PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ _A >, Abb. postale I gruppo - ti6Da 7 U Ilf Leto XXVI. Št. 281 (7775) TRST, petek, 11. decembra 1970 PRESENEČENJE IN VROČIČNI KOMENTARJI V ITALIJANSKI JAVNOSTI Vsestransko obžalovanje odpovedi obiska jugoslovanskega predsednika Tita v Italijo Glasnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva Vujiča je na tiskovni konferenci izjavil, da ne more biti pogajanj o suverenosti bivše cone B -V ozadju tudi spor med Morom in Fanfamijem ? RIM, 10. — Odpoved obiska jugoslovanskega predsednika Tita v '(Jliji je vzbudila v rimskih političnih krogih, v tisku in v javnosti * *plošno izreden odjek, presenečenje in med seboj ostro nasprotu-. 9 si komentarje. Na splošno gre za izraze obžalovanja, za ugoto-'"•v, da so odnosi obojestransko koristni, da gre za utrditev var-prijateljstva, sodelovanja itd. Splošna je obsodba fašistov in Svilni listi istočasno skušajo tudi '•••stičnih izigravanj, vendar pa Mtazati stvari na neobjektiven na-: Zato govore o slovenskem na- c|°nalizmu, v ospredju je vprašanje ‘•°venske manjšine in tudi spome-nic*. predstavnikov vseh slovenskih faličnih in drugih organizacij v "•liji. kujejo se glasovi o notranjih na-: sPpotjih, ki naj bi obstajala v Jugoslaviji med Slovenijo in Hrvaško zvezno vlado, medtem ko je ^ano, da gre tokrat za soglasni sklep (kar se v Jugoslaviji z zad-| "tol času skoro nikoli ni pripetilo). | Splošna pa je želja, da bi do "Jšska čimprej prišlo in da bi se j jjostranili razlogi, ki so ga prepreče-V tej zvezi je bilo danes že zelo odločno glasilo KPI »Unita*, ki pravi, da je nesmiselno govoriti o mejah, saj je meja med Italijo in Jugoslavijo že trdno začrtana, da pa je treba govoriti o stvareh v korist obmejnega prebivalstva in še zlasti rešiti vprašanje slovenske manjšine. Današnji «Avamtis> ima nekoliko dvomljiv komentar. Zanimivo pa je, da sta načelnik poslanske skupine PSI Bertoldi in predstavnik levice Riccardo Lombardi vložila na zunanjega minisitra vprašanje, v katerem zahtevata, da izvesta stvarne razloge za odložitev obiska predsednika republike Jugoslavije. Dne 18. decembra bo v niči razprava o zunanji politiki, katero bo Moro odgovoril tudi na vprašanja v zvezi z odložitvijo obiska. Demokristjani so očitno v zadregi, saj na njih leti z vseh strani odgovornost in obtožbe zaradi odložitve obiska. Mladinsko gibanje KD je odobrilo resolucijo, v kateri se izraža želja, da bo odložitev trajala čim manj časa, saj gre za življenjsko vprašanje pri odnosih z Jugoslavijo, ko se na dinamičen in na nov način obravnava mednarodna vprašanja. Obisk predsednika Tita naj utrdi odnose dobrega sosedstva, ki predstavljajo še zlasti za mejna področja stvarni odgovor vsem «pro-fesionalnim razgrajačem* in je v skladu z javnim mnenjem. Vodstvo PSU je danes zasedalo ves dan in so popoldne soglasno odobrili resolucijo, v kateri izražajo svoje živo nezadovoljstvo zaradi poslanski zbor-1 odložitve obiska predsednika Tita v nji politiki, med I Italiji ter željo, da se čim prej ob- Tiskovna konferenca glasnika zunanjega ministrstva SFRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Suverenost podaja bivše «cone B», ki je jugoslo-*&sko, sploh ne more biti predmet kakršnih pogajanj z Italijo. To ,asno izhaja iz naslednjih odgovo-?v predstavnika državnega tajni-za zunanje zadeve Dragoljuba *1)ica na današnji tiskovni konfe-fenei. Na vprašanje, kako komentira od-j0v°r zunanjega ministra Italije Al-Mora, na interpelacijo nekih sektorjev in poslancev (ta odgovor Jr Ml, kot znano povod za zaplet-I?8!® in odložitev obiska predsedna-S Tita Italiji) je Vujiča odgovo-*V zvezi z odgovorom ministra ''1°ra ni možnih tolmačenj tega od-“°vora, lahko poudarim, da med ^videnim obiskom predsednika Jto Italiji ni bilo predvideno, da J8 Vodijo pogajanja o teritorialnih Jvtašanjih, kajti takšna vprašanja ^obstajajo med Jugoslavijo in Ita- Na vprašanje, kakšno je dokonč-? stališče jugoslovanske vlade gle-* suverenosti bivše «cone B», je Mica odvrnil: »Mislim, da sem s “Višnjo izjavo to jasno dal vedeti.* Predstavnik državnega tajništva /jjvidno ni želel zadevo v zvezi z “vložitvijo obiska predsednika Tita **®iatizirati. Na zanimanje novi-uriev. kaj je resničen vzrok od-J®tve, je namreč dejal, da skupni P*vi obeh vlad nima ničesar do-?®ti. Poudaril pa je, da je jugoslo-•hska vlada z zadovoljstvom sprejo*® na znanje izjavo predsednika Trgata in da bo Jugoslvija kot jjjJjeJ tudi v bodoče vlagala vse 'jjtone napore, da se z Italijo razijo prijateljski in dobrososedski in sodelovanje na vseh podojili ter da se konstruktivno re-'vjejo vsa odprta vprašanja na osno-1®® neodvisnosti, teritorialne celovi-enakopravnosti in nevmešava- vprašanje našega dopisnika, Jugoslavija gleda na neofaši-vfhe izgrede v Trstu, je Vudjca de-£ BEOGRAD, 10. — Jutrajšnja «Borba* in »Politika* v komentarjih o nepričakovani odložitvi obiska predsednika Tita Italiji v umirjenem tonu obveščata jugoslovansko javnost o pravem vzroku odložitve obiska, do katerega je prišlo zaradi izjave italijanskega zunanjega ministra Alda Mora. »Borba* z zadovoljstvom opozarja na izjavo predsednika Saragata in predsednika vlade Colomba in na pisanje najuglednejših italijanskih listov, ki izražajo upanje, da bo nesporazum hitro izglajen. Meja med Jugoslavijo in Italijo ugotavlja »Borba* je že davno rešena in z jugoslovanske strani to vprašanje nikdar ni bilo postavljeno. Obe državi ste upravičeno poudarjali, da je meja med njima ena izmed najbolj odprtih in ena najbolj prometnih v Evropi in na podvzema novih korakov i ®hi svetovne organizacije v skla-C.z listino, kot to predvideva resorji® generalne skupščine n. - vprašanje dopisnika Tassa o jJ?«Sču o izjavi udeležencev nedav-S' sestanka držav varšavskega 7*to v Berlinu, je Vujiča odvrnil, j? M izjavo proučujejo. Pripomnil pa (J ca jugoslovanska vlada pozitiv-stj^Cttijuje podporo predlogu po več-t^Cskih stikih v zvezi s konferen-* evropskem sodelovanju in var- svetu. Zato sprožitev takega, vprašanja na tak način in v kontekstu interpelacije fašističnih poslancev ne le da ni v skladu z odnosi med obema državama, temveč tudi s splošnimi tendencami popuščanja napetosti v Evropi, ki jih spremljajo ureditve posebno resnih mejnih vprašanj (misli se na priznanje zahodnih meja Poljske s strani Zahodne Nemčije). »Politika* ugotavlja, da je bila osnova jugoslovansko - italijanskih odnosov zgrajena prav na tem. da sta se obe državi molče strinjali, da med njima ni nerešenih teritorialnih vprašani, kar je omogočilo, da je meja med njima postala ena najbolj prometnih. Na mejah držav z odprtimi teritorialnimi vprašanji vlada običajno napetost, poudarja »Politika*, in ugotavlja, da je na jugoslovansko - italijanski meji stanje drugačno in da praksa in ugotavljanje skupnih interesov dokazujejo, da je vsaka sprožitev vprašanja meja neumestna. Spekulacije iridente in neofa-šistov, ki izvajajo pritisk na člane vlade in v parlamentu ne bi smele postati odločilni činitelj v nadaljnjem razvoju jugoslovansko-italijanskih odnosov poudarja beograjski list. Sicer pa je reagiranje široke italijanske javnosti najboljši dokaz za to. »Politika* prav tako opozarja na realizem zahodnonem-ške vlade Willyja Brandta in na dejstvo, da varnost v Evropi temelji predvsem na nedotakljivosti sedanjih meja. Italija in Jugoslavija, zaključuje »Politika* sta s svojim dosedanjim sodelovanjem pokazali, da sta doumeli to resnico pred mnogimi drugimi. Ni nobenega razloga, da tako ne bi bilo tudi v bodoče. Interes je oboje stranski, zaključuje »Politika*. BOŽO BOŽIC novi delo za poglobitev prijateljstva in sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo tudi v zvezi z interesi, ki povezujejo obe državi na ravni varnosti in miru južne Evrope. Vodstvo PSU izraža svoje zadovoljstvo, ker so se končala nemško - poljska pogajanja, ki jih je odgovorno in pogumno vodil kancler Brandt ter izraža željo, da se bo uspešna »vzhodna politika* vključila v politiko napredka in razširitve evropske skupnosti. Vodstvo republikanske stranke se v svojem sporočilu sprašuje z začudenjem, kakšen je bil mehanizem, ki je preprečil obisk predsednika Tita v Italijo. Odgovor zunanjega ministra na vprašanje misovcev je bal formalno korekten in ponavlja običajne formule. Toda bil je istočasno do skrajnosti napačen v odnosu do sporazuma, ki je bil že dosežen, da se bo o vprašanju »cone B» razpravljalo samo v okviru tehnične italijansko - jugoslovanske komisije. Republikanci sprašujejo, če je lahko zunanji minister ignoriral dejstvo, da tak odgovor štiri dni pred obiskom in v zvezi s pritiski, do katerih je že prišlo v jugoslovanskem vodstvu, postavlja jugoslovanskega predsednika Tita javno v zadrego in da bo povzročil to, kar je tudi povzročil in torej odložitev obiska. S tega stališča je odgovor zunanjega ministra imel resne politične posledice, začasno kompromitira odnose med Italijo in Jugoslavijo, ki so še zlasti pomembni — vzporedno z važnimi dogoditi pomirjen ja («vzhodna politika*) in ko NATO ugotavlja bistveni strateški premik zlasti na Sredozemlju. S tega stališča je ošibljen mednarodni položaj tako Italije in Jugoslavije in se ustvarja v odnosih med obema državama, ki sta hodili v ozračju odkritosrčnega sodelovanja po poti premagovanja preteklosti, prepreke nacionalističnega značaja, ki jih bodo izkoristili ekstremistični elementi v notranji politiki obeh držav. Ustvarja se ozračje napetosti, ki je anahronistično in ki ne ustreza logiki mednarodne politike obeh držav. Republikanci zaključujejo, da je vsaj problematično politično diplomati čno predvidevanje, ki je prišlo do izraza ob tem dogodku. Skoro vsi komentarji so torej soglasni o obsodbi Mora, odnosno o neumestnosti njegove izjave, pri čemer .je zanimiv molk demokristjanov, ki pa najbrže odraža bolj zadrego, nikogar pa ni. ki bi v sedanjem položaju skušal braniti italijanskega zunanjega ministra. V tej zvezi se_ logično vsiljuje tudi vprašanje, če ne gre za notranje razprtije v stranki sami v zvezi z znanim nesoglasjem med dvema »čistokrvnima konjema* v KD Morom in Fanfanijem. Znano je tudi, da se že vrši tekmovanje za mesto predsednika republike, ki ga bodo volili prihodnje leto in ko si je Fanfani v dobršni meri zapravil prijateljstvo levice. Sedaj pa gre za interpelacijo pristaša Fanfanija Bologne in za odgovor Mora, ki je zunanji razlog za odložitev obiska in za Morov resen diplomatski poraz. Prav nič ni tudi čudno odločno stališče Saragata in z njim nič manj odločno stališče socialdemokratov v vsedržavnem okviru. Čujejo se govorice, da Saragat za vse skupaj ni ničesar vedel, v torek ko pa je hotel kaj izvedeti v Famesini nobenega ni bilo, ker je bil praznik in je bil obveščen menda po tisku, kar je za njega nesprejemljivo še zlasti, ko je šlo za državniški obisk in je bil osebno gostitelj. Čudno .je tudi to, da italijanski radio ni objavil vesti o tiskovni konferenci, ki jo je imel danes v Beo gradu predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve Vujiča. To je res čudno, postane pa bolj razumljivo, če pomislimo, da je Vujiča ostro komentiral «odgovor ministra Mora*, da pa je istočasno dejal, da je jugoslovanska vlada z zadovoljstvom sprejela na znanje izjavo predsednika republike Saragata. S SEJE PREDSEDSTVA Izjava SKGZ o odložitvi Titovega obiska v Italiji Obsodba fašistične provokacije ter udeležba Zveze v skupni protifašistični manifestaciji • Nezadovoljstvo s posegom policije v zasedenih sredinih šolah Na sinočnji seji predsedstva Slovenske kulturno gospodarske zveze so razpravljali o preklicu obiska predsednika Tita v Italiji ter sprejeli o tem naslednje stališče: »SKGZ obžaluje, da je prišlo do nenadne odpovedi obiska predsednika Jugoslavije, ker bi ga slovenska narodnostna skupnost v deželi Furlanija - Julijska krajina rada pozdravila kot gosta v državi, kjer skupnost živi. Pozdravila bi ga kot pobudnika in vodjo jugoslovanskih narodov v narodnoosvobodilnem boju, ustvarjalca njihove e-notnosti, graditelja nove družbe in vsesplošno priznanega pobomika miru v svetu. SKGZ obžaluje, da kljub vedno boljšim odnosom med Italijo in Jugoslavijo ni uspelo pred obiskom vsaj delno odpraviti razlik, ki očitno še ločujejo obe državi, s čimer bi uresničeni obisk prispeval k u-stvaritvi višjih oblik sodelovanja in sporazumevanja, kar bi tudi izboljšalo položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. SKGZ sodi, da je tudi dobro ravnanje z manjšinami in priznavanje, da soodločajo o svoji usodi, sestavni del boljših in prijateljskih sosedskih odnosov. Zaradi tega je slovenska narodnostna skupnost prepričana, da bo odstranjeno vsaj eno izmed odprtih vprašanj, če bodo Slovenci v Italiji deležni vseh pravic in zaščite, ki jih določajo ustava Italijanske republike in mednarodni sporazumi. SKGZ pričakuje, da bodo kmalu odstranjene vse ovire, Id se v današnjem evropskem dogajanju kažejo v anahronistični luči, s čimer bodo ustvarjeni pogoji, da se obisk predsednika Tita uresniči čimprej. V takih razmerah bi obisk pomenil novo pomembno stopnjo v nadaljnjem izboljšanju odnosov med obema državama*. Predsedstvo je nadalje zelo ugodno ocenilo zasedbo slovenskih in italijanskih šol s strani dijakov ter obsodilo poseg policije, ki je sinoči izgnala iz šolskih zgradb slovenske in italijanske dijake. Izraženo je bilo tudi obžalovanje, da se večina profesorjev ni hotela sestati z dijaki ter se skupno pogovoriti o od- viiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiit DEMONSTRACIJE V MADRIDU IN DRUGIH MESTIH Napetost v Španiji v pričakovanju razsodbe vojaškega sodišča v BILBAO — Baskovski gverilci se urijo na Pirenejih PO SOGLASNEM SKLEPU VSEH TREH SINDIKATOV PRIČELA SE JE VRSTA DEŽELNIH STAVK ZA IZVAJANJE REFORM Senat bo predvidoma do srede odobril vladni zakonski dekret RIM, 10. — Danes se pričenja vr-1 se avtonomni sindikat »intesa*. Že-sita deželnih štiriumih stavk, ki so J leendčarji bodo_ stavkali po vsej jih proglasile vse tri sindikalne konference CGIL, CISL in UIL, ki zahtevajo stvarni pričetek izvajanja reform in predvsem izpolnjevanje vladnih obveznosti glede zdravstvene reforme in stanovanj kot tudi pričetek razprave o davčni reformi, o Jugu in o kmetijstvu. Današnja stavka je bila na Siciliji, kjer so sindikati dtejali, da gre tudi za protest proti krizi deželnega sveta. Vse stavke bodo na» čeloma trajale po štiri ure in bodo izvedene v deželnih okvirih do 16. decembra. Jutri 11. decembra bo stavka v Toskani, Trentu -Zgornjem Poadižju, Markah in A-brucih. 12. decembra na Sardiniji, 14. decembra v Venetu, 15. decembra v Liguriji, Lombardiji, Julijski krajini, Emiliji, Umbriji, Laciju, Mo-liseju, Kampanji, Pulji, Lukaniji, Kalabriji ter končno 16. v Piemontu in Val D’Aosti. Stavk se bodo udeležile vse ka tegorije in tudi državni uradniki, glede šolnikov pa so se pridružili sindikati šol. ki so vključeni v tri vsedržavnfc konfederacije, ni pa državi 15. decembra in bodo vlaki ustavljeni od 12. do 15. ure. Danes je prišlo do sestanka med vlado in sindikalnimi predstavniki CGIL, CISL in UIL, ki so pričeli obravnavati politiko do Juga. Sestanek se je pričel v palači Chigi ob 17. uri in mu je predsedoval Co-lombo, za vlado so bili še prisotni ministri Taviani (izredni ukrepi za Jug), Piccoli (državne udeležbe), Giolitti (proračun), Donat Cattin (delo); sindikate pa so zastopali Lama, Montagnani, Guerra, Bonac-oini in Vignola za CGIL, Scaglia in Marconi za CISL ter Simoncdni, Benletti in Rossi za UIL. Na zasedanju poslanske zbornice so pričeli obravnavati pooblastilo vladi, da izda izvršilne ukrepe v zvezi s stališči EGS o prispevkih držav članic. V senatu se nadaljuje razprava o vladnem zakonskem dekretu o konjunkturi. Popoldne se je pod predsedstvom Fanfanija sestala konferenca podpredsednikov in načelnikov skupin senata, na kateri so govorili o pro- gramu zasedanja senata pred in po j di česar tudi ni sprejel nobene ob-božičnih praznikih. Fanfani je za- veznosti o zakonih, ključi!, da je utemeljeno predvidevanje, da bodo končali obravnavo drugega vladnega zakonskega dekreta do torka 15. decembra. Na tej osnovi je predlagal naslednji program zasedanja. V sredo 16. decembra razprava in glasovanje o zakonih o delovanju in o finansiranju dežele, v četrtek in v petek bodo obravnavali resolucije o odnosih med vlado in deželami in v soboto po možnosti statute deželnih svetov. Prisotni so se strinjali s predlogom Fanfanija in so govorili o možnostih, da bi obravnavali še pred počitnicami nekatera druga vprašanja. Po počitnicah, oAiosno po kongresu PIJ, pa bo na dnevnem redu reforma univerz, oni deželni statuti, ki ne bodo že prej odobreni ter proračun, čim ga bo odobrila poslanska zbornica. Predsednik skupine PSIUP Valo-ri je izjavil, da je na sestanku načelnikov skupin potrdil stališče PSIUP, ki namerava nadaljevati politično bitko proti dekretu, zara- Deželni odbor krščanske demokracije Sardinije je danes sporočil, da so se včeraj sestali z vsedržavnim tajnikom Forianijem, ki jim je obrazložil oceno vsedržavnega tajništva o sedanjem političnem položaju in o vlogi KD. Deželni odbor je v bistvu zavrnil predloge Forlanija in je soglasno odobril resolucijo, ki je bila sprejeta že 18. novembra in na osnovi katere je prišlo do sestave odbora samo med KD in PSI, pri čemer pravijo, da gre za odbor, ki ga mora karakterizirati predvsem program. Predsednik CoofIndustrie inž. Renato Lombardi je danes na tiskovni konferenci ocenil italijanski gospodarski položaj, ki Vzbuja še vedno zaskrbljenost ter pogajanja z vlado o reformah. Lombardi je ponudil sindikatom srečanje, na katerem naj bi obravnavali vsa vprašanja sindikalne politike, brez pre-judicov, vendar pa je istočasno tudi zahteval, da je treba prenehati z »akcijami, ki so očitno protizakonite*. BUR.GOS, 10. - V ozračju izredne, čeprav tihe napetosti, Španija pričakuje razsodbo vojaških sodnikov v Burgosu. Po neuradnih vesteh je sodišče razsodbo že izreklo in poslalo v odobritev »generalnemu kapetanu*, vendpr jo bodo po vsej verjetnosti objavili šele čez nekaj dni. O tem priča dejstvo, da so branilcem dovolili, da so zapustili Burgos, češ da jih bodo pravočasno obvestili, ko bo razsodba dokončna. Sicer pa, kot je znano, so branilci še pred zaključkom procesa odklonili mandat, tako da so obtoženci praktično brez pravne zaščite. Zaradi tega so odvetniki javno protestirali in izrazili začudenje, da niso obtožencem uradno i-menovali novih branilcev, tako da bi zadostili vsaj formalnopravnim normam. Branilci so tudi vložili priziv pri španskem vrhovnem sodišču, naj bi baskovskim obtožencem sodili civilni sodniki, vendar je bil priziv danes zavrnjen. Kot rečeno, je položaj v Španiji napet, vendar miren po incidentih, do katerih je prišlo preteklo noč in danes zjutraj. V Madridu je nekaj stotin oseb priredilo protestno demonstracijo. Demonstranti so prevrnili avtomobil, v katerem se je peljal neki policijski funkcionar, ki je bil skupaj z voznikom laže ranjen. Neredi so se nadaljevali do danes zjutraj. Več oseb je bilo ranjenih, nekaj demonstrantov pa so aretirali. Incidenti so bili tudi v Granadi in Bilbau, v Salamanci pa je policija vdrla v škofovsko palačo in iz nje izgnala 21 študentov, ki so tam priredili gladovno stavko. Skoraj vse španske univerze so še vedno zaprte zaradi napetega vzdušja, ki vlada med študenti. V vseh baskovskih provin- prtih vprašanjih, ker prav take prilike dajejo možnost, da pride v šolskih prostorih do izmenjave misli med dijaki in profesorji, kakšna bi morala biti slovenska šola, da bi vzgajala dijake v narodnostnem duhu. Poudarjeno je bilo pri tem vseskozi pozitivno in tvorno zadržanje slovenskih staršev na skupnih sestankih, ki so zahteve dijakov v celoti podprli. Predsedstvo SKGZ izraža zadovoljstvo nad ponovno ustvarjeno e-notnostjo ter široko solidarnostjo med slovenskimi in italijanskimi dijaki, ki se borijo za demokratizacijo šole. Slovenski dijaki so v tej akciji pokazali visoko stopnjo zrelosti in uživajo vso podporo slovenske javnosti v svojih upravičenih prizadevanjih. SKGZ se pridružuje pobudi vseh tržaških protifašističnih sil, ki pripravljajo za ponedeljek 14. decembra enotno protestno manifestacijo proti fašističnim provokacijam v Trstu ter poziva k omvečji udeležbi, da bi demokratična javnost s tem odločno obsodila razpihovanje narodnostnega sovraštva. Predsedstvo SKGZ z zadovoljstvom ugotavlja, da tržaško prebivalstvo ni nasedlo fašistični provokaciji, ki je ostala osamljeno dejanja maloštevilnih domačih ter predvsem uvoženih škvadristov, o-benem pa obsoja pasivno zadržanje policijskih sil; obsoja tudi izdajo dovoljenja s strani odgovornih oblasti, kar je provokatorje samo opogumilo. Demokratično prebivalstvo je s svojim zadržanjem preprečilo škvadristične podvige proti slovenskim ustanovam, pri čemer gre zasluga zavedni slovenski mladini, ki je skupno z italijansko napredno mladino in delavci branila sedeže slovenskih ustanov in šol. Ob koncu je predsedstvo sklenilo, da bo prva seja glavnega odbora v ponedeljek 21. decembra, na kateri bo izvoljen novi izvršni odbor Zveze. cah so še okrepili ogromni policijski aparat. O zahodnonemškem konzulu v San Sebastjanu Eugenu Benhlu Schaefferju, ki so ga pripadniki baskovske oragnizacije ETA ugrabili ob začetku procesa v Burgosu. še vedno ni vesti. Žena in hči ugrabljenega diplomata sta danes prosili za poseg papeža Pavla VI. za osvoboditev konzula. Predstavnik bonske vlade pa je v stiku z zastopnikom organizacije za medsebojno pomoč med baskovskimi begunci XANAI-ARTEA. V Italiji so medtem številne demokratične organizacije dvignile svoj glas v korist šestnajstih obtožencev in proti Francovi diktaturi. Vsedržavna tajništva treh sindikatov pristaniških delavcev so pozvala vse svoje člane, naj bojkotirajo španske ladje v italijanskih pristaniščih ter naj se ude'e-žijo vseh manifestacij za baskovske rodoljube. Izvršni odbor združenje