April / mali traven - 2022, leto XXVI, številka 1. V pomoč občanom pri iskanju zanesljivih informacij v zvezi z koronavirusom SARS-CoV-2 in navodil za preprečevanje njegovega širjenja objavljamo nekaj povezav, kjer so vam na voljo aktualne in ključne informacije ter priporočila za zaščito zdravja prebivalcev na www.jursinci.si OSTANITE ZDRAVI ! Poštnina plačana pri pošti 2256 Juršinci Spoštovane občanke in cenjeni občani, ko bo prišel časopis do vas, se bomo že pripravljali na praznovanje velike noči. Naj vam velika noč prinese mir, z njim pa obilja in veselja vir. Želimo vam, da doživite lepe velikonočne praznike. uredniški odbor Občine Juršinci. Spoštovane občanke, spoštovani občani! Veselja, radosti in sreče ob velikonočnih praznikih vam želijo: občinski svet, odbori, občinska uprava in župan Občine Juršinci. April 2022 - 2 URNIK ZBIRANJA ODPADKOV 2022, OBČINA JURŠINCI GRLINCI, GRADIŠČAK, ZAGORCI, SAKUŠAK, BODKOVCI, SENČAK PRI JURŠINCIH, JURŠINCI 1. 2. 3. 4. 5. 6. SO NE PO TO SR ČE Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December TO SR ČE 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. PE SO NE PO TO SR ČE PAP BIO STE MKO EMB PE SO NE PO TO SR ČE MKO BIO EMB TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE MKO STE BIO EMB PE SO NE PO TO SR ČE BIO NE PO TO SR ČE 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. PE SO NE PO TO SR ČE 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO PAP PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PAP MKO STE EMB PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO BIO BIO BIO PAP MKO BIO EMB PE SO NE PO TO SR ČE BIO PE SO NE PO TO SR ČE PAP MKO STE EMB SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE BIO BIO BIO PAP MKO BIO EMB ČE PE SO NE PO TO SR ČE BIO PO TO SR ČE BIO PE SO NE PO TO SR ČE BIO BIO PE SO NE PO TO SR ČE MKO PAP BIO EMB PE SO NE PO TO SR ČE BIO PAP MKO BIO STE EMB PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE BIO TO SR ČE ČE PAP MKO BIO EMB PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PAP MKO BIO STE EMB PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PAP MKO EMB TO PE SO NE ** O točnih terminih boste naknadno obveščeni . PE SO NE PO TO SR Prosimo, da posode oz. vrečke pripravite na odjemno mesto najkasneje do 6. ure zjutraj BIO BIO PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PO TO Na zbirnih mestih 1x letno Predviden termin zbiranja september/oktober BIO BIO Predviden termin odvoza : od meseca aprila, do meseca septembra * O točnih terminih boste naknadno obveščeni . SR ČE PO PE SO NE PO TO BIO PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE BIO SR ČE URADNE URE BLAGAJNE: Vsaki delovni dan: 7:30 do 14:00 Urnik velja od 01.01.2022 dalje PE BIO PE SO NE PO BIO VAŠ ZBIRNI CENTER : PO TO SR ZC GAJKE Dornavska cesta 26, 2250 Ptuj delovni čas: Poletni delovni čas (od 1. aprila do 31. oktobra) PE SO NE PO TO SR ČE PE SO Od ponedeljka do petka: 8:00-18:00 Ob Sobotah : 8:00-14:00 Zimski delovni čas (od 1. novembra do 31. marca) BIO 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. URNIK ZBIRANJA1.ODPADKOV 2022, OBČINA JURŠINCI ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV: ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV PE SO NE PO TO SR ČE PAP MKO BIO STE EMB PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE MKO MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI EMB MEŠANA EMBALAŽA BIO BIOLOŠKI ODPADKI STE STEKLO NOVOST: ZBIRANJE STEKLA OD VRAT DO VRAT, PRIČETEK V MESECU MARCU (obvestilo preko položnic v februarju) PAP PAPIR Preko naročilnice-1 x letno BIO BIO PE SO NE PO TO SR ČE BIO NE PO BIO PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE 30. 31. NE PO PAP STE BIO BIO BIO 28. 29. PE SO BIO 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. Od ponedeljka do petka: 8:00-16:00 Ob Sobotah : 8:00-14:00 T: 02 78 751 11, F: 02 771 36 01 • ID: SI65735676 • Matična št: 5321387000 • TRR NKBM: 04202-0000289870 HLAPONCI, MOSTJE, KUKAVA, GABRNIK, ROTMAN, DRAGOVIČ Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December Ptuj11. d.d.,12. Puhova 10 Ptuj, pri Okrožnem v Ptuju, Vpisa 1/01412-00, kapital EUR KOMUNALNI ODPADKI 1. 2. 3. 4. 5. 6.Komunalno 7. 8. podjetje 9. 10. 13. ul.14. 15. vpisano 16. 17. 18. 19. sodišču 20. 21. 22. št. 23.reg.24. 25. 26. 27. osnovni 28. 29. 30. družbe 31. 2.006.417,96 MKO MEŠANI SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO EMB MEŠANA EMBALAŽA MKO BIO STE BIO STE BIO BIOLOŠKI ODPADKI PAP EMB TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO PAP MKO BIO BIO EMB TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR PAP MKO BIO BIO STE EMB PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE BIO BIO BIO BIO MKO BIO EMB PAP NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE BIO BIO STE STEKLO NOVOST: ZBIRANJE STEKLA OD VRAT DO VRAT, PRIČETEK V MESECU MARCU (obvestilo preko položnic v februarju) PAP PAPIR ČE PAP MKO STE EMB SO Predviden termin odvoza : od meseca aprila, do meseca septembra * O točnih terminih boste naknadno obveščeni . PO TO PAP MKO BIO STE EMB SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE BIO BIO BIO PAP MKO BIO EMB PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE BIO BIO BIO PAP MKO BIO BIO STE EMB PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR BIO PAP MKO BIO BIO EMB ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE BIO BIO PAP MKO BIO BIO BIO STE EMB SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO BIO PAP MKO BIO BIO BIO EMB TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR PAP MKO BIO BIO STE EMB ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO 1. 2. 3. 4. 5. PAP MKO BIO EMB 6. 7. 8. 9. Na zbirnih mestih 1x letno Predviden termin zbiranja september/oktober Prosimo, da posode oz. vrečke pripravite na odjemno mesto najkasneje do 6. ure zjutraj URADNE URE BLAGAJNE: Vsaki delovni dan: 7:30 do 14:00 Urnik velja od 01.01.2022 dalje VAŠ ZBIRNI CENTER : ZC GAJKE Dornavska cesta 26, 2250 Ptuj delovni čas: Poletni delovni čas (od 1. aprila do 31. oktobra) Od ponedeljka do petka: 8:00-18:00 Ob Sobotah : 8:00-14:00 Zimski delovni čas (od 1. novembra do 31. marca) BIO 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV ** O točnih terminih boste naknadno obveščeni . BIO BIO ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV: Preko naročilnice-1 x letno 30. 31. Od ponedeljka do petka: 8:00-16:00 Ob Sobotah : 8:00-14:00 T: 02 78 751 11, F: 02 771 36 01 • ID: SI65735676 • Matična št: 5321387000 • TRR NKBM: 04202-0000289870 Komunalno podjetje Ptuj d.d., Puhova ul. 10 Ptuj, vpisano pri Okrožnem sodišču v Ptuju, št. reg. Vpisa 1/01412-00, osnovni kapital družbe 2.006.417,96 EUR ZBIRANJE STEKLA OD VRAT DO VRAT OD MESECA MARCA Spoštovani uporabniki, obveščamo vas, da Komunalno podjetje Ptuj d.d. v letu 2022 uvaja ločeno zbiranja stekla po sistemu »od vrat do vrat«. Odvoz stekla bo potekal pa urniku v intervalu na dva meseca iz prevzemnega mesta (to je mesto kamor že danes za odvoz nastavljate ostale posode in vreče). Za lažji prevzem steklo nastavite v plastično posodo, katero vam po izpraznitvi vrnemo. Nikakor pa ne nastavljate stekla v papirnato embalažo ali vreče, posoda mora biti tako močna da prenese težo stekla. Dnevi odvoza so na urniku za leto 2022 označeni z zelenim kvadratkom (STE), pobira se enaki dan kot papir. Pri večstanovanjskih objektih, gostinskih lokalih, itd., ki so že opremljeni s posodo za steklo ostaja sistem nespremenjen. Pred odlaganjem stekleno embalažo vedno izpraznimo in ji odstranimo zamaške in pokrovčke. KAJ NE SODI MED STEKLO: V ta zabojnik ne sodijo okensko in drugo ravno steklo (oddamo ga v zbirnem centru), neonske, halogenske in žarilne žarnice ter svetlobne cevi (to so nevarni odpadki), navadne žarnice, avtomobilsko steklo, ogledala, porcelan in keramika, kristalno in ekransko steklo, pleksi in karbonsko steklo, laboratorijsko in ognjevarno steklo (odložimo jih med preostanek odpadkov). 3 - April 2022 Spoštovane občanke, spoštovani občani! V letošnjem letu se bo nadaljevalo z investicijskimi načrti, ki smo jih v prejšnjih letih zasnovali in so plod sodelovanja in zavzemanja ne samo aktualnih svetnikov in drugih funkcionarjev, ki mi danes pomagajo pri uresničevanju razvojnih projektov, ampak vseh, ki na kakršen koli način pripomorete k boljšemu življenju. Občina Juršinci še naprej deluje razvojno, za dobro občank in občanov. Obnove lokalnih cest, izgradnja kolesarskih poti – kljub nasprotovanju posameznikov – razvoj širokopasovnega omrežja, projekti za čistejšo okolje, projekti namenjeni za otroke in mladostnike in skrb za društveno-družbeno življenje bodo tudi letos tisti produkti občine, ki so navidezno enostavni in normalni, a v današnjem obdobju pomenijo izziv in pripravljenost ne samo občinske uprave občine, ampak vseh občank in občanov. Spoštovani občanke in občani, ob velikonočnih praznikih vam iskreno zaželim, da ohranite vero in upanje. Da ohranite ljubezen do sebe, do svojih najbližjih, do sočloveka. Želim vam, da blagoslovljene velikonočne praznike preživite radostno v družbi svojih bližnjih. Juršinci, 4. 4. 2022 Prihaja čas velikonočnega praznovanja in pričakovanja. Živimo v času krutih vojn, še zmeraj nas ogrožajo in bodo še dolgo razni virusi. Pravzaprav se bomo morali čim prej sprijazniti in spoznati, da je življenje, ki je pred nami, življenje nenehnih nevarnosti in skrbi. Smo pred trenutkom streznitve. Kljub svetovnim vojnam, v katerih bomo živeli, kljub raznim obolenjem, ki nas bodo ogrožale, političnim, moralnim, kulturnim in medosebnim človeškim krizam v družbi, lahko zgolj in edina rešitev predstavlja spoštovanje in strpnost do soljudi in do narave. Vsa delavna ustvarjalnost, ki jo premoremo, bo v prihodnje slonila le na pozitivnem okolju v skupnosti in v razvoju spoštovanja naravnih zakonitosti in sopomoči. Kvaliteta življenja bo pomenila razumeti in spoštovati različnosti, krepila osebnostni razvoj posameznika, celotne skupnosti in dala priložnost za preživetje. IZDAJATELJ: Občinski svet Občine Juršinci ODGOVORNI UREDNIK: Damjan Šimenko UREDNIŠTVO: Dragica Toš Majcen, Ksenja Žmauc, Anica Žmauc, Jožica Rakuša, Alojz Kaučič in Miroslav Moleh. LEKTORICA: Ksenja Žmauc OBLIKOVANJE IN TEHNIČNO UREJANJE: Miroslav Moleh NASLOV UREDNIŠTVA: NOVICE, Juršinci 3/b, 2256 Juršinci. Tel: (02)758-21-41 Objavljene fotografije so last arhiva Občine Juršinci in društev. Medij NOVICE OBČINE JURŠINCI je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 150. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Juršinci brezplačno. Časopis NOVICE izhaja v nakladi 810 izvodov. TISK: Tiskarna EKART d.o.o. Sp. Jablane 19, 2326 Cirkovce. Vaš župan, Alojz Kaučič spoštovane bralke spoštovani bralci! Prisrčno pozdravljeni na straneh prve pomladne številke Juršinskih novic. Letos smo pust dočakali na začetku meseca marca. Tako bo letos tudi velika noč nekoliko pozno. A navkljub raznolikim pustnim šemam ter igrivosti in veselju, ki so jo »fašenki« delili med krajani, se je letos zima poslovila s svojo milostjo, rekli bi, da je skoraj ni bilo. Pred nami so sedaj pomladanski meseci, ki s seboj prinašajo daljše in toplejše dni. Ti nas bodo vabili na sprehode in izlete, pospešeno so se začela dela na vrtovih, njivah in v okolici hiš. Narava se je že prebudila in postaja vedno bolj zelena ter cvetoča, ptice pa nas pozdravljajo s svojim petjem. Čas drvi, minila bo prelestna pomlad, zavel bo vroč in suh zrak poletja, prikradla se bo barvita jesen in spet bo tu čas, ki smo ga pred kratkim odslovili. Vse bolj aktivni bodo tudi posamezniki ter različna društva in skupine, ki pa niso počivali kljub korana času niti v zimskih dneh. Nekaj utrinkov o njihovih dogodkih in drugih aktivnostih si lahko preberete v našem časopisu, kjer vas obveščamo o dogodkih, ki so potekali v preteklih mesecih. Dogajanje je res pestro in raznoliko, tako da verjamem, da lahko vsak najde nekaj zase. Uredniški odbor se je sprehodil z besedo skozi juršinski čas, v branje vam pošiljamo letošnjo prvo številko našega lokalnega časopisa – Juršinske novice. Prijetno vas pozdravljamo z željo, da srečno, in zadovoljno preživite čas, ko boste med branjem našega časopisa v bralni povezavi z uredniškim odborom Juršinskih novic. Pred nami je velika noč, zato vsem bralkam in bralcem, občankam in občanom naše občine želim v imenu uredniškega odbora vesele mirne predvsem pa zdrave velikonočne praznike. Odgovorni urednik Damjan Šimenko April 2022 - 4 Božiček v občini Juršinci Mesec december je čas pričakovanj in želja, še posebej naših najmlajših, zato smo želeli pričarati malo čarobnosti in na varen način obdariti in razveseliti otroke, ki imajo v božičnem času največja pričakovanja. 23. 12. 2021 se je tako s pomočjo vaških odborov organiziral prihod »Božičkov«, ki so se zbrali v Juršincih in obiskali otroke kar na njihovih domovih. »Božički« so bili člani vaških odborov in vsak otrok je bil obdarovan v svojem naselju. Obdarjenih je bilo 164 otrok naše občine (letniki od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2019). Otroci so se Božička zelo razveselili. Nekateri so mu podarili risbice in druge izdelke, ki so jih sami ustvarili. Upamo in verjamemo, da smo uspeli otrokom pričarati vsaj malo prazničnega vzdušja in veselja. Občinska uprava Občine Juršinci 5 - April 2022 ZIMSKI TURNIR MED VASMI V MALEM NOGOMETU V sodelovanju mladih gasilcev PGD Gabrnik in Športnega društva Juršinci je bil v soboto, 12. marca, izveden zimski turnir med vasmi v malem nogometu za pokal Občine Juršinci. Na turnirju je sodelovalo sedem vasi, razdeljene so bile v dve skupini. V prvi so tekmovale ekipe iz vasi: Gabrnik, Juršinci, Kukava in Grlinci; v drugi skupini pa ekipe iz Sakušaka, Zagorcev in Dragoviča. Po uvodnih tekmah so se v polfinale uvrstili Juršinci in Grlinci iz prve skupine ter Sakušak in Zagorci iz druge skupine. V finale sta se uvrstili ekipi Sakušaka in Zagorcev, kjer se je po odlični borbi tekmovanje končalo z zmago Sakušaka z izidom 1:0. Za tretje mesto sta se v streljanju kazenskih strelov pomerili ekipi Juršinci in Grlinci, na koncu so slavili Grlinci in osvojili končno 3. mesto. Pred polfinalnima obračunoma je potekala revijalna tekma veteranov iz Smolincev in Športnega parka Gabrnik, ki je se končala z izidom 2:6 v korist domače ekipe iz Gabrnika. Na koncu turnirja se je g. Marko Novak, predsednik Športnega društva Juršinci, zahvalil vsem ekipam za sodelovanje in jim podelil pokale. JURŠINSKO GROZDJE SPET NA POVORKAH Čas se je ustavil, življenje se je spremenilo, druženja so bila prepovedana in koliko je bilo vprašanj, na katere nihče ni znal odgovoriti … Težko in dolgo smo čakali, pa smo le izvedeli, da se lahko pridružimo skupinam, ki bodo sodelovale na pustnih povorkah in tako prikazale svoj pustni čar. Izbrali smo naš juršinski simbol – grozdek in se v obleki, ki smo jih sešili pred desetimi leti, pripravili na svoj nastop. Tako smo se v nedeljo zbrali na Ptuju in se zabavali na ptujskih ulicah. Letos je bilo drugače, saj ni bilo tekmovanja, zato je povorka potekala sproščeno in zabavno. V ponedeljek smo se veselili in plesali na »fašenku« v Dornavi. V torek smo se odzvali povabilu in nastopili na »fašenku« v Cirkovcih. Imeli smo se lepo, a upamo, da bomo naslednje leto lahko sešili nove obleke, s katerimi bomo sodelovali in tekmovali na povorkah. Anica Žmauc April 2022 - 6 POHOD RIMLJANOV PO RIMSKI CESTI Na povabilo gospoda Cveta Štefaniča, predsednika Turističnega društva Slovenske Konjice, smo se člani KED Juršinci v soboto, 11. 9. 2021, udeležili pohoda po Rimski cesti. Zjutraj smo se zbrali v Juršincih in se odpeljali proti Slovenskim Konjicam. Tam smo se zbrali skupaj z drugimi skupinami Rimljanov in drugih pohodnikov in se odpravili od gostišča Fink mimo Polen do Čretveža, od tam pa v dolino Zverovje ob ribnikih. Vso pot so nas spremljali konjeniki. V Polenah in na Čretvežu so nas domačini prisrčno sprejeli in pogostili. V krajšem programu so nam predstavili namen pohoda, za tem pa so ob navzočnosti krajanov in povabljenih gostov posadili lipo prijateljstva. V taboru smo si ogledali obnovljeno peč za žganje apna, ki so jo uporabljali pred stoletji, veliko kopov za oglje ter del vidnih ostankov površine nekdanje rimske ceste. Pridružili so se nam še sokolarji, čebelarji, zeliščarji, člani društva sonček, slikarji in številni drugi posamezniki. Dogodek je bil po besedah g. Štefaniča zasnovan v duhu medgeneracijskega sodelovanja, prijateljstva, varovanja voda in gozdov. Otroci so se lahko pomerili v različnih igrah in labirintu. Čeprav je bila pot po Rimski cesti dolga in naporna, smo se imeli lepo, saj nas je spremljala dobra volja. Postrežba je bila dobra in vreme je bilo sončno. Proti večeru smo se na poti proti domu ustavili še v Zrečah, kjer smo se sprehodili okrog jezera. V poznih urah smo se vrnili domov z željo, da ostanemo tudi v prihodnje del te zgodbe. Anica Žmauc 7 - April 2022 Po starem s polnimi jadri zagona Letošnje leto se je pričelo bolje kot pretekli dve leti, ker se epidemija umirja in zaključuje se večji del ukrepov za preprečitev širjenja bolezni covid-19. Po vsem tem času smo vsi bili nejevoljni tako v zasebnem kot tudi v društvenem življenju zaradi vseh omejitev, ki so nam preprečevale normalen potek življenja. S tem, ko se življenje vrača v tirnice kot pred epidemijo, se tudi na društvenem področju gasilskega društva Grabšinski breg vračajo dejavnosti. Prav na začetku leta smo pričeli izvajati aktivnosti prvih posredovalcev za vse občane občine Juršinci in širše. Prvi posredovalci so usposobljeni operativci gasilskega društva, ki so pridobili znanje na področju zdravstvene pomoči ob primerih zastojev srca ter uporabe AED aparata in poškodb, ki ogrožajo življenje soljudi. Celoten sistem je zasnovan tako, da domači usposobljeni gasilci pomagajo ljudem do prihoda zdravnika in reševalne ekipe iz Ptuja. Poklicani so preko centra za obveščanje in posredujejo kakor hitro lahko. Zato vse občane naprošamo za strpnost v primeru potrebe po pomoči, ker je prav odzivni čas pomemben za reševanje življenj in ni časa usklajevati, kdo in koliko ljudi bo na posameznem primeru pomagalo sočloveku. Vsi pa želimo, da bomo to vrsto pomoči koristili čim manjkrat. Za potrebe prvih posredovalcev smo nabavili potrebno medicinsko oprema, ki je razdeljena na obe gasilski društvi v občini. Zahvala za nabavo opreme gre civilni zaščiti občine Juršinci, ki je opremo predala obema društvoma v uporabo. Naj v zvezi s prvimi posredovalci navedemo, da so aparati AED za širšo uporabo nameščeni na obeh gasilskih domovih in na poslopju občine Juršinci. Že pred časom smo si zadali nalogo, da usposobimo mladi kader in voznike C-kategorije s tečajem za gasilskega strojnika. Po razpisu in objavi med društvoma PGD Grabšinski breg in Gabrnik smo zaznali interes tudi izven gasilske zveze občine Juršinci in tako povabili med tečajnike še PGD Polenšak, Dornava, Destrnik in Moškanjci. Skupno smo zbrali 40 tečajnikov, ki so po začasni prekinitvi vseh usposabljanj že komaj čakali, da pričnejo s tečajem, kjer bodo pridobili nova znanja. S tem usposabljanjem so tečajniki najprej nadgradili teoretično znanje o delu, moči, aerostatiki, tlaku, hidrostatiki in hidrodinamiki, kar je pogoj, da lahko razumeš delovanje strojništva na gasilskem področju. Seznanili so se s temami o pogonskih motorjih, spoznali vse vrste črpalk in motorne brizgalne, ki jih uporabljamo v gasilstvu, vse vrste armatur, spoznali vsa gasilska vozila po zadnji veljavni tipizaciji za gasilska vozila, elektro agregate in razsvetljavo. Po teoretičnem delu je sledil pisni preizkus pridobljenega znanja, ki so ga vsi prisotni uspešno opravili ter tako lahko nadaljevali s praktičnimi vajami. Le-te smo pričeli z motornimi brizgalnami ob ribniku v Juršincih, kjer je vsak tečajnik imel nalogo pridobiti vodo iz ribnika s pomočjo motorne brizgalne. Ob praktičnem delu smo se seznanili tudi z vzdrževanjem motornih brizgaln, ki je pogoj za uspešno delo z opremo. Naslednje vaje smo nadaljevali s potopnimi črpalkami in z elektro agregati ter razsvetljavo, ki nam pomaga v nočnem času ob raznih intervencijah. Sledile so praktične vaje na Ptuju v gasilskem domu, kjer smo se usposobili za delo s hidravličnim orodjem, pnevmatskim orodjem in črpalkami za nevarne snovi. Zaključek praktičnega dela strojnikov je bil v soboto, 2. 4. 