PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
l	-	559
Tel. (040) 7796-600
primorski
M.	dnevnik i
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 153 (14.244)
Trst, sobota, 4. julija 1992
Vojne grozote in sovraštvo pokopali mirovno misijo lorda Carringtona
Evropska skupnost še vedno vztraja na pogajanjih med sprtimi v BiH
Predsednik hetbegovič tokrat postavil jasne in obvezujoče pogoje - Zračni most se nadaljuje Četniki na vukovarskem območju pod nadzorstvom Unproforja požigajo hiše nelojalnih Srbov
Za zapahi zaradi ljudskih gradenj v Firencah
LJUBLJANA — Sodeč po dosedanjih informacijah iz Sarajeva je bil včerajšnji obisk lorda Petra Carringtona v Sarajevu neuspešen, saj so Srbi povzročili vse preveč gorja, da bi bili lahko enakovredni partnerji na pogajanjih. Britanski diplomat se je namreč najprej več kot uro pogovarjal s predsednikom BiH Alijo Izetbegovičem, vendar po pogovorih, v katerih je sodeloval tudi portugalski veleposlanik Cutulheiro, ni želel dati izjave. Predsednik Izetbegovič pa je na novinarski konferenci dejal, da so se pogovarjali o pogojih za nadaljevanje tristranskih pogajanj o prihodnji ureditvi te države. Kot pogoj za nadaljevanje pogajanj je Izetbegovič poudaril zlasti nadzor nad orožjem, ki ga je t.i. Jugoslovanska vojska pustila v BiH in ga zdaj uporabljajo srbske paravojaške enote. Izetbegovič zahteva, da nadzor nad tem orožjem prevzamejo sile OZN, pogajanja pa so možna šele potem, ko bo v BiH vsaj sedem dni trajala prekinitev sovražnosti. Po pogovorih s predstavniki BiH je britanski diplomat obiskal nekatere dele Sarajeva, zatem pa je odšel na sedež mirovnih sil OZN, kjer naj bi se pogovarjal tudi z voditeljem Srbov Radovanom Karadžičem. Le-ta tja ni hotel priti, zato sta se menda sešla na letališču, kjer naj bi lord Carrington le imel tiskovno konferenco pred odhodom iz Sarajeva. Medtem pa so srbske sile včeraj v popoldanskem
času, ko se je v Sarajevu mudil lord Carrington, okrepile napade na mesto. Nekaj granat je padlo v neposredno bližino predsedstva BiH, kjer sta se takrat pogovarjala predsednik Izetbegovič in lord Carrington. V številnih delih mesta so bili zelo dejavni tudi ostrostrelci. Pred Carringtonovim prihodom pa je bilo v Sarajevu razmeroma mirno, saj so uvedli najstrožje varnostne ukrepe, celo strožje kot ob nedavnem obisku francoskega predsednika. Na vseh večjih križiščih so bila razporejena oklepna vozila Unproforja, nekatera, zlasti tista pod Trebevičem, pa so svoje topove usmerila proti Trebeviču in židovskemu pokopališču. Znano je namreč, da srbski vojaki in ostrostrelci prav od tam bombardirajo in obstreljujejo mesto. Mirovanje srbske vojske so včeraj izkoristili številni Sarajevčani, ki so množično odhajali iz zaklonišč in kleti ter skušali najti hrano ali zdravila.
Precej boljši pa je položaj na sarajevskem letališču, ker so pripadniki kanadskega bataljona v četrtek po številnih zapletih uspeli prevzeti nadzor nad celotnim objektom. K temu je vsekakor prispevala tudi odkrita grožnja poveljnika mirovnih sil v Sarajevu generala McKenzieja, ki je povsem jasno povedal, da je sarajevsko letališče zdaj ozemlje Združenih narodov ter da bodo zlah-
ka odkrili morebitnega napadalca in mu odgovorili z orožjem. General McKenzie je tudi dejal, da se v primeru streljanja v okolici letališča, ki pa ne bo ogrožalo varnosti samega letališča, enote Unproforja ne bodo vmešavale.
Sicer pa je tudi v noči na petek v Sarajevu občasno bilo slišati streljanje s pehotnim orožjem in eksplozije granat. Iz Sarajeva sporočajo, da so srbske sile tudi včeraj zjutraj občasno obstreljevale naselje Stari grad, v tem delu mesta pa je bilo tudi slišati streljanje s protiletalskimi strojnicami. Nekaj granat je padlo tudi na naselje Kobilja glava. O hudih bojih in ofenzivi srbskih sil so poročali predvsem iz severnega dela Bosne, kjer so srbski napadalci s topovi obstreljevali Slavonsko in Bosansko Posavino, saj očitno skušajo okupirane dele Slavonije povezati z zasedenimi območji severne Bosne. Srbske enote so napadale tudi Odžak in območje Dervente, vendar, kot poročajo hrvaški viri, brez večjih uspehov.
Bosanskohercegovski predsednik Alija Izetbegovič in predsednik vlade Jure Pelivan sta ponovno generalnega sekretarja ZN Butrosa Galija pozvala, naj z vojaškim posegom zagotovi uresničitev resolucije VS, če agresor takoj ne preneha z napadi. Nadrobno naštevata, kako Srbi in Črnogorci s svojih ozemelj napadajo suvereno BiH, pri NADALJEVANJE NA 2. STRANI
FIRENCE — Medtem ko so v Milanu poslali še osem sodnih obvestil in izvedli kar 18 hišnih preiskav, vključno na sedežu milanske KD, pa so v Firencah v okviru preiskave o korupciji pri izvajanju občinskega načrta ljudskih gradenj izdali 12 zapornih nalogov. Za zapahi se je znašel bivši florentinski demokrščanski podžupan Gianni Conti, med aretiranimi pa so tudi številni gradbeniki, poslovneži in občinski funkcionarji. Dosedanja preiskava je ugotovila, da je poleg drugih nezakonitih poslov in spreminjanja urbanističnega načrta prišlo pri nakupu zemljišč do podkupnine v višini ene milijarde in 300 milijonov lir.
Sodstvo je izdalo zaporne naloge, potem ko je ugotovilo, da so osumljenci začeli uničevati dokazno gradivo in so poskušali »sanirati« svoje nepoštene posle. Vseeno pa imajo sodniki v rokah dovolj gradiva, da lahko razkrijejo celotno afero.
Precej pozornosti vzbudil tudi »primer Goria«
O zaupnici Amatu danes še v zbornici
SSG s Prebrisano vdovo v poletje
RIM Po izglasovanju zaupnice v senatu, čaka danes Amatovo vlado še glasovanje o zaupnici v Poslanski zbornici. Včeraj se je končala razprava, v kateri so se oglasili vsi voditelji glavnih strank. Forlani je ponovil željo, da bi se večina razširila, Craxi je največ pozornosti namenil »moralnim vprašanjem«, Occhetto pa je ponovno poudaril »konstruktivno« nezaupnico vladi.
V razpravi niso zabeležili bistvenih novosti, kar zadeva stališča Posameznih strank, toda ton in Predvsem posamezni poudarki so dali večji pomen posameznim političnim posegom. Craxi je jasno kritiziral degeneriranost partitok-ratskega sistema in opozoril na možne povezave med kriminalom in pojavom politične korumpira-nosti, vendar pa se je izrekel tudi Proti vsem tistim, »ki bi radi na Podlagi milanskih dogodkov odvzeli zakonitost političnemu sistemu.« Forlani je v svojem posegu spregovoril o povezavi med reformo strank in reformo institucij, tako tajnik KD kot tajnik PSI pa sta se zavzela za bolj široko večino, ki naj bi podprla Amatovo vlado.
Occhetto je ponovil kritike DSL na račun »neprimerne« rešitve vladne krize, gospodarskega dela programa in »neprimerne« ocene moralnega vprašanja. Poleg tega Pa je Occhetto tudi poudaril, da se DSL nima za »vnaprej določeno za opozicijo,« toda tudi drugi se ne smejo čutiti »vnaprej določeni, da vladajo.« Na zborničnih hodnikih pa je prišlo do posredne polemike med Craxijem in Occhet-tom. Tajnik PSI je Occhettov govor ocenil kot »zmeden, nejasen m brez zaključkov,« tajnik DSL pa le ob tem dejal, da je Craxi »neko-iiko nervozen, kar mu prav gotovo ne koristi.«
Delna novost je prišla od La Malfe, ki je ponovil razloge, zaradi katerih bo PRI glasoval proti zaupnici, ob tem pa je dejal, da bodo republikanci »takoj podprli le tiste vladne ukrepe, ki jih PRI zahteva že leta.« Zato pa so takoj pripravljeni podpreti vlado liberalci in socialdemokrati.
Včerajšnja razprava pa je potekala tudi pod vtisom »primera Goria.« Finančnega ministra je včeraj sprejel predsednik vlade Amato, Goria pa je po srečanju povedal, da ne namerava odstopiti, »če tega ne bosta zahtevala Scalfaro ali Amato.« Dejal je še, da ne bi bil rad prvi minister, ki je odstopil zaradi oprostitve in ne zaradi obtožbe. Vso zapletenost te zadeve je pojasnil odvetnik Gorie, ki je dejal, da je do zahteve po odobritvi postopka prišlo zaradi tega, da bi arhivirali preiskavo, ne pa da bi nadaljevali kazenski postopek.
Z Goldonijevo komedijo Prebrisana vdova - gre za noviteto - je Slovensko stalno gledališče iz Trsta včeraj v Bazovici začelo tradicionalno poletno sezono	(Foto Križmančič)
Na Opčinah občni zbor ZSŠDI
Predsednik ZSŠDI Kufersin med branjem poročila na rednem občnem zboru	(Foto Križmančič)
Zaradi cestnih blokad avtoprevoznikov
Francija na kolenih
PARIZ — Francija bo vsak čas klecnila zaradi protesta avtoprevoznikov, ki se ne strinjajo z uvedbo tako imenovanega vozniškega dovoljenja na točke (vozniško dovoljenje odvzamejo po šestih hujših prometnih prekrških, tako da je treba ponoviti vozniški izpit). V ponedeljek bo pošlo tekoče gorivo na vseh bencinskih črpalkah, kar bo povzročilo popoln zastoj vsega gospodarstva. Vlada za sedaj noče kloniti pred blokadami cestnega prometa. Predsednik vlade Pierre Beregovoy je včeraj poudaril, da sklepa o novih vozniških dovoljenjih ne bodo preklicali. V odgovor so avtoprevozniki
blokirali še tista redka območja, ki jim je bilo do sedaj prizaneše-no.
Peugeot, Citroen in Ford so že zmanjšali proizvodnjo, ker je zmanjkalo repromateriala, delavce pa so poslali v dopolnilno blagajno. Od ponedeljka dalje se bodo s podobnimi težavami ubadali skoraj vsi francoski obrati. Že sedaj pa so številna mesta in vasi popolnoma odrezani od sveta, ker je skoraj nemogoče priti tudi do železniških postaj in letališč. Avtoprevoznikom se bodo vsak čas pridružili tudi taksisti in tiste kategorije, ki jim odvzem vozniškega dovoljenja pomeni konec dela.
Prvi posvet Drnovškove vlade z župani slovenskih občin
Vlada že pripravlja ukrepe za zmanjšanje javne porabe
Levica podprla slovaške nacionaliste
Havel ni bil izvoljen Ločitev je neizbežna
LJUBLJANA — »Sedanji proračun je določen nerealno. Zmanjšati moramo porabo javnega sektorja in narediti red v javnih financah. Zato veliko ukrepov, ki jih pripravljamo, v javnosti ne bo doživelo prevelikega odbobravanja, toda druge izbire nimamo,« je povedal predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek predsednikom izvršnih svetov skupščin občin, skupščine mesta Ljubljane in skupnosti obalnih občin Koper, ki so se včeraj zbrali pri njem na prvem posvetu slovenske vlade s predsedniki občinskih vlad, ki je bil namenjen zasnovi ekonomske politike in financiranju občin.
