SOŽD ZDRUŽENI PROIZVAJALCI STROJNE OPREME LADIVAR Glasilo delovne organizacije „KLADIVAR Žiri LETNIK 17 ŠT. 4 2IRI, DECEMBER 1987 Poslovno leto 1987 smo, glede na načrtovano, sorazmerno uspešno zaključili. Za iztekajoče se leto je značilna nestabilna zakonodaja in tudi nestabilne razmere na domačem trgu. Na svetovnem trgu je bila rast proizvodnje strojegradnje okoli 2 %, na področju hidravlike m pnevmatike pa okoli 6 %. Domači trg se je za strojegradnjo začel zapirati m zaradi tega je bila rast prodaje na domačem trgu zelo nizka. Tudi v poslovnem letu 1988 ne pričakujemo boljših gospodarskih pogojev. Nestabilne domače razmere in hud konkurenčni boj na tujih trgih bodo glavni zunanji dejavniki, ki bodo vplivali na gospodarjenje v naslednjem letu. Temu primerno moramo tudi znotraj delovne organizacije prilagajati naše poslovanje in se posvetiti bistvenim področjem, ki imajo največji vpliv na prilagajanje novim izzivom trga. Z nivojem današnje stopnje razvoja smo dosegli minimum kakovosti celotnega poslovanja, na osnovi katerega bomo povečali produktivnost razvoja, tehnologije, proizvodnje in prodaje ter prešli v novo fazo razvoja kakovosti, t. j. zanesljivost poslovanja celotne delovne organizacije. Poleg tega prehajamo v novo razvojno fazo na področju strokovnega dela. Z uvajanjem merilne opreme, CA/C obdelovalnih strojev in računalniške opreme za podporo CAD, CAM in CAQ se rutinska dela umikajo novemu ustvarjalnemu delu. Pri uvajanju ustvarjalnega načina dela pa smo že naleteli na omejitve, ki se kažejo v tem, da nam primanjkuje znanja, s pomočjo katerega bi lahko ustvarjali izdelke, ki se na trgu najbol/e prodajajo. Imamo največ tistega znanja, s pomočjo katerega ustvarjamo izdelke v nižjem cenovnem razredu, imamo pa tudi znanje, ki ga praktično ne moremo več prodati in je s podjetniškega vidika neuporabno. Delovna organizacija je sestavljena iz posameznikov, ki skupaj tvorijo povprečje poslovne sposobnosti delovne organizacije. Tato bomo v smislu čim uspešnejše delovne organizacije posvetili večjo pozornost uspešnosti posameznika pri opravljanju delovnih nalog. Največje notranje rezerve imamo na področju umskega dela, kar se vidi tudi iz tega, da največji del osebnih dohodkov porabimo za plačilo umskega dela. Vendar imamo na tem področju najbolj šibko točko v tem, da slabo definiramo delovne naloge, da ne znamo ugotoviti koliko časa bomo porabili za vzdrževanje tekočih del in koliko za ustvarjanje novih rešitev. Ker se uspeh umskega dela ne da natančno predpisati in planirati, moramo nujno ustvariti ugodno klimo za sprostitev umskih potencialov v delovni organizaciji. Ugodna klima pa se ne ustvarja izključno z višino osebnih dohodkov ampak tudi z medsebojnimi odnosi, ki temeljijo na spoštovanju različnih mišljenj, prijaznem medsebojnem komuniciranju, primerni tehnični kulturi in sploh na obnašanju po pravilih dobrih poslovnih običajev. Priča smo hitremu razvoju tehnike in tudi hitremu razvoju konkurence na trgu zato moramo povečati naše osebne in podjetniške ambicije in to tako, da bomo opustili zgolj posnemanje mnogokrat že zastarelih rešitev in prešli na nivo, na katerem se bomo primerjali le z najboljšimi. Posnemanje zastarelih rešitev praktično pomeni zaostajanje v razvoju delovne organizacije. Za poslovni uspeh v letu 1988 nam bosta najbolj potrebna motiviranost in znanje, merilo bo trg in ustvarjeni dohodek; izziv je tu — torej gremo na delo! V novem letu 1988 želim vsem članom kolektiva osebne sreče in poslovni uspeh! R. B. KLEPI samoupnaunih onganou Med pomembnejšimi sklepi delavskega sveta, ki smo jih obravnavali in sprejemali po 15. 9. 1987 so predvsem sklepi s katerimi smo na seji delavskega sveta dne 23.9. 1987 sprejeli Pravilnik o amortizaciji osnovnih sredstev DO „Kladivar" 2iri ter Pravilnik oosnovah in kriterijih za povračilo stroškov, ki jih imajo delavci pri delu oziroma v zvezi z njim ter o izdatkih za prehrano med delom DO „Kladi-var" 2iri. Na tej isti seji smo tudi dokončno določili predloga besedil Pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka DO „Kladivar" 2iri ter samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih delitve sredstev za OD in skupno porabo DO „Kladivar" 2iri. Ta dva samoupravna splošna akta smo sprejemali na referendumu dne 24.9. 1987, delavski svet pa je na svoji izredni seji dne 25. 9. 1987 sprejel ugotovitveni sklep o izidu referenduma, s katerim se je ugotovilo, da sta omenjena samoupravna splošna akta sprejeta. Na 10. izredni seji dne 22. 10. 1987 smo sprejeli sklep o povečanju cen elektromagnetom, hidravličnim komponentam in sistemom, rezervnim delom za hidravliko, vibratorjem in servisnim storitvam. Poročilo in ocenitev rezultatov dela in poslovanja v devetme-sečju poslovnega leta 1987 ter začasno delitev ustvarjenega dohodka v devetmesečju poslovnega leta smo obravnavali na zboru delavcev dne 2.11.1987. Na tem zboru smo tudi sprejeli sklep o povišanju pristojbine kolektivnega nezgodnega zavarovanja. Na delavskem svetu dne 11. 11. 1987 pa sta med pomembnejšimi sklepi sklep o sprejemanju plana pridobivanja in delitve celotnega prihodka za IV. kvartal leta 1987 ter sklep o sprejemanju samoupravnega spo- razuma kovinsko predelovalne in elektro industrije o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje čistega dohodka ter za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo (t. i. branžni sporazum). Maruša Kolenc Pred nedavnim je bila dobavljena še zadnja stružnica, ki je bila naročena že v letu 1986. Pričakovali smo jo že v maju letos, vendar se je dobavni rok nekajkrat podaljševal. Revo Ive rski stružni avtomat TS-62-H je popolnoma enak stružnici, ki smo jo kupili že lani v juniju. Ta stroj je opremljen še z avtomatsko podajalno napravo — hidrobarom za struženje iz palice. Proizvajalec stružnega avtomata je Prvomajska Raša, proizvajalec hidrobara pa švicarska firma LNS. Nekaj tehničnih podatkov: — glavni pogon stružnice je izveden z enosmernim motorjem moči 15 KW, z dvostopenjskim prenosnikom, vsaka stopnja pa ima brezstopenjsko regulacijo vrtljajev, kar nam omogoča konstantno hitrost pri struženju. Stroj je opremljen z revolversko glavo za dvanajst orodij, krmili pa ga mikroprocesor Philips CNC 3580. Vsi glavni deli stroja kot so: glavno vreteno, križni revolver, lež. navoja vretena, hidravlika so iz uvoženih podsklopov. — vrt. hitrost glavnega vretena 20 — 4000 min'1 — hitri hod po x osi 6 m/min — hitri hod po z osi 8 m/min — pom. hitrost 2,5 m/min — max premer obdelovanca iz palice j> 58 mm — avtomatska podajalna naprava pa je opremljena z kompletom vpenjalnih puš od£ 12 do^ 50 mm in šestrobnih vpenjalnih puš od 12 do 32 mm. Za struženje iz palic pa smo se odločili zaradi tehnološke potrebe, saj imamo kar precej polizdelkov, ki so zelo primerni za struženje iz palice, naj jih samo nekaj naštejem: vložki in bat za sedežne ventile, vsi bati za NV, NDV in NOV, nastavki pri KV in VV, več polizdelkov TVD-6 itd. — . Kot vsak stroj zahteva tudi ta primeren vhodni material. Zahtevano je, da so palice materiala svetlo