2022, kjer smo sestavili verigo dobave vode z več motornimi brizgalnami, kjer je prišlo do izraza usklajeno delovanje strojnikov, da smo vodo iz ribnika pripeljali do šole v Juršincih. Drug del pa je bil črpanje vode iz zunanjega vira preko vgrajenih črpalk v vozilih in uporaba teh črpalk za dobavo požarne vode. Vsi tečajniki so s tem pridobili veliko novega znanja in izkušenj za uspešno delo v primeru potrebe po pomoči gasilcev. Kot smo zapisali že v prejšnjih prispevkih, smo se pred časom lotili tudi ureditve in obnove garaže, v kateri domuje novo gasilsko vozilo GVC 16/25, ki pa se je zaradi vseh omejitev zavleklo vse do današnjih dni, ko zaključujemo obnovo garaže. Kot zaključek se je uredila suhomontažna stena s prezračevanjem, da preprečimo vlago v stenah, prebelili smo vse stene in strop v garaži ter zmontirali klopi in obešalnike za intervencijske obleke naših gasilcev operativcev. Tekom celovite prenove se je v celoti uredila elektroinštalacija in mreža za sodobne komunikacijske naprave. Istočasno smo uspeli pridobiti nov sodoben informacijski sistem Fire App, ki služi za obveščanje gasilcev v času intervencij in je namenjen za dvosmerno komunikacijo, tako da smo gasilci pred izvozom obveščeni o odzivu članov na poziv in tako lahko z več močmi posredujemo ob morebitnih nesrečah na našem požarnem okolišu in širše. Celoten sistem je razvit iz prakse gasilcev in nudi obveščanje gasilcev, spremljanje pozivov, odziv vseh posameznikov kot tudi navigacijo do kraja nesreče z namenom čim hitrejšega posredovanja ob morebitnih nesrečah. Ob tej priložnosti se želimo gasilci PGD Grabšinski breg zahvaliti gasilski zvezi občine Juršinci za pokritje stroškov tako tečaja za strojnika kot tudi za sodoben informacijski sistem Fire App, ki ga bomo s pridom uporabljali za naše poslanstvo. Kot vsa leta do sedaj smo sicer nekaj kasneje kot tradicionalno izvedli redni letni občni zbor gasilskega društva, kjer smo pregledali vso delo v preteklem letu in si zadali cilje za naslednje leto. Ker so se tekom konca lanskega leta nekoliko sprostili ukrepi, smo se gasilci tradicionalno oglasili do vas osebno in pristopili do vsakega gospodinjstva ter vam ob tej priložnosti izročili koledar za leto 2022. Vsem skupaj in vsakemu posamezniku, ki je prispeval za gasilce Grabšinski breg, izrekamo zahvalo za vso finančno pomoč, ki nam bo v teh posebnih časih pomagala, da bomo lahko še naprej uspešno izvajali naše osnovno poslanstvo – pomagati sočloveku v stiski. Z željo, da bi pridobili sredstva za nabavo opreme, smo se lotili akcije zbiranja starega železa, o čemer ste bili že obveščeni preko pisnih obvestil na vsa gospodinjstva občine Juršinci. Akcijo bomo aktivno izpeljali tekom meseca aprila, o čemer vas bomo ponovno obvestili. S tem sestavkom vas vljudno naprošamo za pomoč pri zbiranju starega železa. Vse opisano lahko do odvoza pripravite in se po navodilih povežete z našimi člani, da poskrbijo za vaše odvečno železo za kar bomo hvaležni tako gasilci kot naše čistejše okolje. Ker so se zdravstvene razmere sprostile, vas vse vabimo, da se pridružite prijetni druščini članic in članov PGD Grabšinski breg, saj iščemo nove mlade, polne energije, člane, ki bi radi zrasli v prave gasilke in gasilce. V naših vrstah vam ponujamo obilo dogodivščin in prijetnega druženja. Vse informacije o društvu lahko najdete na spletni strani http://www.grabsinskibreg.si. Vsem vam voščimo vesele velikonočne praznike z verzom. Za veliko noč vam pošiljamo v pomoč: enega zajca, ki rad štriha jajca, eno pišče, ki hren išče, in pa kuharico lisico, da vam speče orehovo potico. Gasilci PGD Grabšinski breg April 2022 - 8 PGD GABRNIK IN PRVI POSREDOVALCI KDO JE PRVI POSREDOVALEC? Prvi posredovalec je posameznik, ki ni nujno, da ima zdravstveno izobrazbo, a je strokovno in tehnično usposobljen, da se odzove na klic dispečerske službe zdravstva, pride na kraj dogodka z namenom izvajanja ukrepov za ohranitev življenja. Gasilci PGD Gabrnik smo v želji, da poizkušamo čim bolj dvigniti kakovost življenja v naši občini, vstopili v sistem prvih posredovalcev Slovenije. To nikakor ne pomeni, da na kakršen koli način zmanjšujemo pristojnosti nujne medicinske pomoči NMP, temveč lahko njihovo delo zgolj uspešno dopolnjujemo. Naše delovanje je osredotočeno predvsem, na posredovanje pri srčnih zastojih, hudih krvavitvah, nenadnih zaporah dihalnih poti ter še pri nekaterih drugih bolezenskih stanjih. Pomen in prednosti prvih posredovalcev je večji na območjih izven mesta, kjer je oddaljenost NMP večja ter težje dostopna. Saj prvi posredovalci izhajamo iz nam poznanega domačega okolja, poznamo kraje ter ljudi ter smo zato razmeroma hitro na mestu nesreče. V sistem prvih posredovalcev so lahko zraven gasilcev vključeni tudi jamarski reševalci, gorski reševalci, reševalci na smučiščih, reševalci iz vode, vodniki reševalnih psov in še bi lahko naštevali. Vendar so za sistem prvih posredovalcev, kot ga poznamo, najprimernejši prav gasilci, ki želijo pomagati, so dobro organizirani, imajo dober sistem alarmiranja, so relativno dobro opremljeni, njihove enote pa so domala v vseh naseljih, tako da je njihov aktivacijski čas kratek ter čas do prihoda na mesto nesrečnega dogodka zelo hiter. V občini Juršinci sta v sistem prvih posredovalce od začetka leta vključeni dve ekipi prvih posredovalcev. Zraven enote PGD Gabrnik še enota PGD Grabšinski breg. Obe enoti sta pristopili k izobraževanju za prve posredovalce pod pokroviteljstvom Gasilske zveze Občine Juršinci. Medicinsko, tehnično in reševalno opremo pa je zagotovil štab civilne zaščite Občine Juršinci v sodelovanju z Občino Juršinci. Tako smo se gasilci zavestno odločili, da zraven nalog zaščite in reševanja dodamo še naloge reševanje življenj ter omilitev posledic raznih neljubih dogodkov. Seveda upamo in si želimo skupaj z vami, da do teh dogodkov ne pride. Prostovoljno gasilsko društvo Gabrnik je z letošnjim letom vstopilo v 94. leto svojega nadvse uspešnega delovanja. Upamo, da je pred nami lepše obdobje, kot smo mu bili priča preteklih dveh letih, ko smo morali naše delovanje neprestano prilagajati najrazličnejšim omejitvam in vladnim odlokom. Življenje se bo slej kot prej vrnilo na stare tirnice, čeprav se bomo morali navaditi na novo realnost in se spopasti z novimi izzivi. Zgodovina nas uči, da so najuspešnejši prav tisti, ki so se uspeli hitro prilagoditi na dane razmere. Upamo, da se srečamo na kateri od naših prireditev med letom. Nas pa veseli, da smo društvo kljub zahtevnim razmeram uspeli obdržati v dobri kondiciji ter z velikimi izzivi za prihodnost. Miran MUHIČ PGD GABRNIK 9 - April 2022 Varujmo čebele! Od 1300 gojenih rastlin jih 70 odstotkov potrebuje oprašitev. Vlogi čebele kot opraševalca se lahko zahvalimo za bogat izbor sadja in zelenjave v naši prehrani, kakor tudi za rastlinsko raznolikost v naravi. 35 odstotkov proizvodnje hrane je odvisno od opraševanja čebel. Čebele so edine socialno živeče žuželke, ki prezimijo v večjem številu. Aprila doseže število čebelje družine preko 10.000 delavk. Ostali opraševalci se v tem času šele prebujajo iz zimskega spanja. Čebelje telo je anatomsko prirejeno za opraševanje cvetov. Pokrito je z dlačicami, na katere se lahko nalepi do 5 milijonov zrnc cvetnega prahu. Da napolni medeni želodček, mora obiskati od 80 do 150 cvetov. Prav toliko cvetov pa tudi, da natovori košek s 3 milijoni zrnci cvetnega prahu. V glavni paši izleti čebela iz panja od 7- do 17-krat na dan. En let traja približno 10 minut. V eni minuti obleti okrog 10 cvetov, to je približno 100 cvetov v enem izletu. To je približno 1000 oprašitev na dan. Čebelja družina tako obišče tekom pašne sezone preko milijardo cvetov. Odvisnost od čebel: - jabolka: 85 % - češnje: 90 % - slive: 70 % - kumare:90 % - paradižnik 90 % - buča 60 % - fižol: 40 % - detelja: 70 % - ajda: 60 % V Sloveniji obstaja: - 8000 čebelarjev, - 10.000 čebelnjakov, - 170.000 čebeljih družin. Po poseljenosti smo drugi na svetu. Pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev bodimo pozorni na znak, ki nas opozarja, da je sredstvo čebelam nevarno !!! Pri škropljenju ali pršenju pazimo: - da v času cvetenja praviloma ne škropimo s fitofarmacevtskimi pripravki (FFS); - ali je ob cvetenju nujno potrebno zatirati bolezni ali škodljivce, opravimo škropljenje takrat, ko čebele niso na paši in to s pripravki, ki niso nevarni za čebele; - da pred uporabo čebelam nevarnih FFS odstranimo cvetočo podrast; - preprečimo zanašanje FFS na sosednje parcele; - ne škropimo v vročini nad 25° C; - dosledno upoštevajmo navodila za uporabo FFS vzpostavimo vzajemno sodelovanje s čebelarji. Pri setvi koruze, tretirane z insekticidi: - dodelano seme, ki je že tretirano z insekticidi, se ne sme ponovno tretirati z istimi ali dodatnimi FFS; - pred setvijo tretiranega semena je treba natančno prebrati opozorila in obvestila na etiketi o osebni zaščiti, varovanju okolja in živali ter jih pri setvi dosledno upoštevati; - setev tretiranega semena koruze s podtlačnimi pnevmatskimi sejalnicami se sme izvajati le, če so opremljene z napravo, ki zmanjša odnašanje prašnih delcev v toku izstopajočega zraka v okolico. Naprava usmerja tok zraka čim bližje k tlom; - pri polnjenju nasipnice sejalnice se iz vreče ne sme stresti prahu, stresati prah, ki je odpadel s tretiranega semena; - setev izvesti v skladu z dobro kmetijsko prakso na način, ki preprečuje morebitno zanašanje FFS s semena na sosednje parcele ob upoštevanju hitrosti in smeri vetra; - ne sejmo v zelo suhem in vetrovnem vremenu; počakajmo, da se veter umiri; - če je v času setve na sosednjih parcelah katera koli rastlina, ki jo obiskujejo čebele, moramo biti še bolj pozorni in dosledno izvajati vse ukrepe, ki preprečijo odnašanje prahu; - izpraznjene vreče in odpadli prah v vrečah je treba odstraniti v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke. Pripravil: Damjan Šimenko TE ZANIMA GASILSTVO? ŽELIŠ PRIDOBITI VSAJ NEKAJ OSNOVNEGA ZNANJA KAKO RAVNATI Z OGNJEM? ŽELIŠ NESEBIČNO POMAGATI BLJIŽNEMU V NESREČI? PRIDRUŽI SE NAM! PGD Gabrnik sprejema nove člane, ki so pripravljeni s svojim delom doprinesti k še bolj varnemu in človeku prijaznemu okolju v občini Juršinci. Vrata so odprta za mlade in stare, za vse, ki vam ni mar samo za sebe. Če spadaš med njih, te bomo z veseljem sprejeli v svoje vrste. Poiščite nas na svetovnem spletu na: www.pgdgabrnik.si, natisnite si pristopno izjavo in jo pošljite na naslov: PGD Gabrnik, Gabrnik 26 a, 2256 Juršinci. Lahko pa nam tudi pišete in poslali vam bomo pristopno izjavo. Z vstopom v gasilsko društvo Gabrnik postaneš več kot samo član društva. Postaneš človek, ki je s svojimi plemenitimi dejanji in požrtvovalnim delom vedno pripravljen pomagati k boljšemu življenju v našem kraju. PGD GABRNIK since 1929 S ponosom! April 2022 - 10 Dejavnosti Sakušaka V letu 2021 smo vaščani Sakušaka bili dejavni na različnih področjih družbenega življenja. 