. Predložili sose jim menda trije nasveti, izmed kterih je z večino odobren tišti, po kterem se obdrži sedanji kompleks c. kr. kmetijske družbe na Tržaški cesti (blizo pokopališčaj, in se nakupi še nekaj senožet na Blanči (pod Kostanjevico, proti se-vero-izhodu od Gorice), nekaj gojzda v Stari Gori (na tobak piti". Zanimalo nas je iz pogovora z Bul- Dunajski cesti ure od Gorice) in nekaj zemljišč pri Bulgarib je beseda „tobak pit blizu toliko, kolikor je vlada v ta namen obečala. 103 Da so se v raznih krajih zemljišča odbrala, prihaja od tod, ker je prav, da se poskušnje delajo na raznih sort zemljišcih in razne lege ; drugié pa tudi, ker je težavno dobiti komplêksov z vsem potrebnim skup. — O priliki, ko so se sešli poslanci v navedeni namen, naznanil je dr. Pajer (dež. odbora podpredsednik, ki zdaj grofa Coronin-a, dež. glavarja, namestuje), da mu je došlo iz Dunaja poročilo, da se misli napraviti dvoje narodnih 8podnjih realnih gimnazijev : eden v Tominu sè slov. uč-nim jezikom, drugi v Gradišci z ital. učnim jezikom. To je vse prav lepo, ,,aber — der hinkende Bote" ! Rečeno je v Dunajském sporočilu, da naj bi se naši za-stopi za ustanovljenje omenjenih šol potegnili in iz de-želnih ali okrajnih zalogov za nju napravo kaj obljubili, država da bo le nekaj mal ega pripomogla. Slišimo, da so Lahi še precej zadovoljni bili s to novico, Slovenci pa, da so z glavo maj ali. In to po pravici. Najpred nam nikar ne govorite o stroških za srednje šole, v tem ko še za ljudske ne moremo stroškov zalá-gati! Po tem pa gre še to premisliti. Ce ostanejo slovenski učenci v Tominu in laški v Gradisči, ne bosta imela gimnazij in realka v Gorici (vsaj v spodnjih raz-redih) skor nič dijakov, kajti naj veči kontingent Slovence v dobivate menda obe učilišči iz gorskih okrájev; ti bi pozneje vsi odpadli. Za grmom slov. ital. realn. gimn. v Tominu in Gradišči tiči pa tudi še drug zajec: nemščino hočejo v Gorici resiti. Taktika je tista, kakor pri Vas na Kranjskem, ko so Vam dali slovenski učilišči v mestih druge vrste zato , da ste v glavnem mestu obe srednji šoli v veČem neraški ostali. Sicer pa želimo , da se v Tominu kako učiliŠče za višo izo-miko napravi. Na vsak način treba je stvar dobro pre-vdariti. — Zadnji „Glas" je prinesel oznanilo, da so že potrjena pravila novega narodno-političnega društva na verski podlagi za Goriško deželo; imé društvu je „Gorica". Ker vabilo k pristopu pravi, da naj se oglasi, kdor hoče pristopiti, pri dr. Tonkli-u, gre misliti, da je na čelu tega društva on sam. **) Zoper tište točke pravil, ki so v „ Glas-u", ni kaj reči. Ce se bodo izpolnovale, pojde vse prav. Iz Ljubljane. {Iz poslednje odborové seje družbe kmetijske.) Gosp. odbornik Solmajer, kot prvomestnik odseka za družbino razstavo, poroča, kaj je odsek dozdaj s tori l za to , da se, ko je vodstvo Dunajské raz-stave potrdilo po odborniku g. Vičel nu izdelani nacrt, čedno razstavijo vse reči, ktere družba kmetijska pošlje na Dunaj. — Potem poroča dr. J. Bleiweis o mnozih zadevah. Ponudba c. k. ministerstva kmetijstva, da po c. kr. deželni vladi Tržaški gozdna in nektera druga drevesca dobijo družbe kmetijske in pa so-seske brezplačila, je bila s tem řešena, da se to po „Novicah" naznani in tište soseske, ktere so družbo kmetijsko prosile dreves, pa se jim ni moglo nič dati, se obrnejo do c. k. deželne vlade v Trst in to brž. — Dopis c. kr. ministerstva kmetijstva od 12. dne t. m. naznanja družbi kmetij ski, da je poljsko statistiko za leto 1872. z največo zadovoljnostjo sprejelo ter še posebno zahvalo izrekuje gosp. Fr. Solmajer-ju za 8tatistična delà, která med najtehtniša spadajo, kar jih ministerstvo