24 The “Sport manager” expert system for monitoring the development of ski jumpers’ potential competitive performance Abstract The “Sport Manager” expert decision-making system is based on athletes’ competitive performance model. The model presents several maximally independent factors or variables. These make up the core of the decision tree, which is hierarchically designed. The “Sport Manager” expert decision-making system has been used in ski jumping since 1991. Over more than 25 years, an extensive body of findings and discoveries has been created through the scientific-research process. The system offers an insight into the potential competitive preparedness of different generations of Slovenian ski jumpers. An analysis of the status of elite Slovenian ski jumpers showed that the trend of the development of their morphological and motor abilities was quite similar and that all competitors achieved an above-average assessment of their potential competitive performance. When combined with the help of the expert decision-making system, these findings provide a useful tool in the planning and programming of ski jumpers’ training process. The next stage of development of the “Sport Manager” expert system will involve its application to the area of evaluating ski jumpers’ technical, special motor and psychological preparedness. It is in these areas that new findings may be made which will contribute to the more comprehensive and accurate evaluation of the potential competitive performance of male and female ski jumpers. Key words: ski jumps, competitive performance, expert system, longitudinal perspective Bojan Jošt, Janez Pustovrh, Maja Ulaga, Silva Jošt, Janez Vodičar Ekspertni sistem "Sport manager" za spremljanje razvoja potencialne tekmovalne uspešnosti smučarjev skakalcev Izvleček Ekspertni odločitveni sistem "Sport manager" temelji na modelu tekmovalne uspešno- sti športnikov. Model predstavlja več med seboj čim bolj neodvisnih dejavnikov oziro- ma spremenljivk. Te tvorijo jedro odločitvenega drevesa, ki ima hierarhično zasnovo. V smučarskih skokih se ekspertni odločitveni sistem "Sport manager" uporablja že od leta 1991. V več kot 25 letih je bilo moč zbrati veliko količino spoznanj in ugotovitev, ki so bila pridobljena s pomočjo znanstveno raziskovalnega procesa. Omogoča uvid v potencialno tekmovalno pripravljenost različnih generacij slovenskih smučarjev skakal- cev. Analiza stanja izbranih vrhunskih slovenskih smučarjev skakalcev je pokazala, da je bil trend razvoja njihove morfološke in motorične zmogljivosti dokaj podoben in da se je za vse tekmovalce končal na ravni nadpovprečne ocene potencialne tekmovalne uspešnosti. Dobljena spoznanja s pomočjo odločitvenega ekspertnega sistema pred- stavljajo dragoceni pripomoček pri načrtovanju in programiranju procesa treniranja smučarjev skakalcev. V naslednji etapi razvoja ekspertnega sistema "Sport manager" bo potrebna njegova aplikacija na področje ovrednotenja tehnične, specialno motorične in psihološke pripravljenosti smučarjev skakalcev. Prav na teh področjih se skriva možnost pridobitve novih spoznanj, ki bodo prispevala k čim bolj celoviti in popolni oceni stanja potencialne tekmovalne uspešnosti smučarjev skakalcev in skakalk. Ključne besede: smučarski skoki, tekmovalna uspešnost, ekspertni sistem, longitudinalni vidik. iz prakse za prakso 25 Uvod „ Smiselnost ekspertnih odločitvenih siste- mov v vrhunskem športu je povezana z oblikovanjem takšnih modelov