vlečene ali brušene, za kar že prilagajamo kosovnice in postopke v TO, nabava pa bo morala poskrbeti za ustrezni material. Nekaj težav bo z materiali, saj na raounplni- SaF^oupravnt' sporazum o' osnovah in merilih delitve šred- F za ku do sedaj nismo imeli materiale ločeno valjane ali svetlo vlečene. I^a stružnem avtomatu " ~ se namesto vpenjalnih puš' laehko pritrdi tudi tri čeljustna vpenjalna glava, programi so povsem enaki z že prej dobavljenim avtomatom TS-62 tako, da ne bo problemov. Vsi si želimo, da bo stroj čimprej vključen v proižVpdrijo/takO 4 kot smo opisali v pogodbo ob nakupu in da bi bilo čim manj, ©kvarim* štev za. vosebne dohodke in skupnO 'porabo v DP Kladi-’ ' yar" sZiH/IOf .sfprejeh veG drugih, ^samoupravnih splošnih ak-. . toy, ki so pomambn j' ^a na- daljni VazvoLn$$e, delovne or- -»/=;•>■ ganizapifejr, v f. . s .V' * v v \ Zavedati se' rnorafnb/. cja. se .'V h V,: v> / zastojev tudi v bodoče. - '> ■»' . > v Jože Frelih borno y tei-težki-šrtuapiji,reševali ;> Osnouna Orgamzacna zueze sindikata »KLADlUARZiti« x, fai z 'do|lednim ^izvajanjem d£l V tozircfhfia naldgma, vseh področjih: £. dela. Tu mislirho; predvsem na^f boljše izkdriičanje delovnega čff-f < / sa,kw)i^ttid,delo^;izkori-^v' 1" v Stek vrfapriv 1h> predmetov 'de la,.-, V v predvsem pa/doseganje izdeloval-> POROČILO O DELU 00 ZS „KLADIVAR" ŽIRI ZA OBDOBJE 1986-1987 Izvršni odbor sindikata v delovni organizaciji se je v tem mandatnem obdobju pri svojem delu opredelil predvsem na statutarne in programske usmeritve, ki so bile sprejete v predhodnem mandatnem obdobju. Pri svojem delu je upošteval tudi vse dodatne spremembe in dopolnila, ki so se pojavljale med letom. Ena od prvenstvenih nalog je bila zagotoviti socialni in materialni položaj naših delavcev in njihovih družin. Kljub težkim razmeram nam je uspelo, da smo obdržali življenjski standard na zadovoljivi ravni, kar pa nas obvezuje, da se bomo iz tega področja še naprej zavzemali za večjo produktivnost dela s tem pa tudi izboljševali materialni položaj posameznika. Na področju samoupravne organiziranosti smo v tem mandatnem obdobju izvolili nove samoupravne organe v DO in ZPS. Izvolili smo nove delegate za delavski svet, samoupravno delavsko kontrolo in disciplinsko komisijo. Izvršni odbor sindikata je vodil vse priprave in postopke za izvolitev samoupravnih organov. Enak postopek je bil v letu 1986 pri izvolitvi novih delegatov za samoupravne interesne skupnosti in delegacije za družbeno-politič- • k rtih Tofccri? irt kvaliteto izdelkov. j. ni zbor. Se nadalje se bomo zavzemali za doslednejše izvajanje samo Zaostriti moramo odgovornost posacriez-nikov ter ločiti delo prti ' nedeja. Sftcupno se moratnd upravnih določil, ki so opredelje- * za£eva$Fza dosedanje boljših > na s samoupravnimi sporazumi, zuhapv^a naj>k bo to„y-proi|- •. ravno tako tudi na vseh področ- vodnjj ali drugih šlužbah,,%delQy-, -V; vi Prvi sestanek novoizvoljenega izvršnega odbora sindikata -v. : V,- '■K jih samoupravnih odločitev v de- lovni organizaciji, pri sprejema- nju gospodarskih planov ,ter posameznimi spremembami in dopolnitvami na tem področju. Pripomniti vetja, da smo v letu 1987 izvedli dva posebna referenduma in sicer: . — Pravilnik o osnovah in merilih?* ... m,organizacija , ,, 'j 'PpazaFno:> 'da imo rivno na tazvbju zelo*šibki' se stvari odvijajo /prepočasi. Zavzeti se, mo|amo> da bomo v prihodnjem f H letu še boljši gospodarili ter iz-• koriščalj rfi^tdrialna sredstva in delovni daš. V ^ r-Z Na podtočju družbenega stan razporejanja dohodka in čiste- dardd je Štorje n velik premik in ga dohodka Žiri in DO ,Kladivar - r',': X .V < ■ 'S . sicšr/pl-t pridobivanju počitniških; kapapitet. Uspelo nam je, da ' . * , Vi’ •'! ( K LADI VAR 3 / Posvet pred občnim zborom smo kupili dva apartmaja v Stini-ci in dva apartmaja v Barbarigi. Poleg tega razpolagamo še s štirimi prikolicami, tako da v naslednjem letu pričakujemo, da ne bo večjih težav pri letovanju. Trend prisotnosti oziroma aktivnosti naše osnovne organizacije sindikata so potekale intenzivno tudi na športnem področju. Udeležili smo se vseh tekmovanj, ki so bila organizirana v okviru SOZD-a ZPS, občinskih sindikalnih iger ter v krajevni skupnosti. Športniki so nas uspešno zastopali, kar potrjujejo razna priznanja, diplome in pokali, ki so jih pridobili. Ugotavljamo pa tudi, da vsega dela, ki smo si ga naložili le nismo opravili. Tu mislim predvsem na pobudo 10 OOS, da bi pričeli za naše delavce kuhati kosila ter prodajati tudi druge prehrambene artikle. Žal tukaj nismo uspeli. Seveda moramo tukaj upoštevati tudi objektivne vzroke, vendar pa mislim, da bomo te pomanjkljivosti realiziri-rali v naslednjem mandatu. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da je vedno manj interesa za opravljanje posameznih funkcij na raznih področjih v delovni organizaciji. Tu mislim predvsem na mlade in strokovno usposobljene delavce. Zavedati se moramo, da smo za izobraževanje namenili velika sredstva in bi člo- vek pričakoval le kanček spoštovanja pri posameznikih, ki so ta sredstva koristili. Seveda bi pa pričakoval tudi večjo odgovornost vodilnih delavcev ravno na tem področju. IZVOLITEV NOVIH ČLANOV 10 ZSS „KLADIVAR" ŽIRI Na občnem zboru 00 ZS „Kladivar", ki je bil dne 28.11.1987 v Družbenem domu Partina so bili predlagani in izvoljeni za najodgovornejše funkcije v I0 ZSS v delovni organizaciji Kladivar Žiri naslednji člani: — predsednik: Pavel Krvina — podpredsedni: Jože Mlinar — tajnik: Maruša Kolenc — blagajnik: Irma Matjašec — predsednik nadzornega odbora: Julijana Leskovec Vodje sindikalnih skupin: — Cveto Poljanšek (montaža HK, HO in odd. VD) — Vinko Rudolf (površinska zaščita, I. izmena strojna) — Stane Kavčič (II. izmena strojna) — Mirko Govekar (nabavni oddelek, PPS) — Milan Frelih (tehnologija, RE, OTK) — Slave Cankar (PFS, SS, poslovodstvo) — Srečo Gaber (VIV, orodjar na, pr. oddelek) Razporeditev nalog: — šport in rekreacija: Srečo Gaber, Milan Frelih — družbeni standard: Slave Cankar, Maks Plesec — kulturna dejavnost: Jože Mlinar Novi člani I0 ZSS ,,Kladivar" smo bili imenovani na sestanku I0 ZSS „Kladivar" Žiri v začetku decembra 1987. Na tem sestanku smo se že tudi člani I0 ZSS „Kladivar" dogovorili o nekaterih zadolžitvah in nalogah v tem mandatnem obdobju: — počastitev upokojencev ob Novem letu in organiziranje Dedka Mraza za otroke, — organizacija letovanja (postavitev in ureditev prikolic, ureditev apartmajev in poiskati možnost nakupa stanovanjske enote v toplicah), — na športnem področju bo delo potekalo tako kot do sedaj (udeležba na tekmovanjih v KS, občini in igrah ZPS), — kvartal no informiranje delavcev o poslovanju in o težavah v poslovanju delovne organizacije, — na kulturnem področju bi se bilo potrebno povezati z delovnimi organizacijami v Žireh in bi le-te skupno organizirale obiske raznih predstav (opere, gledališča). Pavel Krvina A KLADIVAR žir. A KLADIVAR žiri Profilni projektor z mikroračunalnikom — merjenje z najvišjo točnostjo nouosti iz področja strojnih obdelau OGLEDALI SMO Sl RAZSTAVO