Minister za planiranje Davorin Kračun je med drugim povedal, da se s sedanjim moratorijem na stečaj podjetij zadržuje naraščanje brezposelnosti, ki bi brez tega narasla še za dodatnih 100.000 delavcev, kar bi na koncu povzročilo, da bi le-ta narasla prek zgodovinske brezposelnosti v ZDA. Pri tem je zavrnil očitke, češ da gre vlada v zavesten pro-
računski primanjkljaj. Zato bodo v okviru zasnove ekonomske politike sprejeli ukrepe, ki bodo spodbudili domače prihranke v obliki izdaje privlačnih državnih obveznic. Prvi pogoj za učinkovito ekonomsko politiko pa je sprejetje zakona o lastninjenju, ki je po njegovem mnenju strokovno dodelan, njegovo sprejetje pa je odvisno od parlamentarnih postopkov.
Finančni minister Mitja Gaspari je županom povedal, da bo brez ustreznega ukrepanja proračunski primanjkljaj konec leta tako visok, da ga država ne bo mogla pokriti. Zato se bodo v parlamentu zavzeli za rebalans proračuna. Že v tem trenutku so načrtovane fiksne in garantirane obveznosti države do tujine narasle od 10 na 20 milijard tolarjev. Slovenija jih zaradi ugleda mora redno poravnati.
Podpredsednik vlade Herman Rigelnik pa je napovedal rahel dvig tečaja tolarja, vendar le v tolikšni meri,da bo omogočal
preživetje. Država bo tudi posredovala pri znižanju obresti. V Sloveniji je trenutno blokiranih okoli 600 podjetij in program sanacije podjetij, ki bo potekal hkrati s sanacijo bank, bo v parlamentu predstavljen že sredi tega meseca. Po njegovem mnenju bo sanacija bank lahko končana v treh letih. Povedal je, da bodo prihodnjo leto začeli gradnjo ceste Arja vas - Vransko, letos pa naj bi. dokončali tudi gradnjo HE Vrhovo. Sredstva bodo zbrali iz domačih virov, saj zadolževanje v tujini v tem trenutku ne pride v poštev. Opozoril je tudi, da vlada še nima ustrezne kmetijske politike.
Predsedniki občinskih izvršnih svetov so v razpravi načelno podprli vladna gospodarska prizadevanja, opozorili pa so na nekatere žgoče probleme na lokalni ravni. Med njimi so državna uprava v občinah, kmetijstvo, gozdarstvo, prihodnja lokalna organiziranost, davčna politika in finančna nedisciplina. (STA)
PRAGA Dosedanjemu češkoslovaškemu predsedniku Vaclavu Havlu včeraj ni uspelo, da bi ga parlament ponovno izvolil za predsednika republike tudi na drugem glasovanju, ko je zadostovala navadna večina. Že res, da ga je v ljudski skupščini podprlo 80 od 150 poslancev, a to ni bilo dovolj, saj ni dobil potrebne večine v zboru narodov. Češki del ga je podprl, saj je zanj glasovalo 45 od 75 čeških predstavnikov, je pa zato doživel pravi poraz v slovaškem delu, kjer je zanj glasovalo le 18 od 75 predstavnikov.
Havel bo ponovno poskusil srečo 16. julija, a že sedaj je jasno, da tudi takrat ne bo izvoljen, če ne bo prišlo do bistvenih premikov. Na Češkem in Slovaškem je v bistvu prišlo do nenaravnega zavezništva med slovaškimi nacionalisti Mečiarjevega Gibanja za demokratično Slovaško in levičarskim češko-moravskim blokom ob podpori slovaških komunistov. Havla so podprle le katoliške češke in slovaške stranke, češka sredinsko-desničarska
stranka Vaclava Klausa in predstavniki madžarske manjšine. Vsi ti so prepričani, da je Havel edino jamstvo, da se bo razhajanja med Čehi in Slovaki reševalo na miren in demokratičen način.
Neuspešna^ izvolitev novega predsednika Češkoslovaške federacije je dokončno potrdila, da je razpad federacije skoraj neizbežen. Slovaški nacional-komunisti so prepričani, da bo Slovaška ostala edina oaza dirigiranega gospodarstva v Srednji Evropi. Svojim ljudem hočejo prikrajšati težko ceno, ki jo predstavlja prehod iz realsocialističnega v tržno gospodarstvo, pri tem pa pozabljajo, da so v prejšnjem režimu živeli relativno dobro prav po zaslugi komplementarnosti češkega in slovaškega gospodarstva v pogojih hladne vojne, ko je slovaška vojna industrija delala s polno paro. Vsega tega sedaj ni, Češka in Slovaška se bosta bržkone razdražili po mirni poti, kaj kmalu pa bodo predvsem Slovaki ugotovili, da se jim ta razporoka ni izplačala.
Milan Panič včeraj prispel v Beograd
BEOGRAD — Med dogodki na ozemlju nekdanje Jugoslavije je vsekakor v ospredju včerajšnji prihod v domovino ameriškega državljana, sicer rojenega Beograjčana Milana Paniča, ki so ga pred tem imenovali za prvega predsednika vlade ZRJ. Panič je bil doslej uspešen poslovnež in lastnik farmacevtskega podjetja v Kaliforniji. Zanimivo je, da je Komite za sankcije pri VS ZN odobril polet Jatovega letala, ki naj bi v Beograd pripeljal novega mandatarja ZRJ Milana Paniča. Kot se je izvedelo, bo Milan Panič lahko obdržal ameriško državljanstvo, kljub temu, da bo prevzel funkcijo predsednika vlade Zvezne republike Jugoslavije.
Medtem se je demonstracij proti srbskemu režimu in proti nadzorovanemu in usmerjenemu poročanju medijev, zlasti po televiziji, na glavnih ulicah v središču Beograda udeležilo več kot stotisoč ljudi. Zanimivo je, da so demonstrante tokrat pozdravljali z balkonov in oken, policija pa je poslopje TV in druge pomembne objekte zavarovala z močnimi enotami. Opozicijski voditelj Vuk Draškovič je srbskim oblastem dal vedeti, da bodo demonstracije nadaljevali do strmoglavljenja režima Slobodana Miloševiča. Iz Beograda sicer poročajo, da se sankcije mednrodne skupnosti proti ZRJ že močno poznajo pri oskrbi vozil mestnega prometa z gorivom. Zaradi pomanjkanja dizelskega goriva je veliko avtobusov včeraj ostalo v garažah, ljudje pa so na avtobuse čakali tudi po več ur. Tudi Malezija je včeraj kot protest zaradi spopadov v BiH umaknila svoje diplomatsko predstavništvo v Beogradu, tako da bo v ZRJ odslej le odpravništvo poslov. Malezijsko zunanje ministrstvo je pojasnilo, da je Malezijo k temu prisilila nepopustljivost beograjske vlade. (NIA)
Svetovni slovenski kongres pred novimi nalogami po doseženem priznanju Slovenije
GORICA — V Gorici se je pred kratkim sestal deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa, ki je temeljito proučil sestanek glavnega odbora - slednji je pred dvema tednoma na Bledu zbral predstavnike Slovencev s praktično celega sveta. Deželni odbor je mnenja, da smo se zares znašli v spremenjenih razmerah, predvsem so na srečo uresničene programske naloge, ki se tičejo mednarodnega priznanja Republike Slovenije in njene osamosvojitve. Tukaj je Svetovni slovenski kongres vsepovsod po svetu opravil veliko delo. Od sedaj dalje se bo zato nujno posvetiti delu za slovenstvo ter razčleniti to pomembno kategorijo in si prizadevati za povezovanje Slovencev širom po svetu na vseh možnih nivojih. Prav tako bo treba podrobneje razčleniti vsebino narodne sprave, ki bo v slovenskih razmerah očitno potekala še dolgo, vsaj kot proces, ki naj zbližuje vse različno misleče Slovence ter jih pomaga povezovati v eno samo dinamično celoto.
Iz uvodne navdušenosti prehaja Svetovni slovenski kongres v plemenitejše naloge, kjer si bo tudi deželni odbor prizadeval uresničevati vsaj nekaj temeljnih postavk: predvsem kar se tiče pridobitve državljanstva, kjer stvari niso tako težavne, kot je bilo videti v pričetku;
kar se tiče pravic za Slovence brez državljanstva - tudi tukaj bo treba intenzivno sodelovati z zakonodajo Republike Slovenije, saj so vse te stvari v nasta: janju. Res, da je izrazita sprememba vlade povzročila med Slovenci po svetu vznemirjenje, zato je gotovo v interesu vseh, da pride čimprej do novih volitev. Slovenci v Republiki Italiji pa bomo še naprej lahko delovali v smislu eventuel-ne internacionalizacije našega manjšinskega položaja, saj naše pravice še niso zadovoljivo zagotovljene, konferenca našega prostora bo razvijala neposredne stike s konferenco za Koroško in dragimi bližnjimi prostori, seveda v prvi vrsti evropskimi. Tako bomo spoznavali situacijo Slovencev drugje in narobe. Kongres v celoti kot tudi naša konferenca bosta morala rešiti nelahko vprašanje financiranja, čeprav je Svetovni slovenski kongres bitveno pripomogel k organiziranju Mednarodnega združenja slovenskih razvojnih partnerjev. Kar 200 poslovnežev iz vsega sveta se je sestalo na Bledu in izmenjalo izkušnje kakor tudi poslovne informacije. V tej točki naj bi naš prostor sprožil tudi drugačna vseslovenska srečanja, na primer »Tretjo univerzo«, kar pomeni zbiranje slovenskih univerzitetnih profesorjev širom po sve-
tu. Skrbeti bi pač morali, da se povezujemo v ekonomskem pa tudi znanstvenem in kulturnem smislu. Ne nazadnje naj bi odbor Konference za Furlanijo-Ju-lijsko krajino pripravil jeseni dobro organiziran posvet o problematiki Svetovnega slovenskega kongresa, seveda z ozirom na probleme manjšine, kakor tudi sodelovanja našega prostora z Republiko Slovenijo ter dragimi prostori, v katerih živijo Slovenci. Vse v duhu poglobljenih ciljev oziroma zornega kota Svetovnega slovenskega kongresa, ki stvari opazuje celovito, v smislu celotnega slovenstva, kar ni vsebinsko pravilo siceršnjih delovanj in političnega dela. Vse bolj je namreč videti, da Svetovni slovenski kongres verjetno ne bo v prvi vrsti množična organizacija, pač pa skupina usposobljenih ljudi, ki želijo poglabljati celovit pogled na slovenstvo in njegove perspektive. S tem v zvezi, naj bi odbor na naslednjem srečanju, ki se bo odvijalo jeseni v Dragi, pregledal tudi pozitivne in manj ugodne aspekte organiziranja Slovencev v našem prostoru: so stari modeli v novem času še optimalni, v čem so možne in nujne novosti, kaj je nujno ohraniti in kaj na vsak način opustiti? Zdi se, da je celovit pogled na politično organiziranje Slovencev v Italiji koristen in tudi nujen. , p
• Evropska skupnost vztraja
NADALJEVANJE S 1. STRANI
tem pa uporabljajo tudi rakete ze-mlja-zemlja ter kasetne bombe. Po navedbah Izetbegoviča in Pelivana, srbske sile nadaljujejo tudi z nasilnim razseljevanjem Nesrbov, okoli 100.000 ljudi pa je v srbskih koncentracijskih taboriščih. Tudi minister za zunanje zadeve BiH Haris Silajdžič je včeraj v Londonu izjavil, da so Srbi in Jugoslovanska armada začeli na severu BiH veliko ofenzivo. Na ta način so, po njegovem mnenju, izkoristili dejstvo, da je pozornost svetovne javnosti zdaj usmerjena zlasti v pošiljanje humanitarne pomoči Sarajevu. Silajdžič je še ocenil, da se razmere v BiH še niso spremenile, saj so Združeni narodi prevzeli nadzor samo nad sarajevskim letališčem.