tekmoval- ne uspešnosti športnikov (TUŠ), ki bodo koristni za kakovostni razvoj športnikov v praksi in doseganje vrhunskih športnih dosežkov. Ti predstavljajo temelj kulture posamezne športne panoge in tekmoval- ne discipline. Vrhunski športni dosežki so dosegljivi le najbolj talentiranim in nadar- jenim posameznikom. Samo ti se ob pred- postavki vrhunskega procesa treniranja in optimalnih pogojih lahko povzpnejo na raven šampionske tekmovalne uspešno- sti, ki prinaša slavo športnikom (Malacko, 1982). Teh športnikov v posamezni športni panogi ni veliko. Tako je tudi v smučarskih skokih. Da bi lahko s pomočjo znanstve- nih modelov prispevali k razvoju mladih športnikov do šampionske tekmovalne uspešnosti, je potrebno razvijati teorijo tekmovalne uspešnosti in sistema priprave športnikov. Po Matwejewu (1981) se lahko to teorijo razume kot teorijo treniranja s širšega zornega kota. Znotraj te teorije ima pomembno vlogo ekspertno modeliranje, ki zajema problematiko dejanske (DTU) in potencialne tekmovalne uspešnosti (PTU). Poznavanje dejanske oz. realizirane tek- movalne uspešnosti omogoča predvsem prodiranje k odkrivanju posledic in vzrokov dejanske tekmovalne uspešnosti (Jošt, Čoh, Čuk in Vodičar, 2015). Poznavanje vzrokov in posledic je pomembno za oblikovanje optimalnega sistema tekmovalne priprave športnikov, ki bo omogočila razvoj najvišje potencialne tekmovalne uspešnosti. Obli- kovanje optimalnega sistema tekmovalne priprave športnikov terja celosten pristop (Slika 1). Celotna priprava športnikov obsega več sub sistemov priprave, ki so med seboj neločljivo povezani in soodvisni. Vsako od navedenih področij priprave športnikov vključuje številne objektivne in subjektivne dejavnike (Bompa, 1983; Jošt, 2009; Jošt in Tušak, 2002). Te lahko obravnavamo z raz- ličnih zornih kotov oziroma znanstvenih področij (antropometrija, fiziologija, medi- cina, biomehanika, sociologija, zgodovina, psihologija, pedagogika, didaktika itd.). S pomočjo modelov TUŠ se lahko obliku- jejo ekspertni odločitveni sistemi, ki so na- menjeni odkrivanju in usmerjanju talentov v šport (Jošt in Leskošek, 1995; Jošt, Pusto- vrh in Ulaga, 2002), in tiste za spremljanje in ovrednotenje stanja potencialne tekmo- valne uspešnosti že usmerjenih športnikov (Jošt in Jošt, 2010; Jošt, Pustovrh in Ulaga, 1998; Jošt, Pustovrh in Vodičar, 2010; Pusto- vrh, Černohorski in Jošt, 2006). Faza usmer- janja mladih talentov v otroški športni šoli se formalno začne v kategoriji mlajših dečkov in deklic v starosti 12 let in 13 let ter se potem nadaljuje v kategoriji starejših dečkov in deklic v starosti 14 in 15 let. Po končani osnovni šoli se faza usmerjanja v smučarske skoke in nordijsko kombinacijo praviloma konča. Šele pri starosti 16 let in več se prične selekcioniranje resničnih ta- lentov in nadarjenih skakalcev. Ključno vlo- go pri tem igrajo večje skakalnice velikosti HS90m in več, na katerih veljajo povsem drugačne fizikalne značilnosti, kot so bile prisotne pri skokih na malih skakalnicah. In prav to zahteva specifično morfološko, motorično in psihološko profiliranost mla- dih skakalcev. Pri mlajših dečkih in deklicah je praviloma prisotna visoka variabilnost reducirane potencialne uspešnosti z vidika osnovnih morfoloških in motoričnih dejav- nikov. Na eni strani so najbolj talentirani športniki z najvišjimi ocenami reducirane potencialne tekmovalne uspešnosti in na drugi strani manj talentirani športniki. Pri starejših dečkih in deklicah se struktura modela reducirane