ORODNIH STROJEV V MILANU Sedma prireditev EMO — razstava proizvajalcev orodnih strojev in opreme, je pod pokroviteljstvom evropskega komiteja za sodelovanje industrij orodnih strojev CECIMO tokrat pripadla mestu Milanu v Italiji, enemu najbolj industrijsko razvitih krajev v tej državi. Ta evropska razstava z udeležbo svetovnih proizvajalcev orodnih strojev in obdelovalnih sistemov predstavlja prav zaradi svoje obsežnosti vrh dosežkov na področju obdelave kovin in edinstvena priložnost, kjer lahko vidimo in primerjamo stroje in naprave istih tipov. Razstavljalo je približno 1700 proizvajalčev iz 40 držav, kar predstavlja 98 % najbolj pomembne svetovne proizvodnje obdelovalnih strojev. Na 23 kilometrov dolgi „izložbi" je bilo razstavljeno 8000 izdelkov v skupni vrednosti okrog 450 milijonov dolarjev. Veliko priložnost za predstavitev svoje industrije so na tem sejmu dobili prav italijanski proizvajalci, saj so bili v večini, seveda pa ni manjkalo priznanih iz drugih držav n.pr. iz Nemčije DECKEL, INDEX, GlLDEMEISTER, BOSCH, Japonske MAZAK, YAMA-ZAKI, HITACHI SEIKI, Švice AGATHON, SUHNER, CHRISTEN, Italije FIMAT, Francije SOMEX, AVYAC, Švedske SANDVIK. Omenjene so samo firme, za katere se je naša delovna organizacija najbolj zanimala in smo iskali pri njih tudi ponudbe. Na splošno smo se zanimali predvsem za aktualne oziroma najboljše obdelovalne stroje, ki jih potrebuje naša proizvodnja. Tako smo posvetili največjo pozornost ostrilnim strojem za razna rezilna orodja, strojem za hona-nje in lepanje, brusilnim strojem, rezanju navojev in namenskim strojem, obdelovalnim avtomatom in celicam ter programski opremi. Omeniti pa je potrebno, da so na podobnih razstavah vredne ogleda predvsem novosti, ki prinašajo spoznanja teženj razvoja posameznih področij obdelav. Pojavljajo se izdelki z izboljšanimi tehničnimi karakteristikami in rešitvami, fleksibilni obdelovalni sistemi s centralnim ma-gacinom orodja, centralnim skladiščem palet in centralnim računalnikom, izreden razvoj oziroma že cela poplava je opazna pri opremi za programiranje NC strojev in računalniško konstruiranje CAD/CAM, množična je uporaba Ti C in drugih prevlek na rezilnih orodjih ter še dovolj drugih novosti. Na splošno so vtisi s sejma zelo dobri, saj vsak obiskovalec tako kvalitetnega sejma res lahko vidi tisto, kar ga najbolj zanima. Zastopstvo naših proizvajalcev na tem sejmu je bilo zelo skromno. C. K. nouostii iz inDOCfl Naslovi nekaterih knjig, katere smo v zadnjem mesecu evidentirali v INDOK-u. 1. KWIC INDEX OF INTERNATIONAL STANDARDS 2. VAJE IZ ANGLEŠČINE 3. POJMOVNIK POSLOVNE INFORMATIKE 4. MEDNARODNO POSLOVANJE 5. TELEX IMENIK 1987-88 6. FINANČNI KAPITAL 7. HIDRAVLIKA - Kavita-cija — elektrohidravlika 8. HIDRAVLIKA - Proporcionalna tehnika — elektrohidravlika 9. TEHNOLOGIJA ODR-2AVANJA ALATNIH MAŠINA 10. TEHNlCKA DIJAGNOS-TIKA V MASINSTVU 11. AUTOCAD 12. OSEBNI RAČUNALNIK 13. UVOD U RAD DOS, BASIC 14. STRUKTURIRANO PROGRAMIRANJE U BAŠIČU 15. IBM PC/AT/XT U 25 LEKCIJA 16. VARSTVO PRI DELU 17. FORTRAN 77 18. PRENOS PODATAKA 19. INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA 20. PROGRAMIRANJE (FORTRAN) 21. OSNOVI PROGRAMIRANJA I SISTEMA ZA PROGRAMIRANJE - FORTRAN IV 22. IN2ENJERSKI PRIROČNIK ZA STEDNJU ENERGIJE 23. HANDBUCH FUR DAS EISENHUTTEN LABORATO-RIUM nouoLETnfl flflKETfl Tako kot vsako leto smo verjetno tudi letos doživeli veliko prijetnih pa tudi nekaj neprijetnih trenutkov. Vsak za sebe ve kako bo zaključil to leto. Obenem se že porajajo načrti za leto, ki je pred vrati. V naslednji anketi so strnjene misli nekaterih naših sodelavcev o tem, kako so preživeli to leto, kako mislijo naprej, kako bodo preživeli Silvestrovo . . . MATJA2 PETERNELJ - strugar — To leto je bilo za mene zelo zanimivo. Januarja sem začel z novim delavnim mestom. Tako sem spoznal nove ljudi. Navadil sem se na nov kraj, ker sem se preselil v 2iri. Potem poroka, otrok . . . No, vsak začetek je težak, zdaj je pa že dobro. Kar sem planiral sem v tem letu tudi približno dosegel. Cisto vsega pa ne moreš — finance. — Za drugo leto nimam kakšnih posebnih načrtov — kaj jaz vem, da bi bilo tako naprej kot do sedaj, da se bomo še naprej dobro zastopili, pa da -bodo finance. — Politika — kaj jaz vem. Pri nas v Jugoslaviji je toliko tega, da ni vredno besed. Agrokomerc, Olimpijske igre. — Po svetu so pogajanja, jaz mislim, da nevarnosti ni, upam da bo tako ostalo. — Silvestroval bom doma z družino. TV, kakšen kolega, pijača, pa ne bo dolgčas. LILI POLJANŠEK — praktikant — Mislim, da je bilo letošnje leto polno problemov na vseh področjih. Glavni vzrok je seveda visoka inflacija. Ker sem v delovni organizaciji šele četrti mesec o poslovanju še ne vem veliko, vendar mislim, da smo letošnje leto kar dobro poslovali. Da bi bili rezultati še boljši, bomo morali večjo pozornost posvečati predvsem kvaliteti, kajti ta je porok za ohranitev kupcev še vnaprej. Na splošno sem bila z letošnjim letom kar zadovoljna. — Za naprej si želim, da bi se po opravljeni pripravniški praksi lahko zaposlila v tej DO, da bom zadovoljna na delovnem mestu, predvsem pa, da bodo sodelavci zadovoljni z mojim delom. — Kako bom praznovala še ne vem. Malo že razmišljam, dokončno pa se moram še odločiti. J02E JEREB — kontrolor — Ja, kaj bi rekel. Po mojem je bil tako uspešen kot prejšnje leto. Nič slabše. Nimam se kaj pritoževati. Doma ravno tako — naredil sem centralno . . . — Skrbi me, da bo slabše. Ta naša politika. Kaže bolj na slabše kot na boljše. Upam, da bom drugo leto lahko prekril hišo. — Za silvestrovanje nimam še nič v planu. JOLANDA ŠUBIC - obračun OD in OS — Lahko bi bilo bolje, vendar sem zadovoljna s tem kar je. To mislim na naše poslovanje. Čeprav še ni vse jasno, upam da bo. — Za drugo leto pa ... ja, da bi še bolj uspešno delali, da bomo imeli boljše OD, kar je želja vseh ter da bi bil mir in zdravje. — Politika me ne zanima veliko. Kar slišiš te tako samo razjezi. Upam, da bodo to tisti, ki so za to postavljeni tudi rešili. — Za Silvestrovo bomo doma. Ko smo zidali nismo mogli drugače, zdaj pa smo že navajeni, da silvestrujemo skupaj doma v družinskem krogu. EVGEN PODOBNIK - elektrikar — če gledam podražitve, je bilo leto 1987 bolj tako' Drugače je bilo kar precej narejenega, lahko bi bilo pa še več. — Za leto '88 si želim, da bi bilo bolje ali vsaj tako kot je bilo letos. — Kje bom Silvestroval? Oh nehaj, kje je še to, ne vem, je še prezgodaj. ERIKA PROSEN — montaža H K — Lahko bi bilo bolje, vendar bo pa dobro tudi, če bo vsaj tako ostalo. Da bo dovolj dela in da bodo plače. Privat je tudi kar v redu. — Zelje za naprej so . .. kaj jaz vem? Recimo, da bi lahko naredili hišo, da ne bi bili lačni, da bi bili oblečeni, da bi bili zdravi... ne vem kaj bi še dejala — več veselja, manj podražitev. — Novoletno noč bomo preživeli kar doma. Upam, da bo še kdo prišel. Pripravili bomo malo za spit, malo za pojest, TV, ples, dobra volja. PETER JEREB st. — vrtalec — Ja ena srednja stvar je bila. Zame je važno to, koliko kdo na svojem delovnem mestu dela. No, če ne