Sicer pa je Varnostni svet OZN ponovno zahteval, da vse strani v bo-sanskohercegovskem spopadu spoštujejo prekinitev ognja. VS od sprtih strani tudi zahteva, da sodelujejo z mirovnimi silami OZN, predvsem glede ponovnega odprtja sarajevskega letališča. Potem, ko je že v četrtek več letal pripeljalo pomoč Sarajevčanom v živilih in zdravilih, se je mednarodna humanitarna pomoč nadaljevala tudi včeraj. Na sarajevskem letališču je pristalo britansko letalo Hercules, ki je pripeljalo pomoč sestradanim in izmučenim prebivalcem glavnega mesta BiH. Pričakujejo tudi prihod kanadskih in norveških letal, akciji pa so se pridružila tudi ameriška transportna letala. Že včeraj sta
na sarajevskem letališču pristala dva ameriška letala vrste Hercules C-130, pristal je tudi prvi italijanski C-130, Italija načrtuje za danes in jutri še dva poleta.
Če bodo modre čelade uspele zagotoviti premirje, bodo v prihodnjih tednih z letali in tovornjaki poslali v Sarajevo okoli 14.000 ton pomoči v hrani in zdravilih, ki jih je zbrala Evropska skupnost. Samo včeraj naj bi v Sarajevo priletelo pet letal s človekoljubno pomočjo, danes pa naj bi v Sarajevo poslali še osem letal.
Srbske sile so bile včeraj presenetljivo dejavne na hrvaških bojiščih. Po skoraj dveh dneh so v Dubrovniku zjutraj razglasili konec splošne nevarnosti, le nekaj ur kasneje pa so jo morali ponovno razglasiti, saj je Jugoslovanska armada napadla Reko Dubrovačko. Oglasili so se tudi srbski topovi iz trebinjske občine in obstreljevali obrobje Dubrovnika. Srbske sile so bile dejavne tudi na vin-kovško-vukovarskem bojišču. Jugoslovanska armada se je sicer iz tega območja umaknila, zdaj pa so začeli napadati domači in na skrivaj pripeljani četniki. Kot poročajo, so požigali hiše tistih Srbov, ki se doslej niso hoteli pridružiti v državljansko vojno zakamuflirani srbski agresiji. Sicer pa je vojna v nekdanji Jugoslaviji, kot je razvidno iz podatkov OZN, povzročila največji val beguncev v Evropi po drugi svetovni vojni. Svoje domove je moralo namreč zapustiti več kot 1,3 milijona ljudi. (NIA)
Gradnjo slovenskega avtocestnega omrežja zavira še cela vrsta nerešenih problemov
LJUBLJANA — Na avtocesti Ljubljana-Trst oziroma Ljubljana-Italija manjka le še dobrih deset kilometrov ceste od Čebulovce do Fernetičev, saj je priključek na italijanski strani skoraj dokončan. Tudi odsek Razdrto-Čebulovca in izhod pri Senožečah - je tik pred zaključkom gradbenih del. Za preostali odsek pa ni vse tako preprosto in dokončno. Toda to je tudi edini nov pomemben odsek avtoceste v Sloveniji, z gradnjo bi lahko pričeli v zelo kratkem času in jo končali v dveh letih in približali Trst Ljubljani na manj kot eno uro. Slovenijo bi približali mediteranskemu delu Evrope in Ljubljano priključil na zelo razvejan severno-italijanski sistem avtocest.
Zadeva pa se je zapletla iz mnogih razlogov. Predvsem je bilo vprašljivo finansiranje. Iz »davnega« sporazuma Mikulič-Goria je ostalo neizkoriščenih 19 milijonov dolarjev, ki so bili namenjeni za gradnjo oziroma dokončanje osimskih cest. Po osamosvojitvi Slovenije kot suverene države se je pokazalo, da so ta sredstva še vedno na razpolago in da ni razlogov, da jih v ta namen ne bi uporabili. Najbrž pa je zadnje te vrste. Posojilo je namreč izredno ugodno, skoraj zastonj, in ga italijanska država daje pod takimi pogoji le državam v razvoju z zelo nizkim narodnim dohodkom na prebivalca, Slovenija pa to raven za nekajkrat presega.
Nadaljnji zaplet pri gradnji sta predstavljali točen izračun in celotna finančna konstrukcija. Razna podjetja, italijanske in slovenske uradne ustanove in ministrstva so računali po svoje, odseki pa so bili drugače zarisani. Menda je vladal precejšen kaos. To naj bi sedaj dokončno uredili in ustvarili celotno finančno konstrukcijo, ki predvideva sredstva iz že omenjenega italijanskega posojila, kredite evropske investicijske
banke in sredstva iz slovenskega proračuna. Vse ostalo je pripravljeno, dela so oddana in cesto bi lahko pričel graditi konzorcij Adria, ki jo je gradil tudi doslej. V Ljubljani pričakujejo, da bodo te stvari urejene v zelo kratkem času in se bo z gradnjo lahko nadaljevalo.
Drugače pa je glede ostalih slovenskih avtocestnih povezav. Znan je velik interes za avtocestno zvezo, ki naj povezuje Trst preko Ljubljane vse do Budimpešte in od tu v Ukrajino in še dlje do Moskve. Toda tukaj se zadeve zapletajo, saj je interesentov mnogo, denarja malo, celotna investicija pa je velikanska (govori se o nekaj tisoč milijardah lir). Poleg tega ima Hrvaška povsem druge interese in jo prvenstveno zanima odsek od avstrijske meje do Zagreba in nato povezava z Reko, po drugi strani pa avtocestna zveza med Reko in Trstom. To je seveda povsem druga prometna smer. Slovenija pa je zainteresirana tudi za povezavo Karavanškega predora z Ljubljano, kjer je del avtoceste že zgrajen, del v gradnji, del pa povsem odprt.
Pri vsem tem se seveda odpira vrsta resnih političnih in finančnih vprašanj. Očitno Slovenija nima sredstev, da bi pospešeno gradila nove avtoceste po svojem ozemlju. Odpira se vprašanje koncesij; za gradnjo avtoceste Trst-Budimpešta obstoja interes dveh podjetij .Slovensko ozemlje je majhno, avtoceste pa so zelo resen onesnaževalec in grobo posegajo v ekološko tkivo ozemlja.
Skratka odprtih problemov je izredno veliko in slovenska vlada, parlament in slovenska javnost na sploh se jih morajo lotiti pospešeno. Tudi v sodelovanju z zainteresiranimi podjetniki iz Italije, ki so pripravljeni vložiti v ta velika podjetja velika sredstva.
BOGO SAMSA
Minister bo v kratkem izbral izredne komisarje za škedenjsko železarno
Pogovor z odličnjakoma na klasičnem liceju France Prešeren
Andrej in Nadja s Kocbekom in latinščino do šestdesetice
Novoimenovani minister za industrijo Guarino bo najbrž že prihodnji teden vzel v pretres zahtevo po imenovanju izrednih komisarjev za rešitev krize škedenjske železarne, ki je prišla iz tržaškega sodišča. Postopek, da bo obrat deležen podpore iz tako imenovanega »zakona Prodi«, je precej zapleten in tudi dolgotrajen, pomeni pa v tem trenutku edino konkretno-perspektivo, da se bo lahko železarna izmazala iz te zelo hude krize. Delo v tovarni pa je medtem že skoraj redno steklo, do celovitega obratovanja vseh njenih zmogljivosti pa bo najbrž prišlo v ponedeljek. Da je prišlo do tega zelo pomembnega zasuka za premostitev krize železarne nosijo zaslugo v prvi vrsti delavci in njihovi sindikalni predstavniki, ki so glasno opozorili, da je obrat tik pred stečajem.
Na pobudo Združenja obrtnikov- Confartigianato, Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, deželnega CNA, Zveze malih podjetij in ob udeležbi Zveze industrij cev, deželnega odborništva in ustanove za obrt ESA in sindikatov so se obrtniki in mali podjetji soočali s krizo škedenjske železarne. Zaprtje osrednjega industrijskega obrata na Tržaškem bi pomenilo ne le brezposelnost vseh delavcev železarne, pač pa tudi popolno blokado in stečaj številnih obrtnih, malih in srednjih podjetij, ki so pretežno ali celo izključno vezana na njeno dejavnost.
Najprej je treba evidentirati -kot beremo iz tiskovnega poročila SDGZ- točen seznam vseh prizadetih podjetij iz dežele in od drugod z navedbo podatkov o njihovi zavezanosti z železarno, kajti slednja ni zaenkrat še posredovala Popolnega seznama podjetjih, ki so z njo povezana. Pri zbiranju Podatkov bodo v prvi vrsti angažirana prav stanovska združenja, ki bodo skupno z delavskimi organizacijami in drugimi javnimi sogovorniki skušala izdelati konkreten načrt za izhod tudi iz te »posledične« krize.
S strani ESA in drugih so bili Predlagani možni kratkoročni ukrepi (posebno na področju kreditiranja) kot tudi dolgoročni (poseb-
na dopolnilna blagajna za obrtna podjetja) v vidiku rešitve zapletenega vprašanja nadaljnjega obstoja tržaškega obrata. Zato SDGZ poziva vse zainteresirane člane, pa tudi ostala prizadeta (slovenska) podjetja, da se čimprej obrnejo na organizacijsko tajništvo SDGZ (tel. 040-362949).
V zvezi s sporom med ustanovo ACEGA in vodstvom železarne se je včeraj znova oglasil predsednik občinskega javnega podjetja Skodler, ki zopet pojasnjuje, da vprašanje zamrznitve bančnih računov obrata ni na noben način vezano na problem izplačevanja mezd prizadetim delavcem. Po mnenju Skodlerja smo bili priča grobi strumentalizacij i tistih, ki so hoteli za vsako ceno postaviti delavce proti ACEGA.
Deželni predsednik ACLI Tarci-sio Barbo pa je na srečanju s predsedniki 45 krožkov ACLI v naši deželi pozdravil sklep v korist obstoja železarne, hkrati pa je opozoril tržaško skupnost, da se ne sme resignirati pred naraščajočo gospodarsko krizo, ki pesti Trst. Mesto tudi zaradi tega nujno potrebuje učinkovite javne uprave, morda tudi časovno omejene, ki pa bi se znale tudi v tem težkem trenutku realno soočati s sedanjo situacijo. ACLI, je še dejal predsednik Barbo, izraža vsekakor polno solidarnost delavcem škedenjske železarne in napoveduje, da bo ACLI po svojih močeh naredila vse za rešitev težav škedenjskega obrata.
Na klasičnem liceju Prešeren so zabeležili na letošnjih zrelostnih izpitih izjemen uspeh: kar dva od petih kandidatov sta prejela najvišjo oceno, šestdesetico. Oba, Andrej Maver in Nadja Roncelli, sta bila po objavi izidov presrečna in tudi malce presenečena, pa čeprav sta po opravljenih ustnih izpitih vedela, da jih »čaka« visoka ocena.
Andrej Maver je zelo skromno pripisal uspeh sreči. »Imel sem srečo, da smo pisali drugo nalogo iz latinščine in ne grščine; prav tako mi je prijala fizika, ker so mi bili znanstveni predmeti vedno všeč.«
Maturant-odličnjak je omenil še eno srečno okoliščino: nalogo o Kocbeku. »Kocbeka sem dobro poznal iz programa slovenščine. Za maturo sem pripravil referat o Borisu Pahorju, v katerem se seveda tudi prepletajo stiki, ki jih je imel Pahor s Kocbekom. Maturitetna naloga je zahtevala oceno Strahu in poguma, knjige, o kateri je Pahor mnogo pisal, jo branil pred vsemi. Zame torej ni bilo težko pisati o Kocbeku,« je povedal Andrej. »Tudi prevod iz latinščine ni bil pretirano težak, tako da sta se že pismeni nalogi dobro obnesli,« je omenil maturant.