potencialne tekmoval- ne uspešnosti vse bolj specialno oblikuje. Pri starosti 15 let se v morfološkem prosto- ru že lahko doseže najvišjo raven reduci- rane potencialne tekmovalne uspešnosti. Verjetnost, da se bo na podlagi visoko ovrednotene reducirane potencialne tek- movalne uspešnosti razvil resnični talent za vrhunske rezultate v smučarskih skokih, se precej poveča (Jošt in Ulaga, 1995). V sta- rosti od 15 do 19 leta nastopi faza eksper- tnega spremljanja in ovrednotenja reduci- rane potencialne tekmovalne uspešnosti (RPTU), s katero se želi selekcionirati najbolj talentirane mlade skakalce in hkrati zago- toviti optimalno smer in intenzivnost dol- goročno naravnane tekmovalne priprave Slika 1. Prepletenost tipov tekmovalne priprave in dejavnikov biopsihosocialnega statusa športnikov. Slika 2. Splošni model razvoja potencialne (PTU) in dejanske tekmovalne uspešnosti (DTU) pri mladih športnikih. 26 športnikov. Pri mladih športnikih, ki se pri- pravljajo v okviru panožne športne šole, se morata obe obliki tekmovalne uspešnosti (PTU – potencialna tekmovalna uspešnost in DTU – dejanska tekmovalna uspešnost) enakomerno dolgoročno razvijati proti vr- hunski "šampionski" tekmovalni uspešnosti (Slika 2). Na začetku razvojne poti se nahaja pravilo- ma največje število mladih športnikov. Po- tem se njihovo število počasi zmanjšuje in ob koncu mladinske športne šole ostanejo najbolj talentirani. Vsak športnik na svoji razvojni poti doseže svoj maksimum, na katerem se razvoj zaustavi in višje prepro- sto ne gre več. Končno stanje potencialne tekmovalne uspešnosti se doseže preko različne konfiguracije stanja spremenljivk modela dejanske in potencialne tekmo- valne uspešnosti. Nekateri hitro dosežejo vrh potencialne tekmovalne uspešnost in še vedno napredujejo v dejanski tekmo- valni uspešnosti. Drugi hitro dosežejo vrh dejanske tekmovalne uspešnosti in še ve- dno napredujejo v potencialni tekmovalni uspešnosti. Pri obeh povsem različnih po- sameznikih se zaradi neusklajenega razvoja obeh tipov tekmovalne uspešnosti razvoj počasi zaustavi. Najvišje se lahko razvijejo posamezniki z uravnoteženim in uskla- jenim razvojem obeh tipov tekmovalne uspešnosti. Ti so redki in zato jim je treba posvetiti posebno pozornost in skrb. Vodenje in upravljanje sistema tekmovalne priprave športnikov zahteva od trenerjev neprestano izmenjavo, obdelavo, skla- diščenje in uporabo informacij oziroma upravljanje informacijskega sistema. Pri tem gre za informacijske procese, ki teme- ljijo na zapletenih miselnih procesih (Mulej, 1979). Trener mora neprestano izgrajevati miselne modele, ki mu bodo omogočali dvigovati kakovost stanja sistema pripra- ve športnikov in poskrbeti za vključevanje miselnih modelov v praktično vodenje. Pri tem se trener lahko poslužuje enostav- nih miselnih modelov, ki so obvladljivi, ter obsežnih in zapletenih miselnih modelov. Slednji zahtevajo obdelavo velike množice informacij. To zahteva poleg miselnih ka- pacitet trenerjev ekspertov tudi dodatne "miselne" kapacitete, ki jih v zadnjem času ponuja informacijska tehnologija oziroma ustrezni računalniški programi. Z mnogo višjo kapaciteto obdelave informacij, ki jo ima računalnik, je mogoče pridobiti drago- cena spoznanja, ki bi bila sicer za človeka nedosegljiva. Trener, ki ima na voljo pomoč računalnika, bo lahko hipoma "pametnejši". Lahko bo bolj uspešno reševal najbolj zah- tevne strokovne probleme. Njegove odlo- čitve bodo slonele tudi na bolj veljavnih in spoznanih