bo slabše, bo kar v redu. — Za naprej ne vem, kako bi re- kel. Obeta se le bolj na slabo, videli bomo pa sproti. Glavno, da bo mir. — Politika — ne morem kaj reči. Spreminja se iz tedna v teden. Vsi govorijo o miru, obenem pa se oborožujejo. Farbajo eden drugega. No ja, dokler se le govori je še kar dobro. — Silvestroval bom pa kar doma pred TV, še kdo pride od sorodnikov pa bomo skupaj. MARIJA PIVK - čistilka — Tukaj sem že tri leta in se počutim dobro. Važno je, da je človek zdrav. Dokler bom mogla in me bodo hoteli bom hodila v službo. Res, da je treba že ob štirih vstajati, da pomolzem kravo, je pa zato doma mleko pa tudi plača tu, je kar dobra. O ja, sem kar zadovoljna. — Ja v novem letu . . . samo da bom zdrava in da bi se zaslužilo. — Politika — me ne moti, proti nisem . .. — Zadnji večer v letu bom doma na peči. Ne bo mi dolgčas. MARKO GANTAR — montaža HK — Kaj jaz vem, bilo je povprečno, lahko bi bilo bolje, lahko pa še slabše. Šlo je. Kaj pa hočeš drugega kot biti zadovoljen. — Ja v letu '88 bi si pa želel, da bi se dobro zastopili v tovarni, da bi tovarni dobro šlo, da bo delo, denar, mir, zdravje, zadovoljstvo .. . — Silvestroval bom doma z družino, ker se doma najbolje počutim. MAKS PLESEC — nabavni referent — Največji problem pri nas je, da veliko delamo, končnega efekta pa ni. Rezultati dela niso taki, da bi bili lahko dovolj uspešni. Kje so vzroki? Vsak pri sebi jih mora poiskati, poleg tega so pa še zunanji. Po mojem vsak išče samo zunanje. Gruntamo, kako bomo ugoto- vili, da je drugi kriv. Seveda to ne velja samo za našo delovno organizacijo. Če gledamo OD lani in OD letos ugotovimo, da se je prepolovil, pa sigurno nismo pol slabše delali. To je posledica gospodarske situacije. Plačilo po delu je izničeno. Saj ne moreš deliti, če ti drugi dirigirajo. Vendar človek ne sme gledati črnogledo, ampak tudi za jutri — boriti se. Privatno sem letos dosegel plan. Ni bilo pretresov. Bili smo na dopustu, bilo je dobro. — Za naprej. Upam, da bomo veliko smučali. To ie sprostitev, nabiranje novih moči za delo. človek mora čim več časa posvetiti rekreaciji, dodatni izobrazbi ... Se mi zdi, da premalo časa žrtvujemo za take dejavnosti. Glede DO sem optimist. Nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha. Mislim, da jo bomo zmazali, vendar moramo biti vsi zainteresirani. Posameznik ni nič, vsi moramo biti za to. Poleg tega morajo tudi plani biti na realnih trdnih osnovah, kar je pogoj za dobro delo. — Pri naši jugoslovanski politiki pa mislim, da bo moral prevladati razum naših ekonomistov, da bomo delali tako kot drugi. Treba se bo vključiti v svetovni tok, ne samo govoriti. — Silvestroval bom doma. To je en tak praznik, da ga moraš praznovati v krogu svoje družine. Da so otroci zraven, ne da jih daš v varstvo. To se mi zdi zelo pomembno. S tem se tudi prispeva k harmoniji v družinski skupnosti. To kar so povedali naši sodelavci so verjetno želje vseh nas Kladivarcev. Čez eno leto se bomo zopet srečali v tej rubriki in upam, da bodo obrazi anketirancev še vedno nasmejani kot so bili sedaj. Pa prijetno silvestrovanje. Brane Šubic potouanje u družbo umetne inteligence V današnji številki glasila na- daljujemo z objavo poglavja iz knjige Petra Likarja: UTRIP ZNANOSTI, del katerega smo objavili že v prejšnji številki. MIKROELEKTRONIKA KOT ŽIVLJENJSKA POTREBA Pot v tretjo znanstveno-tehno-loško revolucijo vodi tudi skozi mikroskopsko majhna integrirana vezja. Zanje se nismo odločili zaradi kakšne modne muhe ali pa zato, da bi za vsako ceno hoteli ujeti razvite družbe. Usmeritev na to področje sta Slovencem narekovala življenjska potreba in čas, v katerega smo postavljeni. Nekaj nesrečnih ali pa srečnih naključij se je združilo pri nas v tako celoto, da nam dobesedno ponujajo razvoj in izdelovanje mikroelektronskih elementov. V naši republiki namreč nimamo posebnih bogastev, od katerih bi lahko živeli. Prav ta rudna revnost nas sili, da razmišljamo o čem drugem, kar bi nam še vedno zagotavljalo soliden razvoj. Razmišljati je treba o takih proizvodih, ki zahtevajo malo surovin in veliko pameti. Mikroelektronika pa je kot nalašč za to. Pravzaprav so taki primeri tudi v Evropi in dokazujejo, da ni treba proizvodnje meriti po tonah ali hektolitrih in metrih, ampak jih merimo s količino vložene pameti. Švica na primer, ki je skoraj brez surovinske baze, se je že zdavnaj osredotočila na izdelovanje ur in tudi s tem začela gospodarsko cveteti. V sodobnem času občudujemo Japonce, ki živijo, tako kot Slovenci v deželi brez surovin, pa so znali iz popolne zaostalosti (še pred sto leti niso poznali vlaka) ustvariti moderno družbo, ki uspešno konkurira celo že dolgo razvitim Združenim državam Amerike. S skupinskim delom raziskovalcev, velikansko delovno disciplino in pripadnostjo de- lovni organizaciji so postali in-, dustrijska supersila. Skrivnost njihovega uspeha je v znanju, saj se že počasi bližajo cilju, ko bo imel vsak drugi zaposleni v njihovi deželi fakultetno izobrazbo. Pri naši odločitvi za uvedbo mikroelektronike pa je igral pomembno vlogo še en droben, a čedalje pomembnejši dejavnik. Dolinska lega naše republike, zaprtost z gorami, inverzije in še kaj vplivajo na to, da se nam okolje hitreje uničuje, kot se to dogaja na prevetrenih ravnicah. Usmeritev, za katero smo se odločili, bo pomembno vplivala na to, da bomo živeli v čistejšem zraku in ob bistrejših rekah. Cip kot nekakšna zaključna mikroelektronska enota ima zanemarljivo težo. Meri le nekaj kvadratnih milimetrov. V en sam vagon bi lahko naložili in odpeljali večletno proizvodnjo. Transport torej ne obremenjuje naših že tako in tako prepolnih in razritih cest. Razvite družbe našega planeta so ugotovile, da bo v prihodnosti obstajal samo tisti, ki bo obvladal in razvijal mikroelektroniko. Zato taka tekma na življenje in smrt. Zato v ta namen vlade posameznih držav iz svojih proračunskih sredstev dajejo ogromne vsote. Vsa ta velika vlaganja pa že kažejo tudi prve rezultate. Tisti, ki so veliko naložili v elektroniko, v naskoku osvajajo svetovna tržišča, nižajo cene in izboljšujejo kakovost proizvodov. Zato ni prav nič čudnega, da se mikroelektronika tako eksplozivno razvija. Zdaj je namreč že povsem jasno, da je odvisna prihodnost številnih držav od tega, kako in koliko bodo razvile elektroniko in še zlasti mikroelektroniko. V laboratorijih sledi ena generacija čipov drugi. Tisto, kar je bilo še včeraj novost, je danes zastarelo. Tako lahko z vso pravico rečemo prvemu računskemu stroju dedek. Lahko bi mu pa dodali predpono „pra pra", pa se ne bi dosti zmotili. Za ves ta bliskoviti vzpon so strokovnjaki za informatiko izračunali zanimivo primerjavo: če bi se razvijal s tako naglico fičo, kot se razvija čip, be ne vozil 120, ampak 70.000 kilometrov na uro. Pri še tako nespretnem vozniku bi vzdržal 100 let, v trgovini bi ga kupili za nekaj sto dinarjev, na sto kilometrov pa bi porabili nekaj kapelj bencina. S polnim tankom bi v eni vožnji opravili pot od Zemlje do Lune in nazaj. Če bi ga pa hoteli miniaturizirati, bi na priostrenem