195
"Matica Slovenska".
XXIV. redni veliki zbor »Matice Slovenske" se je vršil dne 5. t. m. Predsednik preč. gospod profesor in častni kanonik Josip Marn je ogovoril zbrane matičarje tako-le:
Zadnji naš občni zbor (XXIII.) bil je lani dne 18., predzadnji (XXII.) predlanskim celo 13. aprila; danes pa je že 5. junija. Zakaj letos toliko pozneje? Da se približamo pravilom, v katerih se veli: Občni zbor bodi navadno poleti, o poletenskem času. Vendar so še drugi vzroki. — Lani sem omenil v občnem zboru, da 4. dan febr. leta 1864. šteje se rojstni dan „Matici Slovenski"; letos 4. febr. zvršila je torej svojo XXV letnico, svoj srebrni jubilej. V naslednjih dveh sejah (80. in 81.) poprosil sem gospodov odbornikov, naj mi svetujejo, ali in kako naj praznuje „Matica" svojo petindvajsetletnico.
196
Svetovalo se mi je, naj jo praznuje akademiško, brez lastnih stroškov, brez banketa in koncerta; naj se v zboru opiše morda njena zgodovina. Ali temu nasproti se lahko reče: Prvo desetletje opisal je dr. Costa, kar se nahaja v Letopisu 1. 1874; drugo pa tajnik sedanji v Letopisu 1. 1885 natanko, da se bolje skoro ne more. Zgodovina zadnjih štirih ali petih let pa Vam je preživo v spominu ter ne kaže, da bi se danes vnovič razpravljala. Reklo se je, naj se občni zbor vrši o šolskih počitnicah; ali .— skušnja uči, da takrat še domači odborniki hitro uidejo iz mesta in se pozgubijo po deželi, nikar že, da bi se moglo privabiti več vnanjih odbornikov in gostov. Meseca februarija XXV letnico praznovati — letos že celo ni kazalo. O Velikonoči so ljudski učitelji imeli svoje zborovanje. Tako se je odločil za „Matico" čas nekako o Binkoštih. Kar pa XXV letnico tiče, smem reči, da se je „Matica" o njej poslavila s tem, da je dala svojim družnikom štiri dobre in lepe knjige; slovensko razumništvo pa naj jo poslavi s tem, da v tem obilnejšem številu pristopa ter pospešuje njene namene bodisi 8 pisanjem, bodisi z razširjevanjem itd. Dr. Costa pravi o koncu svojega spisa: rNaj Bog blagoslovi tudi v prihodnje ta zavod, in naj se ga krepko poprime narod slovenski, da bode storil v drugem svojem desetletji enak korak naprej, kakoršen je storil v prvem (Letopis 1874 str. 9)!" — Smelo rečem, in mislim, da mi boste pritrdili vsi, da je „Matica" naša v drugem desetletji storila še boljši in slavnejši korak, kar je razvidno iz omenjenega poročila (Letopis 1885), brez ropota in šuma po pregovoru: Kar raste, šuma ne dela.
Kako se je vedla „Matica Slovenska" v letu preteklem, slišali boste, gospodje! v poročilu tajnikovem. Dovolite, da poprej omenim le nekaterih stvari!
Lani, kakor veste, bila je 401etnica cesarjeva. Tekmovali so v svečanostih najbolj Slovenci. Tudi „Matica" ni zaostala. Darovala je v ta spomin 214 »Spomenikov" in 1037 zvezkov »Zgodovino avstrijsko-ogerske" učiteljskim in šolarskim knjižnicam po vseh krajih slovenskih — ne le po Kranjskem, tudi po Štajerskem, Koroškem, Goriškem in Primorskem. Došle so jej dostojne pohvale za to na pr. od visoke deželne vlade Kranjske, od ces. namestništva tržaškega itd. Čudno se je zdelo človeku, da so se cesar lani tolikanj branili vseh vnanjih, potratnih svečanosti, ter priporočali le dobrotne, ljudomile namene. — Grozno pa se je posvetilo dne 30. januarija tega leta. — Z užaljeno rodbino, z užaljenim cesarjem, žalovali smo vsi pravi in verni podložniki. — Ali — gospodje! v ognju se skusi zlato. V tej prebridki nezgodi skazali so se nam presvetli cesar najvzorniše; dali so nam a) vzor čudovite vdanosti v to, kar je le dopustil Bog, in b) vzgled čudovitega, zaupanja v previdnost božjo. In, gospoda moja! kadar mislim na to, kar se godi in goditi ima na onem nesrečnem mestu po cesarjevem ukazu, vedno in vedno prihaja mi na misel naša slovenska osveta, češ, tukaj je pač v svojem najbolj vzvišanem pomenu. In prav to je, kar nam je cesarja še bolj   priljubilo.  In zato Vas,   gospodje!   o spo-
minu onega prebridkega dogodka povabim, da vstavši izrazimo iskreno pomilovanje presvetli vladarski rodbini, vzlasti preljubljenemu cesarju ter v tem slovesnem tre-notku pritrdimo vnovič staremu geslu slovenskemu: Vse za vero, dom, cesarja, kojega nam Bog ohrani še mnoga, mnoga leta !