Andrej Maver je povedal, da se je v študij za maturo zagrizel le zadnji mesec, junija. Med letom je študiral sprotoma, tako kot vsako leto. Ob študiju je dobil še čas za vrsto drugih dejavnosti: pri Slogi igra odbojko, in sicer v vlogi podajača, je skavt in tudi član Slovenskega kulturnega kluba (»Pa čeprav sem ga zadnji čas nekoliko opustil, ker me je preganjal študij...«).
O komaj dokončanem klasičnem liceju je menil, da mu je bil v zadoščenje, pa čeprav so bili v razredu vseskozi le v petih in so bili zaradi
Andrej Maver
tega pod »stalnim pritiskom« (a tudi to je navsezadnje botrovalo k zaključnemu uspehu). Ocenjevalna komisija je bila po njegovem mnenju »uvidevna, ni iskala vprašanj, ki bi lahko povzročala težave, ni bila pikolovska.« Glede bodoče poti se Andrej še ni odločil: »Eni mi svetujejo eno, drugi drugo, mislim pa, da bom pristal na kaki znanstveni smeri na univerzi.«
Pred novo študijsko dobo ga sedaj čakajo počitnice. Prihodnji četrtek bo odšel na taborenje s skavti, nato še morda v tujino, zatem pa bodo že na vrsti skupinske priprave z odbojkarsko ekipo.
Nadja Roncelli, doma od Ferlugov, je bila po objavi ocen vsa iz sebe. Takoj je telefonsko poklicala mamo, da bi jo obvestila o uspehu. Tudi mama skorajda ni mogla verjeti v šestdesetico. »Mislila je, da sem jo poklicala, da bi me potolažila, mislila je, da sem iz-
Nadja Roncelli
delala s šestico.« Nadja je realno računala na oceno 52. »Pred maturo me je bilo strah: mislila sem, da sem se premalo učila, bala sem se, da bi me vprašali tisto, kar ne bi znala.«
No, iz pogovora je bilo mogoče izvedeti, da se je Nadja res temeljito pripravila na maturo. Zadnji dve leti je sledila ustnim izpitom, da bi se seznanila z načinom izpraševanja. Priznala je tudi, da se je »učila precej«. (»Konec aprila sem začela ponavljati snov, junija sem študirala "strašno", a se je izplačalo!«).
O klasičnem liceju je povedala, da je to zelo dobra šola: »Če bi morala spet izbirati, bi jo znova izbrala,« pritrdila pa je Andreju, ko je omenila maloštevilni razred: »Bilo nas je malo, pouk zato večkrat ni bil živahen, v tako majhni zasedbi je lahko vsak dan pretilo izpraševanje.«
Njeno mnenje o zrelostnem izpitu je bilo kratko: »Če znaš, pač znaš.« Zatem pa je takoj dodala, »da bi morali ocenjevati zrelost na drugačni podlagi: merjenje zrelosti s 50-minut-nim izpraševanjem lahko privede tudi do krivičnih rezultatov, kot se je nekajkrat že dogodilo.«
Tudi Nadja, kot Andrej, ni še izbrala, kakšna bo njena bodočnost. Razdvajata jo medicina in filozofija. »Medicina me je privlačevala že na nižji srednjio šoli, pa čeprav je ta študij dolg. Filozofijo sem spoznala na klasičnem liceju in mi je bila všeč, za kar ima veliko zaslugo odlična profesorica. Oboje imam enako rada, verjetno pa bodo o izbiri odločale možnosti za bodočo zaposlitev.«
Sama pravi, da ima sedaj tri mesece časa za dokončno izbiro. Pred tem pa seveda tudi njo čakajo brezskrbne, povsem zaslužene počitnice.
Vrstijo se nasprotovanja predlogu nove deželne volilne zakonodaje
SSk: Volilni zakon udarec za sožitje
Reforma deželnega volilnega zakona, kot jo je v teh dneh odobrila pristojna komisija deželnega sveta pomeni hud udarec ne samo za Slovensko skupnost, ampak tudi za celotno slovensko manjšino v Italiji, saj dejansko preprečuje ali vsaj hudo otežkoča, da bi Slovenci imeli samostojno zastopstvo v deželnem svetu. Poleg tega gre tudi za udarec proti sožitju med tu živečima narodoma, ki bo prav gotovo vzbudil veliko zaprepadenost v sosednji Sloveniji, kjer prav v teh dneh teče razprava o novi volilni zakonodaji. Slovenci v Italiji in vsi demokrati bi morali zato skupno nastopiiti proti takšni deželni volilni reformi in se najodločneje zavzeti za to, da bi
tudi naša narodnostna skupnost imela zajamčeno zastopstvo, od občinskih svetov do parlamenta, tako kot že velja za Italijane in Madžare v, Sloveniji ter za druge manjšine v Evropi.
Tako je ocenil afero okrog deželnega volilnega zakona tržaški pokrajinski izvršni odbor SSk na svoji redni seji pod vodstvom tajnika Martina Breclja. Ostro nasprotovanju predlogu volilnega zakona prihaja tudi iz vrst Stranke komunistične prenove in gibanja »Rete«. Na skupnem sestanku so se zastopniki teh dveh skupin kritično obregnili predvsem ob zadržanje KD in PSI, predlog pa je po njihovem mnenju protidemokratičen.
SLOVENSKO
PREDSTAVE -NA PROSTEM
Carlo Goldoni
PREBRISANA VDOVA
Režija: META HOČEVAR
PONOVITVE: danes, 4. julija, ob 21. uri na Opčinah - Prosvetni dom □ jutri, 5. julija, ob 21. uri v Barkovljah - Kulturno društvo D v ponedeljek, 6. julija, ob 21. uri v Križu - Ljudski dom
Športno združenje GAJA
organizira
od 27. junija do 5. julija na športnem objektu na Padričah
»ŠPORT IN ItokNO«
z nogometnim in odbojkarskim turnirjem
Zabavali vas bodo ansambli Happy Day, Lojze Furlan, Zvezde Vabljeni!
izleti
STALNO. GLEDALIŠČE
Društvo slovenskih upokojencev T:
organizira 15. julija izlet na Mašun, k 0 Prijateljsko srečanje s pobraten ruštvom upokojencev Ilirska Bistri pisovanje v sredo, 8. 7., na sedežu dri va v Ul. Cicerone 8 od 9. ure dalje.
Sindikat SPI CGIL iz Devina-Nabi
,”e organizira v soboto, 11. julija 92, et v Pesarino. Za informacije tele nirati na št. 200007.
SPDT prireja v nedeljo, 12. t. n nevni avtobusni izlet na Koroško nom na Konigstuhl v gorski °ckberge. Odhod izpred sodm na Trgu Ulpiano ob 5. uri in dve nut kasneje (5.20) s trga v Seslja sovanje na ZSŠDI, tel. 635627.
mali oglasi

FESTIVAL
KOMUNISTIČNEGA TISKA
Danes, 4. julija, ob 19.30 bo na javnem igrišču v Ul. Flavia
(pred občinskim stadionom)
_______nastopil_______________
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR
Govoril bo sen. STOJAN SPETIČ
razna obvestila
Solidarnostni odbor poziva širšo javnost, da prispeva za pomoč beguncem iz BiH. Zbrana sredstva bodo izročena Rdečemu križu Slovenije, ki se na vse bolj dramatičen način sooča s problemom številnih beguncev. Finančne prispevke je mogoče nakazati pri sledečih slovenskih denarnih zavodih: Tržaška kreditna banka, Hranilnica in posojilnica Opčine ter Hranilnica in posojilnica Nabrežina.
Za 12. mladinski raziskovalni tabor »Bardo 92« se dijaki in univerzitetni študentje lahko prijavijo pri: NŠK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1, Odseku za zgodovino v Trstu, Ul. Petronio 4 in Slovenski ljudski knjižnici D. Feigla v Gorici, Ul. Croce 3.
Zveza slovenskih kulturnih društev Trst obvešča, da bodo uradi od 6. julija 92 odprti po poletnem urniku, in sicer: v ponedeljek, sredo in petek od 8.30 do 15.30; v torek in četrtek od 8.30 do 15.30 in od 16.00 do 18.00.
Zveza slovenskih kulturnih društev Trst - do 10. julija je možna rezervacija abonmajev za gledališko sezono 92/93 Primorskega dramskega gledališča -Nova Gorica. Informacije in prijave vsak dan razen ob sobotah, tel. (040) 635626.
Do 10. julija bo v gostilni Gruden v Šempolaju likovna razstava gojenk prof. Georgea Gabina z univerze v Bostonu.
Sklad Mitja Čuk prireja tudi letos KROŽEK LATINŠČINE za srednješolce, ki nameravajo na klasični, znanstveni ali pedagoški licej. Vse informacije dobite vsak dan (razen ob sobotah in nedeljah)
med 8.30 in 13.30 do 13. julija letos v uradih Sklada, Narodna ul. 126, Opčine, tel. 212289.
Slovenski raziskovalni inštitut obvešča, da je novi naslov tržaškega sedeža Ul. Carducci 8, II. nadstr., tel. 765633 in 636727, fax 369392.
SK Brdina priredi 3., 4. in 5. julija v Zgoniku Smučarski praznik. Zabaval vas bo ansambel Happy Day.
Občina Devin-Nabrežina razpisuje javno selekcijo za enoletno namestitev dveh uslužbencev s kvalifikacijo knjigovodje - 6. funkcionalna kvalifikacija. Prošnje je treba predložiti na prostem papirju najkasneje do 11. 7. 1992. Za morebitna pojasnila se interesenti lahko obrnejo na Urad za osebje Občine Devin-Nabrežina.
Devinsko-nabrežinska občinska uprava priredi jutri, 5. julija 92, ob 11. uri v dvorani KD Igo Gruden v Nabrežini št. 89 srečanje z vinogradniki na temo: »Razstava in pokušnja domačih vin - rezultati in perspektive«. Vinogradniki občine Devin-Nabrežina so vabljeni, da se srečanja udeležijo.
Uprava Občine Zgonik obvešča, da bo občinska knjižnica v Saležu odprta v juliju in avgustu samo ob torkih od 16. do 19. ure.
Odbor za zaščito Križa sporoča, da odpade skupščina , ki je bila napovedana za ponedeljek, 6. 7., v Domu A. Sirka v Križu.
PRODAJALKA s prakso išče delo v pekarni ali slaščičarni. Tel. po 19.30 na št. 225068.
IŠČEM rabljeno moško kolo po ugodni ceni. Tel. na št. 51853.
PRODAM fiat 600, letnik 67, v dobrem stanju, s triletnim tehničnim dovoljenjem. Tel. na št. 200140.
IŠČEM zaposlitev kot hišna pomočnica ali za nego starejše gospe. Tel. na št. 200252 ob večernih urah.
PRODAM mladiča kraškega ovčarja z rodovnikom. Tel. na št. 211468.
IŠČEM delo v gospodinjstvu dvakrat -trikrat tedensko. Tel. na št. 213282.
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz latinščine, slovenščine in italijanščine. Tel. (040) 225017.
DIPLOMIRANA PREVAJALKA Mirjam Levstik opravlja strokovne in poslovne prevode v/iz nemščine, italijanščine in slovenščine. Inštruira nemščino, italijanščino in slovenščino na vseh stopnjah. Možen individualni ali skupinski pouk. Profesionalen pristop, zajamčen uspeh. Tel. in fax (0481) 522250.