delu šivanke lahko stali štirje avtomobili. V PORODNIŠNICI NAJMANJŠIH TEHNIČNIH BITIJ Mikrovezja in njihovi sistemi so tako pomembna sestavina naše prihodnosti, da jim moramo posvečati nova in nova poglavja. S temi elementi ni povezana le znanost, ampak tudi avtomobilska industrija, industrija orodnih strojev, predmetov za splošno porabo, živilska, kemična in metalurška industrija, promet vseh vrst, energetika, javna uprava, bančništvo, statistika, znanost, narodna obramba, računalništvo, telematika . . . Mikroelektronika sega na vsa področja našega življenja. Od nje ni odvisna samo prihodnost našega združenega dela, ampak celega naroda. Od te majhne ploščice bo odvisno, ali bomo zapluli v razvito industrijsko prihodnost ali pa bomo usodno zaostali. Zato smo se odločili, da vas bomo popeljali v eno izmed tovarn najmanjših tehničnih ,,bitij'' na svetu — v Iskrino tovarno mikroelektronike. Samo — preden vstopite — si očistite čevlje! Veliki sesalniki na vhodu v proizvodne prostore pa bodo iz vaše obleke potegnili prah. Nevidne prašne delce. Za- Kaj si nekateri oddelki naše delovne organizacije v novem letu najbolj želijo boste izvedeli iz pravilno rešene VELIKE NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE, za katero razpisujemo pet praktičnih nagrad. Oddajte jih do vključno 15. januarja 1988 Tinci Gantar v INDOK. Imena nagrajencev bodo objavljena na oglasnih deskah in v naslednji številki glasila. Pri reševanju želimo vsem obilo uspeha in razvedrila. KLADIVAR KLAD IVAR 11 kaj toliko besed o prahu? Zavoljo tega, ker je prah velik sovražnik mikrovezij. Če katerikoli delec večji od nekaj mikronov pade na porajajoče vezje, ga prekrije in uniči. V tej porodnišnici čipov ne sme biti na kubični decimeter zraka več kot 3,5 prašnega delca, večjega od 5 mikronov. Dojenček, ki se rodi isti trenutek kot čip, je veliko na slabšem. Če je med porodom odprto okno, mora vdihniti s prvim vdihljajem do 100.000 prašnih delcev na kubični decimeter zraka. Vendar se moramo povrniti na začetek pripovedi. Pustimo ob strani dejstvo, da sta čipova oče in mati načrtovalec in risarka, ki vdihneta novorojencu nekaj svoje osebnosti in hudomušnosti, če hočete. Povedati moramo, da ima čip tudi celo vrsto pestunj, ki s kritičnim očesom in dognanimi merilnimi instrumenti skrbijo za njegov zdrav razvoj. Vse čipove dimenzijske informacije gredo že v najzgodnejši razvojni fazi v računalniški spomin, s pomočjo katerega izdelajo geometrijske vzorce, ki rabijo za poznejšo gradnjo sistema. Ne bi opisovali posameznih elementov, ki sestavljajo mikro-vezje: rekli bi le, da je čip sestavljen in številnih stikal. Če pomislimo, da je bilo še pred nekaj desetletji eno stikalo veliko kot žarnica in da je zdaj v ploščici, veliki nekaj kvadratnih milimetrov, vgrajenih že desetti-soče stikal — bitov, potem nam je predstava o nepojmljivih zmogljivostih mikroelektronike bližja. Pa ne samo stikala. Če bi hoteli nadomestiti vse upore, tranzistorje, diode in kondenzatorje, bi se namesto milimetrskega čipa miza šibila od vse te električne ropotije. Če veste, da tudi človekovi možgani delujejo po nekakšnem sistemu stikal (le da jim v medicini ne rečejo biti, ampak sinapse), potem se upravičeno sprašujete, kdaj bomo sposobni izdelati tako vezje, ki bi nadomestilo človekove možgane. Za zdaj je strah odveč! Naši možgani imajo do 500 milijard sinaps. Takih zmogljivosti pa mikroprocesorji ne bodo imeli še nekaj desetletij. In tudi ko jih bodo znali izdelovati, bo mikroprocesor ostal še vedno mikroprocesor. Lahko bo deloval mnogo hitreje in zanesljiveje od človeka in imel lastno inteligenco, pa bo to nekaj povsem drugega kot človeški razum. Integrirana vezja gradijo v nadstropjih, na polprevodniški silicijevi rezini. Za silicij vemo, da sestavlja trideset utežnostnih odstotkov zemeljske skorje, vštevši ozračje, da prevaja električni tok, rabi pri izdelavi stekla, porcelana, cementa in keramike. Ob dodajanju nekaterih kemikalij zanesljivo sproži vklop in izklop, to je „da" in „ne", kar pa je osnova računalnika. Silicijeve bloke razrežejo kot salamo na okrogle rezine in s posebnimi postopki nanašajo nanje polprevodne in prevodne plasti. Po vsakem od teh nanašanj s foto postopkov in selektivnim jedkanjem posnamejo geometrijski vzorec z maske na vezje. Na eni silicijevi rezini izdelajo hkrati veliko število vezij. Če je površina vezja nekaj manj kot 1 /4 cm2 in je premer rezine 10 cm, potem izdelajo hkrati okoli 400 vezij na rezini. Silicijeva rezina, na kateri so vezja, je podobna mreži. Vezja so ločena s kanali, po katerih rezine s posebno žago režejo na tablete. Pred žaganjem tablete očistijo, optično pregledajo in montirajo v ohišja. Ohišju vezja — ali pa kar celemu integriranemu vezju — pravijo po domače — gosenica, ker ima številne „nogice". Vsaka od njih je z žičko povezana z nekim notranjim delom vezja, ki jo poganja, tako da vsaka nožiča opravlja svojo funkcijo. Ko jih zalijejo, jim dajo zaščitno plast, nekakšno kožico. Ko je čip zalit in testiran in vgrajen, začne živeti svoje življenje, kot ga živi vsak organizem. Postane nekaj podobnega kot človeško telo, ki skriva v sebi možgane, srce, želodec, jetra, vranico in druge organe, od katerih vsak opravlja popolnoma različne naloge. Spočetje in rojevanje čipa traja približno dve leti. Sele potem se lahko začne serijska izdelava. MILIJARDE RAČUNOV V SEKUNDI Kako silno hitro se je razvijal računalnik, katerega osnova je danes čip, nam pripoveduje primer. ENIAC je bil prvi računski stroj na svetu. Ameriška inženirja John Mauchley in John Ec-kart, ki sta ga prijavila kot patent, sta za 30-tonsko napravo morala zgraditi posebne temelje. Vgrajenih je imel 18.000 elektronk. Dolg je bil 15 metrov in je porabil ogromno elektrike. Njegova cena je bila tako pravljično visoka, da je bil dostopen samo naj bogatejšim. Zares dober računalnik je tudi pri nas privilegij najbogatejših. Bistven sestavni del sodobnega računalnika je velik kot tale črka „0" in po hitrosti močno prekaša svojega orjaškega prednika. Holleritov mehanski računalnik je zmogel eno do dve računski operaciji na sekundo. Mamutsko veliki prvi računalniki so jih zmogli že nekaj tisoč. Sodobni računalniki jih zmorejo milijarde. Si predstavljate, koliko je to milijarda? Pomagajmo si s primerjavo! Milijarda je tisoč milijonov. Denimo, da se kak milijarder odloči, da bo razdelil milijardo dinarjev. A kje dobiti pri nas milijarderja? Poiščimo ga med tistimi, nad katerimi mora biti razumna družba najbolj zainteresirana. Torej med znanstveniki! Ga ne najdemo. Med univerzitetnimi profesorji? Tudi ne. Izumitelji — inovatorji? Ne! Med inženirji, pisatelji, zdravniki? Ne, ne! Torej ga iščimo med obrtniki. No, tu smo ga našli. Bogat obrtnik se torej odloči, da bo razdelil milijardo dinarjev. Vsakemu da kovanec za 1 dinar in to vsakih 10 sekund. Osem ur na dan, pet dni v tednu. Recimo, da je prav zdajle dal nekomu zadnji kovanec. Kdaj je dal prvega? Za novo leto 1980? Ne, kar hrabro potujte v preteklost. Precej prej. Ob spuščanju človeka na Luno 