ROBNI ZAPISI
France Bezlaj: ETIMOLOŠKI SLOVAR SLOVENSKEGA JEZIKA, 3. kiyiga, P-S. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1995. Etimološki slovar slovenskega jezika nastaja že silno dolgo, in sicer leto manj, kot je stara Slovenska akademija znanosti in umetnosti. V njen delovni okvir
ga je davnega leta 1939 vključil Fran Ramovš, slovenski jezikoslovec, utemeljitelj slovenske zgodovinske slovnice in dialektologije, med predhodniki slovarja pa je poleg Jerneja Kopitarja predvsem Fran Miklošič, veliki slovenski slavist, eden največjih primerjalnih slovanskih jezikoslovcev 19. stoletja sploh, profesor na dunajski univerzi in med drugim avloxEtimološkega slovarja slovanskih jezikov (v nemščini, seveda). Deset let pozneje, torej, je Fran Ramovš - potem ko mu skupaj z Nahtigalom, Breznikom in Ivanom Grafe-naueijem ni uspelo uresničiti obsežnega načrta, etimološki slovar naj bi namreč obsegal knjižno, zgodovinsko in narečno gradivo ter se pri tem opiral na številne slovarje - za nadaljnjo pripravo slovarja zadolžil Franceta Bezlaja. Njegov koncept je bil drugačen, kakovostnejši, saj naj bi geselske besede izbirali po načelu kulturne vrednosti besede, torej glede na definicijo etimologije kot "duhovne arheologije". Pri preučevanju izvora in razvoja oblike in pomena besede Bezlaj uporablja metode primerjalnega jezikoslovja, taka etimologija je torej veja zgodovinske lingvistike. Lingvista naj bi zanimal današnji pomen besed, velikokrat njihovi zgodnji pomeni sploh niso znani. Zgodovina besed je povezana z zgodovino materialne kulture, kulturno zgodovino itn., tako da se z etimološkimi raziskavami slovenskega jezika, med slovanskimi jeziki obrobnega in zato zelo arhaičnega, osvetljuje problematika naseljevanja slovenskega ozemlja od antike naprej, pa tudi pred njo. Glede geselskih besed se je Bezlaj odločil, da pod skupnim geslom ne bo obravnaval celotne besedne družine, ampak bo to razbil na več gesel po pomenskih enotah, tako da bi bil slovar dostopnejši tudi nejezi-koslovcem. Po dolgih letih priprav in nabiranja gradiva - vmes je vse do upokojitve predaval primerjalno slovansko jezikoslovje na filozofski fakulteti, leta 1972 v okviru SAZU ustanovil delavnico za zgodovinske slovarje, pozneje preimenovano v Etimološko-onomastično sekcijo - je leta 1976 izšla prva knjiga etimološkega slovarja, 1982 druga, 1995 pa tretja, postumna. Uredila in dopolnila stajo Bezlajeva naslednika Marko Snoj in Metka Furlan, zaposlena pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Ohranila sta tridelnost geselskih člankov, prvi del vsebuje slovensko gradivo, v različnih obdobjih in različnih narečjih, drugi del primerjalno gradivo slovanskih, pa tudi drugih indoevropskih jezikov, tretji del pa naj bi bila etimološka razlaga obravnavane besede. Ta tridelnost velja le za avtohtone besede, izposojenke so deležne krajše razlage, npr. padar, nemško Bader, kopališki mojster, ti so bili "obenem brivci, frizerji in so puščali kri". Kulturnozgodovinsko so posebno zanimive razlage nekaterih krajevnih imen. Za primeijavo
LITERATURA	129
še Skokov Etimološki slovar hrvaškega ali srbskega jezika v treh knjigah (1971-1976), tudi postumen: ta je do bralca prijaznejši, ima manj različnih zgledov iz različnih indoevropskih jezikov, a več razlage pomena besede, na koncu vsakega geselskega članka pa - kot se za taka dela sicer spodobi - navaja še literaturo. (Tinka Kos)