sodnikov »Magistratura democratica* je poslal španskemu veleposlaništvu v Rimu protestno brzojavko, v kateri izraža svoje ogorčenje zaradi procesa v Burgosu in solidarnost z obtoženci in z vsemi, ki se borijo proti diktaturi. Izvršni odbor Zveze italijanskih žena (UDI) je poslal brzojavni protest predsedniku re publike Saragatu, vodstvo Italijanskega ženskega centra (CIF) pa je izrazilo svoj protest italijanskemu zunanjemu ministrstvu. Masovne protestne demonstracije so bile danes v številnih italijanskih mestih, kot v Genovi. Firencah in Neaplju, kjer je prišlo tudi do nekaterih incidentov med demonstranti in policijo. Vrhovni sovjet SZ odobril načrt MOSKVA, — Vrhovni sovjet je dar.es odobril gospodarski načrt in proračun za prihodnje leto in vse kaže, da brez kakršne koli spremembe v primerjavi s predlogi, ki so biM izneseni v torek na prvem zasedanju. Plan in proračun so soglasno odobrili na skupnem zasedanju sveta narodov in ljudske skupščine. Proračun je uravnovešen in predvideva celo rahlo aktivo, saj znašajo izdatki 160 milijard 770 milijonov rubljev, dohodki pa 160 milijard 971 milijonov rubljev. Potrdili so tudi proračun za o-brambo, ki dosega 17,9 milijarde rubljev Zasedanje CK KPt PRAGA, 10. — Danes se je pričelo zasedanje centralnega komiteja češkoslovaške komunistične partije. Glasilo KPč »Rude pravo* je objavilo dnevni red zasedanja, na katerem je na prvem mestu proučitev resolucije vodstva o krizi v partiji po 13. kongresu. Nato bodo obravnavali poročilo komisije, ki je zamenjevala partijske izkaznice, oziroma je izvedla zelo ostro »čistko* v vrstah češkoslovaških komunistov. Končno bo tajnik partije Husak poročal o nalogah članov po zamenjavi izkaznic, predsednik vlade Strougal pa o gospodarskih vprašanjih. Siloviti boji v Kambodži PHNOM PENH, 10. - Vojna Indokini se nadaljuje z nezmanjš no silo: v Kambodži je prišlo vč raj do najhujšega spopada m< partizanskimi silami in sajgonskii oddelki, odkar so slednji pred osn mi meseci vdrli v to državo. I spopada, o katerem ni podrobn vesti, je prišlo blizu Near Krej kakih 120 kilometrov severovzhod) od Phnom Panha. Sajgonske voj ke so partizanski oddelki najpr obstreljevali z raketami in minom ti, nato pa silovito napadli. Ko i se partizani umaknili, so Sajgon prešteli 71 žrtev med mrtvimi ranjenci. Naročniki! Bralci! Naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Poravnajte celoletno naročnino že sedaj! Kdor se na novo naroči na PRIMORSKI DNEVNIK, bo prejemal list brezplačno ves mesec december — vsak pa, ki poravna naročnino vnaprej, prejme v dar slovensko knjigo. Celoletna naročnina, plačana vnaprej, znaia 9.600 lir, mesečna pa 950 Ur. TRŽAŠKI DNEVNIK NA SVOJI VČERAJŠNJI SEJI Pokrajinski svet enotno obsodit izzivalno fašistično manifestacijo V resoluciji, za katero so glasovali vsi razen fašistov, poziva k demokratični budnosti, vlado pa, naj nadaljuje s prizadevanji za razvoj prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo Ko je predsednik pokrajine dr. Zanetti na sdnočnji seji sporočil, da so svetovalske skupine KPI, KD, PSI, PSU, PLI, Lista slovenske skupnosti in PRI predložile protestno resolucijo proti fašističnim izgredom v Trstu, je pripomnil, da taki fašistični izgredi nasprotujejo omikanemu življenju in politični volji ter naporom za mirno sožitje med Slovenci in Italijani ter prijateljskim odnosom med Italijo in Jugoslavijo. Rekel 'je, da je osebno videl razne prizore in da se mu zdi nerazumljivo, da niso posegle vmes policijske sile, da bi fašistično razgrajanje preprečile. Začasna odpoved Titovega obiska je resna zadeva in užalošča vse, ki se čutijo demokrati, vendar upamo, da se bo v kratkem ugodno rešila. Poudariti moramo, je še dejal dr. Zanetti, da fašistična manifestacija, predvsem pa odložitev Titovega obiska, ne more in ne sme spremeniti našega stališča glede odprtih meja, medsebojnega sodelovanja in spoštovanja, vladi pa nakazuje nove in značilne predloge za pobude in pospešitev njene dejavnosti. Taki dogodki nas morajo spodbujati k večji, širši in kvalitetnejši akciji ter morajo dati demokratičnim silam vtis napredovanja. Pr. takih dogodkih, je zaključil Zanet ti, lahko močno nazadujemo, ali pa moramo napraviti velik korak naprej. Naša volja ie, da napredujemo. Za resolucijo so glasovali sve tovalci vseh političnih strank razen fašistov. V resoluciji pokrajinsk) svet: ODLOČNO OBSOJA nizkotna de jamja politične nestrpnosti, ki so se pripetila med povorko, ki je sledila zborovanju MSI in njenih sporednih združenj. MENI, da taka dejanja nasilja, tudi fizičnega, žalijo demokratično zavest večine tržaškega prebival stva in spodbujajo k pozorni poli tični budnosti za ohranitev demo kratičnih institucij in za konkretno akcijo, ki naj izolira in obsodi vse sile, ki so neposredno in posredno vpletene v tako zadr Ocenjuje negativno, da je do manifestacije take vrste lahko prišlo in da ponavljajoči se incidenti niso bili takoj preprečeni, tako da je samo odločno zadržanje demokratičnih sil preprečilo, da se neredi niso sprevrgli v verigo nasilij. ZAHTEVA ZATO z vso močjo, da se odgovorni za nerede in necivilizirana dejanja ugotovijo in kaz-nuje jo. POZIVA VSE demokratične sile, ki se navdihujejo v vrednotah odporniškega gibanja v naši pokrajini, da se pridružijo temu ogorčenju v skupni obvezi, da bodo budne za ohranitev idealov in vrednot, ki so bile s tako težavo pridobljene in ki smo jih vsi poklicani ohranjevati in praktično izpolnjevati v vsakodnevnih zavzemanjih. Pokrajinski svet s težo svoje reprezentativnosti, ki mu jo daje demokratično in ljudsko pooblastilo, zagotavlja, da taka dejanja ne smejo, in predvsem ne morejo izbrisati opredelitve za mirno in demokratično sožitje med Italijani in Slovenci in s sosedno Jugoslavijo, sožitje, za katerega se je naše obmejno prebivalstvo dokončno odločilo v odklanjanju vsake predzgodovinske nacionalistične kontradikcije in v sprejetju svobodnega dialoga in konfrontacije za razvoj evropskih in mednarodnih odnosov vsega italijanskega ljudstva. Poziva italijansko vlado, naj nadaljuje z nujnimi ukrepi za nadaljevanje in vedno večji razvoj prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, ki se marajo formalno uresničiti čimprej z obiskom predsednika jugoslovanske republike v Italiji. mestu povzročili iz drugih krajev Italije pripeljani fanatiki, izraža svoje ogorčenje zaradi dejanj nasilja in ustrahovanja, preostale absurdne nacionalistične degeneracije, ki pa ne bodo mogle zaustaviti mirnega sožitja prebivalcev Trsta in zaledja in zahteva od pristojnih oblasti, da podvzamejo ustree-ne ukrepe, da se taka dejanja ne ponovijo več. Obsodba PSU je pire- Izjava dolinskega občinskega odbora Občanski odbor v Dolini sprejel izjavo, v kateri — pričanju, da tolmači antifašistična in demokratična čustva občanov dolinske občine, ogorčeno obsoja fašistične manifestacije, ki so se pretvorile v izgrede in nezaslišane provokacije proti sedežu Italijanske socialistične stranke in z napadom na slovenske študente. Fašisti so že dalj časa skrbno pripravljali svoj pohod na Trst z namenom, da preprečijo prihod predsednika Federativne socialistične republike Jugoslavije Tita v Italijo, da zastrupijo prijateljske odnose med Italijo in Jugoslavijo tar oživijo šovinistično mržnjo proti Slovencem v Italiji; odločno obsoja brezbrižnost in neodgovorno zadržanje državnih policijskih oblasti v Trstu, ki so dovolile fašistične manifestacije in ki niso preprečile škvadrističnth dejanj. Zahteva, da se nemudoma uvede temeljita preiskava za ugotovitev odgovornosti in da se strogo kaznujejo vsi primeri nasilja. Poziva odgovorne oblasti, da v bodoče preprečijo vsako fašistično manifestacijo m da delujejo po načelih odporniškega gibanja ln demokratične ustave». Izjava Evropskega federalističnega gibanja •Evropsko federalistično gibanje v Trstu — je rečeno v sporočilu za tisk — potem ko je izvedelo m resne incidente, Id so jih v Tajništvo PSU, ki se je nujno sestalo — pravi sporočilo tržaškega tajništva stranke — je obsodilo škvadristačno huliganstvo fašističnih tolp, ki so med drugim zažgale zastavo na sedežu PSI v Ul. Mazzini. Socialdemokratsko tajništvo je obsodilo napad na slovenske študente tudi v notranjosti cerkve sv. Antona. Odložitev obiska predsednika Tita v Italiji, ki bd bil vključen v plodno politiko pomiritve med našo državo in Jugoslavijo, politiko pri kateri ima dežela Furlanija - Julijska krajina po zaslugi strank leve sredine dragoceno posredovalno vlogo za mirno sožitje med Italijani in Jugoslovani in za utrditev kulturnih, gospodarskih zvez in infrastruktur med mejnimi deželami, je rezultat pritiska skrajnih desničarskih sil in njim sledečih pojasnil Far-nesdne, ki jih PSU ocenjuje za neprevidne in z nasprotnim učinkom. Tudi mladinska komisija PSU v Trstu je ostro obsodila fašistične provokacije proti pripadnikom narodne skupnosti in zahteva, da se ta kriminalna dejanja primemo sodno kaznujejo. Torkove fašistične provokacije je obsodil na skupščini sekcije PSU pri Sv. Soboti tudi pokrajinski tajnik stranke de Gloda, ki je poudaril, da bi obisk predsednika Tita pomenil pozitiven element v okviru evropskega pomirjenja in v mirnih odnosih gospodarskega in kulturnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, posebej pa še v posredniški vlogi Trsta med Skupnim evropskim tržiščem in vzhodnoevropskimi državami. Izjavi SL Izvršni odbor SL pozdravlja edinost, ki so jn. dosegli pomembni predstavniki slovenske politike, kulture in gospodarstva ob podpisu spomenice, poslane ministrskemu predsedniku Emili ju Colombu. Kot sopodpisnica tega zgodovinskega dokumenta SL poudarja, da so enotni nastopi slovenske narodne skupnosti v' Italiji edina pravilna pot za priznanje pravic, ki nam jih daje italijanska ustava, mednarodni Ion donski sporazum in Listina o pra vicah človeka. SL meni, da ital! janska republika nima nobenega in teresa, da bi v evropski javnosti ustvarila mnenje, češ da so južni Tirolci rpaket« in zavidljivo avtono mijo dobili zato, ker so segli po ko renitih sredstvih, slovenska narod na skupnost, ki že četrt stoletja ča ka na priznanje enakopravnosti, pa je za svojo miroljubnost poplačana z nenehnim izigravanjem. Izvršni odbor SL, kakor je že to storil v prejšnji izjavi, pozdravlja obisk predsednika jugoslovanske republike v italijanski prestolnici in upa, da bo temu srečanju sledila nova doba uresničevanja enakopravnega položaja pripadnikov slovenske narodne skupnosti v Italiji tako na Tržaškem kakor na Goriškem in v Beneški Sloveniji. Kakor je SL prepričana, da se bo pravo evropsko ozračje v naših krajih rodilo šele takrat, ko slovenski človek glede svojih narodnih pravic, ne bo več imel nobenih zahtev, tako SL energično obsoja vse poskuse zaviranja takega razvoja, posebno še fašistične izpade, ki bi radi kalili dobre odnose prav v dneh pred obiskom jugoslovanskega predsednika. SL odločno protestira proti oblastem, ki dopuščajo anahronistične manifestacije misovcev in s tem daje odkrito potuho Slovencem sovražnim elementom! Izvršni odbor SL je solidaren z dijaki slovenskih višjih srednjih šol in pozdravlja njihovo zavzetost za pravice Slovencev v Italiji, želi pa poudariti, da gibanje slovenskih dijakov ne sime ta ali ona politična stranka ali skupina izkoristiti v politične namene, ampak mora protest biti izraz združenega slovenskega mladega razumništva, tako kakor je spomenica ministrskemu pred- (Nadaljevanje na 6. strani) Koliko so potrošili Jugoslovani v Trstu? Tiskovna agencija «Itadia« je v svojem zadnjem gospodarskem biltenu navedla, da je v štirih dneh konec novembra prišlo v Trst nekaj nad 245.000 jugoslovanskih turistov. Agencija meni, da je vsak Jugoslovan potrošil v našem mestu poprečno po 30.000 lir ter iz tega izvaja nadaljnji podatek, da je finančni priliv dosegel tako 7 milijard 350 milijonov lir. Največ so te dni zaslužili trgovci z zlatnino, nato trgovci z oblačili, na tretjem mestu pa so bili glede tega prodajalci električnih gospodinjskih strojev, pravi agencija. V nedeljo popoldne ob 15.30 na Opčinah Spominska svečanost za Pinkom Tomažičem in tovariši. NA REVIJI SOLISTOV IN ANSAMBLOV GLASBENIH ŠOL SLOVENIJE Prisrčen sprejem orkestra Glasbene matice v Mariboru Orkester GM je s sodelovanjem Hrvatiča Hi Župančiča izvajal pod vodstvom dirigenta Kjudra dva Vivaldijeva koncerta V sredo popoldan je na republiški reviji solistov in ansamblov glasbenih šol Slovenije, ki jo je v Mariboru organiziralo društvo glasbenih pedagogov Slovenije, nastopil tudi orkester Glasbene matice iz Trsta, ki je na zaključku revije pod vodstvom prof. Oskarja Kjudra zaigral dva koncerta iz Vivaldijevih *štirih letnin časov*. Kot solista sta nastopila violinista Aleksander Zupančič in Žarko Hrvatič, diplomanta violinskega oddelka šole Glasbene matice. Glasbena revija je bila v lepi, akustično ustrezni dvorani centra za glasbeno izobraževanje. Nastopili so dijaki glasbenih šol Ravne na Koroškem, Maribor - Tabor, Novo mesto, cSlavko Osterc» iz Ljutomera, Murska Sobota, Ptuj, Slovenj Gradec, dijaki centra za glasbeno niiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiTiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu SINOČI OB 21.30 Z ENOTNO koordinirano akcuo Policija posegla v zasedene šole in izgnala dijake iz njih Protestna demonstracija dijakov na Trgu Unitd - Obsodba mladinske konzul te in tajništva KPI - Zadnji dan zasedbe na slovenskih šolah - Profesorji trgovskega zavoda so pristali na srečanje z dijaškim predstavništvom Policija je posegla v zasedene kar tudi ne občtoški uradnik in šole in dijake Izgnala iz njih. Zgodilo se je sinoči, točno ob 21.30, ko so se Istočasno pojavili pred vsemi šolami policijski avtomobili z agenti političnega oddelka tržaške kvesture in karabinjerji. Dijakom so ukazali, naj nemudoma zapustijo zasedena poslopja, še prej pa so vse legitimirali. Vest o tem se je nekaj minut pred policijskim posegom razširila po šolah, kjer so dijaki drug drugemu telefonirali in poskrbeli, da ni prišlo do nobenih incidentov. Dijaki so se vedli vzorno in o-mikano, šole pa, ki so si jah policisti dodobra ogledali po izpraznitvi, so bile v najlepžem redu in počiščene, kolikor so okoliščine dopuščale. Pred slovenske šole je prišla skupina agentov politične policije, spremljala jo je skupina karabinjerjev. Agenti so vstapili v šolsko poslopje, dijake posamezno legitimirali -in jih nato spuščali na cesto, od koder so se skupaj podala na Trg Unita, kamor so prišli tudi dijaki iz vseh drugih šol. Tu, na glavnem tržaškem trgu, so dijaki, kljub pozni uri, imeli prvo skupno zasedanje dijakov 14 italijanskih in slovenskih šol. O-gorčeno so protestirali zaradi policijskega posega, ki v nobenem primeru ne more nadomestiti neposrednega in konstruktivnega dialoga, temveč samo dokazuje še vedno obstoječe in rastoče represivne težnje v Italiji. Dotlej je v zasedenem zavodu «G. R. Carli«, pri trgu Harris, imela svojo izredno sejo mladinska konzulte. Oland konzulte so ob koncu seje odobrili, med drugim, tudi resolucijo, v kateri ostro obsojajo represivni poseg policijskih sil v zasedene šole. Pred tem se je mladinska konzul ta tržaške občine sestala v občinski palači in je njeni seji prisostvoval tudi občinski odbornik prof. Iivio Lomzar, Lonzar je mladinskim predstavnikom povedal, da je verjeten poseg policijskih sad ln da Je to izvedel iz zanesljivega vira. Dodal je še, da je bil baje pri šolskem skrbniku sestanek vseh ravnateljev in da jih je ta obvestil o svojem namenu klicati policijo na šole, kar naj bi slednji sprejeli. Tedaj so člani mladinske konzulte sklenili preseliti svoje zasedanje v zavod «Carli«, vendar jim nista sledila odbornik Lonzar, ka- policijski častnik, ki sta seji sledila. V teku seje je mladinska kon- zulta ostro obsodila fašistične izgrede v mestu in pri tem odredila odstranitev s seje neofašističnega predstavnika FUAN. Člani konzulte so se pozneje udeležili protestne demonstracije na Trgu Unita. Kmalu po policijskem posegu v šolah je trža ka federacija KPI izdala sledeče sporočilo: «KPI ob soja premišljen represivna policijski poseg, ki so ga brez dvoma navdihnili «višjd ukazi«, in s katerim so hoteli zatreti dijaški nastop za demokracijo in razvoj 1-taiijanske šole. KPI opozarja javnost na različnost obnašanja takodmenovanih sil javnega reda, ki dopuščajo škva-dristom in fašistični drhali, da nemoteno opravljajo svoje zločinske in podle podvige, obenem pa udrihajo po mladini, ki omikano izraža vest naroda, ki je naveličan anahronistične šole, šole, ki je sredstvo razrednega zatiranja. Dijakom, ki jah je še enkrat prizadel sistem avtoritarizma, naj gre solidarnost vseh demokratov, podpora tržaškega delavskega razreda, ki v enotnosti mladih gleda važen trenutek boja za spremembo italijanske družbe«. Zaradi večernih dogodkov so, seveda, potisnjene vstran ostale vesti iz zadnjega dne zasedbe. Na slovenskih šolah je prišlo le do dveh važnih dogodkov in sicer na DZL, kjer se profesorji tudi na drugo vabilo dijakov niso odzvali. Na stadion «1. maj« je prispelo le nekaj profesorjev, a le v lastnem imenu. Profesorja trgovskega zavoda so dijakom odgovorili na podobno vabilo in pristali na srečanje, ki bd moralo biti v prostorih učiteljišča. Popoldne so predstavniki vseh šol bili pri novem skrbniku, dr. Fidenziju, Id je njihov predlog o ((družbenem ponedeljku« odklonil. Sprejel pa Je srečanje z dijaki slovenskih šol, s katerimi bo razpravljal o specifičnih vprašanjih slovenskega šolstva. Na trgovskem tehničnem zavodu so tudi včeraj redno potekale učne ure. Z dijaki so se učili, v glavnem, vlsokošolci. vzgojo Maribor in Koper, zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje in baletno izobraževanje in akademije za glasbo iz Ljubljane. štemlno občinstvo je pozorno sledilo izvajalcem ter jih nagradilo s spontanim aplavzom. Med njimi so posamezniki vidno izstopali ne samo z lepo tehnično pripravo, marveč tudi z muzikalno doživljeno igro, kar obeta, da bo iz trrst slovenske glasbene mladine izšel še marsikateri dober glasbenik. Poslušalci so posebno toplo in prisrčno sprejeli nastop «dragih gostov iz zamejstva» kakor nas je pozdravil na zaključku revije tov. prof. Peter Lipar, predsednik DGPS, ki je vsem šolam poklonil lične diplome. Naš ansambel, čeprav tokrat v skromnejši sestavi, je častno izpolnil svojo nalogo — prikaz enega dela kulturnega snovanja Slovencev v Italiji. Solista sta se s svojo tehnično in muzikalno dognano igro lepo spojila z orkestrom, ki se je predstavil kot uglašen, zlit komorni ansambel. Celotni spored je snemal radio Maribor, posamezne izvajalce pa tudi radio televizija Ljubljana. V razgovoru s predsednikom DGPS — tov. Liparjem — je bil potrjen sklep, da bo prihodnjo spomlad revija glasbenih šol Primorske v Trstu pod okriljem Glasbene matice. POJASNILO Ravnatelj učiteljišča «A. M. Slomšek« dr. Janko Jež nam je poslal popravek, v katerem pravi, da ni res, da so profesorji slovenskih licejev zborovali v zbornici učiteljišča. Res smo naše informacije preverili in ugotovili, da so se profesorji DZL «Prešeren» sestali v risal-nici v poslopju, kjer ima sedež u-čiteljišče «A. M. Slomšek«. Zahvala dijakov Dijaki Z. L. «F. P;ešeren» so nam poslali s prošnjo za objavo naslednjo zahvalo: «Dijaki Z. L. «F. Prešerni«, ki v teh dneh zasedamo šolsko poslopje, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršen koli način podprli naš boj. Posebno: Slovenski kulturno - gospodarski zvezi, Dijaškemu domu, Kmetijski zadrugi, Glasbeni matici, Primorskemu dnevniku, Združenju staršev, p. d. Škamperle, sekciji KPI Vostok, Združenju športnih društev, š. d. Polet, Slovenski skupnosti, Slovenski prosveti, Sindikatu slov. šole, podlonjerski sekciji KPI, svetoivanskim delavcem >n drugim zasebnikom. NA VČERAJŠNJEM OBČNEM ZBORU Glavnica finančne družbe Friulia povečana na okoli 16 milijard lir V novoizvoljenem upravnem svetu ni nobenega Slovenca\, čeprav bi pripadnik našega Uvija lahko prispeval izvirna izkustva Včeraj dopoldne je bil v Trstu 1 ro Je na skupščini naglasil, da je redni in Izredni občni zbor delni- družba doslej izčrpala za razne čarjev deželne finančne družbe Frl ulia. V izrednem delu skupščine so delničarji odobrili sklep, po katerem se glavnica družbe dvigne s sedanjih 12 na okoli 16 milijard lir, ln ustrezne spremembe v družbenem statutu. V rednem delu zasedanja pa so obnovili upravni svet in nadzorni odbor Friulie za razdobje 1970 - 72. Občnega zbora se je kot zastopnik večinskega delničarja, deželne uprave, udeležil predsednik deželnega odbora BrzanM, Tržaško kreditno banko pa je zastopal predsednik dr. Angel Kukanja. Predsednik Friulie dr. MaJlpde- PISMA UREDNIŠTVU Tako so nas tepli pred očmi policije Spoštovano uredništvo! Glede na številne netočne opise dogodkov z dne 8. t. m. pri cerkvi sv. Antona novega, ki ao »e pojavih v italijanskem dnevnem tisku, se nam zdi umestno da tudi ml, prizadeti, opašemo potek fašističnega napada z vsemi podrobnostmi lz katerih Je razvidna odgovornost policijskih oblasti. Z vrha stopnišča pred oeikvijo smo sledili pripravam za polaganje venca, ko Je znani Scarpa o-pazll med nami Miloša Budina. Zbral Je nekaj pajdašev ln se pognal po stopnicah, kjer Je pokazal Scarpa nanj ln dejal: «Ta Je, dajmo ga!« Napadena Je bila vsa skupina in posamezniki smo se razpršili. Miloš Budin se Je skušal umakniti medtem ko so ga zasledovali in blh s pendreki po nogah in po glavi. Ob vhodu v Ul. Zonta se je zgrudil pod udarci in se spet dvignil, dva sa ga zadrževala v počasni hoji, medtem ko so ga ostali od zadaj tolkli po glavi. Ko je spet obležal, se Jih j« kakih trideset spravilo nadenj ln ga nemoteno pretepalo naprej. Policija Je bila prisotna. Ko se je neki po Hclst sklanjal nadenj ln ga spraševal za ime, se ni menil za fašiste, ki so ga še bili s kolom. Baje je isti policist nekajkrat zavpil: »Dovolj!