1969. leta? Prej. Ob Hitlerjevi okupaciji Jugoslavije 1941. leta? Ne. Leta 1848? Ne, tudi to ne. Med turškim pohodom proti Dunaju 1529? Se prej. Morda takrat, ko je Primož Trubar napisal Ta novi testament, 1582? Ne, še mnogo prej. Milijarder bi podaril prvi dinarski kovanec takrat, ko so naši praprapredniki z vzhoda prodrli do rimske Emone, kjer stoji zdaj Ljubljana, in se v teh krajih stalno naselili. Ta mali mikroračunalnik opravi torej milijarde računskih operacij v sekundi, in to na površini, ki je nekajkrat manjša od bucikine glavice. Lahko si je predstavljati vrednost tega stroja v družbah, Ijer je milijarda novcev januarja vredna milijardo, ob polletju že poldrugo in ob koncu leta že dve milijardi. KO JE DESCARTES VZKLIKNIL: „COGITO, ERGO SUM", NI POMISLIL NA INTELIGENCO, KI BO VTISNJENA V KOVINO IN PLASTIKO Zgodovinski viri nam pripovedujejo, kakšne verske šoke so doživljali verniki, ki so v grški Aleksandriji obiskovali eno tamkajšnjih velikih svetišč in prihajali v stik z avtomatom. Kadar se je v svetišču razplamtel žrtveni ogenj, so se samodejno začela hrupno odpirati železna vrata in dva bronasta žreca sta začela nalivati na žrtvenik posvečeno vino. Zapisi pripovedujejo, da so ob tem zadnjem dejanju verniki doživeli prave verske ekstaze. Dva tisoč let pozneje se do tehničnih čudežev obnašamo precej manj prizadeto. Ko danes vržemo kovanec v režo avtomata, da bi nam nalil kozarec soka, nas to niti najmanj ne pretrese, in ko odvržemo' izpraznjeni kozarec v košek za smeti, je stvar opravljena. Iz avtomata nalita osvežilna pijača spravlja v ekstazo samo še plačane reklamne manekene na televizijskih ekranih. A z avtomati, ki so hrupno ali pa povsem neopazno vstopili v naše življenje, se je sprijaznila celo cerkev, ki je stoletja preganjala vse, ki so si z „železnimi ljudmi" drznili posegati v božje pravice. Rekli smo, da mehanične kopije človeka ali njegovih opravil sodobnega človeka že zdavnaj ne pretresajo več. A v zadnjih letih se je zgodila velika kvalitetna sprememba. Človek je začel avtomatom vdihovati razum. In to je bilo dovolj, da se je pri sodobnikih prebudil nagonski strah, ki je ljudi nemara prvič popadel pred dvema tisočletjema. Pri nas je ta strah spregovoril tistega dne, ko je v neki jugoslovanski tovarni robot iztegnil svojo j e k I e-no-plastično roko, poiskal na mizi obdelovanec, ga zavrtel za 47 stopinj in položil na natančno določeno mesto. Samo ta razumni gib je storil in dovolj je bilo, da je delavec, ki je prej celo desetletje opravljal prav to delo, obupal nad seboj. Medtem ko je opazoval robotovo neutrudno lahkotnost, razumno iskanje in zanesljivost, je menda razburjeno vzkliknil: „Za to, kar naredi ta kos železa, sem moral jaz hoditi osem let v šolo. Opravil sem tečaj za kvalifikacijo. Bil sem vodja izmene." V tistih dramatičnih trenutkih je delavec zavestno ali pa tudi ne spoznal vso veličino ■in nemoč človekovega razuma. Pripravil:Anton Beovič LIKOUAA RAZSTAUA Naš sodelavec Vinko Podobnik je imel v času od 28. novembra do 6. decembra 1987 v Galeriji DPD „Svoboda" 2iri samostojno likovno razstavo risb. V spremnem listu k njegovi razstavi je Andrej Pavlovec zapisal naslednje: „VINKO PODOBNIK se je odločil, da radikalno spremeni svoj odnos do likovnega izražanja. V svojih slikah je še do nedavnega obravnaval „pristnost predmeta", kar se je preoblikovalo, prevrednotilo v nedorečeno, skoraj metafizično nevarnost od predmeta", kije pretila s svojim posegom v povsem normalno naslikan krajinski motiv le tega zapolniti in tako porušiti idilično ravnovesje. Spomnimo se, recimo, ene same njegove slike z upodobitvijo 2irov: nad krajem, ki je točno identificiran, so bili po nebu posejani ostanki kolesa nekega starega voza (v nekaterih drugih podobah smo našli zastave, celo kolo in temu slično). Kraj sam je bil dokumentarno verno naslikan,tudi lebdeči predmet na nebu, staro kolo kmečkega voza, je bilo do perfi-kacije naslikano, toda ta dva likovna elementa si nista bila v nikakršnem sorodstvu, eden nap-ram drugemu sta si bila tuja, čeravno oba naslikana z dobršno mero znanja. Njuna sorodstvena zveza je bila samo v likovni interpretaciji enega in drugega predmeta — kraja in kolesa, sicer sta si »bila v očitnem nasprotovanju predvsem s svojo likovno kvantiteto, ki je zapolnjevala likovni prostor, slikovno površino slike. Podobniku je predmet pogosto služil le zato, da bi se spustil v nekakšno miselno špekulacijo, kjer naj bi predmet (predvsem na primer kolo) imel vlogo tolmača likovne ideje. Potem pa se je Vinko Podob- nik naenkrat odločil čisto na novo za risbo, za to primarno zvrst likovnega izražanja. Z risbo lahko slikar doseže skoraj vse, razen barve. Risba omogoča poenostavitve, dopušča tudi tonsko obravnavanje danega motiva, pa tudi popolno sproščenost in čiste linije in na drugi strani lahko pri risanju predmeta preide slikar v popolno geometrizacijo, ki je že blizu abstrakcije. Vinko Podobnik se je odločil za takoimenovano črtno risbo s tušem in peresom. Opustil je tudi drugi predmet kot razlagalca likovne ideje in se vrnil z risbo do enega samega predmeta, do narave ali še točneje do krajine in posameznih predmetov v njej, kot so na primer posamezne stavbe, drevesa, ali posamičnosti, ki izrazito izstopajo iz okolja. Vrnil se je takorekoč na začetek, zaobjel je pokrajino na svoj način, ki je osvobojen vsakršne simbolične pomisli. Predmet — pokrajina ali pokrajina kot edini predmet upodabljanja je sedaj na Podobnikovih risbah vrnjen resničnosti, stvarnemu odslikovanju resnične biti; risba postane predmet materije, je odraz stanja in dejstev, ki jih najde v naravi. Z naravnost filigransko tehniko potez in črt, ki jih zapušča pero z drobljenjem teh črt, zarisuje z enako zavzetostjo tako ce- lovit pogled na pokrajino, kakor tudi na posamezne podrobnosti znotraj le-te. Ko zgosti drobniča-sto nemirne poteze peresa na določenih mestih, dobi tudi tonske poudarjene vrednosti in s tem tudi plastično oblikuje posamezne detajle na risbi. S takšnim načinom prehajanja od svetlega k temnejšemu gradi celotno kompozicijo risbe, v kateri obravnavani predmet (stavbe, drevesa) sedi trdno zasidran v svoji resničnostni odslikavi. Čeprav je risba s tušem brez barv in je le tonsko niansirana, zna Vinko Podobnik tudi v tej tehniki svojim risbam vdihniti tisti neizbrisni in nepojasnjeno mikavni pečat, ki govori v poreklu slikarja, ki izhaja iz žirovskega konca in iz takoimenovane žirov-ske šole samorastnikov. Prav v tem dejstvu tudi tiči vrednost Podobnikovih risb, ker se niso izneverile kraju nastanka." U. O. K £ 13 if 2 rami ŽIUIJO Ne preveč lepa pot nas vodi do prijetne domačije, kjer prebiva VERONIKA PETROVČIČ. Polne roke dela je imela naša Veronika, a na obrazu smehljaj. O njej bo kar držalo že znano pravilo, z vsem je zadovoljna in dobre volje ji nikoli ne zmanjka. Več kot odkrita beseda je povedala njena dobra volja in prisrčen nasmeh. Odkrito in pošteno pravi, v KLADIVAR-ju sem se zaposlila predvsem zato, ker drugod ni bilo zaposlitve. Mož je bil invalidsko upokojen. Doma sem