21. 8. 2021 smo izvedli postavitev vaškega klopotca. Klopotec smo postavili na znano lokacijo pri Puhovem muzeju. Po uradnem delu smo se tudi poveselili ob odlični hrani in ob kozarcu dobrega vina. Septembra lani (3. 9. 2021) je prvič na Puhovem muzeju potekal Ptujski festival narodno-zabavne glasbe. Člani in članice Društva rojaka Janeza Puha so se zelo potrudili pri organizaciji, saj je bilo vse pripravljeno in urejeno. V lanskem letu, 16. 10. 2021, smo izvedli tudi otvoritev novo asfaltiranega cestišča po Sakušaku, na katerega smo čakali že dalj časa. Slavnostni prerez traka je potekal v križišču pri Puhovem muzeju, kjer je potem bila tudi pogostitev. Želimo si, da bi se obnovili še ostali cestni odseki, ki so prav tako potrebni obnove. V letošnjem letu, 26. 3. 2022, smo imeli organizirano delovno akcijo. Na našo pobudo smo iz Cestnega podjetja Ptuj spet dobili »unimoga« za žaganje vej. V določenih delih Sakušaka smo uredili »mulde« in odžagali nekaj vej z dreves. Ker udeležba ni bla visoka, se nas je tistih nekaj, kar se nas je udeležilo, moralo zelo potruditi, da smo »roboto« lahko izpeljali. Hvala vsem, ki ste lahko pomagali. VO Sakušak 11 - April 2022 ČLANI KULTURNEGA DRUŠTVa HLAPONCI SE VSAKO LETO SPOMNIMO STAREJŠIH Ob dnevu žena in materinskem dnevu se člani Kulturnega društva Hlaponci tradicionalno spomnimo vaščank, ki so dopolnile 80 let starosti. Trenutno jih je v vasi Hlaponci 10. Vsem smo člani Kulturnega društva Hlaponci podarili lepo rožico, skratka skromno pozornost. Med vsemi smo se odpravili letos do Elizabete Hojnik, ki je letos dopolnila častitljivih 90 let. Elizabeta Hojnik preživlja svojo jesen življenja v domu upokojencev v Juršincih. Kljub njeni visoki starosti je pri dobrih močeh, je mobilna in povsem samostojna. Elizabetina volja do življenja je izjemna. Zagotovo je to tisto kar jo drži močno in čilo pokonci. Povedala nam je, kako preživlja čas in kako se kratkočasi. Zaupala nam je svojo življenjsko zgodbo, ki je vsebovala precej grenkega, pa tudi lepih in prijetnih dogodkov se je spominjala. Lepo je bilo z njo poklepetati in ji prisluhniti o njenem življenju danes kot tudi nekoč. Veliko je znala povedati o preživljanju svojega časa. Spregovorili smo tudi o materinstvu. Biti mama je najtežja služba na svetu, zato člani Kulturnega društva Hlaponci želimo vsem ženskam izraziti spoštovanje za dolgoletno uspešno opravljanje le-te. Vse matere in žene so se zelo razveselile našega obiska. Povabili smo jih na proslavo, ki so jo pripravili mladi člani Kulturnega društva Hlaponci. Čeprav je dan žena za nami, prav tako tudi materinski dan, voščimo vsem ženskam. Želimo, da bi se zavedale vsak dan, ne le ob dnevih, ko praznujejo, kako pomembne so. D. Š. KULTURNA PROSLAVA OB MATERINSKEM DNEVU V HLAPONCIH V nedeljo, 20. 3. 2022, smo v vaško-kulturnem domu v Hlaponcih v okviru Kulturnega društva Hlaponci priredili proslavo ob materinskem dnevu. Zdi se nam prav, da se ob tem pomembnem prazniku spomnimo na naše mame, se jim zahvalimo za vse dobro in jim povemo, da jih imamo radi. Otroci iz vasi Hlaponci smo pod vodstvom mentoric pripravili kratek kulturni program z recitacijami in zapetimi pesmicami. Naš dogodek so popestrili Lovrenški ljudski pevci iz Juršincev, ki so zapeli veliko ljudskih pesmi. Te so nam segle do srca, dotaknile so se vseh, najbolj pa tistih, ki mame več nimajo ob sebi. Povejmo mami, da jo imamo radi in jo cenimo, saj mama je ena sama in je ne more nadomestiti nič na svetu. Ob prijetni kulturni prireditvi, ob petju, plesu, recitacijah naših otrok iz Hlaponcev je druženje minilo v prijetnem in toplem vzdušju. Po programu je sledilo druženje s prigrizki in z napitki. Še enkrat izrekamo vsem mamam in ženam iskreno zahvalo za neizmeren trud in požrtvovalnost. Marija Mohlman 12 April 2022 - Izjemen prispevek smučarjev iz Juršincev v Črni pod Peco – prvo Matjaževo smučanje po starem vodilnim drogom, novaške lok smučke, celo smučarke z oblačili nekdanje povojne Notranjske. Videli smo stilsko opremljene smučarke in smučarje izpod Menine in nenazadnje slovenskogoriške komplete smuči in oblačila s klobuki in z »ledrastimi gojzaricami«. Z na rokami izdelanimi replikami znamenitih pležuhov iz Selnice so se podili domačini, celo navdušena županja Romana Lesjak, ki je zajahala poseben »črnjanski« model pležuha. Po povorki dolgega sprevoda skozi Črno, kjer so kar na pločniku postavili razstavo modelov smuči skozi čas, morda med njimi tudi kakšen model večkrat »zlate« domačinke Tine Maze, so ob vižah harmonikarjev do vznožja smučarske vzpenjače opravili dostojanstveno osnovno poslanstvo. Na nekdanjem domačem smučišču Črnjanke Tine Maze, ki je Sloveniji zapustila velikansko smučarsko dediščino, svetu pa športne dosežke v ženskem vrhunskem športu na snegu, se je sredi marca zbrala pisana druščina ljubiteljev smučanja po starem. Svoje so dodali domačini, tako je bilo kmalu začutiti odličen dogodek, v katerem so čas zavrteli nazaj. Na velikem vseslovenskem druženju, ki so ga idejno in organizacijsko vodili Veseli Savinjčani iz Mozirja, so se dobro predstavili tudi tradiciji zvesti člani ŠD Juršinci. Čudovito nedeljsko vreme je v Črni doprineslo k prazničnemu vzdušju. Kar osem slovenskih društev in klubov starodobnih smučarjev se je srečalo v središču Črne, kjer so domačini pripravili kratko sprejemno prireditev, prigrizek dobrodošlice in tople napitke. Črnjanski harmonikarji so potegnili mehe in pripravili prijetno vzdušje ob prvem srečanju smučarjev s starimi »škijami«, palicami, celo »pležuhi« ter nekdanjimi modeli smučarske oblačilne kulture. Videti je bilo različne stile oblačenja, že kar modne severnjaške in avstrijske kroje, starega avstro-ogrskega stražarja, gorenjskega gorskega smučarja z Bistvo je v ohranjanju tradicije in v medgeneracijskem prenašanju zgodovine smučanja Na odlično pripravljeni progi za veleslalom in mali smučarski skakalnici nad brunarico so s pomočjo članov domačega smučarskega kluba izvedli kar dve tekmi na isti progi; za pokal Slovenskogoriških starodobnih smučarjev iz ŠD Juršinci ter nato za 14. tekmovalno vseslovensko srečanje. Na sprejemu, med potekom druženja in na koncu srečanja je veliko pozornosti bil deležen kralj Matjaž, ki se je posebej za ta dogodek spustil iz svoje skalne graščine v Peci. Posebnost prireditve je bil prikaz smučarjev demonstratorjev, ki so po zglajenem, odlično urejenem smučišču v četvorki vijugali in spremljali znano nekdanjo smučarko, Velenjčanko Mojco Križ, ki je že več kot desetletje dobro znana na bližnjih avstrijskih in drugih smučiščih na evropskih in svetovnih tekmah in modnih ocenjevanjih smučarske oblačilne kulture. Bila je skupaj s partnerjem Romanom Stropnikom. Članica Veselih Savinjčanov Križeva je aktualna svetovna prvakinja v slalomu, 4. v smuku in 2. v kombinaciji, v konkurenci 16 držav. Prav tako je postal Stropnik prvak v slalomu, član istega kluba iz Mozirja, in to v letih 2018–2020. To sta torej sta edina Slovenca, ki jima je uspelo v tem športu doseči skoraj neverjetne dosežke. - April 2022 Tretje tekmovalno druženje v smučanju po starem za Slovenskogoriške oldtajmerje Športno društvo Juršinci – sekcija za smučanje in kolesarjenje po starem, je 13. marca 2022 v Črni na Koroškem na smučišču mladosti Tine Maze organizirala tudi poslej tradicionalno tretje tekmovanje v smučanju po starem v klasičnem slalomu. Srečanje je bilo načrtovano januarja 2022 v Juršincih, ker pa snega ni bilo, so tekmovanje izvedli v Črni na Koroškem. Tam je letošnje srečanje priredila sekcija starosvetnih smučarjev Veseli Savinjčani SK Mozirje v sodelovanju z domačini iz Črne. Sodelovalo je 53 ljubiteljev smučanja po starem iz osmih slovenskih društev. (Rovtarji Škofja Loka, Novaški lok smučar, Podmeninski gadje, Kulturnica Gaberke, Veseli Savinjčani, Kamniške grče, Oldsmučarji iz Črne na Koroškem ter ŠD Juršinci –Slovenskogoriški smučarji. Tekmovanje je bilo izvedeno na osnovi tekmovanja in še več drugih kriterijev, tudi oblačilno kulturo iz tistih časov ter smučarsko opremo. Pri vsem je imel kar trojno vlogo organizatorja, sodnika in tekmovalca Anton Lajh, ki je že leta idejni vodja in podpornik smučanja po starem v Juršincih. Ob srečanju je povedal, da so Slovenskogoriški smučarji v povorki skozi Črno na ramah nosili tudi posebne »na roke delane« smučke iz sodovih dog – značilno simboliko iz teh vinogradniških krajev. V kulturnem programu pred podelitvijo nagrad je za prijetno vzdušje zapela skupina ljudskih pevcev »Lovrenški ljudski pevci« iz Juršincev v sestavi Miran Germin (harmonika), Zalika Čuš, Irena Erhatič ter Anton Lajh. Slovenskogoriški smučarji zelo radi sodelujejo na takšnih prireditvah po Sloveniji. Dvakrat so bili tudi na svetovnem prvenstvu v smučanju po starem v Leogangu na Solnograškem v Avstriji, kjer predstavljajo poleg kulture starega smučanja kulturno izročilo kraja. 13 Rezultati tekmovanja v Črni Organizatorji in ocenjevalci so se zelo potrudili, da so upoštevali več kriterijev za korektno izvedbo tekmovalnega dela. Ne glede na dosežke pa je po mnenju prireditelja in strokovnih sodelavcev največja vrednost v organizaciji in izvedbi celotne prireditve. Deklice do 10 let: 1. Ula Dolenec. 