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. na št. 229234.
KEMIJSKI inženir nudi lekcije iz matematike, kemije in fizike. Tel. na št. 229234.
RENAULT R4, letnik 84, v dobrem stanju, z avtoradiom, prodam za 2.700.000 lir. Tel. (040) 213931 v večernih urah ali pustiti sporočilo na telefonskem tajništvu.
DAJEMO v najem dobro vpeljano trgovino jestvin na Krasu. Za informacije tel. na št. 362660 v uradnih urah.
PRODAM knjige za 1. letnik realne. Tel. na št. 228803 - Valentina.
DELO IŠČEM - varstvo otroka ali pomoč v gospodinjstvu. Tel. 0038/67 71133.
NUDIM pomoč v gospodinjstvu 2-3 dni tedensko. Pridna in poštena. Telefon 0038/65 75149.
ZDRAVNIK specialist nudi kvaliteten pregled ušes, nosu in grla ter opravlja vrhunske operacije po ugodni ceni. Telefon 0038/66 75468.
GOSPODARSKO društvo na Kontovelu obvešča cenjene goste, da gostilna obratuje.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča, da imajo vsi začasni suplenti, ki nimajo plačanega poletja, pravico do doklade za brezposelnost. Prošnjo na zavod INPS morajo predložiti s službenim listom v teku 68 dni od zadnjega dne službovanja na šoli. Obrazce in informacije dobite na sedežu SSŠ. Urnik; ob torkih in petkih od 11.30 do 13.00, ob sredah od 15.30 do 16.30 in ob petkih od 16.00 do 17.00.
Šola Glasbene matice Trst sprejema potrditve vpisov gojencev za šolsko leto 92/93 vsak dan (razen ob sobotah) od 9. do 11. ure (tel. 418605) do-31. julija.
prispevki
Ob obletnici smrti našega dragega očeta Karla BANA darujeta Vojka in Ivan Ukmar 30.000 lir za Zvezo vojnih invalidov.
V	spomin na pok. Ido Krmac in Marijo Žafran daruje Elizabeta Pregare (Landa)
100.000	lir za SKD Slavec.
V	spomin na Vinka Benčiča darujeta Divna in Aldo Krmac 20.000 lir za SKD Slavec.
V	spomin na pok. Angelo Furlan in Gruden daruje Marija Pirc 20.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Fabia Calzija darujejo sošolci Tatiana, Delia, Antonel-la, Fabiana, Edi, Rado in Teo 350.000 za odkup sedeža Sklada Mitje Čuka.
Ob obletnici smrti Franca Resinoviča darujejo njegovi 50.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitje Čuka in 50.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Fabia Calzija darujeta Aleksander in Žita Kalc 40.000 lir za opremo Ljudskega doma v Trebčah.
Namesto cvetja na grob Fabia Calzija darujeta Olga in Nada 50.000 lir za ŠD Primorec.
V	spomin na Fabia Calzija darujeta Mila in Renata 50.000 lir za SKD Primorec (za opremo Ljudskega doma - Trebče).
V	spomin na sina Fabia darujejo starši
50.000	lir za ŠD Primorec in 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
V	spomin na drago Fanico Sedmak darujeta Jadranka in Edi 20.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
S sinočnje živahne in polemične debate
Slovensko vprašanje: dileme in upanja DSL
Prvi del seznama nižješolcev, ki so bili prepuščeni v višje razrede
Skoraj popoln uspeh dijakov na naših nižjih srednjih šolah
»Nobena od strank, ki zbira slovenske glasove ne uživa vnaprej dane podpore, mnogi Slovenci se danes prepoznavajo v Samu Pahorju oziroma v Stojanu Spetiču, DSL oziroma Demokratična zveza morata imeti o manjšinskem vprašanju jasna in nedvoumna stališča, posebno v tem trenutku, ko smo z raznih strani priče hudemu napadu na vrednote sožitja«. Načelnik Demokratične zveze v tržaškem občinskem svetu Roberto Treu je na sinočnji skupščini DSL na Pomorski postaji, na kateri je tekla beseda zlasti o volitvah in o položaju v mestu, pozval stranko na še večjo angažiranost za slovenske pravice in za uveljavitev sožitja. Bivši tajnik CGIL je izjavil, da se ne strinja s predlogom somišljenika Stelia Spadara, ki je v tržaškem dnevniku pozdravil predlog poslanca Giulia Camberja o neke vrste »zamrznitvi« manjšinskega vprašanja. Trst se res sooča z zelo hudimi gospodarskimi težavami, bilo pa bi pogubno, če bi tako skoraj čez noč pozabil, da je večjezično mesto. Če bi DSL začela popuščati pri vprašanju pravic Slovencev - je dejal Treu - bi gotovo izgubila zaupanje tudi med volilci italijanske narodnosti.
O Slovencih v luči četrtkovega napada na Sama Pahorja so spregovorili številni govorniki. Tajnica Perla Luša je tako v svojem uvodnem poročilu izrazila solidarnost napadenemu občinskemu svetovalcu, ki je žrtev nestrpnosti in tudi negotovosti, ki izhaja iz pomanjkanja pravnih določil v korist manjšine. To ozračje krepi
posebno desnico, kot so jasno pokazale nedavne upravne volitve. Bivši dolgoletni pokrajinski svetovalec Ezio Martone pa je rekel, da ni prav, da se spomnimo Pahorja samo takrat, ko je žrtev tega ali onega napada, »prav je, da se spomnimo nanj tudi ko doseže kak uspeh, ki predstavlja potem dosežek ne samo za Slovence, ampak za ves demokratični Trst«.
Tajnica Luša je v svojem uvodu zagovarjala izkušnjo Demokratične zveze in se jasno izrekla, da bi moralo to gibanje, če bodo seveda dani pogoji, stopiti v nove krajevne uprave. Dobršen del diskutan-tov (med njimi tudi Pavel Fonda) pa je bil mnenja, naj Zveza ostane samo v izvoljenih telesih, v politični stvarnosti pa mora priti do izraza predvsem vloga DSL, ki je bila do sedaj preveč v senci. Za nadaljnji obstoj Demokratične lige, čeprav morda manj navdušeno kot v preteklosti, se je izrekel poslanec VViller Bordon, ki je vsekakor priznal poraz tega gibanja na upravnih volitvah.
Fonda je rekel, da je sicer z navdušenjem pozdravil nastanek Demokratične zveze in postal tudi njen politični garant, sodeč po izidih upravnih volitev pa je treba priznati, da je ta poskus propadel in da je treba sedaj vložili vse sile, da bo DSL končno dobila svojo pravo identiteto. To velja tudi za Slovence, ki so po Fondovem mnenju prav zaradi nejasne politične sporočilnosti Demokratične lige raje glasovali za Pahorja ali za Komunistično prenovo.
Na slovenskih nižjih srednjih šolah so v preteklih dneh objavili učne uspehe nižješolcev. Uspeh je bil skoraj popoln, saj le peščica dijakov ni bila prepuščena v višje razrede. Danes objavljamo izide na srednjih šolah Sv. Ciril in Metod (vštevši z oddelki na Katinari), Fran Erjavec, Fran Levstik in Igo Gruden (skupaj z razredi v Križu), v prihodnjih dneh pa bomo objavili še sezname dijakov, ki so izdelali na nižjih srednjih šolah Srečko Kosovel, Simon Gregorčič in Ivan Cankar.
Na posameznih šolah so vsekakor izdelali naslednji dijaki:
Nižja srednja šola Sv. Ciril in Metod
1.	r.: Alessio Coslovich, Mitja Gi-aconi, Alessandro Gigante, Roberto Lunazzi, Tomaž Metlika, Aljoša Prodan, Fabrizio Ugričič, Alex Zupan, Martina Bontempo, Arianna Čampa Giorgini, Tanja Giugovaz, Jana Gruden, Nina Kogovšek, Jasna Žiberna.
2.	r.: Christian Baitz, Gianpaolo Carapucci, David Tence, David Ves-naver, Sara Babuder, Erika Balde, Mara Bogateč, Eva Cok, Eva Gruden, Irena Jelercic, Alessandra Pavlica, Vera Repini, Valentina Sancin.
3.	r.: Massimo Babich, Iztok Gre-gori, Donato Rupini, Rado Šušteršič, Luca Urdih, Massimiliano Urdih, Gleb Vere, Silva Dougan, Michaela Faimann, Maja Grgič, Jana Legiša, Metka Udovič.
Oddeljeni oddelki na Katinari
1.	r.: Matevž Peterlin, Tomaž Pipan, Patrick Savarin, Katrin Dilli, Elisabeth Feletti, Ivana Meula.
2.	r.: Igor Kobal, Riccardo Lista Dujan, Giorgio Lorenzi, Robert
Mahnič, Matthias Mauri, Karmen Amato, Tjaša Ruzzier, Karin Severi. Ena dijakinja ni izdelala.
3.	r.: Peter Nadlišek, Luca Pieri, Karin Duplancic, E lisa Manin, Jana Pečar, Romina Ravasi.
Nižja srednja šola Fran Erjavec
1.	r.: Andrea Hrovatin, Marco Pertot, Tilen Tavčar, Sandi Vatova-ni, Barbara Antonini, Katja Ravbar.
2.	r.: Peter Bergagna, Alex Blasi-na, Kristian Miliani, Andrej Rismon-do, Ksenja Brecelj, Luana Bretzel, Miriam Čermelj, Nina Cociancich.
3.	A r.: Ivan Furlani, Andrea Koz-man, Alan Milic, Aleš Omari, Mau-rizio Pisani, David Stokelj, Fabio Zarotti, Erik Žerjal, Poljanka Dolhar, Metka Kuret, Ivana Šole.
3. B r.: Devan Jagodic, Andrej Kafol, Martin Ravbar, Robert Scemi, Vladimir Stanič, Martin Turk, Luci-ano Tence, Ambra Cossutta, Ivana Legovini, Nataša Novakovič, Alenka Pertot, Martina Šole.
Nižja srednja šola Fran Levstik
1.	A r.: Andrej Budin, Edwin Bu-kavec, Marjan Milic, Goran Obad, Marko Puntar, Matej Škerli, Ester Brezovec, Lara Bukavec, Breda Bu-sinelli, Sara Ferluga, Karen Kante, Ivana Sossa, Manuela Škrk, Anja Starec, Lara Verginella, Martina Živec.
1.	B r.: Husein Harbaš, Kristjan Luksa, Aljoša Ostrouska, Matija Umek, Irene Gilotta, Nataša Grom, Sabina Harbaš. En dijak ni izdelal.
2.	r.: Lorenzo Breda, Žarko Bukavec, Damjan Buzzai, Danijel Piciu-lin, Marko Piciulin, David Sardo, Miran Simonetta, Nevo Škerlj, Matija Spinazzola, Alessio Štoka, Sara Brezovec, Martina Hrovatin, Jadranka Križman, Katja Milic, Katrin Rebula, Ilonka Rustia.
3.A r.: Luca Bukavec, Sandor Bukavec, Denis Cotič, Gorazd Husu, Andrej Rupel, Boštjan Starc, Andrej Škerlj, Thomas Velikonja, Ivana Pahor.
3. B r.: Peter Ferfila, Patric Kralj, Danijel Lovrečič, Erik Luksa, Stefane Sulli, Moreno Tegacci, Borut Vi-dau, Tanja Blasina, Martina Bris-cech, Sara Gabrielli, Josa Jerman.
Nižja srednja šola Igo Gruden
1.	r.: Omar Braida, Alen Fabjan, Mitja Kocjan, Kristjan Kovačič,_ Igor Pahor, Roberto Pertot, Tadej Širca, Jesenka Furlan, Karol Hrovatin, Jana Kalinič, Tatjana Kobau, Elisa-betta Leghissa, Elisabetta Leghissa, Lidja Leghissa, Lara Leghissa, Sonja Rebula, Vanessa Španu, Anuška Šušteršič, Jasna Tuta. En dijak ni izdelal.