« MiUašev brat Vladimir, je bdi vržen na tla, dva moža sta ga zagrabila za roke, a mu istočasno prigovarjala naj se oddalji in naj ne izziva; zakričal jima je naj ga raje odvedeta, ker se ne more ganiti. Uspelo mu je, da se je u-makndl lz gneče, ko Je bil zaradi udarcev po glavi in telesu že v omotici. Za njtm sta prišla dva moža, v katerih Je prepoznal prejšnja dva, ki sta se mu tokrat predstavila kot policista. Ker Je bil očitno rai\)en, sta zahtevala njegove podatke. LLbera Haring se Je znašla med fašisti, ki so jo Izzivali dokler se ni pojavil Soarpa in podžgal osta-le, češ da jo je on slišal sramotiti Italijane. Začeli so jo pretepati in umaknila se jim Je le s težavo. Dušan Udovič se Je umaknil v cerkev, dvajset fašistov je vdrlo za njim in ga zasledovalo v notranjosti med številnimi verniki, ki so tedaj prisostvovali maši. Obdelovali so ga z udarci, dokler se ni opotekel in obležal ob klopi. Ko so ga tu bili naprej, ni nihče od prisotnih posegel in ravno tako mu ni nihče izmed pobožnih vernikov pomagal, ko se Je mukoma dvignil in oddaljil. Borut Spacal, ko je tepen prišel lz meteža, se Je približal policajem in zahteval njih poseg, ker Je ob poteku dogodkov odgovornost nujno padala nanje. Odgovorili so mu, da ne smejo poseči, ker bd sicer prišlo do dvatisoč mrtvih. Pohcija torej ni posegla, čeprav je bila prisotna v zadostnem številu, da bd lahko preprečila nasilje. Podpisani: Miloš Budin Vladimir Budin Libera Haring Borut Spacal Dušan Udovič posege razpoložljiva linančna sredstva ter da jd je treba zato zagotoviti priliv svežih sredstev. Kakor omenjeno, bodo glavnico po pristanku občnega zbora povečali na 16 milijard 11t, pri čemer velja pripomniti, da Je bila deželna uprava s posebnim zakonom (št. 39 iz leta 1970) pooblaščena, da dvigne svojo udeležbo pri glavnici Friulie za 3 milijarde Ur. V obnovljene/i upravnem svetu Friulie so: R Basilico, E. Dorigo, C. Farina, M. Livi, C.A. Madmardis, M. Martina, F. Montarra, E. Mur-ri, P. Musolla, L. Paschi, E. Pu-gnetti, C. Sambrl, S. Savlo, R. Šestilu in A. Stella. V nadzorni odbor so bili izvoljeni M. Franzoll-ni, G. Manzulto, F. Bonadonna (suplent) im G. Teržani (suplemt). V spisku 15 novoizvoljenih svetovalcev in 4 nadzornikov nd nobenega Slovenca, čeprav je Slovensko gospodarsko združenje že pred dobrim časom naslovilo na predsednika Berzantija posebno vlogo, v kateri ga opozarja na umestnost in koristnost predložitve tudi vsaj enega kandidata slovenske narodnosti, ki bi v upravnem svetu tako pomembne ustanove za socialno in gospodarsko življenje v deželi lahko prispeval izvirna izkustva in probleme tolikšnega dela deželnega prebivalstva, žal pa predsednik Beraantd doslej še ni odgovoril na vlogo SGZ, v upravnem svetu Friulie pa tudi v na slednjih treh letih ne bo zastop nika slovenskega življa. Predsednika upravnega sveta in predsednika nadzornega odbora Friulie imenuje po statutu deželni odbor. Ustrezni Imeni bosta u-radno objavljeni v prihodnjih dneh. Friulia Je bila ustanovljena leta 1967. Doslej Je pristopila kot ml-noritaml delničar k 37 gospodarskim tvorbam, ln sicer s skupno naložbo akoM 12 milijard Ur. Približno polovico teh sredstev Je vložila kot neposreden delež pri glavnicah, preostalo polovico pa predstavljajo njena Jamstva. Dosedanji posegi so praktično pomenili Matek okoli 8 milijard Ilir. Friulia sodeluje praktično v vseh vejah deželnega industrijskega udejstvovanja. Danes odločilno za tovarno srajc Za tovarno srajc cTrieste textil» v prosti luki, ki je zasedena že 23. dan, je današnji dan odločilen. Odbornik za industrijo v deželni vladi Dulci je namreč sporočil sindikalistom, da bi imel neka jamstva za zaposlitev vseh deklet tega podjetja, vendar da pričakuje za da našnji dan definitiven odgovor. V zasedeno tovarno prihajajo medtem vsako uro delegacije delavcev, ki dekletom izražajo svojo gmotno in moralno solidarnost. • Jutri ob 18.30 bo v obnovljenem krožku za socialne študije «G. Sal-vemini« Claudio Boniciolli, odgovoren za pokrajinsko zdravstveno komisijo PSI, predaval o temi »Zakaj zdravstvena reforma«. Sledila bo debata. Odv. Mario Berce novi predsednik EPT V današnjem uradnem vestniku dežele je objavljen dekret, s katerim predsednik deželnega odbora Berzanti imenuje odv. Maria Bercč-ta za novega predsednika tržaške pokrajinske turistične ustanove (E PT). Njegov mandat bo trajal štiri leta. Doslej je ustanovo vodil dr. Aldo Terpin. Dr. Bercč so po politični pripadnosti uvršča med pristaše PSU, TABORNIŠKA ORGANIZACIJA RMV priredi v soboto, 12. tun. ob 17 url v prostorih p. d. »Ivan Cankar« v Ulici Montecchi 8, IV. nadstr. svoje MIKLAVŽEVANJE Vabljeni val člani I f ; Slovensko gledališče v Trstu \ KULTURNI DOM JANKO MODER KEKEC (Dramatizacija povesti J. Vandota Kekec nad samotnim breznom) Danes, 11. dec. ob 16. url V sredo, 16. dec. ob 16. uri v četrtek, 17. dec. ob 16. uri v petek, 18. dec. ob 16. url v soboto, 19. dec. ob 16. url Ludvig Holberg JEPPE S HRIBA komedija v petih dejanjih v soboto, 12. dec. ob 20.30 (ABONMA RED A) v nedeljo, 13. dec. ob 16. uri Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacija na tel. 734265. Slovensko gledališče v Trstu SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE pripoveduje STANE RAZTRESEN v soboto, 12. t. m. ob 20. uri v Klubu v Sežani. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na predavanje inž. BORISA SANCINA ki bo z besedo in diapozitivi prikazal lepote V NARODNEM PARKU GRAN PARADISO Predavanje bo v TOREK, 15. decembra ob 20.30 v mali dvorani KULTURNEGA DOMA. PD IVAN GERBEC v Skednju priredi danes ob 20.30 predavanje dr. SONJE MAŠERE ŠPORT in ZDRAVJE Sledi Ulm SELME MICHE-LUZZIJEVE Smučarski tečaj Slovenskega planinskega društva Prosvetno društvo TA B O R Opčine priredi v prosvetnem domu na Opčinah v soboto, 12. t. m. ob 20.30 in v nedeljo, 13. t. m. ob 17. uri Nušdčevo komedijo v treh dejanjih ŽALUJOČI OSTALI Vljudno vabljeni! BANCA D! CREDITO Dl TRIESTE T R 2 A S K A KREDITNA BANKA TRST . Utica F. Filzl it 10 Tel 38101/38045 opravila vse bančne posla kupuje tuio valuto Včerajšnji odkupni devizni tečaji: Ameriški dolar Kanadski dolar Brit. šterling švic. frank Franc frank Belg frank Hol. florint Nemška marka Avst šiling Dinar 620,— 590,— 1.475,— 142,-110,— 12,-172,— 169,50 23 80 43,50 Danes, PETEK, 11. decembra DANIJEL Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8j06 — Lu. na vzide ob 14.48 ln zatone ob 6.16 Jutri, SOBOTA. 12. decembra ALJOŠA Vreme včeraj: najvišja temperatu ra 9.5, najnižja 5,3, ob 19. url 8,4, zračni tlak 1031,4 stalen, veter 4 lam jugovzhodnlk, vlaga 86-odst., ne. bo Jasno, morje mirno, temperatura morja 12,7 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10. decembra 1970 se Je v Tr. stu rodilo 12 otrok, umrlo pa Je 9 oseb. Umrli so: 69-letnl Simone Dlnelll. 93-letna Maria Skuhek vd. Babuder. 71-letni Amadeo Corneretto, 58-let-ni Antonio Cleva, 74-letni Andrej Sluga, 57.1etnl Martino Crebelli, 59. letni Alberto Carli, 58-letna Anna Sem: por. Trevisan, 66-letna Glusep pina Franchlch por. Minlo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do II. ure) Dr. Gmeiner. Ul. Gtulta 14. Manzo-nl, Largo Sonnlno 4, INAM, Al Cedro. Trg Oberdan 2. Al Gemelli, Ul Zoruttl 19-c. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od !».)• do 1.3» AlPAngelo d'Oro, Trg Goldoni 8, Cipolls, Ul. Belpogglo 4, Al Due Luc-cl, Ul. Ginnastdca 44, Mlanl. Drev. Ml ramare m (Barkovlje), Tudi v nijun uredniatvu nprujematno priapevke za Gledališča VERDI Danes ob 20,30 za red C parter. Ju in ložah ter za red A na balkonih ln galerijah tretja predstava Puccinijeve opere »La Bohčme* * Istimi nastopajočimi kot pri prei> njih predstavah. Dirigent Luigi Toffolo. Pri blagajni gledališča (tel. 23988) se nadaljuje prodaja vstopnic. POLITEAMA HOSSETTI Prva predstava »Strička Vanje* A tona Čehova v uprizoritvi Teatr Stabile In v režiji Gtulia Bosettija. je na sporedu jutri ob 20.30. Za predstavo so prostori, ki niso reze-vlrani za premierske abonente, n razpolago abonentom ostalih kategorij. Giulio Bosettl je poleg režise-Ja tudi Interpret Astrova, z njim P nastopajo še: Ferruecio De Cere. (Striček Vanja), Giulia Lazzarin (Sonja), Paola Bacci (Helena), M rio Erpichlni (profesor). Nastopaj še Angela Lavagna, Alberto Cario > Sara Ridolfi ln Serglo Pieri. Pri blagalni v pasaži Prott*J,,ia' 36372 - 38547) se nadaljuje P™3!, vstopnic za jutrišnjo predstavo, nedeljsko popoldansko, ter za P stave v četrtek, petek, soboto (*" in v nedeljo „ Protagonist' prihodnje ((literarne s bote» v Politeama Rossetti bd jist in pisec Elemlr Zolla, Turlncai’ docent na turinski univerzi. bo 12. dec. ob 18 uri. Zolla bo * " voril o temi »Satanizem«. Sledna Javna razprava. TRŽAŠKI UMETNIK Klavdij Palčič RAZSTAVLJA SVOJA DELA V TRŽAŠKI KNJIGARNI. Vljudno vabljeni na ogled- OSEBNA RAZSTAVA SLIKARJA RUDOLFA SAKSIDE bo do 26. dec. 1970 v Kulturnem domu, Ul. Petronio L Odprto ves dan! SLOVENSKA PROSVETA V vabi 20. decembra na KOROŠKI čer. ki bo v veliki dvorani Kui rega doma v Trstu ob 16,30. s ,,| roškimi Slovenci se bomo spot"",, 50-letnlce plebiscita in drugih va«* obletnic v zgodovini koroških vencev. Pel bo pevski zbor SPD niča lz St. Vida v Podjuni same 11 s roške pesmi, Korošce pa bod«. pesmijo pozdravili tržaški ln t°‘ pevci Nazlonale 15.30 «1 guerrlerl*. fL Eastvvood, Telly Savalas, Donam therland. Panavlslon. Metroco!®*-,,, Eden 15.30 «Ninl Tlrabusclč, la d°vlt-che invento la mossa«, Monica pe tl, Gastone Moschln, PePPlh0 .jr, Fillppo Sylva Kosclna Technico Fenice 15.00 «Venga a prendere te da noi«, Tognazzl, F. R-zl. M. Vukotic. Prepovedano nu pod 14. letom ,0«, Grattaclelo 16 00 «11 prete sP°sacs. Kosamia Podesta, Lando Buaa v«> E M Salerno L. Salce Pr*P dano mladini pod 18 letom. 0(l Ezcelsior 15.30 »Anonlmo vene«* g. Florlnda Bolkan, Tony Mus ijilfl1 M. Salerno. Prepovedano rn pod 14. letom. hjii- Rltz 16.00 »Al soldo dl tutte ‘e diere«, Tony Curtls, Charles v t son, Mlchele Mercier. Techn ^ Alabarda 16.30 »La verglne e ‘ garo« Franco Nero, Joanna kus. Technlcolor. Prepovedano dlnl pod 14. letom, razstavlja Mario Murri 100 variantrf"r, temo »Stari Kras«. Razstava bo odP ■ ta do 16. dec. ob delavnikih od • do 13. in od 16. do 20. ure ter praznikih od 11. do 13. ure N V krožku trgovske mornarice * zario Sauro« v Ul. Homa 15 bo od • do 18. t. m. razstavljal slikar Li Officio. Razstava je odprta od do 20. ure. .., V galeriji Rossont v Korzu bo danes, 11 trn. otvoritev os« • ne razstave tržaškega slikarja Otto Grisellija, ki je na svojih dosedanj razstavah v Italiji in v inozemsvi bil deležen številnih priznanj. RaZS va bo odprta do 20. t. m, V galeriji »II Tribbio« v Ul. PidC* di 68 Je do 19. t. m. razstava riso Jedkanic Maxa Guntherja. V občinski umetnostni galerij* Trgu Uniti dTtalia razstavlja AVg“> Černigoj. Razstava Je odprta š* nes od 10. do 13. ter od 17. do V>. “ ‘ V občinski umetnostni galerij* Trgu Uniti bo od 12 t m. razst*’-ljal svoja novejša olja in pastele žaški slikar Giovanni Gergolet-tvoritev razstave bo ob 18. uri. V »Italijanskem umetnostnem , dlšču — II Trlttico« bo jutri, £ t m. ob 18. url na sedežu v U*- j\ Nicolč 8 ob prisotnosti predstav^ kov oblasti In razstavljavcev, 0 rltev božične likovne razstave, ’ novane «1. nagrada sv. Justa«. * stava bo odprta od 13 do 31. “ ' od 10.30 do 12.30 ter od 17. do 20. U Ljudska prosveta GORIŠKI DNEVNIK VČERAJ PRED TRŽAŠKIM POROTNIM SODIŠČEM Prvi dan procesa proti ženski iz Zindisa obtoženi umora svojega 35-Ietnega moža Gre za mračno zgodbo o bednem življenju dveh zakoncev s tremi mladoletnimi otroki, ki se je 4. avgusta lani sprevrgla v tragedijo - «Hrane ni bilo nikoli dovolj, vendar vina ni v hiši nikoli zmanjkalo,» je včeraj dejala obtoženka Pred tržaškim porotnim sodiščem Corsi, tož. Tavella, pris. Salerno, zapis. Strippoli ter planska porota) se je včeraj pri-S? Proces proti 32-letni Giordani ^eomini por. Busechian iz Zindisa ' 29 pn Miljah, obtoženi umora j ^ * 0*4 UCldV T”1® Busechiana, ki je preminil v ] ^rivnosuiih okoliščinah v noči medi ■ Jo 5. avgustom lani. ‘godba sama je tako mračna, kot " lahko zgodba moža, ki se preda JtJančevanju, sploh pozabi na to, J9 lnia na ramenih ženo, ki ga mo-9 Preživljati, in tri mladoletne o-rpe. ki so bolj kot kdorkoli potrebni S^ave družinske nege in vzgoje, fjjkonca Busechian sta se pogosto-S Pobirala, tako da skoraj ni dan, ko bi se medsebojno ne ^ ali pretepala. Vzroki? Najraz-j^ejši. Dejstvo vsekakor je, da •rjo. Busechian ni mogel dajati j™ in otrokom vsega tistega, kar fpkeva^ kolikor toliko umirjeno dru-Psko življenje. Do ponovnega pre-ki je trajal več ur, od 1. ure j "skoraj do 5. ure zjutraj, je prišlo .c® ha predvečer groznega odkrit-Naslednjega jutra se je žena ti*ane’ le bila zaposlena v obmorskem kopališču, kot J**> odpravila na delo teir po-C™a, da leži njen mož doma bo-?• Ko pa se je opoldne vinila J*Dov. jo je pokojnikova mati Ma-, •, ki prebiva s svojim možem , »ličju omenjznega poslopja, ob-®stila o hudi nesreči, ki je legla hjihovo hišo. 6Steb°va mati, Maria Faid por j^hian je namreč prva zagle-r9 hirtvega sina v kopalnici sta-,)!A’anja in vsa preplašena stopila k J®1* ter pričela kričati, da »Stelia Ječ». Orožniki preiskovalnega od-Sa z glavne postaje v Istrski ^ so takoj p>o odkritju uvedli J'"0g° preiskavo v zvezi s skrivno-posledicami smrti Stelia Bujana, obdukcija, ki jo je napra-^ sodni zdravnik dr. Nicolini . sodelovanju namestnika držav-Ja Pravdnika dr. Brendja, p« je Zmazala, da je Stelio Busechian pre-zaradi številnih zlomov reber vinjen, sem ga pustila pri miru*. Giaeominijeva je še povedala, da je zjutraj okrog 11. ure šla na svoje delovno mesto, še nrej pa je šla z otroki na trg nakupit nekaj vsakdanjih potrebščin. Na predsednikovo vprašanje, če sta se v pre- I^Sa moža, 35-letnega delavca teklosti že prepirala in tepla, je Sotranje krvavitve, ji se je pravzaprav pripetilo v /j1 1. avgusta lani? O tem je Jaj eno uro govorila Giordana Vidina, ki jo je dr. Corsi na jjsjšnji razpravi najprej zaslišal, ijka, ki je bila za rešetkami, J*a bleda, izmučena, vendar pa z v <»tjo, da je skušala napraviti j j? hiogoče, da bi obdržala družin-, Ravnovesje, stopila pred pred-Jjka sodišča in pričela svoje i J1 pripovedovanje, kateremu je Jjskrbljenostjo sledilo kakih šti-dj*1 oseb, ki so se razpodelile JjPosebnem prostoru v veliki dvo-iJr Porotnega sodišča, namenjene-t Jbčinstvu. i^mov sem se vrnila okrog 1. .ttle Polnoči*, je dejala Giaeominijeva li* takoj opazila, da so bile vse J v stanovanju, odprte. Otroci so sJPali, moj mož pa še ne. Ko ti^Ka vprašala, zakaj ni šel spat, ršDJ6' Ogovoril, da mi je prišel :r^r°b, čeprav je dobro vedel, da i večer po opravljeni služ-kh. *bo pripelje z avtomobilom Jtov*. se, tef1 Sl tiii ter jo pričel zmerjati, zaloput-iJRata ter vrgel na tla kak stol. v&rtJia se f?a je zbala, čeprav je Ojj. da je vinjen, in šla spat. Uf* ni odnehal, pač pa prijel za dolski nož in ji grozil, do jo izkušala sem ga pomiriti*, je na-Koj^ala obtoženka a vse zaman. s da se je ob teh be-Stelio Busechian strašno raz- v?^ho mi je le uspelo razorožiti ga. ^ * niož pa je pri tem prijel i« ®*Menico vina, si ga nalil ter r'Jdh n* Ponndil kozarček. To po-Jd °° Pa sem odločno odklonila in [j .Rotila, naj leže spat. To pa Dj |e še bolj spravilo v bes, mene k la® >n sem ga pahnila tako, da (jJNel na tla, pri padcu pa J1 kozarec*. Is A Predsednikovo vprašanje, če HjJf nioški vedno vinjen, je Giaco-%!• Va dejala, da »hrane ni bilo tilt-! dovolj, vendar vina ni v hiši J zmanjkalo*. it r^chian je nato vstal, ženska pa tiJr‘čela pometati črepinje razbij" kozarca, nato pa legla v po-»kpf:-. Bila je 2. ura zjutraj ter do lic, 5.30 je bilo vse mirno Ste-$1 jeehian pa ni legel spat. Hoti) •k’ Po stanovanju ter še dalje li) aokler ni nekaj po 5. uri >0» v ženino sobo z britvico ter ji tdfj, *®grozil, da jo ubije in ji na-hozič pred prsi. Ženska ga je Ot, Kleno prijela za spodnjo majico, iv^a za nedrček in oba sta se id b a na tla. Pri padcu na tla pa V*echlan s prsi zadel ob leseno ^Postelje ter jo razbil. »d^Psala Sem ga še enkrat razo-;*i, • a nisem utegnila. Ko sva bila ijJ9 tleh, sem mu priselila W da bi se spet vrnil k--------------- rt'u Postavila eno koleno nad dve sebi vetn Rpko, drugo pa na prsi. Ne hg JjOe je bilo težišče moje teže "1 na Prs>h*- Bri tej ugo % VT’, da so izvedenci ugotovili, da u* glavna teža kolena na pr to tem je Stelio Busechian ** rok britvico, ženska pa je Suj. Ponovno spat, vendar tokrat v 'Sli?V,°Jlh otrok. aem,» je nadaljevala Gia-'V? i a *kako je še skoraj eno #4 f°lovratil po stanovanju, sploh ’ jem slišala, da bi tarnal. Ko J J1 Rekel, da se počuti slabo, Itd* takoj priskočila na pomoč. Pa »etn vedela, da je močno ženska dejala, da je bilo to na pnevnem redu. Moža je opisala kot ■nasilneža in pijanca, ki bi dal vse kanček vina ter navedla še ne-:aj podobnih primerov iz preteklosti. Na izrecno vprašanje dr. Corsija, 4e je po pretepu ostala vsaj za nekaj minut sama z možem, je obtoženka dejala, da ne. To okoliščino pa naj bi izpodbil mali sinček Mau-rizio, ki je dejal preiskovalnemu sodniku, da se je »mama, preden je šla z nami nakupovat na trg, ustavila še za nekaj minut v očetovi sobi*. Prva je pričala pokojnikova mati, Maria Faid por. Busechian, ki je prva odkrila mrtvega Stelia Busechiana. Ženska je dejala, da je Listo jutro po večernem dogodku, okrog 12. ure, prišla iz Milj domov. Komaj je vstopila v stanovanje, je naletela na Patrizio, zakončevo drugorojenko, in jo vprašala, kje je «papa», deklica pa je odgovorila, da spi v kopalnici. Priletna ženska ae je takoj odpravila v četrto nadstropje, odprla vrata kopalnice ter zagledala grozen prizor. Ko jo je dr. Corsi vprašal, če je slišala, da sta se snaha in sin tisto noč prepirala, je dejala, da ne ter pripomnila, da sta se v preteklosti oba večkrat prepirala, vendar je nikoli ni zanimalo za vzroke. Povedala pa je, da je snaha vedno pretepala sina, saj je bil ta vedno poln prask in ran po obrazu. «Komaj se jo je moj sin dotaknil, je takoj pričela vpiti* je dejala Faidova. Pokojnikova sestra, Duilia Busechian por. Glavina pa je prav tako dejala, da je bil njen brat vedno poln prask ter da sta se oba večkrat prepirala. Porotniki so nato zaslišali 13-let-nega Daniela Busechiana, najsta-rejšega sina, ki je potrdil, da mu je samo namignila, da se je ponoči sprla z očetom, vendar pa ni slišal nič, ker je trdno spal. Dr. Corsi je nato vprašal Daniela, če je slišal, da bi oče kaj to- žil zaradi bolečin, fant pa je dejal, da tega sploh ni slišal, čeprav je preiskovalnemu sodniku povedal, da je prav dobro slišal, kako je 063 tarnal, ker pa je menil, da je kot običajno vinjen, ga je pustil pri miru. Porotniki so nato zaslišali še sedem prič sostanovalcev, ki pa niso povedale nič takega, kar bi lahko bolje osvetlilo ves dogodek, ter podčastnika karabinjerjev Mateliga, ki j< sestavil zapisnik o vsej zadevi. Na koncu je dr. Corsi prebral še izvedenčevo poročilo o družinskem življenju obeh zakoncev ter o vzrokih in času pokojnikove smri. Iz tega poročila izhaja, da je bil Stelio Busechian slab in neskrben družinski oče, kar zadeva konkretno čas smrti pa izvedenec ugotavlja, da je ta nastopila med 10.30 in 11. uro. Na kancu pa še pripominja, da bi s hitrim zdravniškim posegom bilo mogoče preprečiti smrt. Zaradi pozne ure je predsednik sodišča dr. Corsi prenesel drugi del razprave na soboto, 12. t. m. ob 9.30, ko bosta spregovorila tožilec dr. Tavella in branilec odv. Mor-gera ter bo izrečena razsodba. Razprava o obratu «Cotonificio Goriziano» Na včerajšnji seji deželnega odbora sta odbornik za delo Stopper in njegov kolega za industrijo in trgovino Dulci predočila odbornikom položaj v goriški bombažni tovarni. Odbornik Stopper je orisal predvsem sindikalno, prof. Dulci pa gospodarsko plat vprašanja. Odbornik za finance pa je s svoje strani pripomnil, da »Cotonificio Gorizia-no» uživa finančno podporo tako iz deželnih sredstev kakor tudi iz Krožnega sklada za gospodarske pobude na Tržaškem in Goriškem. Te pomoči, je dejal dr. Tripani, naj bi pripomogle, da bi se obrat ne le izvlekel iz sedanjih težav, ampak celo povečal svojo proizvodnjo in ohranil neokrnjeno število zaposlenega osebja. Deželna uprava bo postavila to zahtevo kot pogoj za priznanje obljubljene pomoči in bo nastopila pri Krožnem skladu s priporočilom, naj tudi sklad sam postavi podobno zahtevo. Z NEDAVNEGA SESTANKA NA ODBORNIŠTVU ZA TRGOVINO Dežela bo podpirala zadružne oblike trgovine Dr. Armeni o treh programskih točkah Trgovci proti izdajanju novih dovolilnic Na pobudo deželnega odbomištva za industrijo in trgovino je bil te dni v našem mestu prvi sestanek o zakonskem osnutku, ki urejuje področje trgovinskega razpečevanja (distribucije) deželi. Sestanka so se udeležili predstavniki trgov.nskih zbornic, trgovskih združenj in zadružnih zvez iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona. V imenu odbornika Dulcija je podal glavno poročilo ravnatelj odbor-ništva dr. Armeni, ki je v glavnem povzel misli prof. Dulcija na se stanku deželnega odbora za zadružništvo, ki je bil letos spomladi. Njegova izvajanja so se sukala prvenstveno okrog naslednjih treh točk: a) priznanje prispevka v raz merju 35% finančne naložbe, s ka tero bi zadruge (na področju proizvodnje, dela in potrošnje) zgradile, razširile ali modernizirale u-strezne poslovne naprave; b) pri-ananje prispevka /a delno kritje obresti na preostalih 65% naložbe. Dežela naj bi priznavala prispevke po svojih zakonih štev. 25 iz leta 1965 in štev. 9 iz leta 1967. Prispe vek naj bi kril do 6 od sto obresti, posojilojemalci (zadruge) pa naj bi krili preostale obresti, in sicer največ v razmerju 4 od sto: c) priznanje posebnega deželnega prispevka za zadružne pobude izrednega gospodarskega ali socialnega pomena. Dr. Armeni je v svojem nastopu poudaril preveliko razpršenost trgovin v distribucijski mreži Furlanije — Julijske krajine ter je opozoril na možnost vsaj delne rešitve ustreznih problemov z združevanjem posameznih prodajaln v skupnosti z zadružno osnovo. Sledila je razprava, v katero so posegli številni prisotni delegati. Predstavnik vsedržavne zadružne zveze Poletto je naglasili potrebo, naj bd brez nadaljnjega odlašanja začeli uresničevati pobude, predvidene v Dulcijevem predlogu v zvezi z razvojem zadružništva, saj je dosedanje zavlačevanje problema že doslej povzročilo zadružništvu znatno škodo. Tako je bila na primer zamujena priložnost, da bi zadružnim organizacijam priznali kakšne olajšave iz finančnih zaostankov iz obračuna 1970. Govornik ja naglasil tudi umestnost povezave med zadružništvom in kmetijstvom. Med nadaljnjo razpravo je prišla do izraza zlasti skrb trgovcev de-tajlistov spričo politike, s katero deželna uprava izdaja trgovske do- NAKOCITE SC NA Primorski dnevnik! valilnice, včasih tuca v nasprotju z mnenjem prizadetih občin. Predrznost vročekrvnega Turinčana Agenti letečega oddelka kvesture so včeraj aretirali 3i»-ietnega Uio-vanrnja Batinaanja iz Turina, ki se je proslavil s skrajno predrznim de- „-.UjCUl. •mučna je namreč nekaj po polnoči vstopil v ljudsko prenočišče v Ul. Gozzi 5, redno piacai MU lir za nočnino ter prejel za to tudi potruuo, Ki mu ga je izual it-lelm čuvaj duigi Fiainino iz Ul. bv. Frančiška Z3. Že čez nekaj minut, ko je že legel na posteljo, pa se je premislil, stopil do čuvaja in zahteval, naj mu vrne 3aU ur. Fiainino seveda m pristal na njegovo predrzno zahtevo in mu jasno dejal, da mu je ze izročil potrdilo o plačilu. Tu-rincan pa se je ob teh besedah razsrdil, izvlekel iz žepa nožič in ga zadel v višini srca tako, da mu je prerezal za približno 10 cm suknjič. Fiainino je takoj stekel do telefona in teleloniral policistom, ki so se takoj odpeljali do oočinskega prenočišča in onesposobili Batindarija. V bolnišnici mu je dežurni zdravnik ,il močno vinjenost, Fiamu.a pa, ki se je tudi zaiesei v bolnišnico, manjšo prasko po levi roki ter ga odslovil s prognozo okrevanja v treh dneh. Jugoslovan treičil v motorni voz Včeraj okrog 12. ure se je 23-letm jugoslovanski državljan Ljubomir Lenič peljal s svojim motornim kolesom po Drevoredu D’Annunzio proti mestnemu središču. Ko pa je privozil približno do Ul. Limitanea, je z vso silo treščil v motorni voz, ki ga je proti Ul. Limitanea obračal Antonio Todaro. Zaradi poškodb po desni nogi in obrazu se bo Jugoslovan na ortopedskem oddelku bolnišnice moral zdraviti približno mesec dni. Podrl ju je Na križišču Ul. Udine z Ul. S. Anastasio je včeraj dopoldne 72-letr ni Luigi Supini iz Ul. Guardiella 10/2 s svojim avtom fiat 600 povozil ženski, ki sta prav tedaj prečkali cesto na prehodu za pešce. Ponesrečeni ženski, ki so ju z rešilnim avtom RK nemudoma odpeljali v bolnišnico in ju s prognozo okrevanja od 8 do 10 dni sprejeli na nevrokirurškem oddelku, sta 56-let-na Stefania Carpani por. Saimek iz Šalita Contovello št. 25/1 ter 59-letna Atnalia Dodich por. Bruni iz Ul. Sottomonte 30. V SPOMENICI PODMINISTRU CENCHERLU Goriški avtoprevozniki predlagajo ureditev svojih glavnih problemov Med njimi so: povečanje obmejnega področja, prevoznega kontingenta in konkurenca jugoslovanskih prevoznikov Pred (hievi smo pisali, da je na zaključku zborovanja, ki so ga i-meli goriški gospodarski operaterji v trgovinski zbornici v Gorici in kateremu je prisostvoval ter na njem govoril tudi podminister za transporte Cengherle, predložil pod-ministru tudi spomenico, v kateri so ga opozorili na nekatere najvažnejše svojih problemov. Spomenioa je razdeljena na štiri točke. V prvi je govor, v zvezi z bližnjim posvetom jugoslovansko - italijanske komisije za transporte, o povečanju za prevoz določenega kontingenta od sedanjih 4900 ton na najmanj 7000 ton. Obenem predlagajo razširitev obmejnega področja. V drugi točki je govor o tovarniških prevozih v Jugoslaviji, kjer se pritožujejo, da jim jugoslovanski šoferji povzročajo hudo konkurenco in zato zahtevajo primerne ukrepe, ki naj vsaj deloma paralizirajo tako konkurenco cenejših prevozov. V tretji točki je govor o cestnih predpisih, ki urejujejo tovorni promet na cestah v Italiji in inozemstvu. Glede tega predlagajo vpis avtoprevoznikov v poseben vsedržavni album in uvedbo predpisov evropske gospodarske skupnosti kar se tiče vozniških dovoljenj ter u-vedibe posebnih strokovnih šol za kamioniste ter določitev najnižje starosti 18 let za pomožne šoferje, kar se čuti močno pomanjkanje šoferskega prirastka. Obenem priporočajo strogo nadzorstvo nad1 prevelikimi, odnosno pretežkimi tovori in nad zamenjavo evidenčnih! tablic, s čimer skušajo nekateri' zakriti izvor natovorjenega blaga. Končno priporočajo avtoprevozniki v svoji spomenici, naj bi, kar se prometa z Jugoslavijo tiče, dovolili prehod meje na najbližjem mejnem prehodu, ne pa da bi z določitvijo določenega prehoda po vzročili prevoznikom nepotrebno iz gubo časa in stroškov, ko morajo često napraviti velik ovinek in mnogo daljšo pot. Avtoprevozniki predstavljajo, kot znano, važno gospodarsko panogo na Goriškem prav spričo velikega mednarodnega blagovnega prometa, ki se odvija preko mejnega prehoda pri Rdeči hiši. Ko bo urejen nameravani avtoport, se bo tak tovorni promet v obe smeri še bolj povečal in zato je združenje avtoprevoznikov za Goriško mnenja, da je treba te in druge njihove probleme v najkrajšem času rešiti ter odstraniti vse tiste ovire, ki so temu razvoju v napoto. Kongres PSU bo januarja Prvi pokrajinski kongres PSU bo v Gorici, 24. januarja prihodnjega leta. Na tem kongresu bodo izvolili novo pokrajinsko vodstvo ter delegate za vsedržavni kongres stranke, ki bo v Rimu v prvi polovici februarja. Vodstvo stranke je izvolilo kongresno komisijo, ki bo vodila pred kongresno delovanje v posameznih sekcijah. Bomo videli če bo na kon gresu prevladala skupina, ki je nedavno izvedla preobrat v vodilnih organih socialdemokratske stranke na Goriškem. Vesti iz Tržiča skih poslopij prejšnjega dne. Tri stranke PSI, KPI in PSIUP so izrazile svojo solidarnost z dijaki ter pozvale javnost, naj jih podpre pri nadaljevanju njihove borbe. Predlog resolucije ob odlogu Titovega obiska Občinska svetovalca v Gorici dr. Battello in Chiarion, sta poslala včeraj joriškemu županu predlog resolucije, ki naj bi ga sprejel občinski svet na svoji prvi seji. V njem se obžaluje, da je prišlo do odloga uradnega obiska predsednika republike Jugoslavije Josipa Broza - Tita, ki naj bi pomenil dokončno utrditev 15-letnega razvoja ugodnih obmejnih odnosov. Ti odnosi so ustvarili na našem področju najbolj odprto mejo na svetu ter v precejšnji meri popravili zlo, ki ga je prizadejal fašizem. Zato goriški občinski svet izra- ža željo, da bi čimprej odstranili ovire, ki so povzročile odlog tega obiska, odlog ki je v značilni povezavi s fašističnimi izzivanji in poskusom obnove sovraštva med sosednimi narodi, da bi tako dokončno obračunali z žalostno preteklostjo in na tej osnovi gradili novo in miroljubno Evropo. Obsodba fašističnih izzivanj Na sedežu PSI v Tržiču so se včeraj zbrali predstavniki strank PSI, KD, KPI, PSIUP, PRI in PSU iz Tržiča in Ronk. Protestirali so proti fašističnim provokacijam Trstu ter predlagali naj oblasti razpustijo fašistične organizacije. Tudi ANPI je povabila predstavnike bivših strank CLN na sestanek na svojem sedežu v Tržiču, ki bo jutri ob 18. uri. Povabili so tudi sindikalne predstavnike in druge, da bi proučili ukrepe za borbo proti fašizmu. ZASEDBA TOVARNE V SOVODNJAH DANES NA PREFEKTURI SESTANEK O TEKSTILCIH Sindikati bodo zahtevali ohranitev vseh delovnih mest - Zbiranje prispevkov se nadaljuje Danes zjutraj bo na goriški prefekturi sestanek med predstavniki sindikatov in ravnateljstva tovarne Cotonificio goriziano iz Sovodenj. Razgovarjali se bodo o namenu podjetja, da praktično odpusti 50 delavk in delavcev. Sindikati se zavzemajo za to, da bi število zaposlenih ostalo nespremenjeno, upošte vajoč dejstvo, da je za razširitev tovarne podjetje dobilo po ugodnih pogojih polmilijardno posojilo iz javnih sredstev. Iz tovarne nam zasedbeni, odbor sporoča, da prihajajo delavcem od vsepovsod izrazi solidarnosti. V raznih tovarnah so pričeli zbirati denar in tudi druge dobrine, da bi jih dali delavcem, ki so zasedli tovarno. Omenimo nekaj prispevkov, ki so jih, po tistih ki smo jih že objavili, dobili od raznih oseb in ustanov; neimenovani asistent predilnice 4000 lir, občinski svetovalec dr. Peter Sanzin (PSI) 10.000 lir, Notranja komisija ladjedelnice v Tržiču 50.000 lir, Unione donne italiane v Tržiču 20.000 lir, deželni svetovalec Spar taco Zorzenon (KPI) 10.000 lir, Co-ca - Cola iz Trsta pet zabojev pijače, zdravniki goriške urrvbnlnic-e um.... 36.000 lir, sekcija PSIUP r Gorici 20.000 lir, pokrajinski odbornik Marko Waltritsch (PSI) 10.000 lir, Slovenski klub «Simon Gregorčič* 10 tisoč lir. Zbiranje prispevkov se nadaljuje. Delavci upajo, da bo na današnjem sestanku uspelo sindikalistom iztrgati od delodajalcev obljubo po obnovitvi dela v vseh obratih s sedanjo delovno silo. Pokrajinski tajnik PSU je s svoje strani zahteval od dežel naga odbornika za industrijo Dulciia, ki pripada njegovi stranki, naj to posreduje pri vodstvu tovarne da prekliče svoj sklep o praktičnih odpustih. Deček Iz Doberdoba se j'e ranil Včeraj so nudili v tržišlri bolnišnici pomoč 5-letnemu Marku Fer-fodji iz Doberdoba, Vrtna ulica 2, ki se je s koščki razbite steklenice porezal na roki. Okreval bo v osmih dneh. VESTI Z ONSTRAN MEJE Sodelovanje tolminske občine s sosednjimi območji v Italiji Predlog za usposobitev mejnega prehoda Robič tudi za mednarodni blagovni promet Tolminska občina meji na velikšportov in turizma na Kaninu. Dijaki štirih srednjih šol v Tržiču niso šli v šolo k pouku, pač pa so se zbrali na protestno manife stacijo na trgu, nato pa spremili svojo delegacijo, ki je šla k županu, kateremu je obrazložila svoje probleme in svoje stališče do šol skih problemov ter protestirala tudi preti policijskemu izgonu iz šol- del Beneške Slovenije oziroma videmske pokrajine v Italiji. Zato je razumljivo, da pri načrtovanju prihodnjega razvoja tega področja upoštevajo tudi možnosti oziroma ner spektive, ki jih nudi takšna obmejna lega. Možnosti pa so občutne in to na najrazličnejših področjih, saj je onstran meje nad 20 občin, s katerimi Tolminci bodisi že sodelujejo ali pa bodo kmalu navezali stike in odnose. Najbolj obsežni in intenzivni so za zdaj stiki s pokrajin sko upravo v Vidmu ter z občinami Čedad, Trbiž, Tarčent, Lusevera, Fa®dis, Povoletto in Tolmeč. Spričo ugodnega in prijateljskega ozračja ob meji — slednja se najbolj odraža v izredno obsežnem maloob mejnem potniškem prometu — so na Tolminskem dosegli nekaj kon kretnih sporazumov. Tovarna igel in drobne kovinske galanterije v Kobaridu je na primer podpisala pogodbo s podjetjem Lamborghini s področja Bologne, o kooperaciji pri proizvodnji avtomatskih vžigalnikov za centralne kurjave. Ta sporazum bo kobariški tovarni omogočil na daljnjo razširitev in specializacijo proizvodnje. Občinska skupščina v Tolminu ter pokrajinska uprava v Vidmu pa sta sklenila dogovor o skupni gradnji mostu čez reko Uče-jo, na področju med Žago in Tar-čentom. Sredi tega mostu poteka državna meja med Jugoslavijo in Italijo. Izredno pomembno je nadalje sodelovanje pri gradnji oziroma razvoju zimsko - športnega in turistič nega središča na kaninskem pogorju. Občini Tolmin in Tolmeč sta u-stanovili več komisij, ki pripravljajo predloge za povezavo sistemov žičnic, vlečnic ter drugih naprav, ki jih že grade na naši oziroma na italijanski strani Kanina. Proučujejo celo možnost za zgraditev 60 me trov dolgega predora za smučarje in turiste, ki bi povezoval smučišča na obeh straneh meje. Obe strani se skratka zavzemata za takšno sodelovanje in skupno politiko, kjer državna meja ne bi predstavljala nobene ovire za razmah zimskih Na področju turizma je nadalje zanimivo, da poskušajo tolminska občina in krajevrie oblasti onstran meje čimveč turistov preusmeriti tako, da bi k morju potovali po Ka nalski oziroma Soški dolini. Zato so na cestnih križiščih v Kobaridu, Žagi in Bovcu namestili smerokaze v slovenskem in italijanskem jeziku, medtem ko je sosedna občina Trbiž postavila usmerjevalne napise tudi v slovenščini. Široko odprta meja in dobri odnosi med sosednima občinama, kot tudi sicer med Jugoslavijo in Italijo, seveda spodbujajo nove možnosti stikov in sodelovanja. Občinska skupščina v Tolminu se zdaj najbolj zavzema , za to, da bi .mednarodni mejni prehod Robič usposobili tudi za blagovni promet med sosednima deželama. S sosedno občino Pavo-letto pa razpravljajo o tem, da bi slednja sodelovala pri modernizaciji cest od prehoda * Robič do Kobarida oziroma od mednarodnega mejnega prehoda Učeja do Žage pri Bovcu. Fašistični plakati Včeraj so se v goriškem centru proti večeru pojavili na zidovih lepaki, ki nosijo podpis goriške MSI. V njih besedičijo o deportirancih, fojbah, mučeništvu Istre, o zatiranju cone B in o 300.000 ezulov v Italiji ter zaključujejo, da je Tito gost vlade, ne pa pravega italijanskega naroda. Komentarja te oguljene fraze iz italijanskega fašističnega besednjaka ne zaslužijo, če ne ugotovitev, da je bil pravi italijanski narod tisti, ki je s svojim bojem strl fašistično svojat, kot se stre nadležna uš, in da bo prav ta narod še enkrat strl to fašistično uš, če se bo pokazala potreba. rici 29-letnega Adriana Furlana iz gostilne »Pri Tildi* na Oslavju, ki so mu zdravniki ugotovili udarec v glavo in na prsnem košu ter pretres možganov. Pridržali so ga za 30 dni na zdravljenju. Z njim je bil 27 letni bančni uradnik Ivan Figelj z Zgornjega Oslavja 6, ki ima manjše poškodbe ter bo ostal na zdravljenju štiri dni. Figelj je povedal, da sta se odpeljala s Furlanom z avtom fiat 124 v Jugoslavijo v smeri Ajdovščine. V Šempasu pa je Furlan, ki je u-pravljal avto, trčil v jugoslovanski tovornjak, ki je prihajal z nasprotne strani. Gostilničar z Osfavia je trčil v tovornjak Z jugoslovanskim Rdečhn križem so prejšnji večer, nekaj po 22. uri, pripeljali v splošno bolmšmco v Go- IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI Ni pustila mater v dom onemoglih da bi si ohranila njeno pokojnino Mož in žena pred sodniki zaradi zaplenjenega avta in pralnika V odsotnosti obtoženke so na zadnjem zasedanju okrožnega sodišča v Gorici obravnavali primer 35-letne liliane Jerooclg iz Gorice, Ul. Casemtlmo 1, ki Je bila obtožena, da je slabo ravnala s svojo materjo, Jeromcig Marijo, ki je živela z njo, da jo Je zmerjala, pustila brez zadostne hrane, da ji ni dajala denarja, obleke in da jd je oelo odrekala naočnike, čeprav je žena slabo videla. To naj bi se dogajalo od leta 1961 pa do 11. avgusta 1969, ko Je prilil« zadeva pred varnostne organe tn nato pred sodnijo. Mati Je bila upokojenka pri CEP DEL ter je prejemala mesečno pokojnino 55.755 lir. Ko je pred časom zbolela ter so jd ostale posledice bolezni z motnjami v glavi, Je dala svoji hčerki pooblastilo za prevzem pokojnine. Od takrat je, po njenih tajavah, Id so Jih potrdile tudi nekatere priče, hči sla-bo ravnala z njo ter ji odrekala tudi najnujnejše. Zato Je žena že leta 1968 vložila prošnjo za sprejem v dom onemoglih pri Lobniku. Hči pa ji je stalno branila, da bi šla tja, ker bi potem ne prejemala več njene pokojnine. Menda je hči hujskala celo svojega moža proti materi, ta pa jd je svetoval, naj bo bolj dobra z njo lin je ni ubogal. Meseca avgusta lani Je hči odšla na letovanje v G ra/dež za dva tedna ter pustila materi za preživljanje le 3000 ali 4000 lir. Takrat se je mati odločila ter odšla v dom onemoglih na osnovi prejšnje leto vložene prošnje. Ko se je hči vrnila. Je šla za njo ter jo skušala najprej pregovoriti, nar to pa prisiliti, da bd se vrnita domov. Ko je ravnatelj doma, Col-linl, uvidel, da gre hčeri samo za materino pokojnino In da se ta ne mara vrniti domov, je odslovil obtoženko tn mati Je ostala v domu. Na sodni razpravi Je zagovornik odv. Devetag skušal prikazati vso zadevo v bolj mili obliki. Državni tožilec pa Je bil drugačnega mnenja ter Je predlagal za obtoženko eno leto zapora. Sodniki so jo ob sodili na 8 mesecev zapora, pa še to pogojno in brez vpisa v kazen- ski Ust. Pri drugi razpravi sta sedela na zatožni klopi 28-letna Laura Tem-porin por. Kovačič In njen mož 32-letnl Karlo Kovačič, iz Gorice, Ul. Brigata Pavia 41. Obtožena sta bila sodelovanja, da sta Izmaknila pralni stroj Zoppas in avto lanoia appia, ki sta bita pod sakvestrom in predana v varstvo Kovačiču. To se je zgodilo okrog 11. marca 1969. Obtoženca sta pri policiji in tudi na sodni razpravi izjavila, da sta se v času med zaplembo o-menjenega blaga in vložitvijo b vadbe preselila iz prejšnjega stanovanja ter tam pustila zaplenjeno blago. Avto je ostal na pol razdrt na dvorišču, pralni stroj, popolnoma neuporaben, pa je ležal v kleti. Ker tudi priče niso mogle ovreči njunih trditev, Je sodišče proti o-bema obtožencema apliciralo amnestijo ter ustavilo proti njima sodni postopek. Zagovarjala sta ju odv. Bemot In Devetag. Drž tož. dr. Laudisio; preds so dlšča dr Cenisi; sodnika Bas&i in Suooi; zap. Loy. - Posojila državne blagajne deficitnim občinam na Goriškem Podminister Toros je poslal pokrajinskemu vodstvu KD v Gorici sporočilo, da je državna blagajna za posojila v Rimu odobrila naslednjim občinam na Goriškem po sojilo za kritje njihovih proračun skih primanjkljajev: Ronke 74.830.000 lir; Doberdob 8.490.000; Škocjan -43.260.000; S Pier ob Soči 27.210.000; Farra 10 mil. 690.000; Dolenje 9.930.000; Tur-jak 18.820.000; Medeja 9.360.000; Vil lesse 8.480.000; Romans 9.380 000; Kapriva 9.630.000; Moraro 6 mil. 910.000; šlovrenc ob Soči 2.250.000 in Gradiška 11.640.000. Obnova trgovinskih ohrtnie Goriški župan obvešča vse priza dete, da morajo na osnovi obstoje čih veljavnih zakonskih predpisov obnoviti svoje trgovske obrtnice. Prizadeti trgovci morajo predloži-ti na občinskem protokolnem uradu v Gorici najkasneje do 28.2.1971 svo je obrtnice za overovljenje za le to 1971. Obenem morajo plačati v gotovini 250 lir za pristojbine. Poleg tega morajo spodaj nave deni prinesti še potrdilo o vplačilu državne pristojbine za sanitarno dovoljenje v naslednjem iznosu: a) prodaja svežega mesa in mes nih izdelkov po 10.000 lir trgovine v središču mesta in po 6000 lir nu periferiji; b) laboratoriji za predelovanje mesa plačajo takso po 5000 lir; c) prodajalne mleka (odprtega a U v steklenicah) plačajo takso po 500 lir. Plačilo državne takse je treba izvesti najkasneje do 31.12 t.l. Kršilci teh predpisov bodo kaz novam po zakonu. Roditeljski sestanek na višjih srednjih šolah Ravnateljstvo učiteljišča in gimnazije • liceja s slovenskim učnim jezikam v Gorici sporoča, da se bo vršil v nedeljo, 13. t. m. ob 10. uri roditeljski sestanek tn sicer v risalnlci učiteljišča v Ul. Croce. Starši dijalkov alt njihovi namest-nik so vabi jeni, da se udeležijo sestanka. KLUB »SIMON GREGORČIČ* Gorica Vabi na predavanje ob 40-letnici BAZOVIŠKIH ŽRTEV ki bo v društveni predavalnici, na Verdijevem korzu 13, danes 11 decembra ob 20.30. Predaval bo DRAGO PAHOR iz Trsta. PD «0. ZUPANČIČ* IZ STANDRE2A priredi v Prosvetni dvorani v GORICI, Verdijev korzo 13 Žižkovo ljudsko igro MIKLOVA ZALA Predstave bodo jutri, 12. t.m. ob 20.30; v nedeljo, 13. t.m., ob 16. in ob 20. uri Podrobnejša pojasnila ln predprodaja vstopnic: na sedežu P.d. «0. Zupančič« ln drugih prosvetnih društev ter pri SPZ v Gorici, Ul. Malta 2/1, tel. 24-95. VERDI: 17.15—22.00: «11 prete spo sato«, R. Podesti in L. Buasanoa; kinemaskopski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO: 17.00 «Venga a prendere 11 caffč da noi«. Ugo Tognazzl in Anna Goodtvin; ItaJijanski kine. maskope v barvah, mladini izpod 14. let prepovedan. MODERNISSIMO: 16.15 zadnja oh 22.00: «L’intreccio». M. Mel in R. Hossedn. Kinemaskopski film v barvah. Mladini pod 18. letom prepovedan. VITTORIA: 17.00—21.30: «Una vedo-va tutta d’oro», M. Mercier in R. Garel; francoski film v barvah, mladim pod 14 letom prepovedan CENTRALE: 17.00—21.30: «1 magni. flci sette«, J. Brynner in S. Mc. Queen; ameriški kinemaskopski film v barvah. / riia AZ/I KKO: 16.00 «11 Dio chiamato Dorta« H. Berger, M. Lee tn E. R, Drago Kinemaskopski film v barvah. EXCELSK)K 16.00: «Uominj e oo-bra« Kirk Douglas in Henry Fonda. Kinemaskopski film v barvah. PRINCIPE: 16.30 «Quando le donne avevano la coda«. G. Gemma. Ki-nemaskop v barvah. S. MICHELE: 14.00 «1 due vigili«, Franco Franchi in C. Ingrassta. ,\ova (,urica SOČA: »Plinska luč«, ameriški film — ob ‘18. in 20. SVOBODA: «Mc*ntezumovo zlato«, mehiški barvni film — ob 18. in 20. DESKLE: «Agin testament«, madžarski barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS: «Velika ljubezen«, francoski barvni film — ob 19.30, KANAL: «Bii je nekoč divji zahod », ameriško ■ italijanski barvni film — ob 19.30. PRVACINA: «Na rečnem zavoju«, ameriški barvni film — ob 19.30. RENČE: «2andar se ženi«, francoski barvni film — ob 19.30, V avtobusu je padla Včeraj popoldne nekaj pred 16. uro se je pešjata 57-letma Lidija Batič doma iz Šempasa 141 z mestnim avtobusom iz Gorice proti Ločnlku. Na nekem mestu Je šofer naglo pritisnil na zavore ln Batičeva je izgubita ravnotežje ter padla. V splošni bdindšndci v Goric! so ji ugotovili verjeten zlom levega zapestja ter so jo pridržali za 25 dni na zdravljenju. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57. tel. 28-79. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Dr. Rismondo v Ulici Tozzi 52, tel. 72-701. mrniiTimiiiM Namesto cvetja na grob pok. očeta podpredsednika SPZ tov. Sa-verija Rožiča daruje Edvin Švab 5.000 lir za športno društvo Dom v Gorici. SOŽALJU Prosvetno društvo »Briški grl iz Števerjana Izreka sožalje svo mu agilnemu odborniku Saverl Rožiču ob smrti njegovega oče Jožefa. V Gorici dne II decembra 191 A TRI LETA IN POL PO GRŠKEM VOJAŠKEM UDARU Ali se bo Evropa «privadila» režima polkovnikov v Grčiji? «Lažna> liberalizacija v državi - Prekinitev turistične sabotaže in nevmesavanje nekaterih držav Že nekaj mesecev skuša grški vojaški režim prikazati svoje omiljeno delovanje s tem, da kot n.pr. letos poleti izpusti na svobodo kakih 500 političnih ujetnikov, in pred nekaj tedni še 150 drugih, nato objavi vest, da je 700 političnim osebnostim vrnil potni list. Toda te vesti niso nikomur sprejemljive. Že 28. novembra jih je namreč podrl dogodek, zaradi katerega je vojaška junta izvršila množične aretacije. Šlo je za bombni atentat na kip bivšega ameriškega predsednika Harryja Trumana v središču Aten. Pred letom dni so odstranili predhodno cenzuro, toda že s 1. januarjem 1970 je stopil v veljavo nov zakon o tisku. Končno so pred približno tednom dni razširili kazni, ki jih predvidevajo za grške novinarje, tudi na tuje dopisnike. Kdor bo razširjal »lažne* vesti, bo kot najmanjšo kazen dobil leto dni zapora, vendar bodo sami polkovniki odločali, katera vest je «lažna». Leta 1967 je 21. aprila prišlo do dobro organiziranega vojaškega državnega udara. To je bil udar, ki je bil veliko bolj uspešen kot pred 31 leti v drugi zatirani državi — Španiji Tam je bilo treba preživeti tri leta krvavih bojev, da so lahko ustoličili fašizem, v Grčiji miiiiumiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini Standard srednjega Amerikanca V zadnjih desetih letih se je standard poprečnega Amerikanca precej povečal. O tem govori posebna anketa o posesti nepremičnin, avtomobilov, kuhinjskih strojev in drugih pripomočkov, ki izboljšujejo življenjsko raven. Dohodki poprečne ameriške družine so se v zadnjem desetletju povečali od 6900 na 9400 dolarjev na leto (to je od približno 4 milijone 300.000 lir na 5.800.000 lir), vendar so odstotki potrošnje presegli odstotke poviška dohodkov. V ZDA je družin, ki imajo dva avtomobila, več kot tistih, ki nimajo niti enega avtomobila. Število družin, ki ima že barvno .televizijo je naraslo od 5 na 40 odst. Zelo pomemben podatek je tisti, ki govori o družinah prvotnega prebivalstva. V ZDA je revščina relativna, vendar še obstaja. Leta 1960 je bilo družin, ki so jih prištevali k revnim, to je družin z letnimi dohodki izpod 3000 dolarjev, osemnajst na sto. Danes je takih družin 10 na sto. Skoraj vse družine v ZDA, to se pravi 73 milijonov družin, ima najnujnejše električne kuhinjske pripomočke — hladilnik, radio, televizijo, pralni stroj, stroj za pranje posode, sesalec za prah in e-lektrični likalnik. Precej narašča število pripomočkov, ki niso tako pomembni. Na primer že leta 1958, ko je John Kenneth Galbraith nazval ZDA kot »družbo dobrin* je polovica ameriških družin imela električni strojček za mletje kave. Danes ima tak strojček že 86 odst. družin. Od leta 1961 do danes so v trgovinah prodali približno 47 milijonov naprav za sušenje las in približno 22 milijonov električnih nožev za kuhinjo. Tudi za same Amerikance je odkritje, da imajo v nekaterih družinah več avtomobilov ter televizijskih in radijskih sprejemnikov. Medtem ko je število družin, ki imajo avtomobil, v desetih letih naraslo od 75 odst. na 80 odst., kar je zelo majhen povišek, se je število družin, ki imajo po več avtomobilov, skoraj za enkrat povečalo. Najnižji odstotek lastnikov avtomobilov je v metropol-skem okraju New Yorka (58 odst. družin ima enega ali več avtomobilov in to predvsem zaradi majhne površine parkirnih prostorov), medtem ko je največji odstotek lastnikov avtomobilov v Detroitu, kjer ima 85 odst. družin enega ati več avtomobilov. V desetih lotih se je odstotek družim, ki imajo televizijski sprejemnik povečal od 90 na 95. To je tudi odstotek hiš, v katerih so namestili popolne higienske naprave. V 29 odst. družin imajo več kot en televizijski sprejemnik, pred desetimi leti je odstotek znašal 17 odst., poprečna družina pa ima danes na razpolago pet radijskih sprejemnikov, medtem ko jih je leta 1960 imela tri. Končno se je potrošnja za »stereo* gramofone in radijske sprejemnike povečala od 7,6 milijarde iz leta 1960 na 13,9 mi-Hjarde iz leta 1969. Seveda ostajajo v taki družbi še vedno kontrasti. V družinah * letnimi dohodki nad 15 tisoč dolarjev na leto ima 96 odst. vsaj en avtomobil in 63 odst. dva avtomobila. Toda med družinami z letnimi dohodki, ki ne presegajo 3000 dolarjev ima le 41 odst. osebno vozilo. Tudi kar se tiče nepremičnin je podobna razlika, ki se v desetih letih ni spremenila: 64 odst. Amerikan- eev ima svojo hišo in ta odstotek se je v desetih letih povečal le za dve enoti. Vendar ima med družinami, bi imajo več kot 15 tisoč dolarjev letnih dohodkov kar 85 odst. svojo hišo. pa je bila za tako početje potrebna le ena noč. V Španiji je udar pripravil in slabo podpiral Mussolini, v Grčiji pa so se polkovniki odločili za novo obliko udara, ki ga je podpirala CIA. Od tedaj so minila že tri leta in pol. Že od lanskega leta Grčija ni več v evropskem svetu, vendar je še vedno članica evropskega skupnega tržišča, in NATO. Dogaja se prav tisto, česar so se mnogi bali. Če bodo funkcionarji Kyp tako prebrisani, da se ne bodo posluževali preveč pogosto fa lange in se bodo raje odločili za lažno liberalizacijo, najnovejši izum te liberalizacije je tako imenovani «mali parlament*, ki si ga je zamislil Papadopulos in so ga izvo lili 29. novembra letos, se bo demokratična evropa navadila živeti z grškimi polkovniki kot se je navadila na sožitje s Francom in Salazarjem. Toda kako so mogli grški polkovniki tako hitro zmagati? Leta 1965 15. julija je Konstantin n. prisilil Papandreua, da da ostavko. Tri dni kasneje je 600 tisoč Atencev protestiralo na ulicah in zahtevalo, da dobi Papandreu zopet svojo oblast, toda stari voditelj se je ljudstvu zahvalil in ga naprosil, naj se vrne na domove. Kaj naj bi drugega storil? Kmetje, ki jih Je štiri milijone in pol, to je polovica vsega prebivalstva, so navajeni, da sledijo nasvetom, ki jim jih daje vodja žandarjev na vasi. Buržuazija v Grčiji je brezoblični družbeni razred, brez tradicije, njena najvažnejša komponenta so lastniki ladij, ki si izberejo za domovino Panamo ali Liberijo. Končno ostane še delavski razred, ki je številčno in organizacijsko šibek. Leta 1962 je bilo n.pr. le 17 podjetij z več kot 1000 delavci. Kar se tiče političnih organizacij Ere, Eda in Cenfcristične zveze so v glavnem brez točnih programov. člani Ere se delijo na «trde» z vodjo Karamanlisom, in »mehke* s Kanellopulosom na čelu, organizacija pa je desno usmerjena. Eda je levo usmerjena, v njej se zbirajo komunisti, socialisti in radikalni demokrati. Cen-tristična zveza je podobna organizaciji Ere, volivci izhajajo iz bogatih kmetijskih predelov, Centristična zveza torej ni revolucionarna stranka, vendar je skušal Papandreu spremeniti položaj s tem, da je razdeljeval hrano otrokom v šolah, začel reformo šole, predvsem pa skušal spremeniti ozračje v državi. V Grčiji .e zapihal vetrič svobode, vendar se je reakcija takoj začutila. Dovolj je bilo le nekaj polkovnikov, da so uničili to neorientirano ljudsko gibanje. Še vedno je čutiti, kako opozicija polkovnikom, tako v državi sami kot v tujini, ni enotna. Poleg tega . e položaj nespremenjen tudi zaradi nevmešavanja komunističnih držav v grške zadeve. Žai se tudi kampanja proti turizmu polkovnikov začenja rušiti. Že leta 1969 so dohodki turizma presegli sicer le za malenkost dohodke iz leta 1966 — od 144 milijonov so narasli na 149 milijonov dolarjev. Letos pa je prišlo tudi do prekinitve skandinavske sabotaže, zaradi česar predvidevajo, da bodo dohodki znašali letos 190 milijonov dolarjev. V državi je polkovniški režim storil to, kar je bilo najnujnejše. Poelektriili so državo, industrializacija pa je veliko težavnejša. V zadnjih dveh letih so polkovniki dosegli uspeh s tem, da so zopet privedli pod grško zastavo kar tri milijone in pol ton ladjevja, z druge strani pa verjetno ne bo rodila uspeha pogodba, ki predvideva 372 milijard lir investicij v sedmih letih s strani Onassisa, kajti bogataš je sprevidel, da ne bo imel veliko dobička od take pogodbe in se skuša pogodbi izmakniti. V zadnjih treh letih so se državni dohodki in investicije zmanjšali, Vendar lahko trdimo, da režim ne bo padel zaradi ekonomskih težav. V sami junti pa se odvija bitka med tistimi, ki hočejo enega diktatorja in zagovorniki diktatorskega kolegija. Vsekakor gre doslej najbolje Papadopulosu. Do krize je prišlo že ob koncu avgusta, ko se je Papadopulos umaknil, kriza pu se je zaključila, da so ga morali nasprotniki znova poklicati in mu tako dali potrdilo o njegovi nenadomestl ji vosti. To še ne pomeni, da se režim polkovnikov utrjuje, z druge strani pa se zdi, da preživlja opozicija zbirno fazo. Zdi se, da je le malo ljudi v Grčiji pripravljenih žrtvovati sebe za to, da bi na vodilna mesta znova postavili osebe kot sta bili Karamanlis ali Ave-roff, ki je bil osem let s Karamanlisom zunanji minister. On je zagovornik tako imenovane rešitve »mostu*, to se pravi postopnega prehajanja od diktature na demokracijo. Po njegovem mnenju naj bi si ne preveč pričakovali od grškega naroda, ker je ustrahovan in ker danes ne ve, na kakšen način naj bi vrgel polkovniški režim, pa tudi zato, ker se negativno spominja nekdanjega vodilnega razreda. Toda Averoff je le osamljen primer v opoziciji. Večina drugih meni, da se bo polkovniški rešim nadaljeval kot doslej ali pa bo padel Vendar ne vedo, kako naj bi prišlo do tega padca. Medtem pa ostaja v Grčiji voj- ska polkovnikov, ki jo sestavlja približno 10 tisoč častnikov, kar pomeni en častnik na 20 vojakov. Po neuspelem monarhističnem državnem udaru decembra 1967 so zvišali plačo nižjim častnikom in si s tem zagotovili njihovo »zvestobo*. Od 15 do 20 odst. višjih častoikov, predvsem mladih, je za revolucijo, 25 odst. pa podpira pol-kovnike_ v funkciji vojakov. Tiste, ki so že bila zvesti kralju, so v glavnem poslali na obrobne položaje. Kakih 2000 višjih častnikov pa so odslovili. To pa pomeni, da Grčija ne pomeni več vojaške vrednote za NATO. Kljub temu pa ima grški režim za ZDA drugo vrednost. Podpirajo ga zato, da bi si ohranili položaje v Sredozemlju. Kajti splošno mnenje je, da vojska ne pomeni ničesar brez podpore ljudske volje, ljudske volje pa v Graji ni. 12 UMETNOSTNIH GALERIJ Fernando Rey in Maria Grazia Buccella v filmu »La collera del vento*, ki ga Mario Camus snema v italijansko-španski koprodukciji in ki obravnava neko špansko zgodbo po prvi svetovni vojni. aiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia PREJ ALI SLEJ BO MORAL ČLOVEK TO KONKRETNO UPOŠTEVATI Morje, če ga vzamemo kot polje more dati veliko več kot kopno Na kopnem daje rastlinstvo kvečjemu tri žetve, oziroma košnje, morsko rastlinstvo-fitoplankton pa se v letu dni razmoži tudi 30-krat Jadransko morje je po vrstah rib, bi v njem živijo, nagbogatej-še morje Sredozemlja. Ker je vzhodni del Jadrana posejan z otoki, je na tem delu veliko več rib, kot jih je na zahodnem delu Jadrana vzdolž »gladke* italijanske obade. V zadnjih časih pa je na Jadranu vedno manj rib in strofeoivnjakd se ukvarjajo z vprašanji, kako temu odpo-moči. Nekateri pravijo, da ne gre toliko za pomanjkanje rib, pač pa za vedno večje zahteve. Sicer pa se od morja nasploh zahteva vedno več, kar je tudi razumljivo, saj je ljudi na Zemlji vedno več in tudi njihove zahteve postajajo vedno večje. Zanimivo je, kaj o izkoriščanju morja, deloma tudi Jadrana, meni strokovnjak dr. Bruno Bat-taglia: Ta strokovnjak pravi, da morska površina upi ja 86 odst. energije kolikor je pride na Zemljo. Debelost produktivnega sloja Zemlje se na kopnem vrti med 50 cm do enega metra, na morju pa znaša debelost produktivnega sloja od 100 do 200 metrov. Iz konkretnih računov izhaja, da bi ta sloj, če bi bil primerno «gojen», mogel dati vsako leto od ene do dveh mrlijard ton rib, medtem ko jih sedaj da komaj 50 milijonov ton. Če bi pa mogli že omenjene količine ulova povečali za dva-ali za trikrat, kar je povsem možno, bi se količina beljakovin, ki bi jih moglo dati morje, povečala za toliko, koikor jih bo človeštvo potrebovalo v bodočih desetletjih, ki bodo postala kritična zaradi naglega večanja prebivalstva na svetu. Racionalno izkoriščanje bioloških izvorov morja, še posebej ribjih, se more rešiti le s pomočjo znanosti. Na osnovi sedanjih spoznanj tar na osnovi raziskovanj, ki so dala odlične rezultate v deželah, kjer se ribolov izvaja na sodoben način, bi se na področju Jadrana mogli doseči mnogo večji rezultati. Toda za korenito spremembo, ki ni le zaželena, pač pa postaja že nujnost, je treba najti tudi nove rešitve. Disciplina v ribolovu se mora v sodobnem smislu ravnati po strogih cenitvah elementov, la v večji ali manjši meri vplivajo na življenje v morjih. Potrebno je na primer proučevh ti fizični razvoj vpliva na delitev in na gostoto morske favne. Prav tako je potrebno poznati premike v ozračju in v vodi, da bi mogli predvidevati procese, ki te premike povzročajo. Nadalje bi bila važna proučevanja o MiliiililllliiiilHliiiiiiiiiliiiliiiiiiiliiilllillllnuniniiimiHlllliliiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii tem, kako globoko sega v morje svetloba. Končno bi bilo treba izdelati zemljevide, ki bi označevali razne anomalije v zvezi z nekaterimi fizičnimi in kemičnimi lastnostmi vode: gre za elemente temperature, zasičenosti s kisikom, za slanost morja, za motnost vode, za morske tokove itd. Poročila hidrografske, fizične in kemične sestave bi se marala dopolniti še z geološkimi in geo-fizaomimi podatki, to se pravi da proučevanje življenja v morju ne sme biti ločeno od proučevanja bioloških značilnosti, to proučevanje pa je osnovni del tiste kompleksne panoge znanosti, ki so ji v zadnjem času posvetih toliko pozornosti in ki jo imenujejo oceanografija. Primarna organska snov nastaja s fotosintezo v rastlinstvu. Fotosinteza, posredno preko rastlinstva, koristi vsemu, kar je živega na zemlji. Seveda se začne z rastlinojedi. Mesojedi pridejo torej na drugo »stopnjo* te lestvice. V morju imamo v tem smislu najprej fitoplankton, ki postane hrana zooplanktonu, zo oplankton pa postane hrana naj-češče nižje razvitim morskim živalim, te pa postanejo hrana višje razvitim živalim, ribam. Iz tega izhaja, da je v nekem morju vrsta in bogastvo rib odvisno od količine fitoplanktona in nato zooplanktona. Toda medtem ko je na kopnem žetev rastlinja — kar ustreza fitoplanktonu v morju — možna le dvakrat kvečjemu trikrat na leto, se mikroskopske alge v morju, ki predstavljajo že omenjeni fitoplankton morejo v enem letu pomnožiti oziroma raziploddti tudi do trideset in večkrat, kar pomeni, da je v morju žetev veliko večja kot na kopnem. To pa pomeni z druge strani, da je morje veliko bolj produktivno kot more biti kopno, da je morje veliko rodovitnejša njiva kot more biti stara, klasična njiva. V zvezi s tem se na Jadranu že dolgo vnšijo poskusi in tudi rezultati niso izostali. Jadran je morje, ki ima že večletne oceanografske tradicije, In vendar še veliko manjka, da bi Jadran poznali do dna. Zato nekateri menijo, da hi bilo treba na Jadranu s sedanjih posamičnih raziskav preiti na sistematska raziskovanja v mednarodnih okvirih in ob mednarodnem sodelovanju. V raziskovanjih o produktivnosti so bili prvi zanimivi rezultati doseženi v dobi od 1964 do 1969, ko so strokovnjaki prouče- HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Lotite se čimprej dela, ki ga morate samo vi ppraviti. Velik odmev neke vaše izjave. BIK (od 21.4. do 20.5.) Skušajte, kolikor se le da, pomirjevalno vplivati na svojega užaljenega sodelavca. Neprijetno odkritje. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Zdaj, ko ste že na pol poti, ne vrzite puške v koruzo. Imejte na umu, da telesna lepota še zdaleč ni vse. RAK (od 22.6. do 22.7.) V rokah boste imeli dokajšnjo moč, ne zlorabljajte je. Svoja čustvena doživetja ohranite zase. LEV (od 23.7. do 22.8.) V nekem vašem računu nekaj ni v redu, preglejte ga še enkrat. Sama od sebe se ljubljena oseba ne bo povrnila k vam. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Z de . anji, ne z besedami, dokažite svojo sposobnost. Spodbudno boste vplivali na nekega družinskega člana. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Prav boste opravili posel, ki vam je bil poverjen. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Srečanje z nekdanjim poslovnim nasprotnikom, ki bo zdaj vaš zaveznik. Kratek obračun z nekim nesramnežem. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Preveč podcenjujete svoje sposobnosti, to vas ovira pri doseganju uspehov. Takoj odgovorite na neko pismo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Preveliko strahospoštovanje do nekega predstojnika ni primemo. Odvzemite nekomu, kar ste mu dali preveč. VODNAR (od 21.1, do 19.2.) Ne gradite svojih načrtov na že preživelih programih. Ne bo vam uspelo izpolniti neke obljube. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Preden položite orožje, preverite, ali ni nasprotnik še bolj utrujen od vas. čustveno počutje odlično. vali produktivnost na področju izliva reke Pad v Jadran. Pravzaprav so proučevali te vplive povsod, koder se ti odražajo, to se pravi na vsem severnem Jadranu. Obstaja upanje, da bi mogli v razmeroma kratkem času temeljiteje proučiti tako imenovano »prehrambeno verigo* in tudi dinamiko, kar bi omogočilo predvidevati, koliko organizmov določene vrste more Jadran hraniti. Druga pomembna raziskovanja glede genetike in dinamike morske populacije so prav tako zelo važna in sicer v zvezi z ugotavljam jem ribjih vrst, katere smo rekli, da jih je v Jadranskem morju veliko. Toda pri teh vrstah je pri proučevanju treba jemati v poštev tudi »ravnotežje*, ki pride v poštev pri nadaljnjem gojenju »njive*, ki ji pravimo morje. Vse to, kar je bilo rečeno, pa velja v glavnem za morje, ki je vsaj relativno čisto, torej za morje, ki ga ne za strupi ja jo odplake velikih mest in deseti* ne ton nafte, ki jih petrolejske ladje izlivajo v morje, ko se prazne vračajo po nov tovor. V kolikor se človek ne bo zavedal resnosti tega problema, bodo zaman vsa proučevanja, kako dvigniti prirod no proizvodnjo morij. «Rdeči panterji»? Kakih deset let in tud* kaj več bo, odkar se je poslednjič na veliko govorilo o ameriških Indijanr cdh, za katere se je tedaj ugotovilo, da se je njihovo število za- I čelo ponovno dvigati', kajti že dolga desetletja je število Indijancev neprestano upadalo. Letaš poleti pa se je o Indijancih ponovno govorilo v zvezi z »akcijo* filmske umetnice Jane Fonda, ki se je bila postavila na njihovo stran in z gručo Indijancev zasedla otok, na katerem so neki znani ameriški zapori. Ustavimo se pri ameriških Indijancih v zvezi z nekaterimi podatki, k so bili pred nedavnim objavljeni. Po najnovejših statističnih podatkih je vseh Indijancev v ZDA okoli 600.000. In če je res, da ameriška vlada veliko troši za vzdrževanje teh preostankov bivših gospodarjev ameriške celine, je tudi res, da znašli poprečna življenjska doba Indijancev komaj 42 tet, medtem ko je poprečna življenjska doba ameriškega črnca okoli 60 let, poprečna življenjska doba belopoltega Američana pa celo 67 let. Iz tega izhaja, da živi belopolti Američan nič manj kot 25 let dalj kot ameriški In dijanec. Ko je belopolti človek osvajal «novi svet* je obveljal rek: »Najboljši Indijanec je mrtvi Indijanec*. In ta rek je be’opo'ti novi gospodar izvajal vse do pred nekaj desetletji, ko so se razmere toliko spremenite, da so oblasti začele Indijance ščititi. Ameriška vlada je Indijance zaprla v rezervate in to po navadi v zelo oddaljene kraje in danes služijo ti rezervati kot nekakšna turist’čna atrakcija. Indijanec, človek, ki mu wa-shingtonska vlada posveča toliko »pozornosti*, pa se čuti v tem Bruno Caruso v Torbandena Galerija Torbandena je priredila obširen prikaz slikarske dejavnosti Bruna Carusa. V eni dvorani je Caruso razobesil olja, v drugi pa akvarele, risbe in ujedanke. Bruno Caruso je v italijanskem slikarstvu dobro znan umetnik, ki je, vsaj v grafiki, ubral slično pot, kot Gattuso: bičanje vojnih grozot. Razlika pa je v tem, da se Caruso širše razgleduje po negativnih straneh človeštva in družbe. Zbirko risb in barvanih kamnotiskov v zajetni knjigi, je poimenoval ^Slavospev brezumju». V njih pa šiba prav vse človeške strasti in zablode na sploh s svojo pregledno potekajočo obrisnostjo, ki pa včasih zaide v grotesknost in karikaturo. Razstavljene obarvane risbe jim v marsičem sli-čijo, le da se v njih pogosteje pojavlja kot osrednji lik gola ženska kot žrtev in mik. Tudi v drugi dvorani je ženska kot taka glavna vsebina Ca-rusovih velikih olj. So pa le-ta prosta vsakršne polemične primesi ali nakazovanja. Za slikarja postaja v njih pojavnost ženske iste važnosti kakor pri starih mojstrih. Razlika je pa v manjšem naboju erotične čustvenosti in nekakšnega oddaljevanja od prirodnosti. Iz njih veje pač naša doba, da zrcalijo zdolgočasenost v osamelosti živeče ženske sredi anonimnosti množice velemest. Slika jih pa Caruso, kot bi tkal dragocen goblin, s kratkimi, skoro točkastimi potezami čopiča. Postajajo pa le-te bolj ug'ajene v izreano umetniško zasnovanih oljih začarane prirode, kjer izstopa velika školjka polžasto zavitih navojev. MILKO BAMBIČ (Nadaljevanje na 6. strani) TJ* OSNOVNA ŠOLA C E SPOMEMIC NOB 271- 1972 OlVSI PARTIZANI, AKTIVISTI, V S I DEMOKRATIČNI SLOVENCI IN ITALIJANI! -Prispevajte v sklad za izgradnjo šolc-spomenika NOB v Cerknem! Prispevki se v Trstu na. birajo: v uredništvu Primorskega dnevnika Ul Mnntecchi 6/11., na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul Geppa »/II.. na sedežu Kmečke zveze. Ul Geppa a, pritličje. v Tržaški knjigarni. Ul sv Frančiška 20 in na sedežih prosvetnih društev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi V Gorici se nabirajo prispevki na sedežu SPZ, Ul. Malta 2/1 in na sedežih vseh prosvetnih društev na Goriškem. TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 17.