dejstvih. Za potrebe manage- menta tekmovalne priprave športnikov so najbolj zanimivi ekspertni sistemi in med njimi ekspertni odločitveni sistemi (Boha- nec in Rajkovič, 1995). Ekspertni odločitveni sistemi rešujejo pro- bleme z uporabo znanja, s kakšnega obi- čajno ozkega problemskega področja, in se pri tem obnašajo podobno kot ljudje (Mallach, 1994). V ta namen ekspertni sis- temi modelirajo tiste elemente človeko- vega reševanja problemov, za katere velja, da so plod človekove umske zmogljivosti: sklepanje, presojo, ocenjevanje, odločanje, pogosto tudi na osnovi nepopolnih in ne- zanesljivih informacij ter zmožnosti poja- snjevanja svojih odločitev. Ekspertni siste- mi lahko pripomorejo pri razvoju miselnih modelov vodenja in upravljanja trenerjev v ključnih fazah managementa, to je dia- gnosticiranju, načrtovanju, programiranju, izvedbi, evidentiranju, kontroliranju in kar je najpomembnejše, pri sprejemanju ustre- znih odločitev. Ena najpomembnejših la- stnosti ekspertnih odločitvenih sistemov je zmožnost pojasnjevanja odločitvenih pro- cesov in dobljenih rešitev, s čimer postane sistem pregleden (transparenten), to je prozoren in uporabniku razumljiv (Puppe, 1993). Šele dobra komunikacija med upo- rabnikom in sistemom omogoča koristno uporabnost sistema. Sistem mora pojasniti svojo rešitev v taki obliki, da jo uporabnik lahko preveri in da takrat, ko se z rešitvijo ne strinja, ugotovi vzrok svoje napake ali napako sistema. Brez tega je lahko sistem povsem nekoristen ali celo škodljiv. Za potrebe ekspertnega modeliranja, pod- prtega z ustvarjalnim miselnim delom, se je izoblikoval ekspertni odločitveni sistem, sestavljen iz treh modulov: baza znanja (vključuje znanja z izbranega problemske- ga področja), mehanizem sklepanja (omo- goča sklepanje oz. aktivno uporabo znanja iz baze znanja za reševanje problemov, npr. za izpeljavo novih dejstev, ki so eksplicitno shranjena v bazi znanja, ter pojasnjuje skle- panja oz. rešitve problema) in uporabniški vmesnik (omogoča komunikacijo med ekspertnim sistemom in uporabnikom). Pri modeliranju tekmovalne uspešnosti športnikov je bila razvita lupina ekspertne- ga odločitvenega sistema SPEX – Računal- niški program za analizo podatkov meritev športnikov (Leskošek, 1995), ki se je kasneje preimenoval in nadgradil v računalniški program SMMS – Sport Measurement Ma- nagement System (Leskošek, 2000). Primer baze znanja v ekspertnem sistemu "Sport manager" je predstavljen na Sliki 3. Ekspertni odločitveni sistem "Sport mana- ger" temelji na modelu tekmovalne uspe- Slika 3. Primer baze znanja v ekspertnem sistemu "Sport manager", RPMU – reducirani potencialni model uspešnosti (Ulaga, 2001). iz prakse za prakso 27 šnosti športnikov. Referenčnost baze zna- nja v ekspertnem modelu predstavlja več med seboj čim bolj neodvisnih dejavnikov oziroma spremenljivk. Te tvorijo jedro od- ločitvenega drevesa, ki ima hierarhično zasnovo. Na podlagi elementarnih spre- menljivk se v skladu z logiko enačbe spe- cifikacije določi s pomočjo odločitvenih pravil izpeljane spremenljivke višjega reda (dimenzijsko konfiguracijo baze znanja). Pri vseh elementarnih spremenljivkah se s pomočjo normalizatorjev opravi linearno transformacijo surovih vrednosti v nove normalizirane vrednosti. Te predstavljajo tudi kvalitativno lestvico vrednosti posa- meznih spremenljivk (Jošt, 2010). V smučarskih skokih se že od leta 1991 uporablja dokaj nespremenjena lupina odločitvenega ekspertnega sistema "Sport manager" (Slika 