2. Živa Dolenec. Super veteranke: 1. Minka Rezoničnik, 2. Zdenka Verhovnik. Super veterani: 1. Janez Lah, 2. Peter Poljanšek, 3. Brane Tavčar. Veteranke: 1. Mojca Križ, 2. Ema Rajgl, 3. Stanka Fabjan. Mlajši veterani: 1. Marko Ramovž, 2. Dušan Osojnik, 3. Milan Čemažar in Gašper Hribernik. Starejši veterani: 1. Branko Spital, 2.Mirko Vrhovnik, 3. Brane Lozinšek in Frenk Rezoničnik. Člani: 1. Danijel Stropnik, 2. Marko Bastl, 3. Marko Jevšenak. Mladinci: 1. Ožbej Rezoničnik. Novaški lok smučar: 1. Zdenka Podobnik, 2. Izabela Podobnik, 3. Davorin Purgar. Pležuh: 1. Franc Šteharnik, 2. Miha Dolžan. Najstarejši smučar: Marjan Schnabl (sorodnik olimpijskega prvaka v smučarskih skokih Karla Schnabla iz Zahomca) je prejel posebno priznanje. Nagrade Vse ekipe so prejele priznanja in buteljke, napolnjene z vinom juršinskih vinogradnikov. Prvi trije posamezniki po kategorijah so prejeli lično izdelane lesene medalje. Zahvala sponzorjem Vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi srečanja in tekmovanja, ter tistim, ki so donirali za nagrade in priznanja, se posebej zahvaljujemo, še zlasti pa si zahvalo zaslužijo vinogradniki Marko Toplak, Anica in Stanko Vršič, Simon Vršič, Vrbnjak in Avtoservis Zvonko Čuš. Želeli bi, da v prihodnje sodeluje tudi narava s snežno odejo, ki bi omogočala, da se izvede prireditev in športno-etnografsko tekmovanje tudi v Slovenskih goricah, saj se tako prenaša tradicija tudi na mlajše prebivalce in navdušuje tiste, ki so pred mnogimi desetletji še doživljali nostalgijo podeželske športne kulture in radosti. Hkrati pa udeleženci smučarskih skupin iz številnih krajev Slovenije spoznajo gostitelje, njihov kraj in kulturne ter krajevne znamenitosti. Jože Miklavc Fotografije: Jože Miklavc April 2022 - 14 Športno društvo Juršinci tretjič prvak Slovenskogoriške šahovska lige Šahovska sekcija pri Športnem društvu Juršinci je v pretekli zimi organizirala tradicionalno Slovenskogoriško šahovsko ligo za leto 2021. To je bila že 15. izvedba v organizaciji ŠD Juršinci. Zaradi korona ukrepov je bila liga izpeljana v okviru enodnevnega ekipnega hitropoteznega turnirja dvakrat 10 minut. Gasilsko društvo Gabrnik nam je odstopilo prostor, kjer smo izvedli turnir. Sodelovalo je 6 ekip: 1. mesto: Športno društvo Juršinci, 9 točk, 2. mesto: Športno društvo Žetale, 8 točk, 3. mesto: Bar Kavalo Hajdina, 6 točk, 4. mesto: Šahovski klub Malečnik, 3 točke, 5. mesto: Športno društvo Destrnik, 2 točki, 6. mesto: Šahovska sekcija Petanjci, 2 točki. Po zaključku lige je bil izveden še hitropotezni šahovski turnir štirinajstih posameznikov, ki so igrali v Slovenskogoriški šahovski ligi: 1. mesto: Igor Iljaž, Športno društvo Žetale, 6,5 točk, 2. mesto: Denis Šoštarič, Šahovski klub Malečnik, 6,5 točk, 3. mesto: Jožef Sedonja, Šahovska sekcija Petanjci, 6,5 točk, 4. mesto: Anton Butolen, Športno društvo Žetale, 6 točk, 5. mesto: Aleš Križe, Športno društvo Destrnik, 5 točk. Naj omenim še, da je liga nastala leta 2007 na pobudo juršinskih, andraževskih in tomaževskih šahistov. Takrat je dobila tudi ime. V prvi izvedbi so sodelovale tri ekipe že omenjenih sosednjih občin Športno društvo Juršinci, prvaki za leto 2021. Od leve: Tadej Murko, Andraž Šuta, Bojan Vidovič, Anton Lajh, David Murko in Tomaž Šuta. Slovenskih goric, pozneje pa so se pridružile še ekipe iz Haloz, Ptuja, Malečnika in Petanjcev. Nekoč je bil šah v naši občini zelo priljubljen. Na osnovni šoli je izredno uspešno deloval šahovski krožek, iz njega so prihajali šahisti, ki so bili poznejši slovenski republiški prvaki. Tudi na jugoslovanskem državnem prvenstvu je bila dosežena uvrstitev med prve tri. Od vsega tega je ostalo v naši občini samo še nekaj posameznikov, zanesenjakov, ki nekako to miselno igro še »gor držimo«, oziroma jo poskušamo spet oživiti. Anton Lajh Turnir v košarki Športno društvo Juršinci je 18. 3. 2022 organiziralo rekreativni turnir v košarki 3 na 3. Turnir je potekal v večnamenski dvorani v Juršincih. Udeležilo se ga je 5 ekip, in sicer: domača ekipa ŠD Juršinci, MARG ŠD Sveti Tomaž, Črne mambe, JAMA Moškanjci in ekipa Brez lufta. Ekipe so se pomerile v enokrožnem sistemu vsak z vsakim. Končni vrstni red: 1. MARG ŠD Sveti Tomaž, 2. JAMA Moškanjci, 3. Črne mambe, 4. ŠD Juršinci, 5. Brez lufta. Igralci so se pomerili tudi v metu za 3 točke iz petih različnih mest. Zmagal je Denis Žnidarič, ki je zadel tri mete. ŠD Juršinci 15 - April 2022 Juršinski strelci uspešni v 1a ligi in državnih ligah za mlajše kategorije Čeprav se še vedno ukvarjamo s prilagojenim sistemom tekmovanj v streljanju z zračno pištolo zaradi Covida-19 so se za tekmovalce SD Juršinci uspešno končale državne lige v katerih nastopamo. V 1A državni ligi smo osvojili skupno 8. mesto (kar je eno mesto boljše kot v lanski sezoni) posamezno pa je Ludvik Pšajd osvojil 13. mesto, David Kekec 32. mesto in Miroslav Moleh 35. mesto. Končala se je tudi državna liga za mlade, kjer so mladi strelci SD Juršinci zopet pokazali, da so trenutno med mladimi strelci z zračno pištolo na samem vrhu v Sloveniji. Kadeti so osvojili ekipno 1. mesto z vsemi šestimi zmagami, posamezno je zmagal Valter Drašler, peto mesto je zasedel Milan Kvas, šesto pa Jan Brmež Čeligo. Tudi starejši dečki so osvojili ekipno 1. mesto, posamezno pa Nino Šoštarič 1. mesto, Mai Pak 2. mesto in Miha Močnik 4. mesto. V mesecu aprilu bo potekalo državno prvenstvo za člane in kadete v Ljubljani za katerega so potrebne izpolnjene norme, ki jih lahko dosežeš samo na večjih tekmovanjih z dobro uvrstitvijo. V SD Juršinci je norme za udeležbo na DP doseglo 12. tekmovalcev in sicer 6. članov, 3. kadeti in 3. starejši dečki. Do konca aprila pa se končujejo tudi regijske lige za vse kategorije. V mesecu aprilu takoj po državnem prvenstvu z zračnim orožjem pa začnemo tekmovanja na prostem, kjer člani tekmujejo v disciplinah pištola proste izbire na 50 m, pištola velikega kalibra in hitrostrelna pištola na 25 m. Juršinski strelci dosegamo že kar nekaj let vrhunske rezultate na tekmovanjih na državnem nivoju in tudi na mednarodnih tekmovanjih predvsem v disciplini standard zračna pištola, tekmujemo pa tudi z malokalibrskim, veliko kalibrskim orožjem in s puško šibrenico. Za vse te odlične rezultate, pa je zraven rednih treningov večkrat tedensko, ki jih vodi naš trener Darko Pavlin in podpora staršev pri naših mlajših tekmovalcih, ki jih je potrebno pripeljat na treninge potrebna tudi dobra športna oprema, zato smo se odločili za nakup novih trenirk in majic JAKO v trgovini VITA ŠPORT iz Lenarta v Slovenskih goricah. SD Juršinci Juršinski strelci v novih športnih oblačilih JAKO Regijsko tekmovanje mladih tehnikov Prvega aprila 2022 se na je 8 učencev iz 6., 8. in 9. razreda odpravilo na tekmovanje iz tehnike, ki je potekalo na OŠ Velika Nedelja. Tekmovali smo iz področja oblikovanja gradiv: T1- papirja, T2 - lesa, T4-kovin in T3- umetnih mas. Za izdelavo smo imeli 60 minut časa. Izdelati smo morali posodice za namizni sladkor s prostorom za cenik, kot jih vidimo v restavracijah. Ko je ura odbila pol enih, smo morali končati z delom. Skupaj z mentorjem in učiteljem tehnike Brankom Horvatom smo nestrpno pričakovali rezultate in razglasitev prvih treh mest. Razveselili smo se rezultatov, saj smo štirje tekmovalci zasedli prvo mesto (Jan Brmež in Milan Kvas pri obdelavi lesa in Maruša Gril in Mai Pak pri obdelavi kovin ) Patrik Knez Holc pa je pri obdelavi papirja dosegel drugo mesto. Ti učenci so se uvrstili na državno tekmovanje, ki bo 14. 5. 2022 v Ljubljani. Šolo so odlično zastopali tudi T1-papir, Luka Frlež in T2- umetne mase, Klara Kukovec in Nikol Knez Holc. Ker nas v mesecu maju čaka državno tekmovanje v Ljubljani, držite pesti za nas! Maruša Gril, 9. r. April 2022 - 16 INTERVJU Z DEJANOM ZAVCEM Žan: Ste prvi slovenski svetovni prvak v boksu. Kakšen je bil vaš občutek ob zmagi? Dejan: Predstavljajte si, da ste 9 let odlični in z odliko končate osnovno šolo. Podobno je bilo pri meni. Veliko let delaš za en sam uspeh. Potrebno je garati, a na koncu je veselje nepopisljivo. Poplačan je trud, poplačane so skrbi. Sreča, zadovoljstvo. Ne samo zase, ampak tudi za okolico. Žan: Kdo v vašem življenju je vaš idol v boksu in kdo kot človek? Dejan: Moj idol je eden najuspešnejših boksarjev Floyd Mayweather. Blizu mi je po športni plati, nikakor pa karakterno in ne življenjsko. Idol v življenju mi je preprost človek. Človek, ki hodi v službo, zasluži nekaj, si ustvari družino in gleda na življenje pozitivno. Najde smisel v življenju, čeprav ne izstopa na nobenem področju. To je umetnost. Nuša: Kako je naziv svetovni prvak spremenil vaše življenje? Kako ta naziv določa vaše življenje danes? Dejan: Seveda je spremenil moje življenje. Postavil me je na svetovni boksarski zemljevid. Zaznamovalo me je, da sem imel priložnost videti in izkusiti stvari, ki jih sicer nikoli ne bi, druge države, družbe. Veliko sem videl, se izobraževal in nato umiril turbulentno življenje in si ustvaril družino. V bistvu je bil to tudi pogoj, da sem si lahko ustvaril družino. Nuša: Kdaj ste prišli k boksu? Je to bila vaša mladostna želja ali naključje? Dejan: Po naključju. Najprej sem mislil trenirati nogomet. Ta dan, ko sem mislil iti na prvi trening, treninga ni bilo in takrat sem spoznal trenerja Ivana Pučka. Imel je nek žar, toplino, ki jih do takrat nisem uspel prepoznati nikjer. S takšnim odnosom me je Ivan priklenil nase. Nuša: Kdaj in kje ste začeli sistematično trenirati boks? Dejan: V Ptuju, leta 1991. Svojo pot sem nadaljeval v Avstriji, Srbiji, spet v Sloveniji in na koncu me je pripeljala v Nemčijo. Tam sem doživel največje uspehe. Zaradi znanja nemškega jezika mi je bilo lažje. Prav jezik mi je dal veljavo. Je kot neka začimba za življenje. Čisto ničesar ne bi menjal, če bi živel še enkrat! V ponedeljek, 13. 12. 