bila jaz in trije otroci, če smo hoteli vsaj delno pokriti vsakdanje potrebe, ki jih ima prav vsaka družina, se je bilo potrebno podati v dolino. V Novi vasi pa je bilo kot nalašč zame najbližje. Zaposlena sem bila devet let, delala sem v galvani, nekaj časa pa sem bila v novem obratu, temu so rekli kar „ŠTALA", tam sem bila v montaži, montirala sem indikatorje. Sprašujete po težkih časih, bili so, a naš glavni problem niso Veroniki tudi v pokoju ne manjka dela in si poleg rednih kmečkih opravil vzame čas tudi za klekljanje bile premajhne plače, bala sem se, kaj če dela ne bo, če dela zmanjka potem je človeka strah kaj ga čaka. V KLADIVAR-ju pa je nastopil čas, ko je vse kazalo, da bo delo propadlo. A prebrodili smo krizo in strah je minil. Delati je bilo zares lepo, odnosi so bili pristni, tudi sodelavci so nepozabni, tov. Janez Bogataj, tov. Vinko Gladek in Ernest Kavčič, vedno so mi pripravili kakšno presenečenje. Nikoli se nismo jezili in tarnali, vse je bilo prijetno pa naj bodo sodelavci pa tudi delo. Pot in delo me nista utrujala, še bi z veseljem delala med vami, a mi razmere niso dopuščale. Ko mi je umrl mož, mi ni kazalo drugega, kakor ostati doma. Mo- rala sem se spoprijeti z delom na kmetiji. Kajti časa na kmetiji nikoli ni preveč. Tu v hribih moraš vložiti precej več potu in žuljev, da ti zemlja obrodi tako kakor v dolini. Seveda vsako delo moraš opraviti z veseljem, pa naj bo v hlevu ali na njivi, potem je pravi rezultat in zadovoljstvo. Za nasvet me sprašujete in to nasvet mladim, ki sedaj prihajajo v KLADIVAR. Veronika se nasmehne in pove, mladim naj bi svetovala. Mladi delajo po svoje — ne glede kaj bi jim svetoval. Namreč moje mnenje je: kakor si bodo postlali, tako bodo ležali. Pripravila: Jana Leskovec POTOPIS Pustimo danes Rjavo pločevino pri miru — čeprav nekateri zlobneži trdijo, da je lepo pocinkana, ponikljana in svetleča a pod to površino še zmeraj rjasta. Podajmo se rajši na zanimivo potovanje, ki so ga opravili, kdo pa drugi, kot trije Rjavoploče-vinci. Ideja ni zrastla na našem zelniku. 2e dolgo pred tem znamenitim popotovanjem so se na radiu, televiziji in časopisih kar vrstile reklame o vožnji z muzej- skim vlakom od Bleda do Kanala pri Novi Gorici. To je res zanimivo doživetje, ko se pelješ s Francjožefovo parnjačo, okoli tebe se trudijo narodne noše, vse pa poteka v znaku starih železničarskih običajev. Tako sploh ni čudno, da smo se tudi mi trije odločili preizkusiti slast takšnega starodavnega potovanja. A zapletlo se je že na začetku. Ko smo se hoteli prijaviti, so nas kar takoj pobarali, če nam kaj žvenklja v žepih. Z drugimi besedami, stehtali so nas, koliko smo „težki". Od nas so celo hoteli imeti nekakšne marke, dolarje, lire ali vsaj šilinge. Ker mi takšne ničvredne navlake ne poznamo, še manj pa jo nosimo po žepih, smo ostali z dolgimi nosovi. A nismo vrgli dvocevke v koruzo. Peljali se bomo, pa konec! In to ne samo od Bleda do Kanala, ampak kar od Loke do Gorice. Rečeno — storjeno! Neko vroče in soparno poletno jutro nas je našlo na avtobusni postaji v Škofji Loki. Pri priči smo imeli avtobusno zvezo s Trato, kjer je železniška postaja, a smo to zvezo zamudili. Za to je bil kriv Brane, ki je trdil, da na vsak način mora „na vodo". A ta baraba pokvarjena ni zavila v stranišče ampak v bližnji bife. Tamkaj jih je zvrnil kar nekaj in bi jih nekaj še, če z Marjanom ne bi uporabila sile in ga s policijskimi prijemi odvlekla na cesto. Avtobus je odpeljal že zdavnaj, zato smo se na Trato odpravili kar peš. Nič zato, polurni sprehod nam je kar prijal, posebno še Branetu, kateremu so se med pešačenjem izka-dili hudobni duhovi iz glave. Na Trati smo takoj zavili na železniško postajo in kupili karte do Nove Gorice. Tukaj bi se se skoraj stepli s prodajalcem vozovnic. Za to, kar dolgo progo nam je zaračunal smešno nizke cene. Ena vozovnica je stala namreč komaj dva kozarčka žganja ali en pošten sendvič. Živela naša železnica, še boš poslovala z izgubami! Komaj smo si opomogli od presenečanja in tudi prodajalca iz usmiljenja nismo umorili. Zato pa smo zavili v bližnjo kolodvorsko restavracijo, kjer smo mimogrede zapili vsak kakih sedem vozovnic do Gorice. Končno smo pričakali vlak, ki je pripeljal iz Ljubljane. Na vlaku je bila gneča. A, ker smo imeli poleg uradnih vozovnic v žepih, še lepo število neuradnih v želodcih, smo si hitro priborili proste sedeže pri oknih. Še obvezen pisk lokomotive in že smo zdrveli po Sorškem polju proti Kranju. Tu smo občudovali velike nasade koruze in krompirja. Ni čudno, če pravijo, da so Gorenjci narod krompirjevcev. Nepoučeni tujci mislijo, da Gorenjcem pravimo krompirjeve! zaradi tega, ker pač pridelujejo velike količine krompirja, a je resnica povsem drugačna. Anekdota — ki bi ji kazalo verjeti — pravi takole: Srečala sta se nekoč dva Gorenjca ob Savi. Znano pa je, da so Gorenjci velikanski skopuhi, proti njim so Škoti komaj dojenčki. Ta dva Gorenjca sta šla stavit, kdo dalj časa zdrži pod vodo. Stava je bila košara krompirja. Zajela sta torej vrla možaka sapo, se vrgla v Savin tolmun in, ker nihče ni hotel izgubiti tistih nekaj pesti krompirja, sta oba utonila. Od takrat naprej so vsi Gorenjci krompirjeve!. Sicer pa pravijo ljudje po svetu, da biti Gorenjec ni ravno grdo, greh pa tudi ne, zato jim tudi mi odpustimo, ker so dali posekati gozd na Ljubelju samo zato, da ne bi delal sence Korošcem. Kot bi mignil smo prevozili lepo Sorško polje, kjer je nekdaj domoval in pesnikoval Simon Jenko. Le kdo ne pozna njegove: Ob večerni uri — stal sem poleg Save — drla z glasnim šumom — je z višav v nižave. Iz Kranja nas je odvlekla električna pošast proti Jesenicam. Lepa je ta „krompirjevska" dolina, vozili smo se večinoma ob Savi. Sava je izredno lepa reka, tudi najdaljša reka v Jugoslaviji, a žal je že zelo onesnažena. Do Jesenic je ohranjena in čista kot biser, tamkaj pa se zlije vanjo vsa umazanija drugega največjega mesta Bosne in Hercegovine. Le kaj zijate! Da bi bilo sredi Slovenije drugo naj več je mesto BIH? Pa je! To smo občutili tudi mi, ko smo sredi rdečih, žveplenih oblakov izstopili iz našega vlaka in se hoteli presesti na tistega, ki pelje proti Gorici. Na postaji je Brane, ki je imel največ vozovnic" v želodcu stopil do postajnega načelnika in vprašal: „To-variš, kje stoji vlak za Gorico? " Postajni načelnik je odgovoril: „Slušaj, ja za tebe nišam tovariš nego druže." Brane je nato vprašal: ,,Druže, gde stoje kola za Goricu? " Brane se je teh nekaj besed naučil pri vojakih. A druže se ni dal. Zviška mu je odgovoril: ,,A tako! Češ v Goricu! Znam ja tebe. Švercar si! Pokaži papire!" Ker pa Brane razen „uradnih papirjev v želodcu" ni imel, je pristal na mehkih klopeh jeseniške uprave za javno varnost. Da mu ne bi bilo dolgčas, sva mu družbo delala tudi midva — seveda ne prostovoljno. Tako smo tisti dan in tisto noč drgnili svoje kosti ob trde miIičniške deske na Jesenicah in samo premišljevali o sončni goriški deželi, kamor smo bili namenjeni. Kaj moremo, oblast je oblast, pa četudi je slaba. Ena noč trdih desk pa še