(Dalje nasled.)
203
"Matica Slovenska".
(Dalje)
Govoril sem lani v občnem zboru nekoliko o pravi omiki, do katere naj »Slovenska Matica" 8 primernimi knjigami pomaga slovenskemu narodu; govoril tudi o njenem očitnem napredku, pa o veselem napredovanju slovenske knjige sploh. — Temu mojemu ogovoru poklonilo je glasilo ustavoverske stranke na Kranjskem, katero — hvala Bogu! — ne izhaja v Ljubljani, temveč a prihaja le-sem iz nemškega, nekdaj slovenskega Gradca, uvodni članek, v katerem omiluje „Matico" in slovensko razumništvo, češ, po nazorih načelnikovih nemogoč je vsakateri napredekl Meni pravi, da sem fanatik, zelot, da v ultramontanski jarem vpreči hočem vse slovstvo, in — ker sem povedal nekatere besede po Ostro-miru, da že pripravljam Slovence za htaroslovansko liturgijo itd.! — Ne bi Vam, gospodje! omenjal tega zaradi svoje osebe — nikakor ne; le veseli me, in to veselje želim tu izraziti, da vsaj kolikor jaz vem — nobeden slovenskih, pa tudi slovanskih listov ni potegnil je s tem ustavoverskim glasilom, da je po tem takem čisto samo popolnoma pogorelo s svojo je-remijado! — Nemogoč, pravi, je po teh nazorih predsednikovih vsakateri napredek! — Mari mu je naš napredek! — Mej vrsticami se marveč bere, da ga le jezi naš napredek, da ga le jezi in peče napredek naše „Ma-tice" in književnosti slovenske. Jezi in peče ga lepa sloga, katera vlada v naši »Matici", in vladala bode tudi v prihodnje, ako Bog da!
Pohvalil sem se lani, pohvaliti se smem tudi letos, da so me čvrsto podpirali gospodje odborniki! Hvala javna bodi vsem tistim, kateri ste se darovali „Matici" na korist, pregledovali in presojevali jej spise itd. Pohvaliti smem gospoda tajnika, kateri več dela, nego je dolžan. Hvala bodi o tej priliki v imenu »Slovenske Matice" sploh mestnemu starešinstvu in njegovemu načelniku, gospodu županu, ne le, da ste nam dobrovoljno prepustili dvorano v zborovanje, temveč tudi, da ste na-
204
klonili njenemu tajniku poleg dosedanje službice še neko mestno, in sicer tako, da ne bode „Matici" na kvar. Kdor pozna marljivega našega tajnika, mu tudi iz srca čestita k tej pridobitvi.
Dobila je »Matica" tudi novega, dasi že starega blagajnika, pa tako vestnega in skušenega, gospoda Robiča, da si sme čestitati, katerega naj Bog nam še dolgo ohrani! — Predno pove on katero o naših računih in proračunih, dovolite mi, gospodje, le še besedico!
Kakor druga leta — kosila je nemila smrt tudi v preteklem mej družniki »Slovenske Matice", in celo mej odborniki. Omeniti hočem sedaj le izvrstnega, za naše društvo tolikanj zaslužnega odbornika, g. Cigale-ta. Bil je ranjki dolgo iz one sedmerke, katera je bila izvoljena že v prvem občnem zboru leta 1865. Sedaj nas je le še šestero: starosta gospod dr. Zupanec, gospoda Vilhar in Vavru, g. ravnatelj Praprotnik pa jaz mej ljubljanskimi in mej vnaDJimi g. L. Svetec, kateri se že tudi skoro petindvajset let trudijo ^Matici" na blagor. Čast, komur čast! Slovenec ne sme biti nehvaležen! Kakor se nam je užalilo o smrti izvrstnega, pa tolikanj skromnega g. Cigale-ta, tako smo se pa oveselili o tem, da so presvetli cesar povzdignili v čast tajnega svetovalca rojaka slovenskega, slavnega učenjaka, dr. viteza Miklošiča. Dr. Miklošič je častni član »Slovenske Matice". Svest sem si, da v smislu Vas vseh nasvetujem, naj mu današnji občni zbor po posebnem pismu čestita k temu izbornemu poslavljenju, čemur pritrdijo pričujoči soglasno z vsklikom : Slava !
(Dalje nasl.)