4). Ta lastnost omogoča longitudinalno primerjavo kakovostne rav- ni pripravljenosti različnih generacij špor- tnikov (Ulaga, Čoh in Jošt, 2006). Namen znanstvenega članka je bil prikazati aplikacijo ekspertnega sistema »Sport ma- nager« pri več kot 25-letnem spremljanju reducirane potencialne uspešnosti smu- čarjev skakalcev. Metode dela „ V raziskovalnem procesu so bili udeleženi smučarji skakalci, ki so se v zadnjih 25 letih udeleževali vsakoletnih meritev izbranih morfoloških in motoričnih dejavnikov mo- dela reducirane potencialne tekmovalne uspešnosti. Na testiranjih so bili dvakrat letno izmerjeni najbolj talentirani sloven- ski smučarji skakalci, starejši od 12 let. Po- datki meritev so bili ustrezno preverjeni in obdelani s pomočjo metode ekspertnega sistema SMMS – Sport Measurement Mana- gement System (Leskošek, 2000). V skladu z vsebinskim namenom raziskovanja so bili izbrani posamezni primeri rezultatov ek- spertnega sistema, ki so bili kasneje obra- zloženi v razpravi. Rezultati in razprava „ V letu 2013 je več mladih športnikov v ka- tegoriji starejših dečkov in deklic doseglo odlično oceno reducirane potencialne tek- movalne uspešnosti (Slika 5). Najvišjo oceno reducirane potencialne tekmovalne uspešnosti je dosegel talenti- rani 14-letni tekmovalec, ki ga je odlikovala tudi odlična tehnika smučarskega skoka in Slika 4. Lupina ekspertnega sistema "Sport manager" pri spremljanju potencialne tekmovalne uspe- šnosti smučarjev skakalcev. 28 odlična dejanska tekmovalna uspešnost v kategoriji starejših dečkov ter tudi mladin- cev. To se je v letu 2015 potrdilo tudi pri omenjenem tekmovalcu. Pri starosti 15 let je osvojil prvo zmago v celinskem pokalu in se brez večjih težav na uvodnih nastopih v svetovnem pokalu uvrstil v prvo deseterico najboljših skakalcev na svetu. Več kot 20-letno spremljanje mlajših smu- čarjev skakalcev je potrdilo hipotetično domnevo, da je za vrhunsko talentiranost v smučarskih skokih potrebno imeti nad- povprečno razvito stanje pripravljenosti na spremenljivkah modela potencialne tek- movalne uspešnosti. Pri mlajših smučarjih skakalcih so lahko med najbolj uspešnimi fanti tudi deklice. Pri testiranju finalnega stanja 16. 11. 2012 je bila v kategoriji starej- ših dečkov in deklic najvišje s končno oce- no 4.4 ocenjena deklica (Slika 6). Ocena reducirane potencialne tekmovalne uspešnosti nadarjene 14-letne skakalke je bila že tako visoka, da je 19. 8. 2013 v Cour- chevelu pri 15 letih zmagala na poletnem tekmovanju za svetovni pokal. Žal jo je po- tem huda poškodba izločila iz tekmovalne dejavnosti do leta 2015. V tem letu je po- novno začela tekmovati in je tudi postala poletna članska državna prvakinja. Njena potencialna tekmovalna uspešnost je zo- pet dosegla takšno kakovostno raven, da je lahko na celinskem pokalu v Oberwie- senthalu v Nemčiji 28. 8. 2015 zmagala in pri tem premagala tudi dvakratno zma- govalko svetovnega pokala Japonko Saro Takanashi. V enem letu se lahko pri mladih športnikih stanje pripravljenosti izjemno spremeni. To se da še zlasti ugotoviti pri spremljanju mlajših športnikov v dobi hitrega telesnega razvoja v enotni starostni kategoriji, ki ob- sega dve ali celo več let. Zaradi tega lahko v prvem letu starostne kategorije starejših dečkov najbolj nadarjeni smučarji skakalci kažejo povprečno oceno reducirane po- Slika 5. Starejši dečki in deklice z najvišjimi ocenami reducirane potencialne tekmovalne uspešnosti (rezultati testiranja z dne 16. 11. 