nikomur ni škodila, še najmanj stražmojstru, ki nas je vrgel v klet, sam pa jo je lepo prespal na mehkih blazinah. Slava jeseniškim stražmojst-rom, ki tako lepo skrbijo za ljudsko varnost, a naš potopis še ni končan. Prihodnjič naprej. Matevž Pečelin Šla si skozi oblak prahu, plinov osmojenega življenja. Všeč naj bo odpiranje vrat v prostranstvo. Na tla živega spomina se i/seda , / . trepetanje. Za njenim obrazom živi nekakšna dopolnitev mojega spoštovanja. V njen občutek čustva se pogreza zahajajoče sonce. Zemlja se spremeni v zmaličeno celoto. Vse naenkrat postane večnost. In sol, in voda, in vino. In kruh iz pšeničnega zrna, v morju penečih valov. Všeč naj bo. Ja, kar naj bo prisotno na vsakem koraku. Franc Kopač Šla si skozi oblak prahu, imenovane ljubezni. Zaljubljena, kot nihče prej, še manj pozneje, sva dohitela evangelij po vseh imenih, razbremeniti dušo in telo, z novo hrano, v shrambi umiritve. Franc Kopač nocoj, ko mi listje šepeta nežne besede, bom ostala za vedno . . . nocoj, ko veter šušti njegovo pesem, bom za vselej prisluhnila . . . nocoj, ko sem kakor živa med mrtvimi, se bom prebudila iz morečih sanj. . . nocoj, ko mi drhtijo roke in ko mi lasje trepetajo v nočnem mraku, bom izvedela resnico . . . nocoj, ko iluzije niso iluzije, bom sama iluzija jaz nocoj, ko žarijo zvezde samo meni, - t nocoj je nebo modro samo zame, * nocoj mi veter mrši lase, V < - namesto tebe — > t V - ' M, •" ' j r : nocoj je vse moje, samo moje ... . ^ ^ ■; y •? Irena * 5 \ i dolgotrajno čustvo prebadam z noži, kajti vedeti hočem, zakaj je moja notranjost razdvojena! vedeti hočem, zakaj tudi mojemu življenju pr a vi jo ži vi je n je I kot otrok sem sanjala o stvareh, ki sem jih z leti uresničevala . . . a niso mi znali pripovedovati zgodb, umišljala sem jih sama . . . vedno je bila moja ljubezen samota, potrebovala sem jo, kot sedaj potrebujem zaupanje od ljudi. ljubila sem črička, ki mi je krajšal utrujene noči. . . sedaj ljubim podivjan veter, ki me zagrinja v sen . . . morda bom nekoč le znala ljubiti, morda bom nekoč odstranila pajčevino, -■ ki se guga nad menoj in bo vsak čas padla, morda bom našla nož, ki brez krvavenja uniči čustva, nekoč sem sovražila resnico, ki me je tako bolela, danes sovražim laž, ki boli huje od resnice . . . Irena ŠPORTA E AOUICE J* Za nami je nekaj zadnjih tekmovanj, ki so se pred letošnjo zimo končala na prostem. V zad- MOŠKI Kladivar vseh ekip nji številki našega glasila v letu 1987 si poglejmo še nekaj po- — šah 10. mesto 11 membnejših športnih dogodkov. — kegljanje 19. mesto 33 V ospredju tekmovanj so bile — I. ekipa kolesar. 4. mesto tudi tokrat 7. sindikalne športne — II. ekipa kolesar. 16. mesto 24 igre občine Škofja Loka. Tudi — streljanje 17. mesto 23 tokrat smo se iger udeležili kar z — plavanje 9. mesto 13 lepo zasedbo, saj smo sodelovali — ekipni tek I. 4. mesto v 15. športnih disciplinah, od te- — ekipni tek II. 10. mesto 11 ga so imeli moški 12, ženske pa — odbojka 4. mesto 14 5 ekip. V moških ekipah je sode- — namizni tenis 17. mesto 19 lovalo 29 tekmovalcev, pri žen s- — mali nogomet 13. mesto 23 kah pa le 7 tekmovalk. Obenem — balinanje 10. mesto 25 je to še slabša udeležba kot smo jo pričakovali glede na lansko zasedenost, ko smo imeli 22 ekip, 33 tekmovalcev in 1 tekmo- ŽENSKE Kladivar vseh ekip valk. Kljub temu velja pohvaliti vse nastopajoče, ki so pokazali — kegljanje 8. mesto 25 veliko borbenosti in resnosti in — streljanje 13. mesto 18 tako na dostojen način zastopali — ekipni tek 2. mesto 10 barve KLADIVARJA. Na drugi — pikado 14. mesto 18 strani pa moramo reči, da smo v — namizni tenis 8. mesto 13 nekaterih panogah (streljanje, m. nogomet, n. tenis — moški) nastopili močno oslabljeni zaradi nekaterih objektivnih razlogov, ki so v manjši meri vplivali tudi na končni rezultat. Omenimo še, da so bile letošnje igre najmnožičnejše doslej, saj je na njih sodelovalo kar 1182 tekmovalcev in tekmovalk. Zdaj pa si poglejmo še rezultate po posameznih panogah: KONČNI VRSTNI RED - MOŠ- KI točke 1. LTH 830,9 2. ALPINA 767,7 3. UPRAVNI ORGANI 557,6 8. KLADIVAR 488,2 31. ekip KONČNI VRSTNI RED — ŽENSKE Edino medaljo od naših predstavnikov so tako kot lansko leto osvojile tekačice. Srebrno odličje so si priborile Anka Bogataj, Lili Poljanšek in Stana Gantar. Pohvalo zaslužijo tudi tisti tekmovalci in tekmovalke, ki so na igrah nastopili v več disciplinah. točke 1. LTH 734,6 2. ZDRAVSTVENI DOM 519,6 3. ELEKTROMOTORJI 487,7 PRI MOŠKIH Marko Kavčič Igor Ušeničnik Branko Kržišnik Lojze Pišler Rajko Krvina discipline 10. KLADIVAR 21. ekip 254,3 PRI DEKLETIH Lili Poljanšek Lidija Albreht Marina Pivk discipline 4 3 3 GO W 4* 4* 4^ Končan je tudi prvi del 2inovske trim lige v malem nogometu. Nogometaši KLADI VARJA — KVS po osvojitvi naslova prvaka v lanski sezoni spet igrajo zelo dobro, saj so po prvem delu prvenstva spet na čelu lestvice. Letošnja sezona bo spomladi še kako zanimiva, ekipe so izredno izenačene in tudi malo športne sreče bo verjetno potrebno, za končno osvojitev prvega mesta. LESTVICA PO PRVEM DELU Na nekem nagrobnem spomeniku je pisalo z velikimi črkami: TUKAJ LE2I MOJA ŽENA, JAZ PA DOMA POČIVAM V MIRU. * * * — Tovarišica, zakaj vi zahtevate ločitev? — Zato, ker moj mož še vedno leta za drugimi ženskami. — Je to res? - Ni, ona leta za njimi, ko izve, s katero sem bil . . . * * * „Kladivar" je glasilo KLADIVARJA, tovarne elementov za avtomatizacijo Žiri, Industrijska c. 2. Glasilo KLADIVAR izhaja vsake tri mesece. Ureja ga odbor za obveščanje: Ciril Kacin — glavni urednik, Brane Šubic — odgovorni urednik. Jure Možina — tehnični urednik, karikature, Stana Gantar — mladinska stran, Ernest Kavčič — foto, Ti n ca Gantar — administrator, Julijana Leskovec — predsednik. Tisk: Prepisovanje in razmnoževanje, Edvard Usenik, Kadilnikova 8, Ljubljana, v nakladi 450 izvodov. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 z dne 15. 8. 1979 je glasilo oproščeno temeljnega prometnega davka. 1. KLADIVAR - KSV 7 2. 022 UMAG 7 3. HELL'S ANGELES 7 4. SG 7 5. SUS 7 6. TRAKOVCI 7 7. 2Z2 7 8. KOVINARJI 7 4 2 1 10 3 3 1 9 3 3 1 9 4 0 3 8 3 2 2 8 3 13 7 2 14 5 0 0 7 0 Srečo Gaber * * * Dva vinska bratca se pogovarjata: - Obljubi mi, da boš, ko bom umrl, zalil moj grob z vinom! - Obljubim, samo prej bo šlo tisto vino skozi moj želodec! * * * — Pomagajte mi, gospod doktor, ponoči tako smrčim, da se od smrčanja prebudim. — Ni problema! Preselite se v drugo sobo, mogoče bo pomagalo. * * * — Kolikokrat žena udari moža, če prične udrihati po njem? — Kolikorkrat pač nanese. — Ne, samo enkrat. — Zakaj samo enkrat? — Ker z naslednjimi udarci tepe že osla . . . * * * Vpraša meščan kmeta: — Kakšna pa je bila kaj letina? ‘ — Slaba, pšenica je bila tako nizka, da so jo morali ptički kleče zobati! * * * Po parku se sprehajata dedek in vnuk. Nenadoma prične vnuk teči proti grmu, za katerim je bil parkiran avto. Ko priteče nazaj, ga dedek vpraša: — No, povej, kaj si videl tam? — Tisto, o čemer mi ti vedno govoriš. Kupujejo avto, pa še za spodnje hlače nimajo. * * * raatizacijo«