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 22.00 Harmonikar Sonny; 12.10 Stanovanjska kultura in oprema; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Trio Boschetti; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Sodobni ital. skladatelji; 19.20 Moški vokalni oktet; 19.40 Nove plošče; 20.00 Šport; 20.50 Koncert; 21.50 Folklorni plesi; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Koncert; 15.45 Jazz; 16.00 Radijska igra. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Današnji gostje; 9.00 Operetne skladbe; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.06 Juke box; 11.30 Orkester Hugo Montenegro; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.15 Polke in valčki; 15.30 Tops pops; 16.15 Mladi izvajalci; 16.45 Kulturna panorama; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije; 17.30 Novo in moderno; 18.00 Simf. koncert; 19.00 Poje Tony Bermett; 19.30 Prenos RL; 22.10 Glasbeni kontrasti; 22.35 Večerni red-tal. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Šport in glasba; 13.30 Strnjena komedija; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Oddaja za mladino; 18.30 PETEK, 11. DECEMBRA 1970 Popevke; 19.30 Luna-park; 20.20 Anketa o italijanskih knjižnicah; 21.15 Koncert; 23.00 Danes v parlamentu. II. PROGRAM 8.30, 10.30, 13.30, 17.30, 19.30 Poročila; 9.00 Orkestri lahke glasbe; 9.45 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 13.00 Hit Parade; 14.00 Zakaj in kako; 14.05 Juke box; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.55 Nove ital. pesmi; 16.10 Popoldanska oddaja; 17.35 Enotni razred; 18.00 Glasbeni aperitiv; 20.10 Kvizi; 21.00 Kulturna oddaja; 22.10 Francoske nove plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.05 Nove ital. pesmi. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Podobe in glasba; 11.20 Arhiv plošče; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Klavirske skladbe; 13.00 Medigra; 14.00 Glasba izven sporeda; 14.30 Portret avtorja; 15.15 Mendelssohn; 17.25 Strani albuma; 17.45 Jazz; 18.45 Kulturna oddaja; 19.15 Beethoven; 21.30 Radijska priredba. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek: 9.15 Baletna glasba; 10.20 Ital. instrumentalna glasba; 11.00 Medigra; 11.45 Klavirski koncert; 12.35 Mas-senet: Thais, 15.30 Simf. glasba — slereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00. 12.00. 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Operna matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 »Ob jadranski obali*; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Lahka koncertna glasba; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z ansambli domačih nape- vov; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Iz albuma skladb za mladino; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.35 Glasbeni in-termezzo; 15.40 Za popoldareko prijetno razpoloženje; 16.40 »Rad imam glasbo*; 17.10 Človek in zdravje; 17.20 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Bachova orgelska glasba; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Jožeta Krežeta; 20.00 25 let komornega zbora RTV ljubljena; 20.30 »Top-pops 13»; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz. ital. televizija 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Zdravstvena oddaja; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 14.30 Nemščina; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja za otroke; 18.35 Beethoven; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Posebna reportaža; 22.00 Televizijska priredba; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 17.00 Konjske dirke: 21.00 Dnevnik; 21.15 Jarry Levvis; 22.05 Habitat. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22.40 Poročila; 9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v šoli — ponov.; 16.10 Osn. splošne izobrazbe; 17.45 »Bratovščina Sinjega galeba* — konec; 18.15 Obzornik; 18.30 Jazz; 19.06 V središču pozornosti; 20.35 »Nočni prehod* — amer. film; 22.05 Rezerviran čas; 22.45 Hokej Švedska; ČSSR. PREJELI SMO Uradniki ali vzgojitelji? Gospod urednik! Te dni, ko je profesorski zbor. naše srednje šole zavzel tako n* gativno stališče do ustvarjanja d? kota profesor — roditelj — dijak, ki bi mogel uspešno služiti vzffOP in izobrazbi našega mladega roM mi je prišel v roko cPROSVETM DELAVEC» od 21. novembra W°s' List je glasilo slovenskih šolnikov, profesorjev in učiteljev. Postal sej« pozoren na člančič uokvirjen z o belo črto in z naslovom tUraant ali vzgojitelji?» Pošiljam vam 9 s predlogom, da ga ponatisne* > saj morda ne bo prav vse up0ffl no za naše razmere, vendar se mnenja, da bo koristil za raz™^ Ijanje predvsem našim šolnika™ pa tudi staršem in vsem, kt J* je zdrava rast naše mladine P” srcu. Pozdravljeni! . . (Sledi podpis) Poslani člančič je naslednjo URADNIKI ALI VZGOJITELJI? «Da ne bo pomote že na — tudi uradnik je lahko dober vzg jitelj. Samo učitelj — uradnik F' bodimo odkriti, slabši kot kdo drug. ki se še ukvarja z vzgojnimi P°® ' MisMm, da si premalokrat >ZP" šamo vest: Kaj počnemo v rafff du? Kako prihajamo med mia ljudi? V naših učilnicah vlada dolguj Nam se enostavno nič več ne >1 bi. Pridamo, odbrenkamo PjJj. na razglašene strune, odidemo-tri še enkrat tako. Deset let ' Vedno samo še tako. Da je " ,0 nakoč vse drugače, pravimo. J* pa si je upal učitelju kaj Zdaj se ti pobalin postavi P° r<\, in skoraj bi ga maral prosit* puščanja. Nato nadaljujemo s sv tegijo španskega viteza: grozenaM mi pa z vso silo nad mline veter. Sploh ne groze, samo ’ več vedrine bi radi. Kdo pa - j na ma>° jim na koncu vseh koncev kdaj _ lepega pove? Doma nimajo zanje (zdi se mi, da mi doma svoja tudi ne), ulica mladega e veka še nikoli ni dobro vz-S0-1'ri torej ostane samo še šola. Uc*c pa vsak po svoje: edai z zem|J pisom, drugi z zgodovino, tret)?' vsi pa s prečiščeno modrostjo, s go, po črki, od ure do ure ta ' kot piše v učnem načrtu m Pr milim bogom nikdar drugače- 1 kje pa naj si jaz to privcs^J pravimo, ja kje! Imam predp1*^ načrt. (Ali sm učni načrt sp prebrali? Tam i naj učitelj} di vzgajajo. Kaj vse še tam Pise’’ Priznajmo si že vendar ****?(£ ob vseh sodobnih učnih pripon®**" kih je treba v šoli delati tu

, Antoni0’^, vega filma rZabriskie Poi*d’ scontijevega filma tSomrak o°9 . jifl PARIZ, 10. - V Franciji )S.{ prvem mestu najbolj prodanih Prj* Fernandel s pravljico »Le nel de M. Seguin». Ploščo je Jr friza otroke po znani pripovedki phonsa Daudeta. DUNAJ, 10. — Glasbena '"jiAjfii jo *My Fair Lady» so v ne. J.^i petič ta komedija dosegla P e$-uprizoritev, saj so jo od pvve stave do danes uprizorili zj\osiih krat v skoraj vseh 80 g!™0 nemškega jezika. (tt- Na drugem mestu je za ^Jono Lebarjeva opereta *Vesfz.n>i * va* z več kot 300 uprizoriti#'’f. 19 gledališčih. Sledita dve tovi operi tčarobna piščal» ,n ji* garova svetba*. nato strausS0laja,‘ tapir» in Mozartov rBeg iz r.frO' Verdijevi operi *Rigoletto* fr ^e-viata» sta šele na 21. in **'rifll-stu. Na 28. mestu pa je *" jeva *Boheme». ŠPORT ŠPORT ŠPORT V OKVIRU < SINJEGA BOŽIČA» V FIRENCAH Priznanja tudi za Bor Italijanska odbojkarska federaci-}a je 7. t.m. priredila v Firencah z? tradicionalni sprejem pod nazi-j'°® »sinji božič* (Natale azzurro). *’a to prireditev so bili povab';eni Vs* državni reprezentanti, predseduj^ povabljenih igralcev, njihovi “taerji, športni časnikarji, Predovniki radia in televizije. Prisot-je nagovoril predsednik federa- ^*grada, katero so izročili Boru v ®ak priznanja za udeležbo njegovih 'Sralcev v državni reprezentanci menica Športiva) so obljubili vso zavzetost pri vključevanju odbojkarskih vesti v svoje poročanje. Predsednik Bora, Dušan Košuta, nam je med drugim povedal, da je imel kratek razgovor s predsednikom osrednje federacije in mu obrazložil položaj tukajšnje odbojke in predvsem slovenske, ki sloni izključno na amaterski osnovi in ne na navidezno, kot to hočejo prikazati razna italijanska društva. Predsednik Bora je v razgovoru tudi podčrtal dejstvo, da je slovensko društvo, kljub velikim finančnim naporom prispevalo za reprezentanco toliko igralcev, kar mu je predsednik federacije priznal in se mu zahvalil za obrazložitev tržaške situacije, ki mu je bila znana le v glavnih obrisih. S tem se je slovensko športno združenje še enkrat izkazalo na odbojkarskem polju in dobilo v državnem merilu še večjo veljavo. Naj omenimo še dejstvo, da je bil na sprejemu Bor eno redkih društev, ki nastopajo s svojimi ekipami v B ligah, medtem ko je bila večina predstavnikov ekip A lige. To zopet potrjuje (če je bilo sploh potrebno) kakovost slovenske odbojkarske šole. ___________ t. v. V tekmovanju za pokal prvakov Mladost izpadla Zagrebška Mladost .je izpadla iz tekmovanja za pokal evropskih odbojkarskih prvakov. V povratni tekmi' v Tirani .jo je albanski prvak Dinamo namreč premagal s 3:0. Zagrebčani so izpadli, ker so doma premagali Albance le s 3:1. ki je najprej omenil velik u-9^1 italijanske moške šesterke na ^iverziadi. Nato je ugotovil, da sle-® odbojkarskim srečanjem vedno Vaa gledalcev ter je podčrtal dej-?tv°, da je sedaj odbojka tretji ?Port v Italiji (po številu včlanjenih talcev). Pritožil pa se je nad dej-stv'om, da vsedržavni športni časo-in RAI-TV polagajo premalo črnosti, če je sploh polagajo, na °^)ojkarski šport. I1® končanem govoru so prisotnim ^delili praktična darila. Društvom ^ spominske plakete. Izredno lepo ^°niinsko marmornato plaketo, na »ateri je pritrjena medalja je presta tudi slovensko športno združe-8i* Bor, ki je bilo zastopano s So-Jjo Pernarčič in Klavdijem Velja-*r*n, katera je spremljal predsednik Dušan Košuta. Tržaški odboj-^t-ski »tabor* sta zastopala še med-^todna sodnika Caputo in Faqchet-H medtem ko so bili odsotni Predovniki Aro Linee. .Direktorja Gazzette dello Šport in Odia, direktor športnih oddaj televizije ter napovedovalec televizijce rubrike »Nedelja v športu* (Do- avtomobilizem Stewart bo snemal film . MODENA 10. — Škotski avtomo-®>ski dirkalec Jackie Stewart se )e te dni mudil v Modeni in Bo-“jgni. Potrdil je, da bo v bližnji “°dočnosti snemal za neko tovar-8° pnevmatik film z naslovom »Varna vožnja*, ki ?a bodo potem predajali v ZDA in v Evropi, poseb-80 v šolah za avtomobiliste. Obesam je izjavil, da , bo prenehal “CrtKjvati čez tri leta. ker ne maja podaljšati svoje športne ka-2ere kot sta to storila Graham ^ in Jack Brabham. RIM, 10. — Evropska boksarska Jtev.a (EBU) je uradno priznala !z'da srečanj za evropski naslov y boksarski poltežki in welter kaloriji, ki sta bila 27. novembra v Berlinu in v katerih sta zma Italijan Piero Del Papa ter aPanec Jose Hernandez. Del Pa-"*in Hernandez se bosta morala r^ovoriti z uradnima izzivalcema Rothom in Tiberio do 7. jan. oz. J* 21. dec. za obrambo svojih na-81ovov. RIM, 10. — Do sedaj svetovni rekord v enourni vožnji na kronometer za amaterske kolesarje, Id ga je postavil Kolumbijec Martin Ro-driguez v Ciudad Mexicu s 47,532 kilometra, še ni bil priznan, ker dokumentacija še ni prispela v Ženevo k tajništvu Mednarodne kolesarske zveze. Po izjavah mehiške kolesarske federacije, naj bi zadevno dokumentacijo poslali v Rim. SMUČANJE Ingrid Lafforgue poškodovana SESTRIERE, 10. — Na treningih pred prvim pomembnim letošnjim smučarskim tekmovanjem so se danes resneje poškodovali italijanski smučar Claudio de Tassis ter Francozinji Ingrid Lafforgue in Domi-nique Mathieux. Claudio de Tassis je prevozil do končnega zavoja proge Kandahar, ko je zelo nerodno padel, tako da si je zlomil stegnenico. Smučarja, Id se mu je nekaj podobnega pripetilo tudi lani, so takoj prepe ljali v bolnišnico, kier so mu nogo dali v mavčno oblogo. V Bardonecchii je svetovna prvakinja v slalomu Ingrid Lafforgue na treningu zlomila piščal in golen, njena rojakinja Dominique Mathieux pa si je zelo močno zvila desni gleženj, tako da v nedeljo ne bo mogla nastopiti. ZOPET USPEH ŽENSKE ZAMEJSKE ODBOJKE Pernariiieva in Pe tar jeva na skupnih pripravah reprezentance Za Lučko Pečarjevo je to prvo vabilo za vstop med najboljše PRETEKLO NEDELJO Da je Borova ženska odbojka da la že mnogo zadoščenja zamejskemu športu, o tem pričajo zadovoljivi izidi, ki so jih dosegla naša dekleta na raznih prvenstvih, turnirjih, tekmah. O tem pa nam še posebno priča dejstvo, da je tudi državna reprezentanca črpala iz Borovih vrst, kar nedvomno kaže. da je naš ženski naraščaj še vedno kakovosten. In zdaj še en uspeh za našo odbojko! Italijanska odbojkarska zveza je povabila na skupne treninge za sestavo državne reprezentance V PRIJATELJSKI ŽENSKI ODBOJKARSKI TEKMI OK Ljubljana - Bor 3:2 OK LJUBLJANA - BOR 3:2 (15:9, 11:15, 12:15, 15:13, 15:11) Tekma pa je bila kljub temu napeta in zanimiva. Prvi niz so s precejšnjo lahkoto osvojile doma-OK LJUBLJANA: Hudoklin, Stru-1 činke, ki so predvajale preprosto, a umirjeno odbojko. Tržačanke so naš, Grum, Zupan, Žmavc, Špur, Dobovišek, Draškovič, Rauber, Škrbec. Pečovnik, Kastelic. BOR: Bezeljak. Pečar, Hrovatin, Kalan, Bolčina, Kodrič. V okviru prediprvenstvenih tekem je ženska ekipa Bora v torek gostovala v Ljubljani. Srečala se je z Odbojkarskim klubom Ljubljana in klonila z izidom 3:2. Glavni vzrok za poraz je dejstvo, da so tržaška dekleta prišla v Ljubljano le v šestih, manjkali sta pa dve standardni igralki. Poleg tega je naša dekleta motila tudi majhna telovadnica, malce nenavadno so jenje sodnika in pa utrujenost, saj so igralke vse študentke, ki so se udeležile zasedbe svojih šol. iiiiiiiiimMiiiiiiiiHiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHitiiiHHinntfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiia «Prosvetarji» openskega športnega društva Polet Poročali smo ie, da je opensko športno društvo Polet priredilo v torek svoj prvi družabni večer v tej sezopi, Qpen$i športniki so ob tej priložnosti presenetili vse udeležence 'Tldštnim 'pevskim zborom, ki je pod vodstvom prof. Ubalda Vrabca ubrafto zapel nekaj pestni V zboru nastopajo člani treh Pole-tovih odsekov: kotalkarskepa, odbojkarskega in košarkarskega (slika spodaj). Poleg teh sta se kot TCci-tatorki predstavili tudi dve nai-mlajši članici društva. Alda in Tatjana (ki ju tudi vidimo na sliki desno). Ta prireditev je dokazala, da openski športni voditelji ne skrbe le za telesno udejstvovanje svojih mladih tekmovalcev, ampak tudi za to, da jih že v najmlajših letih uvajajo v prosvetno delovanje. Taka pobuda je vse pohvale vredna in upajmo, da jo bodo posnemala tudi druga slovenska zamejska športna društva. pa nato uredile svoje vrste, začele uspešno graditi igro in so s precejšnjo lahkoto osvojile drugi in tretji set. Kazalo je, da bodo Tržačanke zmagale, saj so v četrtem setu vodile celo s 13:9, ko se je nekaj nerazumljivo zataknilo. Domačinke so to zmedo izkoristile, dohitele nasprotnice 'in osvojile niz Odločilni set je bil zelo izenačen. Ljubljančanke so bile sicer v vodstvu ves čas, a borovke so jim stalno sledile do »ena.jstice*. ko so odpovedale in podlegle nasprotnicam. Po tekmi so šle igralke obeh ekip s predstavniki društev na skupna večerjo. Vsi so izrazili željo, da bi se še kdaj srečali. OK Ljubljana je sprejel Borovo povabilo, da pride v Trst, Datuma zaenkrat še niso določili. Prihodnjo tekmo bodo borovke i-grale v nedeljo v Pulju, kjer bodo nastopile na turnirju za pokal prijateljstva. INKA V Kanalu pred 200 gledalci Po odlični igri Kanal-Bor 2:3 Prijateljska mednarodna tekma v odbojki, je pritegnila v telovadnico v Kanalu Več kot 200 gledalcev;' ki so dobesedno uživali v izredno dramatičnem boju, ki vse do konca ni pokazal zmagovalca. Sodnik Hvala iz Nove Gorice je svoje delo hitro poenostavil in je dovolil živo igro, takšna ki je res pokazala vse kar se lahko v odboj ki pokaže. Zmaga gostov je sicer zaslužena, toda prav tako bi lahko zmagali tudi domačini, le da jim je športna sreča v zadnjem setu obrnila hrbet in tako so gostje zmagali s 3:2, posamezni seti pa so se končali takole: 10:15, 15:12, 10:15, 15:12, 12:15. Tekma sama je bila na pravi prvenstveni ravni le s to razlil«), da se je gostom poznalo, da so sredi prventsvene sezone, dočim imajo domačini že več časa mrtvo sezono in tako seveda niso tako uigrani, kot so sicer običajno. Kljub temu pa so oboji prikazali boljšo odbojko kot minuli teden odbojkar |i ARC Ldee iz Trsta, ki so člani 1. italijanske lige. Odbojkarji Bora pa so — kljub temu, da nastopajo v 2. italijanski ligi — dovolj nazorno pokazali, da se upravičeno nahajajo na samem vrhu prvenstvene lestvice. Povratno srečanje bo v Trstu, 5. januarja 1971. Moštvi sta nastopili v teh posta vah: KANAL: Tušar, Berdon, Bukovec, Bavdež, Kolenc, Perše, Žnidarčič, Jerončič, Paravan. BOR: Veljak, Uršič, Plesničar, Vodopivec, Može, Fučka, Orel. Rajmund Kolenc borovki Sonjo Pernarčič in Lučko Pečar. Treningi bodo od 26. do 31. decembra in bodo v okviru priprav za pestro mednarodno dobo, ki čaka italijansko ženko reprezentanco. Prihodnje leto bo namreč prav v Italiji evropsko prvenstvo, nato — leto kasneje — pa še zahtevnejša naloga: olimpijske igre v Miinchnu. Za vse te obveznosti, medtem bo namreč reprezentanca odigrala vrsto prijateljskih mednarodnih tekem, si je zveza začrtala program, da bi reprezentanco temeljito pripravila. Izbira je padla v glavnem na mlajše in perspektivne igralke, ki bodo tako jamstvo za daljšo dobo. Zveza je po vabilo na skupne treninge 20 igralk, od katerih sta dve borovki. Medtem ko je Sonja Pernarčič »veteranka* italijanske mladinske reprezentance, pa je ime Pečarjeve povsem novo in zato tembolj razveseljivo. Tudi igralka sama tega ni pričakovala in zato jo je vest prijetno presenetila. Lučka Pečar ima 18 let, igra pri Boru tri leta. Eno leto je nasto-pila v C ligi, dve leti pa je igrala v višji, B ligi. Nedvomno je ta igralka napravila izreden napredek. Zaradi visoke postave in prirojenih telesnih lastnosti se odlikuje predvsem ob mreži, kjer je uspešna zlasti v »blokih*. Znatno je izboljšala osebno tehniko. Nekoliko slabša pa je v obrambi, sicer pa je to hiba visokih igralk. V Coverciano (Firenze) je zveza povabila naslednjih 20 igralk Julli, Sapori, Montanari (Fini Modena), Forestelli, Bertozzi. Pezzoni (CUS Parma), Jaffaldano, Camilotti, De-Savi, Camerin (Casagrande), Riva (La Torre Reggio Emilia), De Lorenzi (Cogne Aosta). Bertelli (Me-ddterraneo Catania), Natali (Lido Spina Ferrara), Pernarčič, Pečar Bor Trst), Palma, Giardina (SS Palermo), Marchese (G. Borse Genova), Žago (Uisp Sestese). b. 1. sko pokalno prvenstvo Slovenije. Tako ne bodo mirovali niti odbojkarji ker so lige v katerih nastopajo slovenske šesterke. ta čas prekinjene. Za prvi turnir pokalnega prvenstva se je prijavilo deset ekip: Kamnik, Bovec, Jesenice, Sava, Kanal, Novo mesto, Ljubljana. Fužinar, Gabrje in Mislinja. Torej vsa najboljša slovenska društva, razen Maribora in nam dobro znane šesterka Izole. Naslednja dva podobna turnirja bostav februarja in marcu. Za .jutrišnji in nedeljski nastop bodo ekipe razdeljene v dve kvalifikacijski skupini. Nosilca skupin sta slovenska zvezna dru goligaša, Jesenioe in Fužinar, iti sta obenem tudi glavna favorita za končno zmago. Tekme bodo jutri na sporedu ves dan na dveh igriščih v športni dvorani Tivoli. Dve najboljši šesterici pa se bosta v zaključni tekmi pomerili v nedeljo zjutraj ob 8. uri v telovadnici Visoke šole za telesno kulturo na Kodeljevem. F. G. DERBIJA NAŠIH ENAJSTERIC V nedeljskem prvenstvenem nogometnem kolu je vladalo največje zanimanje v 3. amaterski kategoriji za tekmo Zarja — Breg (zgoraj), ki se je zaključila brez zmagovalca, medtem ko je v mladinskem prvenstvu Gaja nasula Unionu v mrežo kar šest golov (spodaj) JUTRI IN V NEDELJO Trenerski odbojkarski tečaj v Ljubljani Jutri in v nedeljo bo v organizaciji odbojkarske zveze Slovenije seminar za trenerja in sodnike te športne panoge. Na tem seminarju, ki bo v Ljubljani pričakujejo precejšen obisk” trenerjev" m" sodnikov, ker bodo predavanja zanimiva in aktualna.' Beseda bo stekla d novostih, ki so jih zasledili na zadnjem svetovnem prvenstvu v Bolgariji. Obravnavali bodo naslednja vprašanja: značilnosti in ustroj odbojkarske igre po svetovnem prvenstvu v Sofiji: novosti v tehniki m taktiki na svetovnem prvenstvu: novi prijemi v sojenju. Na sporedu bo tudi razgovor s selektorjem jugoslovanske članske reprezentance Sirotanovičetn, in mladinske reprezentance Strahonjo. Predavatelja bosta profesor Viki Krevselj, predsednik trenerske organizacije pri ohbojkarski zvezi Slovenije in trener drugoligaša Jesenic, ter bivši OBVESTILO SPDT obvešča, da v nedeljo, 13. decembra, odpade smučarski tečaj zaradi pomanjkanja snega. Nadaljnji napotki v zvezi s tečajem bodo objavljeni v dnevnem tisku. * » * SPDT vabi v nedeljo, 13. decembra, na VI. MLADINSKI IZLET S predsmučarskim treningom in krono - tekmovanjem na Sončnih ogradah pri Sv. Primožu. Zbirališče ob 9.30 pri avtobusni postaji na Proseku. Povratek približno ob 13.30. iiiiiMfiiiiiiiiiiiimviiiiiiiiRvarfiiiiiiitiiiiMitaiiiiiiMiiiiiMiSBaiiMiiiMBiaiiiiiiiaiiaMiiiiaiaaiiiiiiifiiiiitiiaiiiiagiiiiiiiiiRaiiiiiiiiaiiictiaiiaMiiiiiciiitMiMiiBaMiaiiiiMiiiiiiiiaiAaM V PRIJATELJSKI NOGOMETNI TEKMI Devin - Alemagip 2:1 (1:0) Devin je izkoristil torkov praznik za prijateljsko tekmo z ekipo sestavljeno iz nameščencev tvrdke Alemagna in Agip. V ekipi Alema-gip je nastopilo več igralcev zelo močnih furlanskih klubov kot so Aquileia, Gonars, Cervignano itd. Gostje so se predstavili v naslednji poste vi:'Sandri, Giraldg Di'Bert'L, Budaj, Carpin, Del Pin, Di Bert H., Muletti, Tavariš, Bucchin, Mattiasi, Camera in Piccini (13). Devin: Don-da, Benvenuto, Mujesan, Ravena, Vižintin, Pahor, .Colja I„ Mervič, Colja n., Legiša, Marcuzzi, Arna dei in Brajda (13). Igra je bila zelo lepa in hitra, z ene strani so furlanski igralci pokazali vseskozi hiter, učinkovit nogomet brez nepotrebnega