Osnov.nje blika proti Paš!.evi vladi. Pretečeni teden ostane brezdvomno eden najpomembnejših v zgodovini države SHS, kakor tudi v politični zgodovini SLS. Načelna borba, ki jo je vodila SLS od svojega početka sem, je dobila popolno zadoščenje in načelno stališče dekivanja v parlamentu je po vztrajnem in težkem stališču zmagalo. Prvi uspeh je tu. Za njim pa pridejo drugi. Vsi, ki so napadali SLS, češ, kje so uspehi, so danes osramočeni, kajti ravno ti so morali pred nesebično in dosledno borbo za pravična načela vpogniti svoj hrbet in priznati vse, proti čemer so zabavljali in se borilL V interesu ljudstva bi bilo samo želeti, da tem korakom sledijo tudi drugi, dokler ne pade koruptna vlada Nikole Pašiča, da se nikdar več ne dvidne, temveč da se na razvalinah korupcije in nasilja prične graditi nov temelj res bratske zajednice južnih Slovanov. Dogodki zadnjega tedna, ki so se vrstili v kratkem takole, so silno delovali na politični barometer. Po seji vodstva SLS v Ljubljani in hrvatskega narodnega predstavništva v Zagrebu sta se sestala voditelj SLS dr. Korošec in podpredsednik HRSS dr. Maček v Zagrebu. Ko pa pride dr. Korošec sam brez Radičevih poslancev v Beograd, je že ves vladni tisk nvrzlično na delu, da raznese vesti o nesporazumljenju med opozicijo. Barometer vladne pclitike poskoči, pa takoj zopet pade, ker dospe v Beograd odposlanec Radičeve stranke, poslanec Predavac, s polnomočji gotovega števila svojih tovarišev. Vladne vesti, da Radičevci nočejo sodelovati v parlamentu, so postavljene na laž, ostane pa še upanje, da se demokrati ne bodo okrenili proti vladi. Demokrati imajo eno sejo za drugo in radikali upajo na Pribičeviča. Radikali so do zadnjega upali, da bo Pribičevič zbral svoje pristaše ter se njim pridružil. Pa tudi to se je izjalovilo, ker je Pribičevič uvidel, da bi vsled pičlega števila svojih pristašev pri radikalih ne mogel igrati nobene uloge. Rajši se je podvrgel večini pcd vodstvom Ljube Davidoviča in samo za slučaj volitev si je izgovoril »proste roke.« V soboto je Radičev odposlanec Predavac izročil predsedstvu narodne skupščine poverilnice 20 poslancev, ki pridejo takoj v Beograd in nastopijo v skupščini. Od raznih strani se napoveduje, da bo vlada skušala zavlačevati verifikacijo ali potrdilo mandatov Radičeve stranke. To sicer lahko poskusi, a za dalje časa ji to ne bo uspelo ter se bo z večino v parlamentu odločno oglasila tudi javnost proti takemu nasilju in teptanju parlamentarnih načel. Ko so se vse radikalske nakane in nade izjalovile, je dosegla zmeda v vladnih vrstah svoj vrhunec. Eni hitro očiščajo vladne pisarne od raznih spisov, ki bi znali pričati o raznih goljufijah in korupciji, drugi pa še vedno pripovedujejo vsakemu, ki jih hoče poslušati, o zvitem in pretkanem Pašiču — »čiki Baji«, v katerega stavljajo vse nade, da jih bo rešil iz zagate, v katero jih je tudi spravil. To premetenost čike Baje imenujejo pošteni ljudje sicer verolomnost in tako dalje, a mnogim radikalom tudi vse to še služi v tolažbo ter je za njih prav tako znaičlno, kakor nedeljski shod srbskih fašistov v Beogradu, kjer je govoril tudi nekdanji avstrijski špijon Gagliardi, ki je nečloveško postopal s Srbi pod avstrijsko vojaško oblastjo, proti nastopu opozicije kot nekakemu »protidržavnemu početju.« — NasiUje, kršenje parlamentarnih načel, fašisti in bivši avstrij&ki lcrvnik in špijon — to so zadnji radikalski upi in obenem tudi znaki konca Tadikalske vlade. Z doseženim skupnim nastopom opozicije proti vladi je pa storjen tudi prvi korak k spremembi centralistične ustave. Protivladna opozicija odslej ni bila enotna. Demokrati so bili centralisti kakor radikali in je njihova opozicija šla samo za tem, da izsilijo od radikalov obnovo stare centralistične zveze, le Jugoslovanski klub in Jugoslovanski muslimanski klub sta bila v postopanju vsikdar soglasna. Stvarna in ostra opozicija Jugoslov. kluba v narodni skupščini je začela ozračje čistiti. Poslanci druglh skupin so začeli razmišljati o programu Slovenske ljudske stranke in so čimdalje bolj spoznavali, da je ta program stvaren, izvedljiv in edini izhod iz zamotanega položaja. Bevskanje in hujskanje demokratskega časopisja v Sloveniji jih pri tem ni motilo. Tako se je porodila misel o opozicijonalnem bloku v narodni s';upščini, katerega nastcp bi bil v vsakem slučaju uspešen le s prihodom posiancev Hrvatske republikanske seljačke stranke. Začela so se pogajanja, ki so pokazala, da je opozicijonalrti blok mogoč le, ako se demokrati odrečejo svojemu centralističnemu stališču. Razgovor je pokazal, da jo rr.cže-n okupir. ncs-sM^*^^? "?sška stranka ohreni svoj program, glede politične smeri pa so se toliko približale, da morejo zrušiti radikalno vlndo, nepraviti konec njeni korupciji in sestaviti na njeno mesto drugo vlado, ki bi izvršila poziv na volilce. Volilci naj bi odločili, ali so za dosedanji preživeli centralistični Težim, ki" je rodil ioliko gorja, ali pa so za sporatzum in enakcpravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev. * Preobrat v demokratski stranki, odnosno njeno približanje k proticenrralistični skupini so povzročili srbski demokrati z Ljubo Davidovičem na čelu ter s tem pokazali, da znajo državne potrebe boljše presoditi kot pa radikcli. Za spornzum, !;: edino lahko zgrarli notranji in zunanji državni položaj, so imeli tudi radikoli dovolj pri- like in danes jim je lahko žal, da so po volitvah po*q)- tali v Zagrebu sklenjeni predsporazum. Ta verolomnost ima in bo imela za radikalno straivko najtežje posledice.