od druzih družeb dobiva; hvali pa tudi vse one gospode, ki so g. Soimajer-ju pri teh delih pomagali. Odbor je sklenil, to pohvalo v posebnem pismu izreci g. Solmajerju, pa tudi vsem njegovim pomoćnikom za domoljubno njihovo pomoč. — Ljudska šola v Or eh ku na Notranjskem vs led prošnje ondašnjega učitelja dobi za solsko drevesnico nekoliko gozdnega semena in pa zbirko vrtnarskega orodja. — Prošnje druge zarad sadnih dreves in gozdnega semena se za letos *) Slava! Vred. niso mogle več vslišati zato, ker je vsa od c. k. ministerstva podeljena denarna podpora pošla. — Za podporo naprav vodnjak o v in kalí se je oglasilo 19 sosesk; odbor jo sklenil te prošnike naznaniti sl. ministerstvu in ga prositi, naj dovoli obljubljenih 1100 gld., ki pa ne bodo zadostni, da bi se môgle vsem proš-nikom zaželene podpore dati. — (Iz seje deželnega odbora 21. marcija.) Ker je nova cestna postava za Kranjsko zadobila naj višo sankcijo, je deželni odbor sklenil, obrniti se na deželno vlado, da vpelje po okrajnih glavarstvih nove volitve vseh cestnih odborov, tem bolj, ker je 61etna doba se-danjih cestnih odborov že potekla; za vse skladne ali konkurenčne ceste Kranjske dežele se bode napravil cestnikataster, v kterega se bodo omenjene ceste vpisale po imenih in dolgosti s pristavkom. ali so izpe-ljane po ravnem, ali gredó vkreber in na kterih krajih in koliko palcev na en seženj se cesta vspenja in kje je najviši kraj ceste; tudi za cestne odbore in za cestnike se bode izdelala posebna instrukcija (poduk) za njihova opravila po novi postavi ; vsem županstvom se bode razposlala okrožnica o novi cestni postavi, v kteri se jim bode z gorko besedo razložila in priporo-Čila važnost dobrih cest in važnost opravil občin v cestnih zadevah po novi postavi a tudi njih velika odgovornost za dobre konkurenčne ceste. Nova cestna postava z vsemi instrukcijami se bode izdala v posebni ročni knjižici ter se bode potem brez plačila poslala vsem županstvom. — Na poročilo cestnega odbora v II. Bistrici, da ljudjé iz dotičnih sosesk, ki so po-stavno zavezani, kantonske ali skladne ceste popravljati, tega delà nočejo opravljati in da so vsled tega skladne ceste že silno slabe, je deželni odbor sklenil, da naj dá cestni odbor omenjene ceste na stroške upornikov popraviti in stroške za cestno popravljanje po ekseku-tivni poti iztirjati. — — („Novice" in mestne volitve.) Pod tem naslovom je „Slov. Narod" v svojem 67. listu napisaril skoro da celo stran. To je djansk dokaz, kako v živo je patronom „Slov. Nar." segel zgodovinski popis „Novični" v zadnjem našem listu. Pregovor slovenski, da „resnica oči kolje" se je pa le spet potrdil. Naj rečemo danes samo to-le: „Novice" se spuščajo v polemiko le tadaj, kedar je treba našemu narodu pojasniti kako stvar. To so, provocirane po dveh listih „Naroda" storile v zadnjem svojem listu, in sicer po izreku móž, ki so priča bili vseh dogodeb, tako po vsem resnično, da ne ene črkice nimajo preklicati. Dopis iz Ljubljane v „Vaterl." je še pred nami zgodovino volitvenih dogodeb isto tako popisal. In zatega del razsodbo o tem, kar so pisale, brez daljne polemike prepuščajo častitim našim bralcem samim s tem dostavkom, da „logike" učit se „Novice" pa ne bodo nikoli hodile v dr. Voš-njakovo šolo. Kako zeló pa strast člověka oslepí, kaže nam spet omenjeni „Nar." list, ki na eni strani trdi, da se je „ogibal, kar se je dalo, osobnosti" in razmotraval samo „stvar", in — vendar skoro tretji del onega članka v 61. ltstuizliva samo osebno strast na g. Regal i-ja! — od druge strani pa pritikuje dr. Co s to vmes, rekoč: „kdo je vse zavozlal? dr. Bleiweis-Costa" — čeravno je dr. Costa samo v