preigravanja; z druge strani pa Devinča-ni, ki so se za to priložnost okrepili s F. Coljo (ki igra v vrstah mladincev Triestine) in V žintinom, so se hoteli po vsej sili izkazati pred lastnim občinstvom. Igra je poteka deju, ki jo je prisebno poslal v mrežo (35. min. d.p.) 2:0 za Devin! Gostje so začeli pravcato obleganje devinskih vrat. Šest minut pozneje je izvrstni Del Pin preigral kar tri Devinčane in streljal neubranljivo: 2:1, rezultat je kljub rahli premoči ekipe Alemagip,..ostal do konca tekme nespremenjen! Devinčani so zadovoljni zapustili igrišče, saj so to krat poleg zmage pokazali občin stvu res izvrstno igro, kar je pred vsem važno. Najboljši v sredini m obrambi so bili: oba brata Colja, Vižintin iti Mujesan, medtem ko sta se v napadu izkazala Legiša ki Pahor, med gosti pa Del Pin in Budaj, medtem ko je Tavariš presenetil kot režiser Izvrstno je sodil T. Volari iz De vina. K. L. predavatelj odbojke na ljubljanski | a^dL PNa«^«Wkin Sto Visoki šoli za telesno kulturo, in neyami toda Devin je prcasi pre-P® Irtrahonja, Pa ima katedro za I vze[ vajetj jgre v svoje reke in pro odbojko na Visoki šoli za telesno kulturo v Zagrebu. Poleg tega je član mednarodne odbojkarske zve ze FIVB in selektor jugoslovanske moške mladinske reprezentance. Čeprav ni nobeno naše društvo dobilo uradnega povabila za ta seminar je priporočljivo, da bi se ga naši trenerji udeležili v čim večjem številu, ker bi se marsikaj koristnega naučili. Predavanja bodo v hotelu Ljubljana - Transport v Ljubljani, na Celovški cesti. Za čela se bodo jutri ob 10. uri. nadaljevala popoldne ob 15. uri, in zvečer ob 20. uri, v nedeljo pa ob 9. uri zjutraj. Prav v teli dveh dneh je poleg seminarje odbojkarska zveza organizirala tudi prvi turnir za zim- ti koncu p.p. postal vedno napadai-nejši. Oba brata Colja (skupno z Vižintinom) sta zelo uspešno ustavljala napade in takoj s podajami Legiši, Merviču ter Pahorju ustvarjala nevarne akcije. In prav v eni takih akcij (v 44. min. p.p.) je bil Legiša nepravilno zrušen v kazen skem prostoru, tako da je sodnik zaukazal enajstmetrovko, ki jo je Colja I. realiziral. V drugem polčasu je igra postala še hitrejša in Devin tempa ni zdržal; nasprotniki so hoteli za vsako ceno priti do zadetka, tako da je obramba Devina imela polne roke dela. A neverjetno: prav na višku nasprotnikovega pritiska je Pahor bliskovito popeljal žogo do nasprotnikovih vrat, podal prostemu Ama- ODBOJKA Šesterka Poleta računa na zmago Po lepi zmagi proti Bregu bo v nadaljevanju predprvenstvenega tur nirja, ki ga prireja CRDA, Polet jutri igral proti CRDA «B» Polo-lovci bodo igrali v telovadnici Zan-donai, in sicer ob 20.3(1. Prepričljiva zmaga v derbiju proti Bregu je znatno opogumila openske igralce, ki povsem zadovoljivo nastopajo v tem predprvenstvenem turnirju. V povratnem delu so namreč dvakrat zmagali, doživeli pa so en poraz. Če bodo naši odbojkarji igrali jutri dovolj zbrano in urejalo, bi morali streti odpor požrt vovalne ekipe CRDA »B*. Polet bo jutri igral z naslednjo postavo: Neubauer (k), Wilhelm, Suhadolc, Matevlič, Križman, Hro vatin, Košuta, Guštin in Kapelj. b. L MOŠKI TURNIR CRDA V nedeljo Breg proti ekipi CRDA V nadaljevanju predprvenstvenega turnirja se bo v nedeljo Breg spoprijel z ekipo CRDA A. Prva postava tržaških ladjedelnic, ki je veljala za glavnega favorita turnirja, si je v neposrednem spopadu za prvo mesto z ekipo Alpt (ml.) zapravila vsako možnost za osvojitev naslova prvaka. To je bil za CRDA A namreč ze tretji poraz saj je pred dobrim tednom izgubila tudi tekmo z razigranim Poletom. S to ekipo nedvomno nekaj ni v redu, saj bi morala gladko pomesti z vsemi tukaj nastopajočimi šesterkami Če Ui nadaljevala s takimi nastopi tudi v D ligi, bo morala okusiti še marsikateri pekoč poraz. Za Breg bo ta nastop zelo težak. Saj ekipa še ni prišla do zaželene uigranosti, čeprav se njena igra boljša od tekme do tekme. V primerjavi z začetnimi nastopi je Breg vsekakor zelo napredoval, zlati kar se tiče dinamičnost igre. Napad ie postal mnogo bolj prodoren in mnogo boljši je tudi »zid*. Še vedno pa jt negotova obramba. To je davek ki ga morajo igralci plačati pomanjkanju treninga. Do zacvka pmnatva pa bi morali popra v .ti še te vrzeli v igri zlasti z redn-mi treningi, ki jih sedaj imajo. Čeprav je nasprotnik Brežanov velik favorit, bodo fantje nastopili s trdno voljo do zmage. To ie vsekakor možno, zlasti če pomislimo na negotove nartope, ki jih .je imela zadnje čase ekipa CRDA in na pozitivno igro naših fantov. Tekma bo torej zanimiva m sl .je bo vredno ogledati; odigrali jo bodo v telovadnici Zandonai, pri Sv. Soboti, ob 10. uri. S. R. 19. t.m. bo v Gorici meddeželna boksarska prireditev. Nastopili bodo vsi najboljši boksarji iz naše dežele. med temi 5 iz Gorice: Pic-colo, Piciulin, Pelizon, Antoniolli in Corecig. Vstopnice za to prireditev bodo stale od 500 do 1.000 lir. Bil*--....................ln-;.....|rrT,mg[-r-;i4nr-liir-1ir--.*'^=-^:^=^^:a!»"!»iia,!ll:=^:""ll^:ll^!lT!!:!m!!;;i!;!i!;n!n:K;!!ii!=!!!n!!!!ni!!:::;!;!;;;;::!!!=::i!::::!i!:;:!:!l!l!:(H::.................... !inR!ii*n>inšHn!šnnU:n:!ni2mUmHiniRtH:g:ži:n:!H::H:H:H::HU::»č:Hn:n>EH:!a IJOPOLD Kru I! tu 7. ______Prvi bataljon Istrskega odreda Ob koncu tega opisa naj še poudarim, da je bilo tedaj ‘Mdstvo v Brkinih ta v Vremski dolini izredno budno ta ^aupijivo nasproti vsakemu nepoznanemu tujcu, naj Je v kakršnikoli uniformi ali se proglašal za kogarkoli, m bil redek primer, da so člani narodne zaščite ali terenci J®*°®ožili tudi posamezne nepoznane partizanske kurirje ali ,'tokcionarje ta nas klicali na pomoč. Prijeli pa so tudi neštete **®isbi6ne ta bele agente ta nam Jih izročili. Toda s temi Revami so se bolj ukvarjali obveščevalci, politični koml-“®TJi ln aktivisti. Kot vršilec dolžnosti komandanta sem bil proučevati predvsem operativne naloge enote. DEMONSTRATIVNI NAPAD NA RODIK Zaradi naše naraščajoče udarne moči in vojaške aktiv 2°sti proti železniškim prometnim zvezam Je bila nemška ^toanda prisiljena okrepiti svoje vojaške efektive za njihovo b^to. Tako so po našem napadu na transportni vlak pri T^iku namestili v Rodik neko četo Mongolov iz svoje 162 ^viajje po porodni, obveščevalcev Jih Je bilo dvesto dvajset **k dan so se zbrali v stroj za kosilo na odprtem prostoru Štab bataljona je proučil možnosti napada nanje s strojničnim ognjem z vzpetine nad vasjo ta ugotovil, da bd jim i nenadnim napadom lahko povzročili hujše izgube. Hkrati pa smo pričakovali, da se nam bodo nekateri pridružili. Res smo jih okoli poldne 14. februarja 1944 napadli z dveh strani ta jih razgnali ter nekaj ranili. Mongoli pa so se hitro zbrali ta se začeli braniti z minometalci. Mine so lažje ranile dva naša borca italijanske narodnosti, zato smo se umaknili s položajev ta se vrnili na Misliče. Naš demonstrativni napad se je posrečil toliko, ker se Mongoli več niso počutili tam vame, kmalu pa so jih premestili drugam. NEMŠKA OFENZIVA V BRKINE V februarju se je vojaška aktivnost našega bataljona hitro krepila. V akcijo so stopili tudi minerji novoustanovljenega minerskega voda. Ti so od 6. do 20. februarja trikrat napadli progo Ljubljana — Trst to povzročili dvodnevni zastoj v prometu. Borci zaščitnega voda pri štabu odreda pa so skupaj z našimi 9. februarja uničili na cesti Ilirska Bistrica — Podgrad nemški osebni avtomobil ta motor s prikolico, pobili nekaj nemških vojakov ta zaplenili nemško strojnico. Nimamo dovolj dokazov, da bi lahko nesporno trdili, da so bili Nemci do srede februarja 1944 seznanjeni s točnimi ali pa vsaj približnimi podatki o naših enotah v Brkinih. Iz obveščevalnega poročila, ld ga je posredovala nemška komanda 25. maroa 1944 inšpektoratu SNVZ (dok. št. 287 — 29425) je razvidno, da so nazivali Istrski odred «Severni Istrski odred«, ki je imel kot so zapisali, osemdeset mož ta je bil na Stari Sušid 12. februarja 1943 poražen ta razbit. Prav to sovražno obveščevalno poročilo nam potrjuje, da so imeli Nemci za vse druge partizanske enote v Ljubljanski pokrajini ta na Primorskem točnejše podatke kot za IO. Tako so v istem poročilu zapisali, da Je v Istri 2750 partizanov in tisoč teren- cev. Iz tega ta iz dejstva, da od 10. decembra 1943 do 23. februarja 1944 niso organizirali večjih ofenzivnih pohodov v Brkine, smemo s precejšnjo verjetnostjo sklepati, da do konca januarja ali srede februarja 1944 niso niti približno vedeli, kolikšne so naše sile v Brkinih. Po vrsti naših uspešnih napadov, v katerih je sovražnik pretrpel občutne izgube, se je nemška komanda gotovo prepričala, da delujejo z brkinskega območja močnejše partizanske sile, ki jih ne sme podcenjevati, zato je organizirala na pepelnično sredo 23. februarja 1944 napad s treh smeri proti zahodnim delom Brkinov — s koncentričnim napadom proti Misličam, Vat ovijam ta Padežu. Prva nemška kolona je krenila že sredi noči iz Materije proti Mršam ta Padežu, druga iz Materije proti Artvižam, tretja pa iz Divače proti Zavrhku ta Barki. Štab bataljona ta obe četi so bili tedaj na Misličah ta imeli nočne ta dnevne zasede proti Divači v Zavrhku ta proti Materiji na Artvlžah. Bataljonski štab je organiziral skupno z domačini na pustni torek na Misličah v šoli miting s plesom, ki so se ga udeležili prebivalci vseh okoliških vasi. Kmalu po polnoči smo bili obveščeni, da so sovražne kolone krenile proti Brkinom, že okoli 3. ure se je naša zaseda v Zavrhku spopadla z Nemci. Zjutraj pa je nemško kolono napadla naša druga zaseda pri borovcu, tako je ta sovražna kolona šele okoli 11. ure prodrla na Barko. Drugače pa je bilo na Artvlžah, kjer je že pred dnem sovražna kolona izne-nadila naše borce ta jih prisilila, da se umaknejo. Na umiku pa so izgubili težko bredo. Tretja nemška kolona pa je s smeri, s katere Je ni nihče pričakoval, neovirano ta brez odpora prodrla do Padeža ta od tam na Ostrovico, kjer je iznenadila aktivista Antona Dougana — Branka ta njegovega kurirja Franca Tomažiča v hiši pri Jožetu Dujmoviču — Simaju, in zažgala hišo. Junaški šimaj pa Je, ko je videl goreti svojo domačijo, zgrabil nemškega oficirja za vrat in ga zadušil. Potem pa so Nemci tudi njega pobili. Zaradi sovražne premoči se je moral bataljon pozno dopoldne umaknita proti Pafežu ta Kozjanam. Nemci pa so zažgali šolo na Misličah ta odpeljali nekaj ljudi iz iste vasi ta iz sosednjih. V tej sovražni ofenzivi proti 1. bataljonu so naši borci povzročili sovražniku v Zavrhku hude izgube. Štab odreda Je poročal 24. februarja 1944 štabu VII. korpusa, da je v bojih padlo enajst sovražnih vojakov, pet pa je bilo ranjenih, medtem ko je bil le en borec 1. bataljona huje ranjen. Srečo pa so imeli nekateri naši borci ta minerji, ki se niso mogli pravočasno umakniti iz obkoljenega Zavrhka, zato so se poskrili po senikih, tako da jih sovražnik ni našel. Po neuspeli sovražni ofenzivi na 1. bataljon, je prešla naša enota v še odločnejše napade na sovražna prevozna sredstva na cesti Reka — Tret Jože Dujmovič »šimaj* I, Ostre- "aoj>Ce^. vice, ki je junaško padel 23. feb. Bistri(ja- naša zaseda, 1944 na svojem domu, potem ko Jšštavijena te borcev 1. bata-Je zadavil nemškega oficirja lJOItA ta zaščitne čete štaba odreda napadla 1. marca prt Obrovu štiri nemške osebne avtomobile, v katerih so se vozili oficirji. (Nadaljevanje slediJ Uredništvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Ul. Montecch! 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina Ul' Sv' Frančiiks 20 Telefon 37 338 9600Čh> 950 "r|T Vnaprej' ietr,le,na 2.700 lir, polletna 5,200 lir, celoletna ™ ° «»' Letnf naročmna za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ pošast"? tlfc«itka * *ednU V nede'io 70 par' meseina 10 din, letna 100 din. tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 »ADIT* - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 150, finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. «Mali oglasi* 50 lit beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo pri upravu iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italians*. 11. decembra 1970 Odgovorni urednik Stanislav Ranko Izdaja In tiska ZTT-Trsl PO UGRABITVI ŠVICARSKEGA POSLANIKA BUCHERJA Ugrabitelji so postavili šest zahtev Nevarno izsiljevanje brazilske vlade Oblasti nameravajo izpustiti 70 političnih jetnikov in zahtevati izpustitev poslanika, ne da bi spoštovale ostale zahteve RIO DE JANEIRO, 10. — Nadaljujejo in zaostrujejo se pogaja n ja med brazilsko vlado ki ugra bitelji švicarskega poslanika Enri-ca Bucherja. Gverilci so poslali oblastem poročilo s šestimi zahtevami, zdi se pa, da namerava vlada sprejeti samo eno zahtevo, ki naj bi bila izpustitev 70 političnih jetnikov. Začela se je tako ostra in — po mnenju opazovalcev — tudi nevarna igra med vlado in gverilci, do katere pri prejšnjih ugrabitvah ni prišlo. Zdi se, da namerava vlada izsiliti izpustitev poslanika s tem, da >3 že začela zbirati jetnike. Gverilci so namreč že posredovali imena jetnikov, ki naj bi bili izpuščeni. Ko jih bodo oblasti izpustile, bodo zahtevale, naj gverilci izpustijo poslanika, ne bodo pa sprejele ostalih zahtev, ki naj bi bile »poniževalne*. Prva zahteva, ki sc jo gverilci postavili je brezplačni prevoz «za delavce Rio de Janedra*. Zahtevali so nato, naj bodo objavljena vsa sporočila gverilske skupine »Juarez Guimaraes Brito», naj se prenehajo preiskave, ki o-težkočajo in motijo prebivalstvo, naj vsi časopisi objavljajo »ljudski manifest*, o katerem naj govorijo tudi radijske ki televizijske postaje. Manifest postavlja razne zahteve za revnejše razrede, katere bodri k razrednemu boju, in 40-odstotni povišek minimalnih plač. Zadnja zahteva zadeva direktno jetnike, ki naj bi bili prepeljani z letalom v Čile, Alžirijo ali Mehiko. Agent, ki je spremljal poslanika v avtu, ko so pot prestregli ugrabitelji, je v bolnišnici podlegel hudim poškodbam. V Brazilijo je dospel medtem švicarski poslanik Max Feller, ki ni do sedaj podal nobene izjave. Opazovalci trdijo, da je igra vlade prenevarna, ker ima opravka z izredno resnimi in odločnimi ljudmi, ki jih je prav gotovo hudo prizadela vest o smrti treh gverilcev, ki so bili v preteklih dneh žrtve policije. rudnik premoga kakih 300 km vzhodno od Seula, je ostalo v rovih 22 rudarjev. Na kraj je prišla reševalna ekipe. NI še znano, če je nesreča zahtevala človeške žrtve. V STOCKHOLMU IN V OSLU Svečana podelitev Nobelovih nagrad STOCKHOLM, 10. - Med slovesnostjo na švedski akademji je danes kralj Gustav VI. Adolf izročil Nobelove nagrade za leto 1970 sedmim profesorjem iz ZDA, Francije, Anglije, Argentine in Švedslce. Odsoten je bil samo nagrajenec za literaturo sovjetski pisatelj Aleksander Solženicin. Tajnik akademije Karl Gierow mu je posvetil nekaj prisrčnih besed, s katerimi se je spomnil pisateljevih zaslug in pomena. Nagrajenci so bili: Francoz Louis Neel in Šved Hannes Alfven za fi-ziko, Argentinec Luis Federico Le-loir za kemijo, Američan Julius Aielrod, Šved Ulf von Euler in Anglež Sir Bernard Katz za medicino, Američan Paul Samuelson za ekonomijo. Na univerzi v Oslu je posebni odbor v navzočnosti norveške kraljevske družine izročil Nobelovo nagrado za mir Američanu Normanu Ernestu Borlaugu. Ko je prejel nagrado, je dr. Borlaug pozval človeštvo naj poveča svoj trud, da bi se končna omejila na svetu lakota. »Boj proti lakoti ne bo napredoval, dokler se ne bodo združile ustanove, ki se borijo za okrepitev proizvodnje in tiste, ki se borijo za omejitev rojstev. Dve sili se zoperstavita rešitvi tega problema: znanstvena moč prehrambene proizvodnje in biološka moč človeškega raz-množevanja». Aleksander Solženicin je švedski akademiji poslal telegram, s katerim izraža vse svoje obžalovanje, da ni mogel biti navzoč ob podelitvi nagrad. Pripominja tudi, da dan podelitve sovpada z dnevom SEUL, 10. — Zaradi zemeljske- posvečenim «človečanskim pravi-ga usada, ld je zasul dohod v | cam». PO POROČILU AGENCIJE TASS «Lunohod 1» ponovno vozi po Lunini površini MOSKVA, 10. — Sovjetsko lunarno vozilo »Lunohod 1» se je danes ponovno začelo premikati po satelitu Zemlje, kamor ga je »Luna 17» izkrcala 17. novembra. Ob zaključku »lunine noči», to je 8. decembra, je »Lunohod*, kot javlja Tass, ponovno začel delovati. Vozilo je napravilo nekaj zavojev, televizijske kamere pa so poslale na Zemljo zelo jasne slike Lunine pokrajine. Kot javlja Tass je »Lunohod* o-tvoril danes novo etapo delovanja. Čeprav je vozilo mirovalo med »lunino nočjo* od 24. novembra do 8. decembra, so njegove naprave ves čas brezhibno delovale. V tem »nočnem obdobju* so z Zemlje prišli s pomočjo »laserja* francoske izdelave, dvakrat v stik z napravami, ki so oddajale točne telemetrične informacije, kar je bil dokaz, da je bilo vse v najlepšem redu. Sovjetska zveza je tako dosegla nov presenetljiv uspeh na polju raziskave vesolja. Prvič v zgodovini se je vozilo, ki 2 tedna zaradi izredno slabih pogojev Lunine noči (nad 130 stopinj pod ničlo) ni delovalo, se je po nalogu z Zemlje začjelo ponovno premikati. Ves čas izrednega mraza je bila v notranjosti vozila stalna temperatura 15 stopinj nad ničlo. To je bilo moč doseči s pomočjo posebnega vira toplote na izotope, ki je grela plin, ki je krožil v notranjosti »Lunohcda*. Včeraj, tako javlja Tass, so ponovno vzpostavili stike z Lunoho-dom. Sončno baterijo so odprli in jo usmerili proti Soncu, s čkner jo bodo popolnoma napolnili S pomoč io telefotometrov so naprave poslale na zemljo vrsto posnetkov Lunine površine ter sliko Sonca, ki vzhaja na Luninem obzorju. Danes so poslali okoli Zemlje nov umetni satelit vrste »Kozmos*. Gre I ta »Kozmos 383», SPOMENICA SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA Odnos zdravstvene službe do Slovencev na Koroškem Slovensko zdravniško društvo je dne 27.11.1970 naslovilo Skupščinski komisiji SR Slovenije za mednarodne odnose spomenico o odnosu zdravstvene službe do Slovencev na Koroškem. Tekst spomenice je sledeč: Slovenski zdravniki ponovno ugotavljamo, da naš živelj na Koroškem še vedno ni deležen pravic, ki mu jih zagotavljata senžermen-ska in meddržavna pogodba. Seznanjeni smo, da v zdravstveni službi na terenu in v bolnišnicah slovenski bolnik večinoma nima možnosti uporabljati slovenski jezik. Tako se mu preprečuje nujno potrebna komunikacija z zdravnikom in drugim osebjem v zdravstvu. Takšno stanje ni zgolj groba kršitev osnovnih človečanskih pravic, temveč tudi osnovnih zahtev medi tinske etike. Imamo pa tudi podatke, da se slovenski bolnik v zdravstvenih u-stanovah ponižuje in smeši, kadar poskuša uporabljati svoj jezik. Po opozorilu, ki ga je 25. redni občni zbor SZD naslovil na zdravniško zbornico Koroške, se razme re niso spremenile. Dogodki tij proslavljanju 50-let-nice plebiscita nas prepričujejo, da zgoraj opisane razmere v zdravstvu sodijo v sklop nacionalne nestrpnosti do Slovencev na vseh področjih javnega življenja. -Smatramo, da je naša zdravniška, človeška in nacionalna dolžnost seznaniti Vaš naslov z opisano o-bliko nacionalnega zatiranja in Vas prositi, da podvzamete potrebne ko rake, ki naj zagotove uresničitev naslednjih zahtev: V predelih Štajerske in Koroške, kjer prebivajo Slovenci in v bJiž-nih zdravstvenih centrih kamor se zatekajo po pomoč naj se Slovencem zagotovi enakopravna raba slo venščine v vsej zdravstveni službi. Zato naj se tam nastavlja osebje, obvlada slovenščino. Enako je potrebno zgornji zahtevi prilagoditi tudi uradno poslovanje in uvesti dvojezične napise. Prepričani smo, da so navedene zahteve v skladu z medržavno pogodbo in ne presegajo njenih določil. Zato slovenski zdravniki pričakujemo, da se bodo naše zahteve liviacvtuc. ui ud ae tju I proti kršiteljem odločno ukrepalo. •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiHiiiiHiiMiiiiiiiiimiiniiiitiinHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiinniiiiimiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,m,ln,m,,,,, V NOVEM KAZENSKEM ZAKONIKU Senator PSI predlaga odpravo dosmrtne ječe Del komisije za ugotovitev vzrokov krfaninalnosti na Sardiniji bo danes odpotoval na otok RIM, 10. — SocdalisitiCni senator Michete Zuccala, podpredsednik komisije senata za pravosodje, ki preučuje zakonski načrt za reformo kazenskega zakonika, je Izjavil, da je večina članov komisije za odpravo dosmrtne kazni. Samo senator Leone je izrazil kak dvom. Prva knjiga novega kazenskega zakonika, za katero je poročevalec prav senator Leone, je že pripravljena za razpravo v senatu. Ostane le določitev najtvtSJe zaipome kazni, ki bi nadomestila dosmrtno ječo. Senator Zuccala Je izjavil, da Je socialistična skupina prikazala nujnost odprave dosmrtne kazni predvsem, ker je ta v nasprotju z ustavnim načelom, ki predvide- aillllllllllllllHIIIHItlllllimiHIHIIIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIM «Rdeči panterji*? (Nadaljevanje s 4. strani) rezervatu izločenega, ukienjerega. Rezultati tega življenja so vidni iz prej omenjenih številk o poprečni življenjski dobi. Še več, vvaahingtonska vlada troši za o-hraniitev indijanskih plemen izredno velike vsote. Proračun govori o 150.000 dolarjev na dan. Toda hkrati je tudi res, da ameriški Indijanec dobiva za svoje delo, kadar je zaposlen, plačo, ki je komaj 25 odstotkov plače belopoltega državljana. Ce temnopolti Američan dobi le 70 do 80 odstotkov plače, ki jo dobi za isto delo belopolti Američan, dobi Indijanec dejansko le polovico plače, ki jo dobi temnopolti Američan. Navedli smo le nekaj podatkov, ki dokazujejo, da ameriško bogastvo ni bogastvo vseh Američanov. Rasa in barva polti v Ameriki veliko pomenila. In če se je na račun tega začelo v ZDA govorita o »črnih panterjih*, če se je začelo govoriti tudi o »črni oblasti*, ni nič čudnega če se zad nje čase začenjajo omenjati tudi tako imenovani »rdeči panterji*. Res je, da je rdečepahtih Američanov malo, medtem ko je čmo-poltih Američanov 22 milijonov, toda tudi rdečepoiti Američani se začenjajo zavedati