2013). iz prakse za prakso 29 tencialne tekmovalne uspešnosti. V okto- bru leta 2006 so bili trije, danes vrhunski smučarji skakalci, ocenjeni s povprečno oceno RPTU (Slika 7). Vsi trije nadarjeni mla- di skakalci so bili takrat stari med 13 in 14 let ter so bili še najmanj eno leto med starej- šimi dečki. Njihova razvojna pot je bila ka- sneje dokaj uravnotežena in zelo uspešna pri obeh tipih tekmovalne uspešnosti. Razvoj dejanske tekmovalne uspešnosti pri vseh treh skakalcih je bil kasneje v mladin- ski starostni kategoriji velik (dva sta postala mladinska svetovna prvaka, eden je postal mladinski podprvak in je danes najbolj uspešen slovenski tekmovalec). Še zlasti je bil zanimiv razvoj reducirane potencialne tekmovalne uspešnosti (RPTU) pri danes najbolj uspešnemu slovenskemu smučarju skakalcu na svetu (Slika 8). Pri starosti 15 let je bila njegova ocena RPTU, ovrednotena po članskih merilih, še dokaj podpovprečna. Nato pa se je ocena hitro dvigovala in pri 19 letih je nadarjeni skakalec že dosegel visoko nadpovpreč- no oceno (3,7). Njegova pot reducirane potencialne uspešnosti z vidika modela izbranih morfoloških in motoričnih značil- nosti je bila počasnejša in bolj dolgoročno usmerjena. Primerjava s štirimi vrhunskimi slovenskimi skakalci je pokazala, da so bili vsi izjemno visoko ocenjeni v modelu redu- cirane potencialne tekmovalne uspešnosti (Slika 8). Z vidika izbranih morfoloških dejavnikov so bili vsi vrhunski slovenski skakalci nadpov- prečno visoko ocenjeni (Slika 9). Ocena razvoja reducirane potencialne uspešnosti z vidika izbranih motoričnih dejavnikov je bila pri vseh petih vrhunskih slovenskih skakalcih dokaj podobna. Pri vseh je šlo za dokaj enakomeren linearni trend razvoja motorične zmogljivosti, ki se je končala s prvim vrhom nekje pri 19 letih (Slika 10). Slika 6. V kategoriji starejših dečkov in deklic je najvišjo oceno RPTU dosegla nadarjena mlada skakalka. 30 razvoja reducirane potencialne tekmoval- ne uspešnosti (Slika 12). Pri 19 letih so vsi dosegli izjemno visoko raven informacijske komponente gibanja. To jim je omogočilo vrhunsko realizacijo tehnike smučarskega skoka, ki pretežno temelji na informacijski komponenti gibanja (Jošt, 2009). Če se ta komponenta ne razvije do visoke ravni po- tem to onemogoča tudi realizacijo energij- ske komponente gibanja. Doseganje vrhunske tekmovalne uspešno- sti smučarjev skakalcev je odvisno od op- timalne ravni pripravljenosti morfoloških dejavnikov, še prav posebej pa motoričnih dejavnikov oziroma energijske in infor- macijske komponente gibanja. Seveda je bila pri tem ovrednotena le reducirana potencialna uspešnost, ki temelji na dokaj enostranskem vidiku celovitega sistema pripravljenosti smučarjev skakalcev. Za bolj celovito in še bolj popolno oceno poten- cialne tekmovalne uspešnosti smučarjev skakalcev bi morali razširiti oceno njihove pripravljenost na izbranih dejavnikih: tak- tično-tekmovalne pripravljenosti, psiholo- ške pripravljenosti, tehnične pripravljenosti in specialno motorične pripravljenosti. Zaključek „ Ekspertni odločitveni sistemi lahko pred- stavljajo dragoceni pripomoček pri vode- nju in upravljanju transformacijskega pro- cesa športnikov. V smučarskih skokih se ta pripomoček uporablja že od leta 1991. Na osnovi dobljenih rezultatov se lahko izbolj- ša kvaliteta izbora in usmerjenja v smučar- ske skoke ter predvsem kakovost vodenja in upravljanja procesa treniranja vrhunskih športnikov. Dosedanji rezultati ekspertne- ga modeliranja in uporabe ekspertnega