prvem zboru „Slovenije" pričujoč bil, ko se je sklenilo voliti, koj potem pa se podal na Dunaj in v Prago in ga med vsemi pozneje začetími homatijami ni bilo več nazaj. — Vsaki dan je tedaj razdor očitniši med nami; zato je — kakor na Českem in poslednji čas na Goriškem — nujna potreba, da se ločite stranki z „Novičnim" in „Narodovim" programom in svoji se vstopijo k svojim ter se potem odi očno vsak svoje stranke drží. Tista 104 malo sem", „malo tje" je piškav sad, kakor žalibog (V Čitalnici) je prihodnjo nedeljo velika . . . _ _ . ,,be- skusnja uči. Naš narod bode v odločnem času seda". Dva osmospeva pojó gospodičine in gospodje^ žepokazal, na kteri strani on stoji, kakor je to že šesterospev pojó gospodje in gosp. Meden samo- pokazal pri Matičnih volitvah. Bolji je v političnom spev; gosp. Kocelj deklamuje; po vsem tem pa bo- življenji očiten nasprotnik nego potuhnjen prijatelj ! („©djaut'S! ber itationůíc ?anbe£au£fdju§") 80 pridigovali unidan nemčurski patroni „Schulzeitunge u demo Čuli gotovo vsacemu jako zanimivo praktično raz kladanje o telegrafovanji. Začetek je ob pol uri. Siavnoznano dramo „Edua a je dramatično dru- zbranim učiteljem — da so ga morali podregati, naj štvo včeraj v vsem izvrstno izvršilo v gledališču; palma vendar pošlje v deželnem zboru sklenjeni šolski postavi prvaštva si je zaslužil g. Kocelj. IIcl Dunaj ! - 1U4 ^utv v u y tuiw j ua iu xx i i uo« želni odbor je imel koj pripravljene vse nujniše postave i za gotovo vemo da to ni res. De- za odposlanje; al reklo se mu je od c. k. deželne vlade (po kteri morajo vsi sklepi zborovi na Dunaj iti) da Movičar iz domaćih in ptujib đežel. Iz Dunaja. Jutri menda pride volil ^JJU AVV^li UiViajV ÏOl OIVl^JUl Má UVI U Y1 lia -U/ Uliaj lllj y ua li^ JW \AslU\*J\AJ% u Util llivuua JJ1H sprejme izdelanih postav z dodanim pisanim zapisnikom, v obravnavo gosposki zbornici. Da jo ampak da morajo dodani biti tudi tiskani stenografični ona, ni dvombe; pomenljivo je vendar to grofi sprejme da v o< forma tudi zapiski. Deželni odbor je pošiljal svojega tajnika dan dotičnem za dnevom do tiskarnic, da je priganjal tisek, in ko — bil ta izgotovljen, ste bile postavi brž izročeni via so knez Metternih e Trautmansdorf Klam- Gali odseku Rechberg pa knez Jab Predsedstvo zbor 7 To Je resnica. Gosp. Vilelm Potočni k, ki se je blizo 22 lonowski proti njej glasovali nice poslance v je pozvalo poslance iz Galici j pustili zbor, naj se vrneio v m t ki so dnéh r mesecev na Avstrijskem parobrodu „Fazana" vozil okoli sicer zgubijo poslanstvo. Ta poziv pa ostane gotovo se, da zarad pričetka po obširnem svetu , je te dni srečno se vrnil v Pulje (Pola). (Naznanilo iz vrta družbe kmetijske.) Iz državne vpijočega v puščavi Cuj velike Dunajské razstave bode konec državnega zbora 24 podpore za semena prila kmetijska družba naročila po- svitli vcesar sam si Centralistična stranka delà na to, da bi pre sklenil zbor sebno hvaljenega krompirja od Bahlsen-a v Pragi; Cesko prodajala pa bode ta semenski krompir in 13 gold, cent po sledeči ceni rožni krompir funt po > ki Prag Naj Dunaj ska sodnij jo stane po M ar mon to v j po kraje. kraje. debeli je iz pora pustila g. Skrejšovskega in Ružičk iz za- 7 unega da vloží 10.000 gold., ta pa 8.000 gold > \j rv i cvj . « - u V/ u i i drugi debeli funt po poroštva Narodni dr. Bielsky je izvoljen za žu 2. krajc., Patersonov okrogli plavi zgodni funt krajc. t u i ouj.iv/ v uaiu^u vi /j^uuiu, lunt pO Gullichov požni cent po 1 gld. 80 krajc. pana v vprašanje Pragi Ali ministerstvo as vetuje potrjenje 7 je >1 <* J y - U U i 1 X v XX \J V JJUUXJX V/X-/X1 L JJU JL giU« vj V7 ajU Iz D aim a cij e. - x ciuiau x/aiiiiauiiciviu jjuoiauv/C r , Naročila po pismih naj se pošiljajo pod naslovom: ki je v državnem zboru Dunajském glasovala za di- _ rr t i n rv linrk a « v\ n via /^n %t/\ ^ v% rv tt rvl i I rr n ^ n /] n vin Ir i rl n r« i mt* \! n mn vi n I a ^ ____ a tf o r^ Petorico Dalmatinskih poslancev _ y _ _ _ gosp. Franců Soílmayr-u" v Ljublj ano ; naročeni rektne volitve 77 krompir se bode razpošiljal po poštnem povzetji. 