svojega položaja in vedno več je mladih Indijancev, ki se zavedajo da jim je belopolti človek vzel ne le zemljo, pač pa tud »jezik, vero ki nacionalno bistvo*. Ko pa se ti ljudje začenjajo zavedati tega, je že s samim tem povedano, da se začenjajo zavedali samih sebe in • tem UxM svojih pravic. va možnost rehabilitacije obsojenca. »Menim,« je dodal sen. Zuccala, «da je dosmrtna kazen ostanek srednjeveške zamisli o kazni, ki v modemi družbi nima ne etičnega ne pravnega opravičila. Zato sem predlagal odpravo, ker sem mislil, da mora človek Imeti možnost, da se po prestani kazni vrne med ljudi. Prav zato sem tudi predlagal višino kazni za najbolj gnusne zločine, ki bi predstavljala zadostno obrambno sredstvo za o-hranitev družbenega mlru». Danes se je v rimsld palači Mariama sestala preiskovalna komisija o kriminalnosti na Sardiniji. Ob koncu seje so objavili uradno poročilo, v katerem je rečeno, da bo komisija osredotočila preiskavo za ugotovitev vzrokov krutih zločinov na Sardiniji, ki so vzbudili zaskrbljenost v vrstah domačega prebivalstva in javnosti v Italiji In to še bolj po alarmantnih Izjavah notranjega ministra ln predsednika ENI. Zaradi tega je komisija poverila prvi delovni skupini, ki bo jutri odpotovala na Sardinijo, na-togo, da v okviru kompetenc in pravic, ki jih Ima na podlagi u-stanovnega zakona komisije, ugotovi vzroke ln karakteristike nedavnih kriminalnih dejanj. V MNOGIH ITALIJANSKIH MESTIH Policijski posegi prekinili zasedbe Nekaj ranjenih med dijaško demonstracijo v Bariju in Temiju Kakor v Trstu tako je tudi mnogih drugih italijanskih mestih policija prisilila dijake, da so zapustili zasedene šole. RIM, 10. — V rimski tehnični zavod, ki so ga dijaki zasedli 3. decembre, je policija vdrta okrog petih zjutraj. Približno 18 dijakov je mimo spalo, ko je dospela policija in odpeljala vse na komisariat. Izvedelo se je, da je za policijsko pomoč zaprosil ravnatelj, ki je že včeraj pozival dijake, naj zapustijo šolo. Dijaki so zasedli poslopje, da bi protestirali proti ministrski o-krožnici Misasi. Dijaki znanstvenega liceja »Malpighi* so danes zahtevali od ravnatelja dovoljenje, da bi bili navzoči na njihovih skupščinah predstavniki delavcev. Ravne teij jim je odklonil dovoljenje, nakar so skušali dijaki vstopiti v šolo in jo zasesti. Policijski poseg jim je to preprečil. ESTE (Padova) — Približno tisoč dijakov vseh srednjih šol je zjutraj demonstriralo, da bi prisilili oblasti, naj končno rešijo problem prevoza. VIDEM — Čez 6000 dijakov je demonstriralo zaradi nerešenega problema prevozov. Po sprevodu po mestu so zasedli tehnični zavod »Marinond*, odsotnost ostalih dijakov je »preprečila* zasedbo drugih luiiiiimiiiiiiiiiiiHiHiiiitiiiiiinnniiiitiiiHiiuimiiimiiiiiuiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiintmiiiiiiaiiiiimiiiiiimiif Močan potres v Peruju je terjal nad 20 žrtev Najbolj to prizadeta področja ob perujsko-ekvadorski meji QUITO, 10. — Močan potres je prizadel področje ob perujsko-ekvadorski meji. Epicenter naj bi bil v hribovitem predelu, približno 440 kilometrov jugozahodno od glavnega ekvadorskega mesta Quita in 80 kilometrov jugovzhodno od Tunbesa, ob Tihem oceanu na skrajnem za hodu Peruja. Potresne sunke, ki naj bd bili 7,6 stopnje po Richterjevi lestvici, je zaznal seizmografski aparat v wa shingtonskem opazovališču. Potres naj bi bil zajel površino približno 700 kilometrov, od Tumbesa do malega pristanišča Chknbote, ki ga je že lanski potres popolnoma razde jal. Dne 31. maja lani je potres ter jal kar 50.000 žrtev. Bil je 7,8 stop nje po Richterjevi lestvici. V mnogih mestih je prestrašeno prebivalstvo steklo na ulice. Neka ženska je od strahu skočila skozi okno in se hudo poškodovala. Vse zveze z obalnimi kraji so prekinjene, manjka tudi električna energija. Najbolj prizadeto področje je ob meji z Ekvadorjem, kjer naj bi bile zavodov in licejev. PORDENONE — Dijaki tehničnega zavoda «Kennedy» so demonstrirali zaradi neprimernih programov, vpisa v seznam izvedencev in diplome. TERNI — Med demonstracijami po mestnih ulicah je prišlo do manjših spopadov, med katerimi je bilo tudi nekaj ranjenih. Nihče se ni zatekel v bolnišnico. GENOVA — Ker jim ni uspelo iz. raaldčnih razlogov zasesti šol so danes skoraj vsi genovski dijaki stavkali. NEAPELJ — Pouk se spet redno odvija v neapeljskih šolah, kjer so morali dajalki zapustiti poslopja že predvčerajšnjim. Po enem dnevu »čiščenja prostorov)) so se začele redne lekcije. BOLOGNA — Policija je preteklo noč na ukaz državnega pravd-nišitva »obiskala)) vse šole in prisilila dijake, da so zapustili prostore. Dijake so tudi legitimirali Vsi dijaki so danes iz protesta stavkali. VICENZA — Stavkalo je približno 1300 dijakov, nekateri so šli tudi v sprevodu po mestnih ulicah. FIDENZA (Parma) — Karabinjerji so preteklo noč «izprazntli» vse šale. Dijaki so se sestali in soglasno sklenili, da dva dni stavkajo. L’AQUILA — Dijaki nadaljujejo z zasedbami PERUGIA — Agenti brez uniform so preteklo noč prisilili dijake tehničnih zavodov, da so prekinili zasedbe, ki se pa nadaljujejo na licejih. PARMA — Policija je zelo strogo posegla danes zjutraj. Po legitimaciji je dijake »pospremila* iz poslopij. Po krajši skupščini so dijaki sklenili, da organizirajo demonstracijo po mestnih ulicah, ki je tudi zelo dobro uspela. Jutri bodo stavkali. BARI — že preteklo noč je policija poskrbela, da so dijaki »prekinili* zasedbe. Iz protesta so vsi dijaki organizirali demonstracije po mestu, med katerimi pa je prišlo do precejšnjih spopadov. Univerzitetni študentje — pristaši »študen Dosežen sporazum SZ-ZDA o sodelovanju v vesolju WASHINGTON, 10. - Ameriška ustanova za raziskovanje vesolja NASA je potrdila, da so predstavniki ZDA in Sovjetske zveze dosegli glede na možnost skupnega raziskovanja vesolja sporazum o tehniki priključitve med poletom vesoljskih l^dij. Sporazum predvideva, poleg »sestanka v vesolju* med sovjetskimi in ameriškimi ladjami tudi možnost, da ladja ene države reši posadko druge, M bi bila v težavah v vesolju. Sporazum so dosegli v Moskvi med razgovori, ki so trajali od 26. do 28. oktobra. Prva faza programa sodelovanja predvideva usklajevanje postopka priključitve vesoljskih ladij. TRŽAŠKI DNEVNIK SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Odobren proračun za 1971 z glasovi levega centra V posebni resoluciji, ki so jo odobrile vse skupine, razen misovcev, se je pokrajinski svet obvezal, da se bo lotil konkretnega reševanja vprašanj slovenske narodne skupnosti Pokrajinski svet je tudi istanovitev konzorciia za avtopar* Pokrajinski svet je na svoji sinočnji seji z večino glasov levega centra (KD), PSI, LSS, PSU in PRI) odobril pokrajinski proračun za prihodnje leto, ki izkazuje 2.101.446.345 Mr ekonomskega primati jklja ja. Proti proračunu so glasovali svetovalci KPI, PLI in MSI. Pokrajinski svet je tudi odobril protestno resolucijo proti fašističnim izgredom, o čemer poročamo na drugem mestu. Po glasovanju o prračunu je pokrajinski svet glasoval o nekaterih resolucijah, ki so bile soglasno, ali z veliko večino sprejete. Najvažnejša je bila resolucija, ki so jo podpisale skupine KD, KPI, FU-------- — ------------ PRI, PSI, PSU in Sloven- l,ii,mmmumiiiiii,iiiiiimiiim,,,,m,milil,iiiiiiiiilii,iimiiiii,iiii,iiiiiiiii,Hlini,,,,m,iiniiiiiiiiiiilHii,m Protestne izjave Izjavi SL (Nadaljevanje z 2. strani) tri žrtve. V mestu Sulluna (20.000 j lovskega gibanja* — so organizirali preb.) naj bi bilo približno 12 mrt-1 tudi zborovanje. Do ponovnih spo-vih, v mestu Piura je potres poru padov je prišlo na univerzi, kjer je šil mnogo stavb ki celo katedralo, govori se (udi o žrtvah. Po prvih netočnih in vsekakor pomanjkljivih ocenah — vesti so slabe zaradi prekinjenih zvez — naj bi bilo torej nad 20 žrtev in precej desetin ra njenih. dobil hujše rane 24-letnd študent, ki so ga morali nemudoma odpeljati v bolnišnico. Demonstracija se je nadaljevala pred sedeži MSI, FUAN in ASAN — Giovane Italia. Še nekaj študentov in dijakov se je moralo zateči v bolnišnico po prvo pomoč. sedniku Oolombu izraz celotnega slo venskega subjekta v Italiji. Na koncu je izršni odbor SL še obravnaval vprašanje šovinističnih izpadov v Avstriji, naperjenim proti Slovencem, in ki se dogaja pred očmi socialistične vlade. Izvršni odbor protestira proti uveljavljanju šovinističnega duha v državi, ki je do včeraj podpirala boj Južnega Tirola za njegove narodnostne pravice, Slovencev v Avstriji pa ves povojni čas v resnici ne priznava kot enakopravnih državljanov, zadnje čase pa dopušča celo vzpon sil, ki so proti ustvarjanju pravičnega sožitja in enakopravnosti. Izvršni odbor SL opozarja vso slovensko javnost na hibriden razvoj dogodkov v Avstriji in na potrebo po spremembi nekaterih stereotipnih stališč, če se odnosi do slovenske narodne skupnosti v Avstrija čimprej takoj in vidno ne spremenijo. V drugi izjavi, sprejeti na sestanku 10. t.m., pa izvršni odbor SL »obžaluje, da je bil zaradi izjave ministra zunanjih zadev Alda Mora in zaradi ozračja, ki so ga ustvarili desničarski krogi in od oblasti dovoljena fašistična manifestacija, predsedniku jugoslovanske republike moralno onemogočen obisk v Italiji*. Izjava SL pravi nadalje, med drugim, da je pomanjkanje ratifikacije londonske spomenice s strani Italije isti vir, ki je »zdaj privedel do zapletljajev v medsebojnih odnosih obeh držav*. SL obsoja italijanski tržaški dnevnik, ki išče krivce da predsednik Tito ni prišel v Italijo, v »slovenskih šovinistih* ter »obsoja tako pisanje časnika, ki kar v dveh člankih ščuva javnost k nacionalni mržnji, pisanje ,ki je zvesto tradiciji antislovenskega duha iz polpretekle dobe*. Pridržani Francoz je hotel v Indijo Mladega Francoza, ki so ga v torek priprli po eksploziji bombe v stranišču bara «Alla Stazione*, so včeraj premestili v koronejske zapore, kjer ga bo danes zaslišal državni pravdnik dr. Brenti. O aretirancu se ve, da gre za Gerarda Mackerja, tesarja po poklicu, ki se je rodil pred 22 leti v Wattrelosu s stalnim bivališčem v Saint Hi-laire de Riee. Funkcionarji preiskovalnega odseka karabinjerjev in sodne policije so zbrali toliko obtežilnih okoliščin, da so podaljšali njegov pripor. Najbolj sumljivo je bilo seveda njegovo čudno vedenje tik pred eksplozijo. Francoz je namreč stekel iz stranišča in zbežal na cesto, pri čemer si je z rokami zamašil ušesa. Macker je prispel v Trst v ponedeljek zvečer. Preiskovalcem je pojasnil, da je prenočil v nekem penzionu in se zjutraj podal v bar. Hotel je namreč nadaljevati vožnjo v Jugoslavijo in dalje v Afganistan in Indijo. Ko so ga ustavili, je imel Francoz pri sebi precejšnjo vsoto denarja. Z današnjim zasliševanjem bo državni pravdnik ugotovil, če obstajajo elementi za dokončno aretacijo Francoza. lizia), to je fašistične milice, in prav tako čm prapor bojevnikov fašistične salojske republike. Predstavnikov krajevnih oblasti sploh ni bilo zraven. Manifestacija je bila organizirana prav na dan in ob uri, ko naj bi prišel v Rim predsednik SFRJ Tito, in ni bila odpovedana, čeprav je bil obisk začasno odložen. Imela je očitno provokatoreki, fašistični in revanšistični značaj. To je potrdil tudi nagovor duhovnika (neki don Luigi), kateremu so pokoncilski duh, enciklika «Pacem in ter-ris* prizadevanja za mir med narodi popolnoma tuja. Govoril je pač kot kakšen misovski prvak in hujskač. Grajal je italijanske vladne oblasti, češ da «žaiijo spomin žrtev s podlimi trgovskimi izmenjavami*. Politiko mirnega sožitja in dobrih medsebojnih odnosov je označil za »nizkotni pacifizem*, ki skruni spomin mrtvih in bolest živih. Ne bi radi navajali še drugih »cvetk* tega, s fašizmom prepojenega oznanjevalca Kristusovega nauka in jih komentirali. Dobro, da ga je poslušalo tako malo ljudi, njemu podobnih. Mednarodno mladinsko zasedanje v Sesljanu V prostorih turistične ustanove v Sesljanu se bo danes ob 9,30 začelo mednarodno mladinsko zasedanje o temi «Zaščita človečanskih pravic in nevladna združenja«. Za danes dopoldne so predvidena poročala tržaške študentske skupine SIOI (Italijanskega združenja za mednarodno organizacijo) ter skupin iz Turina in Milana, katerim bo sledila razprava. Poleg članov teh skupin se bodo zasedanja udeležili predstavniki avstrijskega združenja za Združene narode z Dunaja in iz Gradca ter študentskih združenj z univerz v Ljubljani, Zagrebu ln Sarajevu. Zasedanje, ki poteka v francoščini in angleščini, je odprto za javnost. Danes ob 12.30 bo udeležence sprejel predsednik pokrajine dr. Zanetti. ska skupnost in ki zajema večje število posameznih resolucij raznih skupin. Glede psihiatrične oskrbe pokrajinski svet obvezuje odbor, da čimprej izdela organični načrt reforme sporazumno z zdravstvenim vodstvom bolnišnice pri Sv. Ivanu in s sodelovanjem bolnišniške operativne skupine. Ta načrt bo moral izražati vse potrebne pobude za u-resnititev bolj sodobnih in odprtih terapevtskih smeri. Glede boja proti zastrupitvam voda in zraka pokrajinski svet obvezuje odbor, da takoj posreduje, kjer je možno, ki da pokrajinska uprava okrepi vse instrumente, ki jih ima na razpolago, za nadzorstvo in odpravo zastrumtev. Upoštevajoč zlasti sedanje pogoje na delovnih mestih, ki jih je treba pozorno spremljati, zlasti po nedavnih dogodkih v podjetju »Arzenal - Sv. Marko*, pokrajinski svet obvezuje odbor, da da pobudo, sporazumno z delavskimi organizacijami, za sprejem primernih ukrepov za odpravo vzrokov bolezni na delu. Poleg tega je pokrajinski svet obvezal odbor, da skrbi za pomoč otrokom in materam - delavkam, predvsem z ustanovitvijo novih o-troskih jasli. Nadalje pokrajinski svet jemlje na znanje, skorajšnjo zakonito ustanovitev kraških rezervatov in obvezuje odbor, da posreduje pri deželni upravi, da čimprej sprejme ustrezne ukrepe za gospodarski in socialni razvoj področja in za dejansko ovrednotenje Krasa v vseh svojih komponentah z vključitvijo v ustanovo za zaščito Krasa predstavništev prizadetih krajevnih ustanov. Hkrati pokrajinski svet obvezuje odbor, da da pobudo za tesnejše in plodnejše stike s sosedno republiko Slovenijo za uskladitev zadevnih posegov občin in drugih pristojnih u-stanov na obeh straneh meje. Nato resolucija ugotavlja, da popolna deželna ureditev zahteva nujno rešitev vprašanja odnosov med deželno upravo in krajevnimi ustanovami in da bo morala davčna erforma zajamčiti ustrezne dohodke krajevnim ustanovam. Nato resolucija obvezuje odbor, da posreduje pri ministrstvu za delo in ustanovitev konzorcija za —. 4 pri Fernetičih in njegov prav®* ter razne upravne sklepe glede delitve prispevkov in je i®®0? zastopnike pokrajine v raznih u*® novah in odborih. Pri predlogu podporo ustanovi ONAIRC je v0^ komunistične svetovalske skup® Colli opozoril na stenje v otros vrtcih, ki jih upravlja omenje ustanova, ter poudaril nujnost p®01 žavljenja teh vrtcev. Med zasedanjem pokrajmskeg3 sveta je prišla vest, da je c. cija izgnala dijake iz zasedenih ’ zaradi česar .je komunistični » tovalec Piero Panizzon prediag < naj bi pokrajinski _svet in ugg zavzela svoje stalisce m ot> poseg policije. Predsednik Zanti ’ ki je že prej na zadevno vprasanF komunistične svetovalske skup v odgovoril, da namerava stop™ , stik in se pogovoriti z dijaki-bi skupno našli način reše^311^ problemov, .je predlagal, naj b> po zaključku seje sestali predst* niki svetovalskih skupin. KerLu radi pozne ure niso mogli zve<1?j za podrobnosti, so se predstav® svetovalskih skupin dogovorih predsednikom pokrajine, da a® °° do sestali danes ob 11.30 in P°? bili na razgovor tudi predstav®*' medšolskega odbora. O diskusiji in zaključnem g°voru predsednika Zanettija bomo še P0" ročali. Zasedanje o reorganizaciji služb pokrajinske uprave Reorganizacija služb pri tržaški pokrajini bo tema študijskega ** sedanja, ki se bo začelo jutri, t. m. ob 9. uri v veliki dvora® Krožka za kulturo in za umetno® in za katero je dala pobudo P0-krajinska uprava. Poročili bos podala predsednik pokrajinske ® prave dr. Michele Zanetti ® 7. vedenec za vprašanja reorga®2®*' v podjetjih, dr. Paolo Zorzi. R* men zasedanja je nakazati sm ^ niče za preosnovo upravnih sW* tržaške pokrajine na način, d8 "JT jMi ministrstvu za delo m ustrezale sedanjim socialno zavarovanje, da poskrbi Ivam Prebivalstva. Zasedanje se za nadometsitev sedanje komisar-1 zaklJuftil0 v nedeljo v pokraJ®» ske uprave pri kmečki bolniški bla- P*1®^' 2 zaključnim poročilom • Neznani tatovi so preteklo noč s silo vdrli v pekarno v Ul. Nordio 1/B, last 52-letnega Reginalda Nardina iz Drevoreda XX. septembra 11 ter izmaknili iz blagajne 17 tisoč lir v kovancih. uprave pri kmečki bolniški blagajni z zadevno demokratično upravo. Prav tako sprejme za svojo re solucijo sindikalnih organizacij o pravični rešitvi celotnega pokojnin skega sistema. Ob zaključku se pokrajinski svet obvezuje, da bo na prihodnjem za sedanju obravnaval resoluciji, o vprašanjih slovenske narodne manjšine, ki sta jih predložile stranke leve sredine in skupina KPI. Pokra jinski svet je prepričan, ugotavlja resolucija, da bo iz razprave izšla nedvomljiva volja po nadaljnjem jamstvu, s primernimi posegi, o svobodnem razvoju slovenske narodne manjšine in polni enakopravnosti med prebivalci italijanskega in slo venskega jezika. Pokrajinski svet odločno zavrača vsako nacionalistično stališče in po udarja voljo, da se začnejo reševati vprašanja za pravično in zadovoljivo rešitev vprašanj slovenske na rodne manjšine, in to ne na forma len način, temveč s prevzemom po fes or ja Vicaria, detelnega odbor®' ka za krajevne ustanove. Na pobudo deželnih urbanist02 Seminar o statistični osnovi urbanistike in načrtovanja Deželni odsek državnega 28'vo® za urbanistiko bo priredil Jut% popoldne s pričetkom ob 16- , v prostorih Kulturnega in u®^ nostnega krožka v Trstu sem®® z naslovom ((Statistika v razmeri" urbanistika - načrtovanje«. Nfl Ta sedanju, ki se ga bodo udelti-® številni strokovnjaki in tetni docenti iz vse Italije, bo<® obravnavali predvsem podatke, ® se uporabljajo pri projektiranju 'r banističnih načrtov. Predvidel® je tudi šriša razprava o e*®®?*, med gospodarskimi ln urbani®®, nimi načrti, o statističnih vah za načrte, ki se nanaS*" na ljudske gradnje in podobi® Misovski prvak ali oznanjevalec Kristusovega nauka? Včeraj dopoldne je bil ob jami med Bazovico in Jezerom žalni o-bred, ki ga je v okviru fašističnih manifestacij organizirala »Lega nazionaie*. K veliki udeležbi so vabili istrske begunce in meščane, na razpolago so bili avtobusi, toda udeleženci so prišli le z dvema avtobusoma in nekaj avtomobili, skupina 150-160 odraslih ljudi, večinoma ženske, in zelo malo mladine. Bilo pa je mnogo zastav e-zulskih in bojevniških organizacij, med temi tudi čm prapor ANAM (Assotiazione Nazionaie Arma Mi polne odgovornosti. ..................Hlinim.............................„„„„„.1,11»'""* DELO DEŽELNEGA ODBORA Porazdeljenih 600 milijonov lir za razne posege na področju šolstva Prispevki za nabavo knjig, učil in tehničnega materiala ■ 100 milijonov lir za razvoj profesionalne izobrazbe - Deželni prispevek za sestavo bibliografije o odporniškem gibanju v Furlaniji - Julijski krajini Na včerajšnji seji deželnega odbora, ki jo je vodil predsednik Ber-zanti, so namenili raznim pobudam na področju šolstva okoli 600 milijonov lir svežih sredstev. Na u-strezni predlog odbornika za šol stvo in kulturo Giusta, je odbor najprej odobril razdelitveni načrt za 410 milijonov lir, po katerem bodo posamezne občine v Furlaniji - Julijski krajini prejele v šolskem letu 1970-71 deželni prispevek za kritje stroškov v zvezi s prevažanjem šoloobveznih otrok in obiskovalcev otroških vrtcev iz domačih krajev v srednje šole in vrtce, ter za nakup knjig in učbenikov za revnejše učence. Dežela bo podelila občinam prispevke na osnovi deželnega zakona štev. 19 iz leta 1965, ki je bil sprejet z namenom, da bi olajšali otrokom obvezno šolanje in odpravili morebitne zapreke in težave na področju šolstva. Pri določanju prispevkov dežela upošteva po eni strani število revnih otrok, po drugi pa tudi višino stroškov za nabavo potrebnih učbenikov in za prevez z doma v šolo in nazaj. Na splošno velja, da dežela krije s svojim posegom 60 od sto .eh stroškov, v nekaterih primerih pa so prispevek dvignili celo na 90 od sto. Vsled teh poviškov dosega deželna pomoč na tem področju po novem višino 72 od sto dejanskih stroškov. Prispevek iz tega naslova bo prejelo 217 deželnih občin, in sicer vseh šest občin tržaške pokrajine, 24 občin v goriški pokrajini, 137 v videmski in 50 občin v pordenonski pokrajini. Na včerajšnji seji je deželni odbor nadalje porazdelil razpoložljivo vsoto 100 milijonov lir za nabavo tehničnih naprav, učil in pripomočkov za šole, ki skrbijo za profesionalno, umetnostno in zdravstveno izobrazbo mladine. Prispevke bodo prejele štiri pokrajinske uprave v Furlaniji - Julijski krajini, ln sicer na osnovi deželnih zakonov štev. 13 iz lete 1966 in štev. 4 iz leta 1969. Videmska pokrajina bo prejela 53 milijonov, tržaška 25, pordenonaka 18 in goriška 4 milijo- ne lir. Odbor je nato odobril vrsta ]®, segov v korist pošolskim deja'® stim, menzam in študentskim o01,-, vom v šolskem letu 1970-71. P° konu štev. 25 iz leta 1966 j« “ namreč v te namen nakazan sek 80 milijonov lir iz sredstev želne bilance za leto 1970. Od bo nakazanih na Tržaškem 29^. lijonov, na Videmskem 28, na {g denonskem 14 in na Goriškem milijonov. Sredstva bodo ske uprave posredovale ob®0"^. šolskim patronatom Li drugi® r stojnim ustanovam. r6A- Na področju znanstvenega skovan ja pa je deželni odbor kazal nadaljnji prispevek 2 Jrfjn nov lir Institutu za srednjeveško, sodobno zgodovino s tržaške ze, ki ga vodi prof. G. Micco**’ ^ sicer za nadaljevanje ankete o rih deželne zgodovine in za S*5M-vo bibliografije o odporniške®^, banju v Furlaniji Julijski kWTj Lsledki omenjenih raziskoval®**^, bodo pozneje objavljeni v nih publikacijah.