2.	r.: Zoran Bandelj, Alen Carli, Diego Montagner, Peter Santini, Dejan Šemec, David Šušteršič, Nataša Cosmina, Karin Gabrovec, Ingrid Glavina, Tamara Leghissa, Sara Pertot, Veronika Pertot, Erika Radovič, Ivana Stubelj, Milena Udovič.
3.	r.: Alan Cosma, Bernard Hrovatin, Ivan Kuk, Christian Leghissa, Marko Leghissa, Aljoša Paulina, Vasilij Pipan, Albert Rebula, Vanja Saksida, Jan Umek, Petra Kobau, Kristina Peric, Maja Radetic, Valentina Tinta, Barbara Uršič.
Oddeljeni razredi v Križu
1.	r.: Igor Bogateč, Marco Germani, Alessio Pincin, Igor Rebula, Mitja Tretjak, Carol Bezin, Milena Cossutta.
2.	r.: Tibor Drassich, Erik Gruden, Daniel Tence, Kristina Bogateč, Irena Briščak.
3.	r.: David Bogateč, Mitja Košuta, Alex Praselj, Vojko Zotti, Elena Co-mino, Maja Ielen.
Zahrbten napad na Sama Pahorja močno vznemiril vso našo skupnost
V Nabrežini sinoči odprli 31. občinsko razstavo vin
Slovenska kulturno gospodarska zveza izraža veliko zaskrbljenost nad vzdušjem narodnostne mržnje in nestrpnosti, ki vlada v našem mestu in se še stopnjuje, kot dokazuje fizični napad na Sama Pahorja. Mesto, ki se navzven proglaša za odprto, strpno, kozmopolitsko in evropskih razsežnosti, bi ne smelo dovoljevati takšnega vzdušja ali pa ga celo podžigati in opravičevati, kot se žal dogaja v zadnjem času. Ob odločni obsodbi kampanje proti legitimnemu zahtevanju pravic naše skupnosti, ki ne pomaga razvoju miru in sožitja v naših krajih, in še zlasti ob obsodbi podlega dejanja proti Pahorju ter solidarnosti z njim, SKGZ pričakuje od vodilnih sil našega mesta in od vse demokratične javnosti, da bo sprevidela nesmiselnost in škodljivost takšnega vzdušja in početja za splošen razvoj mesta in dala jasnejši dokaz solidarnosti in spoštovanja teptanih človekovih pravic, kar je predpogoj za resnično sožitje.
Solidarnost Samu Pahorju ob četrtkovem napadu je v imenu Demokratične zveze izrekla tudi občinska svetovalka Anamarija Kalc. Svetovalka meni, da je napad pokazatelj naraščajočih medetničnih trenj in da je za večino napočil skrajni čas, da prevzame svojo odgovornost in se spoprime s protislovji našega mesta. Sama je že pred časom predlagala, naj se v občinskem okviru ustanovi posebna komisija, katere namen bi bil širjenje kulture miru in sožitja in v kateri bi sodelovale slovenske in italijanske družbene, kulturne in poklicne sile. Njen predlog pa ni prodrl, ker je večina menila, da je bolje ohraniti nekakšno »enakopravno razdaljo« do teh vprašanj, kar je povzročilo, da se je v kolektivno tržaško zavest vsidrala logika tim. nasprotujočih si ekstremizmov, s Slovenci na eni in fašisti na drugi strani. Tako enačenje je koristilo le desnici, o čemer najzgovorneje pričajo volilni rezultati v devinsko-nabrežinski občini. Za Kalčevo imajo taki nacionalistični izpadi tudi gospodarske korenine, zato gre gospodarska in nacionalna vprašanja gre reševati vštric, sedanjo gospodarsko krizo pa gledati tudi v luči odnosov Trsta z njego-
vim naravnim zaledjem. Mesto lahko to zaledje spregleda in nadaljuje po sedanji poti, tisti, ki je privedla do sramotne predstavitve Trsta ob papeževem obisku in do sramotilnih napisov na cestnih tablah na Krasu (»Comune deslavizzato«), lahko pa se končno zave vseh teh protislovij in zavzame do njih drugačen, pogumen odnos. Prihodnost Trsta je za Kalčevo odvisna prav od odgovorov, ki jih bodo Slovenci in Italijani dali na ta ključna vprašanja.
Pokrajinsko tajništvo Stranke komunistične prenove je izrazilo solidarnost Pahorju v imenu tržaških italijanskih in slovenskih komunistov. Napad na slovenskega občinskega svetovalca je po oceni SKP barbarska in nekulturna posledica ozračja, ki so ga ustvarile tiste sile, ki v Trstu sejejo in gojijo protislovenski šovinizem ter zavestno širijo prakso protidemokratične prisile. Prav zato je potrebno učinkovito angažiranje demokratičnih sil, da se prepreči nedopustno razraščanje fašističnega nasilja v našem mestu. SKP je pozvala sile javnega reda, naj izsledijo krivca in preprečijo, da bi se take manifestacije nasilja ponovile.
Solidarnost Samu Pahorju je sinoči prišla tudi od sekcije VZPI-
ANPI za Opčine, Bane in Ferluge. Sekcija odločno obsoja fizični napad nanj, saj gre - beremo v njenem sporočilu - za sad naraščanja nestrpnosti in šovinizma v našem mestu. Sekcija tudi poziva oblasti in stranke, ki se sicer sklicujejo na sožitje in demokracijo, naj dosledno izvajajo načela enakopravnosti med tu živečimi državljani.
Veliko zaskrbljenost zaradi zadnjih dogodkov v zvezi s Slovenci in sožitjem je v sinočnji izjavi izrazil tudi deželni svetovalec DSL Miloš Budin, ki pa meni, da izrazi solidarnosti ne zadostujejo, če jih ne bomo znali »povišati« v skupni razmislek in v usklajeno nastopanje in strategijo. Zato Budin predlaga, da bi se vsi slovenski izvoljeni predstavniki in politične sile, ki predstavljajo Slovence, čimprej sestali in po možnosti izdelali skupno strategijo oziroma kolikor mogoče uskladili svoje pobude in nastope v izvoljenih telesih in na političnem prizorišču nasploh. Skupaj velja premisliti - zaključuje Budin - katera cesta je za nas v nastalem položaju lahko najuspešnejša in najbolj koristna, in nasprotno, katere izbire lahko našo skupnost še bolj ošibijo.
Na dvorišču Sokola v Nabrežini so sinoči odprli 31. občinsko razstavo vin. Udeležence slovesnosti sta nagovorila župan Rino Caldi in podžupan Martin Brecelj. Prireditev se bo nadaljevala danes in jutri. Drevi bo za ples igral ansambel Bistre, ob 19. uri pa bo koncert godbe iz Sassuola, ki je gost domače godbe. Nabrežinski godbeniki so navezali stik s kolegi iz Sassuola s pomočjo vsedržavne organizacije ANBIMA, ki združuje večino godbenih orkestrov iz Italije. Nabrežinski godbeniki bodo gostovali v Sassuolu v začetku oktobra.
Na nabrežinski razstavi predstavljajo svoje belo vino Boris Škrk, Ida Petelin, Stanislav Gruden, Dušan Radovič, Martin Ušaj, Radovan Šemec in, Boris Rebula, črni pridelek pa Boris Škrk, Ida Petelin in Radovan Šemec.
Na sliki (foto Križmančič) sinočnja otvoritev vinske razstave na igrišču Sokola v Nabrežini.
Sugestiven pevski večer v Devinu
Sugestivno grajsko dvorišče v Devinu je bilo preteklo soboto zvečer prizorišče revije pevskih zborov Pesem v Zalivu, ki sta jo tokrat že četrtič priredila domača zbora Fantje izpod Grmade in dekliški zbor Devin pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina. Poleg domačih zborov so na večeru (na sliki - foto Križmančič) nastopili še dekliški zbor Igo Gruden iz Nabrežine, nonet Brda z Dobrovega in mešani zbor Giuseppe Tartini iz Pirana. Izvedli so najrazličnejše pesmi, od slovenskih narodnih in umetnih do istrskih in dalmatinskih, od operetnih arij do spirituala. Večer je povezoval Marko Tavčar, udeležilo pa se ga je lepo število prijateljev petja iz Devina in okolice, ki so se zadržali še v prijetni družabnosti.
Lov karabinjerjev na avtomobilsko tatico
Karabinjerji z Istrske ulice so včeraj po razgibanem zasledovanju na Ul. Čampi E lisi aretirali 25-letno Tiziano Perco, ki je sedela za volanom ukradenega luksuznega avtomobila. Ženska, ki je varnostnim silam že dobro znana, je potem, ko je ukradla vozilo, med begom povozila 37-letnega motociklista Roberta Bagnolija, nato pa še od zadaj trčila v nek avtomobil. Bagnolija so odpeljali v bolnišnico, kjer se bo zdravil 10 dni.
Karabinjerji so Percovo aretirali pod obtožbo kraje, telesnih poškodb in pobega z mesta nesreče, ne da bi ponesrečencu nudila pomoč. ženska je bila že prej v režimu omejene svobode zaradi kraje v obtežilnih okoliščinah.
gledališča		kino		včeraj - danes		razne prireditve
FESTIVAL OPERETE
ROSSETTI
Jutri, S.t.m., ob 18. uri peta ponovitev Stolzove operete POMLADNA PARADA. Dirigent Albert Eschwe, režiser Filippo Crivelii.
Zadnja ponovitev v torek, 7.t.m., ob 20.30.
Nocoj ob 20.30 zadnja predstava operete ZBOGOM, MLADOST. Dirigent Guerrino Gruber, režija Mario Licalsi.
Prodaja vstopnic pri blagajni Festivala na trgu Unita (tel. 367816 - 369485) od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00.
koncerti
The Blackbirds
bodo nastopili danes, 4.7.92 ob 22. uri v CC Klubu v Izoli (Simonov zaliv).
Festival operete
V ponedeljek'ob 20.30 bo na Trgu Unita v sklopu Mednarodnega festivala Operete KONCERT tržaške godbe na pihala G. Verdi, ki bo pod vodstvom Lidia-na Azzoparda izvajala Suppejeve, Straussove, Stolzove, Kalmanove, Lebarjeve, Kernove, Gershvvinove skladbe.
Villa Italia - Ul. deli' Universita 8 Nocoj ob 18.30 bo v Vili Italia Krožek častnikov v sodelovanju z Združenjem Prijatelji lirike organiziral KONCERT. Nastopila bosta baritonist Giovanni Gu-arino in sopranistka Silvia Gavarotti ob klavirski spremljavi Rosette Cucchi. Izvajali bodo Mozartove, Donizettijeve, Rossinijeve, Verdijeve in druge skladbe.
ARISTON - 21.30 Hook - Capitan Unci-
no, r. Števen Spielberg.
EKCELSIOR - 18.45, 20.30, 22.15 Saint Tropez.
EKCELSIOR AZZURRA - 18.45, 20.20, 22.00 Turne, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Abatantuono.
NAZIONALE I - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15
Point Break.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Parenti serpenti, r. M. Monicelli.
NAZIONALE III - Zaprto zaradi popravil.
NAZIONALE IV - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Sognando Manhattan. GRATTACIELO - 18.00, 20.00, 21.15 L'-impero del crimine, i. Christian Slat-ter, Anthony Oueen, □
MIGNON - 20.00, 22.15 Doppio inganno. LJUDSKI VRT - 21.15 A proposito di Henry.
EDEN - 15.30, 22.10 Bocca su bocca, porn., □ □
CAPITOL - Zaprto zaradi popravil. LUMIERE - 20.00, 22.00 Scappo dalla citta.