2021, smo na naši šoli gostili Dejana Zavca, svetovnega boksarskega prvaka, človeka svetovnega slovesa, častnega občana naše občine, predvsem pa našega Dejana. Prijazno se je odzval vabilu na intervju, na katerega smo ga povabili učenci pri izbirnem predmetu nemščine, ki sodelujemo v projektu Mladina piše (Jugend schreibt), pod okriljem Frankfurter allgemeine Zeitung. Pri našem delu nas usmerjajo in vodijo dr. Gerald Hühner, ki nas je za ta projekt tudi navdušil, dr. Monica Hühner in naša učiteljica Sabina Lenart. Koordinator projekta je podjetje Discimus Lab, nosilec projekta pa CID Ptuj. V skupini mladih novinarjev smo: Denis Dukarič, Žan Jerenec, Ivana Lah in Nuša Pučko. Intervju je potekal v prijetnem vzdušju. Dejana bomo obiskali še v njemu najljubšem okolju, v njegovi telovadnici Gym, kjer bomo opravili intervju še s kakšnim od športnikov, ki delajo z njim. Ob koncu projekta bomo zapisali članek, ki bo objavljen v Frankfurter allgemeine Zeitung. Vlogo moderatorke in uvodne besede je imela Ivana Lah.Tukaj vam predstavljamo le del intervjuja, ki je v celoti objavljen na spletni strani naše šole. Denis: Ste že od začetka bili ambiciozni? Ste že takrat hoteli nekoč postati svetovni prvak? Dejan: Seveda, kdo si tega ne bi želel? Če začneš nekaj trenirati, kdo si ne želi vsaj za trenutek postati najboljši, ali v šoli, ali na Ptuju, v Sloveniji, ali na svetu. V tistem trenutku se nisem točno zavedal, kaj to pomeni, biti najboljši na svetu. Govoriš, deluješ, velikokrat narediš tako, kot je prav za druge. Če temu seveda sam slediš, ni s tem prav nič narobe. Pri teti na kmetiji, kjer sem živel od 3. ali 4. leta, je bilo jasno, da če sem bil priden, če sem vse naredil, sem dobil jesti. Danes je drugače. Priden si, če vse poješ. Tisto, kar me je naučilo, mi dalo popotnico v športu, je to, da ni obupanja. Delo mora biti narejeno do konca, da je lahko potem poplačano. Ne v smislu denarja, ampak v smislu rezultata. Ivana: Gospod Zavec, ste svetovni prvak v boksu in imate gotovo veliko dela. Kljub vsemu ste danes prišli k nam. Zakaj ste pristali na ta termin? Dejan: Sem javno malo bolj izpostavljena oseba, zato moram izbirati, kam grem in kam ne. Sam se počutim del tega kraja. Vsi, ki živimo v tem kraju, moramo sodelovati in je prav, da si naklonimo malo več časa, ker čas hitro beži. Prišel sem zaradi vas, učencev … Vem, da so šole izven mesta marsikdaj prikrajšane za kak lep dogodek. Denis: Kakšno vlogo v vaši boksarski karieri in v vašem življenju igra vaša družina? Dejan: Najpomembnejšo! Ko smo bili vsi mi v redu, sem bil jaz v redu. Naša družina bi seveda živela bistveno drugače, če ne bi postal svetovni prvak. Absolutno nas je to zaznamovalo na poseben način, ampak moj največji ponos in moj največji dosežek v življenju je to, da sem spoznal ženo Natašo in da sva dobila najprej prekrasno hčerko Ivono in nato še prekrasno hčerko Tijo. - April 2022 Žan: Bi otrokom in mladostnikom danes priporočali, naj začnejo z boksom? Zakaj ja? Zakaj ne? Dejan: Šport ti da dimenzije, ki ti jih drugačno življenje ne more dati. Da ti socialni razvoj, družbeni razvoj, osebno rast. Postaviti si je treba prioritete in delati za to. Ni ga človeka, ki se mu ne bi obrestovalo, da je vložil več časa in delal več kot ostali. Lahko se ti zgodi krivica, a to je sestavni del življenja, zgodi se z namenom, ne zato da vržeš puško v koruzo, ampak rečeš:“Okay, premalo sem naredil“… in vztrajaš. Šport ti da prav to vztrajnost in nepopustljivost. Moti me, da starši izberejo otrokom šport. Vsekakor šport! Ta ti da psihofizično kondicijo tudi za kasneje v življenju. Je nekaj najbolj pozitivnega v življenju. Nuša: Kje in kaj bi bili danes, če ne bi začeli z boksom in postali svetovni prvak? Dejan: Ne upam pomisliti! To mi je znano, to je tukaj. Verjamem, da bi vse, kar bi počel, počel z enako vnemo, enako predanostjo. V vaših letih sem razmišljal, da bi postal avtobusni šofer ali avtomehanik, a šport me je popeljal v en čudoviti svet, svet filma in realnega življenja. Denis: Vam je bilo težko končati vašo kariero profesionalnega boksarja? Dejan: Nisem se točno zavedal, kaj se je zgodilo. Na začetku, tisti dan, ko sem oznanil, da bom nehal tekmovati, se še sploh nisem zavedal. Potem popoldne sem začutil, da sem naredil neko zmešnjavo. Šele po kakih 3 mesecih se je zgodil neki fizični, osebni in družbeni cunami. Denis: Kakšno je vaše poklicno življenje danes? Dejan: To, kar si najbolj štejem v dobro in kar tudi vedno vsem povem: najboljša kombinacija v mladosti je šport in šolanje. Sam sem diplomiral pri tridesetih, ker prej pač ni bilo možnosti, nisem imel pogojev. Kar pa se tiče športa: mislim, da tega, kar ti da šport, ne more dati nobeno drugo družbeno življenje. So privilegiji, ki jih drugače ne moreš dobiti in kupiti, a tudi cena zato je visoka. Vsak del življenja ima omejen rok. Tudi vi živite, uživajte, družite se, bodite radovedni, in to do provokativne meje. Vedno iščite meje navzgor, ne navzdol. Poglejte za vrata, kaj vas čaka. Ne govorim o tem, da greste na avtocesto ali 17 na tirnice, da vidiš, če kaj prihaja, govorim o tem, kar vas zanima. Bodite radovedni. Jezik se mi zdi ključen za uspeh. V naši regiji naj bosta osnova angleščina in nemščina, seveda tudi madžarščina, a jo govori malokdo. Več jezikov govorite, večje so vaše šanse. Od doma lahko ‚zahaklate‘ svoj sanjski posel, sanjsko življenje. Največje bogastvo in za mene največja čast je, da sem svojo kariero izkoristil za nabiranje splošnega znanja in zraven tega poskušal še živeti. Žan: Kakšen moto bi dali mladim ljudem na pot? Kako lahko mlade motivirate in podprete na njihovi življenjski poti? Dejan: Nočem biti egocentričen ali egoističen, a če je meni uspelo kljub slabšim pogojem na začetku, lahko uspe vsakemu. Lahko si karkoli, igralec, matematik … Nameniti pa morate dovolj časa, da boste presegli vse, ki se borijo za isto kot vi. Če hočete nekaj imeti, morate nekaj dati! Ivana: Ob koncu pa mislim, da smo vas tako dobro spoznali, da vam lahko rečem kar dragi Dejan. Torej, dragi Dejan, hvala, da ste nam namenili svoj dragoceni čas. Veliko nam pomenijo vaše besede in verjamem, da ste tudi koga od nas navzočih navdušili za boks. Vašo zgodbo se bomo potrudili verodostojno podeliti s svetovno javnostjo in verjamemo, da bo v navdih in spodbudo vsem mladim in odraslim, ki jih bo dosegla. Hvala!!! V sproščenem vzdušju smo zaokrožili naše druženje in ga zaključili s skupno fotografijo. Verjamemo, da o Dejanu veste veliko in obenem upamo, da ste ga preko tega intervjuja še bolje spoznali. Dejan je poseben človek, ki se s svojo odkritosrčnostjo dotakne prav vsakega. Njegova iskrenost in preprostost nam povesta vse o njegovi veličini. Kljub vsem pritiskom, ki jih doživljajo zvezdniki športnega sveta, je znal ohraniti vrednote preprostega človeka, poštenost, delavnost, skrb za svoje drage in za druge in razumevanje slehernega človeka. Vse to so odlike največjih ljudi, kakršen je tudi Dejan Zavec. Učenci Denis Dukarič, Žan Jerenec, Ivana Lah in Nuša Pučko z mentorico Sabino Lenart April 2022 - 18 Bog žívi vas Slovenke, prelepe žlahtne rožice … Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je že drugo leto zapored potekala virtualno, se je letos odvijala pod naslovom Bog žívi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice. S temi verzi France Prešeren v Zdavljici opeva lepoto slovenskih deklet, ki so kar precej zaznamovala njegovo življenje in delo. Usodo Urške iz Povodnega moža so prikazali osmošolci, ki so se posneli pri juršinskem ribiku. Sodelovali so: Laura Fišer, Klemen Kokol, Klara Kukovec, Miha Močnik, Žan Novak, Nuša Pučko, Barbara Krivec. Devetošolci Marcel Smolar, Maruša Gril, Ema Munda in Sara Verbančič so pripravili intervju s Primičevo Julijo, z Rozamundo in Urško, torej s samimi lepimi dekleti, ki so bila tako ali drugače povazana z največjim slovenskim pesnikom. Napovedovalka točk, Ema Munda, je k besedi pozvala tudi ravnatelja OŠ Juršinci, g. Mateja Sužnika, da je spregovoril kot slavnostni govornik na naši prireditvi. Ker pa Slovenke niso le prelepe, žlahtne rožice, ampak so tudi uspešne umetnice, pesnice in pisateljice, so nastopajoči raziskali kar nekaj slovenskih pesnic in pisatleljic ali pa so se naučili njihove pesmi. Pa obnovimo, o katerih slovenskih umetnicah smo spregovorili na proslavi. Bino Štampe Žmavc so predstavili učenci prvega razreda, njene pesmi pa četrtošolka Ajda Podlesnik in devetošolki Nuša Herga ter Linmary Štante. Pesnici Anjo Štefan in Lily Novy so predstavili učenci drugega razreda in šestošolki Ela Pak in Lana Pintarič. Svetlani Makarovič so se posvetili Tilen Vajs, Nace Masten, Nela Irgl, Neja Šlamberger, Zala Gomzi, Iva Žmauc, Iris Zamuda, Rene Beričnik, Jan Herga, Jan Polanec, Eva Urbanja, Lia Šimenko. Pesnico Anico Černej so predstavili tretješolci. Sašo Pavček in njene pesmi so predstavili Taja Vindiš, Lana Friščić Krampelj, Matic Bec. Pesmi Saše Vegri in Neže Mauer so bile najbolj všeč Niki Šegula, Eli Čeh, Ožbetu Hrga, Nejcu Šegula, Maši Horvat. Sestavek o Nataši Konc Lorenzutti in Janji Vidmar sta pripravili osmošolka Nuša Pučko in Ivana Lah, ki sta prosili, da bi držali pesti za niju, saj sta se pripravljali na državno tekomavanje iz znanja slovenščine za Cankarjevo priznanje. Zahvaljujeta se za vašo podporo, saj sta obe dosegli srebrno priznanje, kar je velik uspeh tako za njiju kot za šolo. Čestitamo. Učenci od prvega do devetega razreda so torej pripravili različne prispevke, tudi zbor pod vodstvom Klavdije Štuhec je zapel, na koncu pa je Tjaša Majcen podrobneje predstavila pomembno občanko naše občine, umetnostno zgodovnaro Štefko Cobelj. Za proslavo so bile zadolžene Ksenja Žmauc, Anuša Sarić, Vesna Tuš, Sanja Ivanjšič, Helena Šoštarič, Anita Vindiš, Brina Ternovšek, za montažo posnetih točk je poskrbel Damjan Šimenko, pri pripravi točk pa so sodelovali tudi drugi učitelji. Čeprav smo si za kulturni dan proslavo ogledali vsi učenci, prav tako pa je posnetek bil objavljen na spletni strani za občane Juršincev, drugo leto nestrpno pričakujemo nastop v živo. V navezavi na letošnji naslov prireditve pa zaključujemo z mislijo, da ne smemo pozabiti, kaj je o Slovenkah dejal naš največji pesnik: Bog žívi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice, ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle! Učiteljice, zadolžene za proslavo OGLED PREDSTAVE » KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI« IN CELJSKEGA GRADU Učenci od 4. pa vse do 9. razreda naše osnovne šole smo za kulturni dan obiskali Celje. V ponedeljek, 28. 3. 