odločitvenega sistema "Sport manager" so potrdili veljavnost hipotetičnega modela reducirane potencialne uspešnosti smu- čarjev skakalcev, ki temelji na izbranih mor- foloških in motoričnih dejavnikih. Na petih vrhunskih smučarjih skakalcih je bilo moč ugotoviti, da so v fazi mladinske etape specialnega razvoja vsi dosegli nad- povprečne rezultate pri oceni reducirane potencialne tekmovalne uspešnosti. To jim je pri starosti od 17 do 20 let omogo- čilo doseči vrhunske rezultate tudi v članski kategoriji. Dobljeni rezultati odpirajo vpra- šanje o vlogi in pomenu ocene reducirane potencialne uspešnosti smučarjev skakal- cev z vidika izbranih morfoloških in moto- ričnih dejavnikov. Za vrhunsko tekmovalno uspešnost smučarjev skakalcev je potrebna Slika 7. Ocena reducirane potencialne tekmovalne uspešnosti pri treh vrhunsko nadarjenih mladih slovenskih skakalcih, starih med 13 in 14 let (oktober 2006, starejši dečki, n = 48). Slika 8. Stanje pripravljenosti v modelu reducirane potencialne uspešnosti petih vrhunskih smučarjev skakalcev. Slika 9. Stanje pripravljenosti v modelu reducirane potencialne uspešnosti petih vrhunskih smučarjev skakalcev z vidika izbranih morfoloških dejavnikov. Znotraj dejavnikov energijske komponente gibanja (ENKOGI) so bili trendi razvoja do- kaj podobni. Pri enem tekmovalcu je bil ra- zvoj počasnejši in je dosegel visoko raven pripravljenosti šele pri 28 letih (Slika 11). V njegovi karieri je prevladovala visoka tek- movalna uspešnost v smučarskih poletih. Pri dejavnikih informacijske komponente gibanja (INKOGI) so izbrani vrhunski slo- venski skakalci imeli dokaj podoben trend Ocena Modela reducirane potencialne tekmovalne uspešnosti »Sport manager«, starejši dečki, oktober 2006 iz prakse za prakso 31 nadpovprečna ocena, ki pa mora biti opti- malna. To pomeni, da bi prevelika težnja po dvigovanju te ocene lahko povzročila zgolj ohranjanje tekmovalne uspešnosti ali pa celo njeno upadanje. Za potrebe razvoja tekmovalne uspešnosti do ravni šampion- skih rezultatov mora tekmovalec pridobiti oceno potencialne tekmovalne uspešno- sti na vseh temeljnih področjih celostne priprave smučarjev skakalcev – taktično tekmovalna priprava, psihološka priprava, tehnična priprava in specialno motorična priprava. Literatura „ Bohanec, M. in Rajkovič, V. (1995). 1. Večpara- metrski odločitveni model. Organizacija, 28, 427–438. Bompa, O. T. (1983). 2. Theory and Methodology of Training – The Key to Athletic Performan- ce – 2. edit. USA: Kendall/ Hunt Publishing Company. Jošt, B. (2009). 3. Teorija in metodika smučarskih skokov (izbrana poglavja). Ljubljana: Fakulteta za šport. Jošt, B. (2010). The hierarchical structure of 4. selected morphological and motoric varia- bles in ski jumping. Human Movement, 1 1(2), 124–131. Jošt, B. in Leskošek, B. (junij 1995). Začetni 5. izbor in usmerjanje otrok v smučarske skoke [Initial selection and advising of children to engage in ski jumping]. V M. Pavlovič (ur.). Zbornik referatov/II. mednarodni simpozij Šport mladih [Proceedings of the II. Interna- tional Symposium Sport of the Young] (str. 58–62). Ljubljana: Fakulteta za šport. Jošt, B. in Tušak, M. (2002). The structure of 6. reduced potential performance model in ski jumping. Journal of Human Kinetics, 8, 3–15. Jošt, B. in Ulaga, M. (1995). Veljavnost in sta- 7. bilnost ekspertnega modela uspešnosti pri spremljanju uspešnosti vrhunskih smučarjev skakalcev. V J. Šturm idr. (ur.), Računalniško podprt sistem začetnega izbora