ALCIONE - Zaprto zaradi počitnic. RADIO - 15.30, 21.30 Vergognose senza mutandine, pom., □ D
Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □
razstave
čestitke
Suzana je povila hčerkico ANJO. Mamici, očku in bratcu iskreno čestitamo, mali Anji pa želimo vso srečo v življenju sošolci tečaja angleščine iz Bazovice in Repna.
Danes v Repnu MARJO slavi, predvsem zdravja mu želijo njegovi dragi vsi.
ANICA in SANDRO sta srebrno poroko slavila. Zdaj bomo skupno kozarčke zvrnili ter jima zapeli kolkor kaplic tolko let, daj jima Bog še skupno srečno živet. Zbor sv. Vincencija.
Ob uspešno opravljeni maturi na klasičnem liceju čestita MATEJKI BU-KAVEC cerkveni pevski zbor s Proseka.
SONJA 60 jih danes slavi, želimo ji še mnogo takih dni.
Mladinska sekcija Slovenske skupnosti čestita svojemu deželnemu tajniku
DAMJANU TERPINU
ob uspešno opravljenem državnem odvetniškem izpitu.
V	TK galeriji je na ogled razstava DEMETRIJA CEJA.
V	kavarni Caife degli specchi je na
ogled razstava kraških pokrajin slikarke LILI LUPIERI. Razstava bo odprta do 13. septembra.
V	galeriji Fine Art Room - Ul. della Guardia 16 — je na ogled razstava slikarja Igorja STEPANČIČA.
V	galeriji Muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja".
V	občinski galeriji v Malem Repnu je do 6. julija na ogled razstava del, ki so bila izdelana na ex tempore Poletni solsticij v nedeljo, 21. t. m. Urnik razstave: vsak dan od 19. do 22. ure.
V	kraški hiši v Devinu je do 5. julija odprta razstava čipk, ki jo organizira Šola čipk iz Gorice v sodelovanju z občino Devin-Nabrežina, Kulturnim združenjem Devin in Turistično ustanovo iz Trsta. Urnik: ob delavnikih od 10.30 do
12.30	in od 17.00 do 21.00; ob nedeljah od
10.30	do 12.30 in od 14.30 do 21.00.
Na sedežu Turistične ustanove v Ses-ljanu bodo danes ob 18. uri odprli razstavo "Karikature" Giovannija DUIZA, ki bo trajala do 31. t. m. po običajnem urniku.
Danes, SOBOTA, 4. julija 1992
UROŠ
Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.36 - Luna vzide ob 10.19 in zatone ob 23.11.
Jutri, NEDELJA, 5. julija 1992 CIRIL IN METOD
PLIMOVANJE DANES:
VREME VČERAJ: temperatura zraka 25 stopinj, zračni tlak 1016 mb narašča, brezvetrje, vlaga 63-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,2 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILA STA SE: Andrea Odorico, Ni-cola Gordini.
UMRLI SO: 67-letni Paolo Urbani, 51-letni Nereo Mejak, 83-letni Francesco Micheli, 71-letni Giovanni Bosutti, 80-letna Guglielma Scheimer, 57-letna Al-miranda Concina.
OKLICI: uradnik Graziano Sirotich in uradnica Sonia Muner, uradnik Massimo Tognolli in učiteljica Elena Bianchi, inšpektor Nicola De Lauro in univerz, študentka Antonella Mombello, trgovski agent VValter Vatta in uradnica Alessan-dra Vitrani, uradnik Gianfranco Marolta in programerka Emanuela Libanti, gasilec Renato Šircelj in gospodinja Deborah Pitacco, uradnik Marco Peljhan in uradnica Daniela Fornazarič, delavec Luca Campagnaro in smetarka Roberta Caval-lini, geometer Giampero Gori in uradnica Emanuela Bonazza, uradnik Moreno Ruzzier in vzgojiteljica Monica Lorenzi, trgovec Giovanni Pahor in vzgojiteljica Claudia Peric, uradnik Riccardo Fait in uradnica Barbara Comuzzo, delavec Fe-derico Iurin in uradnica Sabrina Scarpel-lini, častnik Orazio Caratozzolo in učiteljica Ileana Ziani, delavec Manuel Zac-chigna in uradnica Alessandra Doz, trgovec Pino Iacoviello in univerz, študentka Laura Castellani, uradnik Antonio Simone in gospodinja Barbara Scherl, grafični konzulent Maurizio Dussi in kozmetičarka Laura Zuppin, vojak Massimo Gia-coppo in agent javne varnosti Maria Consentino, agent javne varnosti Massimo Gustincich in uradnica Alessia Mo-denato, mehanik Andrea Zocchi in bolničarka Viviana Rossi, prodajalec Massimo Vittori in prodajalka Franca Nigris, trgovec Alessandro Hausbrandt in študentka Claudia Dall'Armellina, karbinjet Gugli-elmo Bragagnolo in točajka Nicoletta
Semenzato, uradnik Fabio Depauli in študentka Carla Falto, administrator Manlio Romanelli in odvetniška pripravnica Omella Lippi.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 29. junija, do nedelje, 5. julija 1992
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Borzni trg 12 (tel. 367967), Ul. L. Stock 9 (Rojan) (tel.414304).
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Borzni trg 12, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Ul. Rossetti 33.
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Ul. Rossetti 33 (tel. 633080).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
ŠKD Cerovlje-Mavhinje priredi v petek, 10. julija, ob 21. uri prijeten večer na dvorišču osnovne šole Miroslav Vilhar v Cerovljah. Zabavali se bomo ob ogledu veseloigre Gospa ministrica v izvedbi dramske skupine iz Štandreža. Vljudno vabljeni! V primeru slabega vremena nastop odpade.
Sekcija združenja partizanov Prosek-Kontovel priredi jutri, 5. julija 92, komemoracijo ob 20. obletnici odkritja spomenika padlim v NOB na Proseku. Zbrali se bomo pred Soščevo hišo na Proseku, odkoder bomo ob 16. uri krenili v povorki k spomeniku. Po komemoraciji bo v dvorani Kulturnega doma razstava slik o nacističnih taboriščih in prodaja dopolnilne brošure o antifašističnem odporu na Proseku, ki je bila izdana ob tej priložnosti. Sledilo bo tovariško srečanje.
SKD Slavec bilejno 20. šagro 12. in 13. julija 1992. Spored: petek, 10. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, od 20.30 ples z ansamblom Furlan; sobota, 11. t. m., ob 16. uri odprtje kioskov, od 20.30 ples z ansamblom Krt; nedelja, 12. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18.30 kulturni program, od 20.30 ples z ansamblom Krt; ponedeljek, 13. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, od 20.30 ples z ansamblom Pomlad.
Ricmanje-Log vabi na ju-gro na Zrebčevem 10., 11.,
MARKO FERLUGA in KATARINA JERETIN
bosta začela danes skupno življenjsko pot. Vso srečo jima želi
Društvo Slovencev miljske občine
menjalnica
3. 7. 1992
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar..... 1147,75	1120.—
Nemška marka.......	757,80	748.-
Francoski frank....	225,23	221.—
Holandski florint ...	672,30	662.—
Belgijski frank....	36,811	35,50
Funt šterling....... 2197,60	2185.—
Irski šterling ..... 2021,80	1990.—
Danska krona.......	197,25	194.—
Grška drahma.......	6.	-	6.—
Kanadski dolar.....	955,60	900.—
Japonski jen ......... 9,204	8,90
TTTIF VATTTTF	FIXING
TUJE VALUTE	MILAN	TRST
Švicarski frank.....	847,01	835.—
Avstrijski šiling...	107,712	106.—
Norveška krona......	193,35	190.—
Švedska krona.......	209,80	206.—
Portugalski eskudo .	9,094	8,50
Španska peseta ...... 11,992	11,25
Avstralski dolar....	855,40	800.—
Jugoslov. dinar .......... —	10.—
ECU................. 1552,45
Slovenski tolar.....	—	14,25
Hrvaški dinar.......	—	4,25
--I,.-	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
dCIKd	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040167001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314

današnji televizijski in radijski sporedi
□t:
RAI 1
^ RAI 2
L>l
RAI 3
7.00	Film: Johnny Concho 8.15 Dok.: Kipar Manzu
9.00	Aktualno: Ciao Italia 11.15 Poletni maraton: Cop-
pelia (L. Delibes, kor. Roland Petit)
12.25	Vreme in dnevnik 1 12.35 Aktualno: Ciao Italia
13.25	Izžrebanje lota
13.30 Dnevnik in Tri minute
14.00	Film: II cavaliere elet-trico (pust., ZDA 1979, r. Sidney Pollack, i. Robert Redford)
16.Q5 Sobotni šport: skoki v vodo, 16.30 mednarodni atletski miting 17.55 Izžrebanje lota
18.00	Kratke vesti
18.10 Variete: Disney club
19.25	Nedeljski evangelij
19.40	Aktualno: II našo di Cleopatra
19.50 Vremenska napoved
20.00	Dnevnik in šport
20.40	Variete: Igre brez meja, vmes (22.25) turistična beležka ...e il gioco con-tinua
22.45 Nočni dnevnik
23.00	Posebnosti TG1
24.00	Dnevnik in vreme
0.30 Film: Hair (glas., ZDA 1979, r. M. Forman)
7.00
8.50
9.15
10.05
10.35
11.45
12.00
13.00 13.25 13.45 14.30
15.00
16.50
16.55
18.35
19.45
20.30
22.20
0.10
0.15
Nanizanke in risanke Nanizanka: II dottor Do-ogie Howser Nan.: Jackie e Mike Evropski dnevi Nan.: Arsenio Lupin Kratke vesti
Aktualno: Sereno varia-bile (vodita O. Bevilac-qa, Mita Medici) Dnevnik - ob trinajstih Rubrika o medicini Sereno variabile, 2. del Glasba: Europop Film: I tre moschettieri (pust., 1974, r. R. Lester, i. M. York)
Izžrebanje lota Film: Milady (pust., Šp. 1975, i. R. Welch) Nanizanka: II commis-sario Kress Dnevnik in šport Film: Professione - as-sassino (dram., ZDA 1972, r. M. Winner, i. C. Bronson)
Film: Mr. North (kom., ZDA 1988, r. D. Huston, i. A. Edvvards), vmes (23.15) Nočne vesti Vreme in horoskop Šport: boks, atletika, košarka, kolesarstvo
7.30 Danes v kioskih 7.45 Televideo
11.15 Koncerti RAI 3 (Arca, Saint-Saens, Simfonični orkester RAI, dir. Paolo Olmi)
12.00	Film: Donne in attesa (dram., Šved. 1952, r. I. Bergman)
13.20	Dok.: Pred 20 leti
14.00	Deželne vesti
14.10 Popoldanski dnevnik
14.25	Aktualno: Okolje Italija
14.55 Šport: teniški turnir
Challenger, 17.30 DP v ameriškem footballu
18.45	Športna rubrika: Derby, nato vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Aktualno: Videobox
20.00	Atletika: Grand Prix IAAF (prenos iz Osla)
20.25	Film: Gran Premio (kom., ZDA 1945, r. C. Brown, i. Mickey Roo-ney)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Aktualno: Sottotraccia (vodi Ugo Gregoretti)
23.20	Dok.: II sogno di Aung San Suu Kyl
0.30 Dnevnik, pregled tiska in vremenska napoved
[*E
TV Slovenija 1
TV Koper
9.30 Video strani 9.40 Izbor: Radovedni Taček - Petelin, 9.55 Lonček kuhaj - Jabolčni zavitek, 10.10 nad. Modro poletje (pon.), 11.15 Zgodbe iz školjke