2022, smo najprej šli v Slovensko ljudsko gledališče Celje, kjer je bila na sporedu komedija Kozlovska sodba v Višnji Gori. Če ste mogoče pozabili, o čem govori humoreska, iz katere so pripravili komedijo, naj vam na kratko napišem vsebino. Živela sta dva Višnjana, ki se med seboj nista marala. Ime jima je bilo Lukež Drnulja in Andraž Slamorezec. Lukež Drnulja neko popoldne v gozdu na skrivaj nabira listje za svojega kozla Lisca, medtem pa otroci in psi nagajajo njegovemu kozlu. Prestrašen pobegne in se skrije za ograjo na vrtu Andraža Slamorezca. Ta to opazi in kozla obdolži, da je poželjivo gledal njegovo zelje in da naj ga doleti stroga kazen. Tako nastane še večji prepir med Drnuljo in Slamorezcem, ki vodi v slavno kozlovsko sodbo. Sodniki tako sprožijo spor med vaščani in jih razdelijo na dva tabora – za kozla in proti njemu. Na sodišču pa se razkrijejo skrivnosti meščanov, zamere in sovraštvo, ki krojijo odnose med njimi. Po dolgem prepiranju in prerekanju pridejo do rešitve. Ta rešitev je, naj kozla devetkrat udarijo po njegovi senci, Lukež pa naj to gleda z zavezanimi očmi. Med predstavo so bili zanimivi pevski nastopi in menjavanje kozlovskih glav. Bistvo predstave je v tem, da se ljudje prepiramo brez razloga, se tožimo na sodišču, na koncu pa pridemo do brezveznih enostavnih rešitev, ki bi jih lahko rešili brez prepira. Po ogledani predstavi smo se odpravili do celjskega gradu, si ga ogledali ter se pobliže seznanili z njegovo zgodovino. Doživeli smo veliko zanimivega in poučnega, tako da je čas hitro minil in že smo se vrnili domov. Tjaša MAJCEN, 9. B - April 2022 PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU V petek, 25. marca 2022, je na Osnovni šoli Juršinci zopet odmevalo otroško petje in veselje. Učenci so imeli po dolgih dveh letih premora ponovno priložnost nastopati na prireditvi ob materinskem dnevu ter s tem razveseliti ne le svojih mamic, pač pa vse občanke in občane. Na prireditvi so se predstavile ljudske pevke, otroci vrtca in učenci osnovne šole, ki so komaj čakali, da se po dolgem odmoru lahko zopet predstavijo širši javnosti. Ob nastopih otrok je bilo med obiskovalci opaziti veliko razneženosti, ponosa in tudi solz. Vsaka točka je bila nagrajena z bučnim aplavzom. Po končani prireditvi so se mamice razveselile tudi cvetlic, ki so jih učenci razdelili ob odhodu iz dvorane. Sara Hočevar 19 April 2022 - 20 Nuša Pučko in Ivana Lah – DVE SREBRNI PRIZNANJI NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU S PODROČJA SLOVENŠČINE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE Letos je ponovno potekalo Cankarjevo tekmovanje, s ciljem širjenja in poglabljanja znanja slovenščine, primerjanja le-tega z drugimi tekmovalci, spodbujanja mladih k branju leposlovja … Tekmovanje obsega pisanje razlagalnega spisa oz. eseja (na vseh ravneh tekmovanja) na podlagi prebranih predpisanih del (proza, poezija …). Priznanja se podeljujejo najbolje uvrščenim. Doseči je mogoče bronasto, srebrno in zlato priznanje na podlagi doseženih ravni (šolska, regijska, državna raven). Letošnji izbrani deli na tekmovanju za 8. in 9. razred sta bili mladinska romana Gremo mi v tri krasne (Nataša Konc Lorenzutti) – šolska, regijska raven in Elvis Škorc, genialni štor (Janja Vidmar) – državna raven. Sama se udeležujem tekmovanja od 5. razreda naprej. Tudi letošnje leto ni izjema, saj me je izbrano delo za šolsko raven zelo pritegnilo. Na tekmovanje smo se pripravljali z učiteljico slovenščine, g. Ksenjo Žmauc, ki nam je na zanimiv način knjigo približala. Izbrano delo se mi je zdelo dobra iztočnica za možnost uvrstitve naprej (zaradi vsebine, ki se mi je za razliko od prejšnjih let zdela zelo blizu in se z njo lahko tekmovalci poistovetimo), zato sem se na šolskem tekmovanju potrudila po svojih najboljših močeh. Nestrpno sem čakala na rezultate in ugotovila, da sem se uvrstila na regijsko tekmovanje. Le-to je bilo zahtevnejše, čeprav je knjiga ostala enaka. Po težkih pričakovanjih tudi teh rezultatov, sem se uspela uvrstiti na državno tekmovanje. Državno tekmovanje je bilo zgodba zase, saj smo tekmovalci morali prebrati še en roman, ki smo ga v tekmovalnem spisu morali primerjati s prvotno knjigo. Spis mi je tokrat predstavljal velik izziv, saj je tudi tekmovalna raven bila veliko bolj zahtevna. Na državno raven se namreč uvrsti samo 7 odstotkov vseh tekmovalcev z regijskega tekmovanja. Na koncu se je ves moj trud obrestoval, ker sem na državnem tekmovanju uspela osvojiti srebrno priznanje. Za ta dosežek je zaslužna tudi mentorica g. Ksenja Žmauc, kateri se ob tej priliki zahvaljujem. Za konec bi z vami rada delila svoj šolski spis, ki je bil moje izhodišče za vse nadaljnje uvrstitve. Gremo mi v tri (pre)krasne – nevarnosti današnje družbe in skrivnostni svet mladih Mladinski roman Gremo mi v tri krasne je napisala pisateljica Nataša Konc Lorenzutti. Rojena je bila 20. junija 1970, v Kranju. Je mladinska in otroška pisateljica, piše pa tudi za odrasle. Deluje tudi kot pesnica, učiteljica in igralka (bila je 5 let). Dobila je kar nekaj nagrad, kot so Priznanje Zlata hruška ali nagrada Svetlobnica, kar pa so priznanja za njen uspeh med mladino. Leta 2020 je Miš založba izdala eno od večih mladinskih del Nataše Konc Lorenzutti, roman Gremo mi v tri krasne. Ta zgodba je nadaljevanje romana Avtobus ob treh, ki je tako kot glavna tema tega spisa, zelo priljubljeno delo med mladimi. Gremo mi v tri krasne je izdano pod zbirko Z(o)renja in ima 278 strani vsebine. Na naslednjih straneh (vseh skupaj je 287), so zapisana občutja o knjigi in priprave za Cankarjevo tekmovanje. Vsebina govori o dveh najstnikih, Urošu in Valentini, ki imata vsak svojo težavo, s katero se spopadata. Uroš je zasvojen s telefonom in ekrani, Valentina ima težave s prehranjevanjem. Oba sta poslana na poletni tabor, kjer telefonov udeleženci ne smejo uporabljati. Svojo zgodbo v knjigi predstavljata izmenično. Tam se znova naučita plesti socialne, prijateljske odnose in s tabora prideta drugačna, svobodnejša kot prej. Na taboru spoznata veliko vrstnikov s podobnimi težavami in opazita, - April 2022 da problem ni samo v njunem življenju. Tam spoznata Blaža, mladega, nadobudnega umetnika in glasbenika, ki se spopada z napadi panike. Tam je tudi Pavlina, skrivnostna in plaha duša, ki ima podobne težave, kot Valentina, vendar tega noče dati nikomur vedeti. Spoznata Lucijo, Kim in Nino, tri najstnice pod vplivi družabnih omrežij. Žan, ki je skoraj skrivnostnejši od Pavline, med celim taborom skoraj ne spregovori niti besede. Na koncu se odpre in tudi on prizna težave v svojem življenju. Na taboru se jim pridruži tudi Tine, Urošev prijatelj, ki je z družino prišel v hribe. Uroš ga je zelo vesel, saj se je tam včasih počutil malo samega, ker je vedno moral reševati tuje težave. Na začetku so vsi ti mladostniki bili med seboj zadržani, imeli pomisleke, da so med odvisneži, težavniki. Sčasoma so se njihovi odnosi spremenili, saj so začeli drug drugega razumevati, sočustvovati. Pri tem so jim pomagali pedagogi, kot na primer Peter, vendar ne v veliki meri. Sami so se naučili uporabljati svoje besede, svoje misli, svojo pamet, da so spletli odnose, to pa je bila samo posledica kraja in časa, v katerega so bili dani in njihove osebnosti ter »jaz-a«. V zgodbo sem se tako vživela, da sem si pričela književne like zamišljati kot resnične osebe. To bi sicer lahko čisto verjetno bile, saj so dogodki in težave čisto realne in bi se lahko kdorkoli spopadal z njimi. Še posebej se mi je pripadel Uroš po njegovem načinu pripovedovanja in humorja. Njegova težava je verjetno med najstniki najbolj razširjena, zato bi se o tem lahko pletli številni pogovori in nasveti, kako bi se le-te dalo razrešiti. Njega bi izbrala za prijatelja ravno zaradi tega. Mogoče bi mu znala pomagati pri njegovih problemih, glavni vzrok pa je to, da zna človeka postaviti na realna tla. Je takšna oseba, ki ima toleranco do sočloveka, vseeno pa ve, kdaj mu je dovolj in zna na vprašanja do neke mere tudi realno odgovoriti. Moram reči, da je ta roman moje najljubše prozno delo do sedaj. Vs- 21 ebina me je že na začetku pritegnila k branju, že sam naslov me je. Je takšno delo, ki ga verjetno razume in doživlja vsak mladostnik, ko ga bere. Tudi sama poznam ljudi s podobnimi težavami in njihove načine spopadanja s sodobnimi problemi oz. problemi današnje družbe. Vsak se trudi po svojih najboljših močeh osvoboditi se iz le-teh. Dobro je, da se ti posamezniki znajo zavedati o svojih težavah in se jih skušajo lotiti. Še bolje je, da pomoč poskusijo poiskati pri najbližjih in se o njih pogovorijo, jih priznajo. Vsak nato ugotovi, če je kaj spremenil, se znal s seboj soočiti in priti na realna tla. Prav tako, se morajo odrasli spopadati s problemi svojih otrok in jih skušati razumeti. Tudi za njih je dobro, če bi knjigo prebrali, se o njej z otroci pogovorili in mogoče kakšen del težave odpravili, saj namen te knjige je ravno to. Na koncu le-te je tudi podano mnenje odraslih, kot na primer del Anite Dernovšek: »Dopustite si svet videti skozi svoje oči … tukaj in zdaj!« V svojem delu predstavi svoj mnenje o knjigi, njeno razumevanje mladih in naj živijo svoje življenje, naj ga vodijo sami, v korist sami sebi … Še posebej me je navdihnilo pisateljičino razumevanje in skrb za mlade, zna se postaviti v njihovo (našo) kožo in videti svet skozi njihove oči. Tudi sama je povedala, da za odrasle ne piše rada tako, kot za mlade, saj ima občutek, da bo za njih pisala preotročje, da bodo njena dela kritizirali. Vesela sem za njen uspeh in si želim prebrati še več njenih del (Avtobus ob treh, Druščina starejših bratov, Enajstnik, Nisem smrklja…), saj me je Gremo mi v tri krasne navdihnil. Zato ga priporočam mlajšim, starejšim in odraslim, ker branje nikoli ni odveč in se v življenju vedno učimo ter vedno pridobivamo nove izkušnje. Pisateljici in vsem sodelujočim se zahvaljujem za še eno izkušnjo več in jim želim veliko sreče! Nuša Pučko, 8. r. Ivani do zlatega Cankarjevega priznanja zmanjka le točka Ključ do uspeha na Cankarjevem tekmovanju je, da uživaš v branju in pisanju. Zraven iskanja podatkov pisateljic in pisateljev moraš poznati še podatke o knjigi in vsebino prebrane knjige. Vsak tekmovalec je začel na začetni stopnji, torej šolsko tekmovanje. Na vsaki stopnji moraš dati vse od sebe in preprosto uživati v pisanju, kot to pogosto omenja naša mentorica in učiteljica Ksenja Žmauc. Priznam, da sem po vsakem pisanju razlagalnega spisa bila ponosna nase. Pisanje je bilo nam najstnikom zelo blizu, saj sta obe knjigi, ki smo jih tekmovalci morali prebrati, imela eno skupno temo, in to je najstniško življenje. Prva knjiga, ki smo jo morali prebrati za šolsko tekmovanje, je bila knjiga z naslovom Gremo mi v tri krasne, napisala pa jo je pisateljica Nataša Konc Lorenzutti. Ko sem se uvrstila naprej na regijsko raven tekmovanja, je knjiga ostala enaka, razlagalni spis pa bistveno zahtevnejši. Čez nekaj časa sem izvedela, da sem se uvrstila še na naslednjo in hkrati zadnjo stopnjo Cankarjevega tekmovanja, in to je državno tekmovanje. Za državno