iMoč paragrafov in kultura. (Iz Istre.) Pod tem naslovom je tovariš iz Istre v 11. štev. cenjenega »Učiteljskega Tovariša« dokazal, da trpi ljudsko šolstvo največ zaradi tega, ker se ne vršita §§ 55. jn 59. državnega zakona. Tudi jaz sem enakega prepričanja, a mislim, da je k temu dodati še nekaj drugih paragrafov. Tovariš je povedal, da trpi učiteljstvo in šolstvo, ker država dovoli, da si razlaga vsaka dežela § 55. drž. zakona, kakor se ji ljubi. Povedal nam je tudi, da je usta;noviti za Slovence v Istri še mnogo šol. To je resnica, a poleg tega bo skrbeti, da se te šole ustanove tako, da jih bo mogoče redno obiskovati. Pri ustanovitvi šol, bi se morali ozirati na krajevne razmere in ne samo na določilo § 59., da je ustanoviti šolo le tam, kjer je 40 otrok, ki morajo hoditi Čez 4 km daleč v šolo. Daljava 4 km je prevelika za naše kraje, ker naša dežela ni ravna. Na poti 4 km se mora  mnogokrat plezati gqr pa dol, zopet gor in  zopet dol, tako da pride otrok v šolo utrujen, da ga ne zanima pouk. Največjo dobroto bi mu naredil učitelj, ako bi se smel' učenec spraviti v kraj, kjer bi lahko legel, zaspal in se odpočil. Upoštevajmo še istr-  ske slabe ceste, burjo, zamete snega in v poletju še istrsko vročino, pa bomo lahko spoznali, da bi vsak dan ne prehodil 8 km poti niti odrast«?l človek in ne šestletni otrok. Kot primer takih ovir navedem Dolino v koperskem okraju. V Dolini je bila že več časa trirazrednica, ki so jo bili dolžni obiskovati otroci iz vasi: Dolina, Kroglje, Sacerb, Prebeneg, Kastelc in Ulica. Kot na trirazrednici se je poučevalo celodnevno, in pravilno bi morali vsi otroci dvakrat na dan y šolo.  Nikakor ni. bilo to mogoče otrokom iz vasi  Sacerb, Prebeneg, Kastelc in Ulica, zato ni bilo vsak popoldan skoraj polovice  otrok v šoli, a v zimskem času ob burji in slabem vremenu ni jim bilo mogoče niti po enkrat na dan. In pri takem obisku naj bo povoljen napredek v šoli? To ni mogoče, ako bi bili v Dolini sami najboljši učitelji vsega sveta. Vendar ni to izmodrilo nekaterih. Šoli je primanjkovalo le malo otrok, da bi imela po § 11. drž. zakona zadostno število otrok za štirirazrednico. Priklopilo se je zaradi tega \t\ šoli z dovoljenjem šolske oblasti še otroke iz vasi Mačkovlje. Tako se je razširila v štirirazrednico. Občina je zato mnogo žrtvovala; zakaj sezidala je veliko in lepo šolsko poslopje. Da ne bo treba otrokom dvakrat na dan pohajati v šolo, je sedanji nadučitelj uvedel nerazdeljen pouk, ker se je nadejal, da se bo zboljšal obisk in napredek. Kak je sedaj napredek, ne morem soditi, ker mi ni dana prilika, vendar pa  si moram misliti po tem, da so napravili otroci v 1. 1912/13. na tej šoli 10.348 opravičenih in neopravičenih zamud, da tudi napredek ne more biti prav povoljen. Največ zamud pripada gotovo otrokom zunanjih vasi. Po mojem mnenju bi bilo bolje, ako bi se bilo napravilo eno šolo za otroke vasi Dolina in Kroglje, drugo  za otroke vasi Kastelec in Sacerb in tretjo  za otroke vasi Prebeneg, Ulca in Mačkovlje. Tako bi lahko otroci rednejŠe obiskovali vsak svojo šolo, in s tem bi se izboljšal napredek, četudi bi ne bilo nobene štirirazrednice. Napredek na več-  razrednih šolah more biti povoljen le tam, kjer so tudi krajevne razmere take, da lahko otroci vedno obiskujejo šolo. V Istri, izvzemši mesta, je le malo takih krajev. Razvidno je, da s tem nočem dokazati, da so samo v Dolini take razmere, ampak je še mnogo krajev, ki imajo take razmere, a nimajo še dovoljnega števila šol. Ker šolske oblasti ne upoštevajo teh razmer, paziti bodo morali na to naši deželni odborniki, deželni poslanci in posebno oni, ki bo član deželnega šolskega sveta. Tega ne smemo nikakor pozabiti ob bližajoči se deželnozborski volitvi.