7 Zadarski časnik „Nazionale" organ e pa narodne stranke v Dalmaciji — kar naravnost progJaša kdo sam pride po krompir na vrt kmetijske družbe na za izdajice prava državnega Dalmacije in interesov Poljane, kjer je krompir, naj se obrne na njene g a Avstrijskih Slovanov. Ko pové, da Dalmatinske poslance vrtnar ja, ki je celiv dan na vrtu. je vezal sklep narodnega kluba, ki jimje veleval gla- (.Naznanilo.) Česka „Glasbena matica" ktera —- ^x>u6/iuuci/u.y veena ^v/iaoucua uiauta , ivicia SOVatl proti direktnim volitvam, ali s Poljaci zapustiti je lansko leto izdala Smetanovo opero „Prodaná ne- zbornico in odločno izjaviti, da državni zbor nima pra- w . ./z /i i a f t • n v i • • • . • . 1*1 • v \t • v ěsta" malu 200 strani velicega formata s Češkim vice premeniti ustave z volilno reformo 7 pise 77 Nazio- ín nemškim tekstom v prekrasni obleki) > hoče ze v prvi polovici tega leta izdati Bendlovo opero Lej la a nale" tako-le : „Kdor ima rodoljubno srce, mora ga obliti rudecica, če pomisli, da so Dalmatinski poslanci Žatoraj gre vabilo na vse prijatle slovanské godbe, ako glasovali z najhujimi sovražniki Slovanskega imena in so tudi oni pripomogli hudo- svojih hočejo pristopiti k tej matici kot udje, da bi blagovolili Slovanské poslati podpisanemu letni donesek 3 gold, najdalje do příhodnosti, da 5. aprila t. gold, (za neude veljá Novi udje dobijo v se gold.). lansko premijo po delstvu , podvreči Slovane jarmu onih ki nas v časnikih krstijo „Morlaken" Ljubljani dne 25. marca. Zastopnik češke „Glasbene matice" v Pragi: zastopniki! Ant. Foerster v seminariju. _ (Cerkveno petje.) Ravno zdaj in o pravém času m „Menschenbestien". Sramota, sramota!" Le en glas nevolje se čuje med Dal-matinskimi Slovani: „zapustite zbor; vi niste več naši V crl to1. m org ne je prišlo na svetio: Šest Tantum ergo ad lib., zložil Anton Foerster. Stil je cerkven, — težek. Veljajo 50 kr. Od tega dobro znanega skladatelja se dobijo še: dve veliki slovenski maši banaske"7 fl. 10. — turšice 3 fl. 60. gl. in org. (ad lib.) 80 kr. in Lamentacije in Oči- 3 fl. 90 Zitna cena v Ljubljani 22. marcija 1873. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domaČe 6 fl. 10. 4 fl. 20. ajde 3 fl. 30. sorsice rži ječmena 2 fl. 90 prosa 3 fl. tanje 4 gl. 40 kr. Vse pri skladatelju v seminariju ali pri ovsa 1 fl. 80 Kr om p 1 fl. 90. Giontini-ju ali pri O. Klerr-u. (Narocilo na veliki politični Časnik ,, Wandereru) kurs i na Dunaji 24. marcija. ki izhaja na Dunaji vsak dan dvakrat, krepko zastopa 50^ metaliki 71 fl. 80 kr interese slovanské na federativnem stališcu in je po Narodno posojilo 74 fl. 10 kr. Ážijo srebra 107 fl. 65 kr Napoleondori 8 fl. 86 kr. svojem 641etnem tečaji eden skih 7 cem. živo priporočamo nemške Cena za četrt leta mu je gold. listo v Avstrij-čitajočim Sloven- dni za mesec Loterijne srećke: LXJ • VClia JUOt t l^ta XXX U Jts U gUlUij ZJCb XU^O^V Ulil gold. 70 kr. „Politik", „Vaterland" in „Wanderer" je trójica, ki čvrsto brani naše pravice pred nemškim v Gradcu na Dunaji 22. marca 1872: 80. 30. 73. 45 26 13 76. 83. 57 68 svetom. Prihođnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 5. aprila. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Založ nik: Jožef Blaziiikovi dědici Ljublj