tekmovanje smo morali prebrati drugo knjigo z naslovom Elvis Škorc, genialni štor. Mladinski roman je napisala pisateljica Janja Vidmar. V obeh knjigah sem pri branju zelo uživala, saj lahko marsikdaj v knjigi prepoznaš tudi svoje napake in da smo najstniki včasih res lahko naporni. Pred državnim tekmovanjem sem imela kar tremo, ampak ko enkrat preprosto začneš pisati, kar pozabiš na tremo. Čeprav mi je do zlatega priznanja zmanjkala le ena točka, sem bila vseeno ponosna in vesela za srebrno priznanje. Najbolj sem uživala pri pisanju razlagalnega spisa na državni ravni, zato bom z vami delila odlomek. UMETNINE DVEH NAJSTNIKOV S PRIGODAMI Verjamem, da so tudi s tem namenom na Cankarjevem tekmovanju izbrali to knjigo, da jo preberemo. Iz zgodbe lahko izvemo, da najstniki radi uporabljamo različne vzdevke, ki si jih sami izmišljamo. Knjiga bo nam predvsem ostala v spominu zaradi humorja, ki ga vsebuje knjiga. Bralcem pa bo spet pustila za sabo poučno sled. Kadar bralci beremo knjige, zraven živimo življenje književnih oseb. Torej, kadar smo mi brali knjigo Elvis Škorc, genialni štor, smo bili on in smo se iz njegovih izkušenj naučili, kaj se sme in kaj ne. Ravno zaradi Elvisovih staršev bomo še bolj začeli ceniti starševsko ljubezen in kako smo lahko veseli, da živimo v miru brez prepiranja. Jaz se s starši velikokrat pogovorim o težavah ali kar koli se dogaja in se skupaj pogovarjamo o problemih, ki me s pomočjo staršev lahko naučijo tudi nekaj novega. Tudi knjiga Gremo mi v tri krasne je dobra za bralce, saj lahko veliko bralcev spodbudi k branju več takih knjig in pripomore k manjši uporabi telefona in mobilnih naprav. Z avtorico Natašo Konc Lorenzutti se strinjam glede tega, da jasno pojasni, da smo otroci in najstniki preveč na telefonih, saj lahko pomaga bralcem najti rešitve. Tudi jaz sem se močno zavedala nekaj svojih napak v obeh knjigah. V knjigi Gremo mi v tri krasne, ki je bila izdana 16. 8. 2021 in ima 287 strani, sem se našla predvsem v podobi Uroša, saj tudi sama nekaj časa preživim na telefonu. Elvisove izkušnje pa so me naučile veliko življenjskih stvari, da moraš braniti samega sebe in verjeti vase. Ivana Lah, 9. razred April 2022 - 22 MEDNARODNI DAN STRPNOSTI – DAN ZA STRPNOST IN PRIJATELJSTVO »Z DRUGIMI RAVNAJ TAKO, KOT SI ŽELIŠ, DA BI DRUGI RAVNALI S TABO.« Na OŠ Juršinci smo se učenci in učitelji tudi to leto pridružili projektu Mednarodni dan strpnosti – dan za strpnost in prijateljstvo, ki ga je razpisal Izobraževalni center Eksena. 16. november je dan, ko se na pobudo OZN opominjamo na strpnost in njen pomen v domači ter mednarodni skupnosti. Mednarodni dan praznujemo od leta 1995, in sicer prav na obletnico ustanovitve Unesca. Tema projekta za mednarodni dan strpnosti 2022 je bila »Z drugimi ravnaj tako, kot si želiš, da bi drugi ravnali s tabo.« Pomembno je, da še zlasti otroke in mlade ozavestimo o problematiki in škodljivosti nestrpnosti in jih spodbudimo k razvijanju spoštljivih medsebojnih odnosov, v katerih ni nestrpnosti, hkrati pa jih spodbudimo h kritičnemu razmišljanju, k logičnemu sklepanju in neodvisnemu mišljenju. To jim omogoča, da lahko v svojem življenju uresničujejo tako človekove pravice, kot tudi svoje dolžnosti in tako postajajo samostojni, razmišljujoči, odgovorni ter ustvarjalni posamezniki. Namen projekta je bil, da ob priložnosti mednarodnega dneva strpnosti še dodatno izpostavimo in ozavestimo pomen strpnosti ter tako spodbujamo medsebojno spoštovanje, razumevanje, sprejemanje ter prijateljstvo in sodelovanje. Učencem smo dali priložnost, da skozi lastno izražanje še bolj ozavestijo pomen strpnosti in spoznajo problematiko in pasti upravičene nestrpnosti, s čimer smo dosegli cilje projekta. Učence od 1. do 9. razreda smo spodbujali, da razmišljajo, kaj prinaša nestrpnost, katere so njene posledice in kako ravnati na primeren način. Spodbujali smo jih k razvijanju in negovanju medsebojnih odnosov, ki vsebujejo strpnost, sprejemanje in spoštovanje. Spoznavali so torej pomen prijateljstva in sodelovanja. Natalija Bukvič VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE TER OBILO “MEDENIH DNI ” VAM ŽELI ČEBELARSKO DRUŠTVO JURŠINCI. - April 2022 POSLIKAVA ŠOLSKEGA HODNIKA Na Osnovni šoli Juršinci smo pri urah izbirnega predmeta likovno snovanje izvedli likovno nalogo, ki je bila tokrat ustvarjena v nekoliko večjem obsegu kot običajno. Za podlago našega motiva smo si vzeli kar celotno steno šolskega hodnika. Ker je bila stena že nekoliko umazana, mi pa smo si želeli, da naše poslikave na njej kar se da najlepše izpadejo, smo steno pred poslikavo sami tudi prebelili. Z učenci smo nato na sveže prepleskane zidove ustvarili podobe športnih silhuet in z njimi popestrili belo monotonost, ki se je raztezala vzdolž celotnega hodnika ob telovadnici. Poslikave, ki smo jih ustvarili, lahko vidite tudi, če ne vstopite v šolo, saj jih je skozi okno moč opaziti s šolskega parkirišča. Učenci likovnega snovanja z mentorico 23 April 2022 - 24 društvo gospodinj juršinci Lep pozdrav iz Društva Gospodinj Juršinci v katerem smo v letošnjem letu zopet lahko izvedli Občni zbor, ki se ga je udeležila večina članic društva in skupaj smo ugotovile, da smo v teh negotovih Covid časih vseeno izvedle, kar nekaj projektov in bile uspešne v sodelovanju z drugimi društvi, občino, domom upokojencev ... Uspešno smo izvedle delavnice ročnih del, ter pred božičnim časom naredile adventne venčke za vse, ki so jih želeli, obiskali smo dom upokojencev, ter skupaj z varovanci spekli nekaj dobrot za božični čas. Predsednica društva Romana Hrga je sodelovala v vseslovenskem projektu “Slovenija kvačka” za Guinnessovo knjigo rekordov kjer je 211 kvačkaric in 1 kvačkar v posebni tehniki (C2C) kvačkalo grbe v velikih dimenzijah za vse Slovenske občine. Prav tako smo v preteklem letu nakupile kar nekaj gospodinjskih pripomočkov za našo kuhinjo, ter peč za peko gibanic in drugih pekovskih izdelkov. V letošnjem letu smo uspešno izpeljale tridnevno druženje v Portorožu, ki se ga je udeležilo veliko članic, saj se vidi da smo ljudje družabna bitja in nam je druženje kar malo primanjkovalo. Predstavile smo se v oddaji “Malo naokrog” radia Maribor, ter nadaljevale s tedenskimi delavnicami, kjer pripravljamo izdelke za našo razstavo, ki bo v času občinskega praznika. Upamo, da bomo lahko izvedle Praznik gospodinj in kuhanje “kisle župe” ter se skupaj z vsemi udeleženci tudi malo podružile. V načrtu za letošnje leto imamo še kakšen tečaj, ekskurzijo ... saj je za nas zelo pomembno da se srečujemo in družimo. Želimo vam lepe velikonočne praznike in vas vabimo v našo družbo. Tajnica društva gospodinj Meta Moleh 25 - April 2022 OČISTIMO NAŠO OBČINO Občina Juršinci je organizirala čistilno akcijo, ki je potekala v soboto, 9. aprila 2022, s pričetkom ob 9. uri. Pred pričetkom akcije so nam vodje čistilne akcije razdelili rokavice in vrečke, tako je lahko akcija stekla. Kljub slabi vremenski napovedi nam je uspelo tik pred dežjem pobrati smeti. V akcijo so bili vključeni vaški odbori in društva, ki delujejo na območju občine Juršinci. Tako kot pretekla leta, se nas je tudi tokrat zbralo zavidljivo število. Po zaključku akcije je kot nagrada in zahvala za vse sodelujoče čakala topla malica in pijača. D.Š. PRAVILNO ORANJE KMETIJSKIH POVRŠIN OB JAVNIH CESTAH V pomladnih mesecih se ponovno pričnejo večja poljedelska opravila na njivah in poljih. Ker je naša inšpekcijska in redarska služba v spomladanskem času letošnjega leta prejela kar nekaj prijav v zvezi z nepravilnim oranjem, vam v nadaljevanju, z namenom preventivnega ukrepanja, pozivamo spoštovanju določb, pravilnega oranja. ZBIRANJE PAPRIJA Devetošolci OŠ Juršinci prosimo za pomoč pri zbiranju papirja. Zabojnik bo do 20. 4. 2022 na zgornjem igrišču za telovadnico. Hvala za pomoč. Učenke in učenci 9. razreda 26 April 2022 - 27 - April 2022 Lovska družina Juršinci Spoštovani občani, lastniki zemljišč na katerih se razprostira naše lovišče. Lovci si želimo še naprej dobrega sodelovanja. V tem času je zelo pomembno, da se naši hišni prijatelji-psi ne gibljejo prosto po lovišču, kajti prihaja do velikih škod na divjadi. Prav zato naprošamo vse lastnike psov, da jih držite na kratko! UO LD Juršinci Naš domačin Tonček Lajh je v samozaložbi izdal zanimivo knjigo z naslovom V GORICAH V tej knjigi avtor na skoraj 300 straneh v sliki in besedi opisuje delovne navade in praznične običaje pri Svetem Lovrencu v Slovenskih goricah in sosednjih krajih skozi čas Knjigo lahko dobite pri avtorju. GSM: 041 968 029 Kukava 53, 2256 Juršinci Suzana CIZERL Jezikovne storitve nemškega jezika Posredništvo Cekin d.o.o. Montaža strojev in naprav Gabrnik 3a SI – 2256 Juršinci Tel: +386 31 697 900 E-mail: info@sc-lingua.si Web: www.sc-lingua.si V TEH TEŽKIH ČASIH ŽELIMO VSEM STRANKAM OSTANITE ZDRAVI! S SVOJIMI PRIDELKI SE ŠE NAPREJ PRIPOROČAMO. April 2022 - 28 Vas boli vrat, čutite bolečine v križu ali vaše telo potrebuje le malo sprostitve? Vabljeni v miren masažni salon, kjer vam nudimo pester izbor kvalitetnih masaž. Naše storitve pa so lahko tudi lepo darilo. Za dodatne informacije in naročilo, nas kontaktirajte. suhomontaža lajh naredimo vam: • mansarde • amf stropove • spuščene stropove • stenske obloge • predelne stene • napušč Šmigoc Franc s.p. Kukava 74, 2256 Juršinci Tel.: 02 758 25 41, GSM: 031 494 420 e-pošta: smigoc.franc@amis.net ...povsem po vaših željah Aleksander Lajh s.p. Dragović 3b 2256 Juršanci 041 977 504 aleksander.lajh@gmail.com Majcen Silva s.p. Kukava 48, 2256 Juršinci 031 338 369, 02 758 0010 www.mehanizacija-grunt.com info@mehanizacija-grunt.com NOVO AKCIJA do konca leta. DELA OPRAVLJAMO TUDI PO ZAPISNIKU KATEREKOLI ZAVAROVALNICE! F680DTn-76ks = AKCIJA Linija Europe: 75-130ks Linija Compact: 22-26ks Smo uradni zastopnik Traktorjev FARMTRAC v Sloveniji, originalnih nadomestnih delov in pooblaščeni serviser. • Montaža in programiranje elektronskih ventilčkov - NOVO • Električna diagnoza BOSCH • Izpušni sistemi • Servis in priprava za tehnični pregled • Montaža in prodaja gum • Servisiranje, polnitev klimatskih naprav • OZON - novo - Zagotavlja nenevarno nekemično dezinfekcijo vozila. Odstranitev alergenov, odstranitev neprijetnih vonjav v vozilu, primerno za klimatske naprave in oblazinjeno notranjost vozila.