in usmerjanja otrok v športne panoge in evalvacija modela uspešnosti v posameznih športnih panogah na podlagi ekspertnega modeliranja (str. 312– 319). Ljubljana: Fakulteta za šport. Jošt, B., Pustovrh, J. in Vodičar, J. (2010). Phi- 8. losophy of expert modeling of sport per- formance of high level athletes. Journal of Human Kinetics, 20(49), 23–31. Jošt, B., Pustovrh, J. in Ulaga, M. (1998). The 9. follow-up of the development of a competi- tive and potentially successful performance of a top sportsman with the aid of the "sport- expert" system. Kinesiology, 30(2), 17–22. Jošt, B., Pustovrh, J. in Ulaga, M. (avgust 2002). 10. An Expert system for talent identification and successful performance in ski jumping. V World Congress of Biomechanics. Proceedin- gs of the IV. World Congress of Biomechanics, Proceedings CD. Omnipress, Omnipro-CD. Jošt, B., Čoh, M., Čuk, I. in Vodičar, J. (2015). 11. Ekspertno modeliranje sistema priprave špor- tnikov. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakul- teta za šport. Jošt, S. in Jošt B. (2010). The structure of a 12. morphological dimension model for ski jumpers. Šport, 58(3/4), 136–141. Slika 10. Stanje pripravljenosti v modelu reducirane potencialne uspešnosti petih vrhunskih smučar- jev skakalcev z vidika izbranih motoričnih dejavnikov. Slika 12. Stanje pripravljenosti v modelu reducirane potencialne uspešnosti petih vrhunskih smučar- jev skakalcev z vidika izbranih dejavnikov informacijske komponente gibanja (INKOGI). Slika 11. Stanje pripravljenosti v modelu reducirane potencialne uspešnosti petih vrhunskih smučarjev skakalcev z vidika izbranih dejavnikov energijske komponente gibanja (ENKOGI). 32 Leskošek, B. (1995). SPEX – Računalniški pro- 13. gram za analizo podatkov meritev športni- kov. V V. Kapus in B. Jošt (ur.), Računalniško podprt sistem začetnega izbora in usmerjanja otrok v športne panoge in evalvacija modela uspešnosti v posameznih športnih panogah na podlagi ekspertnega modeliranja (str. 46–61). Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kine- ziologijo. Leskošek, B. (2000). 14. SMMS – Sport Measure- ment Management System [Računalniški pro- gram]. Ljubljana: Fakulteta za šport. Malacko, J. (1982). 15. Osnove sportskog trenin- ga – kibernetički pristup. Beograd: Sportska knjiga. Mallach, G. E. (1994). 16. Understanding decision support Systems and Expert Systems. USA: Ri- chard D. Irwin. Matwejew, L. P. (1981). 17. Grundlagen des sportli- chen Trainings. Berlin: Sportverlag. Mulej, M. (1979). 18. Ustvarjalno delo in dialektična teorija sistemov. Celje: Razvojni center Celje. Puppe, F. (1993): 19. Systematic Introduction to Expert Systems. Knowledge Representations and Problem-Solving Methods. Berlin Heidel- berg: Springer - Verlag. Pustovrh, J., Černohorski, B. in Jošt, B. (2006). 20. Monitoring of cross-country skiers by me- ans of an expert model of potentional per- formance. Collegium antropologicum, 30(4), 837–844. Ulaga, M. (2001). 21. Analiza strukture in poveza- nosti izbranih potencialnih dimenzij modela uspešnosti športnikov s pomočjo ekspertnega sistema "Sport manager" (Doktorska diserta- cija). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana. Ulaga, M., Čoh, M. in Jošt, B. (2006). Validity 22. of the dimensional configuration of the re- duced potential performance model in ski jumping. Kinesiology, 38(2), 185–192. Prof. dr. Bojan Jošt, prof. šp. vzg Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport bojan.jost@fsp.uni-lj.si