12.00	Poročila
12.05 TV dnevnik BIH
13.20 Intervju (pon.)
14.10	Napovednik
14.15	Kviz: Koliko poznamo biblijo? (pon.)
15.15	Film: Tri zgodbe (Slov.)
17.00	Tednik (pon.)
17.55 Poslovne informacije
18.00	Dnevnik
18.10	Nadaljevanka: Zlata leta (zadnji del)
19.00	Risanka
19.10	Napovednik
19.15	Žrebanje 3x3
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Utrip
20.30	Ona in On
21.35 Sova, vmes nanizanka Murphy Brown
22.00	Dnevnik, vreme, šport
22.25 Napovednik
22.30	Sova, vmes nadaljevanka Igra, niz in zmaga, (23.30) film Ameriška srhljivka, (1.00) variete Nočne ure
16.00	Koncert: Piranski glasbeni večeri - Obalni komorni orkester (dir. Borut Logar)
18.00	Nanizanka: Na kalifornijskih cestah
19.00	TV Dnevnik
19.30	Nabožna oddaja
19.40	Nadaljevanka: Ryan 20.05 Nanizanka: Agencija
Rockford
21.00	Film: Tripoli (pust., ZDA 1950, r. Will Priče, i. John Payne)
22.30	TV Dnevnik
22.40	Naš prijatelj Koper
TV Slovenija 2
14.55 Tenis: Wimbledon -ženski finale
16.30	Sova, vmes nanizanka Roseanne in nad. Igra, niz in zmaga
18.00	Da ne bi bolelo
18.15 Angleščina
18.30	Alpski večer
19.00	Risanke: Kremenčkovi
19.30	TV Dnevnik BIH
20.05 Klasika
20.30	Film: Kraja za bogove (krim., Fr. 1979, r. P. de Broca, i. A. Girardot)
22.10 Tenis: Wimbledon (pon.)
CANALE s______________
/•00 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nanizanke: Arnold, 9.00 Denise, 9.30 Love Boat
10.30	Aktualno: Nonsolomoda
11.00	Nanizanki: I cingue del guinto piano, 11.30 I Robinson
12.05 K>iz: II pranzo e servito (vodi Claudio Lippi)
13.00	Dnevnik TG 5
13.20 Variete: Non e la RAI
14.00	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa)
15.00	Nanizanka: Starsky in Hutch - La fine di Am-boy
16.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke
18.00	Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 Lingo (vodi Tiberio Timperi)
20.00	Dnevnik TG 5
20.25 Il Tg delle vacanze
20.30	Varieteji: La sai 1'ultima? (vodi Claudio Lippi), 22.40 II Tg delle vacanze, 23.10 Bellezze al bagno
24.00	Nočni dnevnik TG 5 0.20 Film: Ouando dico che ti
amo (kom., It. 1967, r. Giorgio Bianchi, i. Tony Renis, Lola Falana)
2.00 Nočni spored
RETE 4
ITALIA 1
ODBOR
8.30 TG 4 vesti 9.00 Nadaljevanke: Una don-na in vendita, 10.00 General Hospital, 10.30 Marcellina
11.00	Otroški variete
13.00	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.50	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.55 Nadaljevanka: Sentieri
14.20	Nanizanka: Avvocati a Los Angeles
15.20	Nad.: Io non čredo agli uomini, 15.55 Ines, una segretaria da amare, 16.25 Falcon Crest
17.30	TG 4 vesti
17.50	Aktualno: Lui lei l'altro
18.20	Kviz: Gioco delle coppie
19.00	TG 4 vesti
19.25 Rubrika o lepoti
19.30	Nad.: Cristal
20.00	Variete: Sandra & Rai-mondo Show
20.30	Nadaljevanka: Dallas - il gran finale
22.30	Film: Toto e Carolina (kom., It. 1954, r. M. Monicelli, i. Toto, Anna Maria Ferrero), vmes TG 4 vesti
1.05 Nan.: Lou Grant
6.30 Pregled tiska 6.40 Otroški variete 9.05 Nanizanke: Il mio amico Ricky, 9.45 La časa nella prateria - Il ritorno del soldato, 10.45 Hazzard
11.45 Variete: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari)
12.50 Avtomobilizem Fl: VN Francije - poskusne vožnje
14.00	Odprti studio
14.15	Glasba: TopVenti (vodi Emanuela Folliero)
15.15	Film: Una pištola per Ringo (vestern, It. 1965, r. DuccioTessari)
17.30	Nan.: T.J. Hooker - Il processo, 18.30 Riptide
19.30	Odprti studio
19.40 Studio šport in vreme
20.00	Variete: Mai dire TV
20.30	Film: Una 44 Magnum per 1'ispettore Callaghan (krim., ZDA 1973, r. Ted Post, i. Clint Eastwood, Hal Holbrook)
23.00	Varieteja: Magico David (vodita Moana Pozzi, Gianni Fantoni), 23.45 Playboy Show
0.15 Odprti studio, pregled tiska in nočni spored
13.00	Risanke
13.30	Šport: rafting (pon.)
14.00	Rubriki: Auto & Motori, 14.30 Auto & Motori Šport
15.00	Nanizanka: Navy
16.00	Rubrika: Fiori di zucca 16.15 Film: La Pica sul Pacifico
(kom., It. 1959, r. R. Bianchi Montero, i. Tina Pica)
18.00	Šport: Emozioni nel blu
19.30	Risanke: He-Man
20.00	Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills
20.30	Film: La leggenda di Robin Hood (pust., ZDA 1938, r. Michael Curtiz, i. Erroll Flynn, Olivia de Havilland)
22.30	Nan.: Gli sceriffi della neve, 23.30 Serpico
0.30 Rubrika: Auto & Motori
12.30	Rubrika o motorjih 13.15 Rubrika: Šport Show
(vodi M. Sbardella)
14.00	Beach Volley
16.00	Boks: Gonzales-Carr, Sample-Gutierrez
18.10 Kolesarstvo: Tour de France (1. etapa)
20.00	Vesti: TMC News
20.35 Aktualno: Praznik Amerike (iz New Y orka)
22.00	Košarka: predolimpijski turnir (iz Saragoze)
23.30	Atletika: Grand Prix IAAF
2.30 Aktualno: CNN News
TELEFRIULI
TMC
8.30	Nanizanka in risanka
9.30	Dok.: Prijateljska narava 10.30 Nanizanka: Le isole per-
dute
11.00	Variete: Out-Officina
12.00	Variete: Piacere Italia (vodita W. De Angelis, Luigi Veronelli)
15.00	Rubrika: Arcobaleno
16.00	Aktualno: Parliamone
18.00	Rubrika: Diagnosi
18.30	Dokumentarna oddaja: E naturalmente anche voi
19.00	Večerne vesti
19.30	Dok.: Avventura
20.00	Nan.: Adorabili creature
20.30	Film: Hanna K. (dram., Fr. 1983, r. C. Costa-Gav-ras, i. Jill Clayburgh)
22.45 Nočne vesti 23.15 Nan.: Adderly
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00 Kronika in komentar 19.30 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Poletne melodije, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.00 New Age - VVorld Sounds; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga (bere Minu Kjuder); 11.35 Kantavtorji in šansonjerji; 12.00 Glas harmonike; 12.20 Pesmi miru; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mavrični mozaik: S festivalov, (14.30) Z naših prireditev, (15.00) Mladinska nadaljevanka Teci, teci, kuža moj!, (15.20) Zvočne kulise, (16.00) Na počitnice, (16.40) Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: F. Men-delssohn-Bartholdy; 18.00 Bonjour Tris-tesse ali kabaret podirajočih se dni (pon.); 18.30 Jazz; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Raglja (v živo); 9.35 Vremenska napoved; 10.05 Kulturna panorama; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila, čestitke in glasba; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.30 Kam na nedeljski izlet; 19.30 Obvestila;
19.45	Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.40 Zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8. 45 Informacije; 9.00 Souvenir d'Ita-ly; 9.35 Bla bla radio; 11.00 Moped show;
11.30	Turistična poročila; 12.00 Tropica-na; 12.30 Opoldnevnik RK; 14.00 Okno v svet; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Zamejska reportaža; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 Marlboro Hit parade; 18.30 Starinarnita.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.45 Kulturni koledarček;
7.45	Jutranjik; 7.50 Astrološki kotiček; 8.10 Morfej; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Hiti; 9.00 Poletne turneje; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Lucianova pisma;
10.00	Pregled tiska; 10.40 Svet družine;
11.00	Narečna oddaja; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.40 Teen redakcija; 16.00 Mixage; 17.00 Vroči hiti;
18.45	Pesmi; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Sobotni kabaret; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Za vsakogar nekaj.
Pogovori o programski večini na Pokrajini se nadaljujejo
Šest strank soglaša z nujnim programom Težave je pričakovati v naslednji fazi
Prireditev se pričenja drevi ob 20. uri
V Števerjanu 22. festival narodno-zabavne glasbe
V četrtek zvečer se je v Gorici odvijal drugi krog pogovorov med predstavniki šestih strank, ki naj bi omogočil preseganje že nekaj mesecev trajajočega mirovanja in stanja nemoči v katerem se je znašla pokrajinska uprava in obenem omogočil, v prihodnjih mesecih, vsaj začetek razreševanja nekaterih ključnih vprašanj. Pred zapadlostjo mandata pokrajinskemu svetu - prihodnjo pomlad - bi bilo namreč skoraj nemogoče doseči kaj več.
Na četrtkovem srečanju med predstavniki strank dosedanje koalicije (KD, PSI, PRI, PSDI in SSk) in Stranke demokratične levice je bil spet govor o programu, oziroma o najbolj nujnih vprašanjih, ki naj bi jih rešili ali vsaj začeli razreševati v teh nekaj mesecih, ki še ostajajo do konca mandata. Izvedeli smo, da je bilo na srečanju doseženo načelno soglasje o programu, oziroma o točkah programa in da se bodo pogovori nadaljevali v prihodnjih dneh.
Do novega srečanja naj bi predvidoma prišlo že v ponedeljek, najkasneje pa do sredine prihodnjega tedna. V tem roku naj bi zaključili tudi dogovarjanje o programu in prešli na obravnavo vprašanja, okrog katerega bo zelo težko najti skupni jezik. Gre za vprašanje, kdo, oziroma kakšna večina naj dogovorjeni program uresničuje. Predstavniki DSL so že dali jasno vedeti, da jih razširitev koalicije ali kaka druga oblika soudeležbe pri upravljanju, ne zanima. Predlagajo sestavo novega odbora.
In prav to bo zelo verjetno tista čer ob kateri se bo programska večina razbila.
Zdaj pa glede vprašanj, ki so bila predmet pogovorov, oziroma dodatnega razglabljanja. Na prvem mestu je vsekakor pokrajinski načrt za odpadke. Doseženo je soglasje, da se načrt čimprej odobri in sicer v dveh fazah. Splošni del takoj, medtem ko naj bi do konca leta v dogovarjanju z občinami izbrali eno ali več lokacij za odlagališče.
Konec leta je tudi okvirni rok, v katerem naj bi začeli postopek za dokončno racionalizacijo in poenotenje javnega avtobusnega prometa. Tudi pri razreševanju tega vprašanja naj bi v največji meri upoštevali stališča občin. Enak kriterij naj bi pokrajinska uprava zavzela tudi glede preureditve drugih javnih služb in storitev, ki
Bivši zunanji minister Češkoslovaške federacije Dienstbier je v Pragi sprejel predsednika goriške Trgovinske zbornice dr. Bevilac-quo ter se mu zahvalil za pomoč in sodelovanje zbornice pri navezovanju stikov in zlasti pri omogočanju študija na univerzi v Gorici - s podelitvijo štipendij - študentom iz Češkoslovaške.
Predsednika Trgovinske zbornice je med obiskom pri zunanjem ministru spremljala generalna ravnateljica ministrstva Dana Ku-
jih jih zdaj opravljajo medoobčin-ski konzorciji. V smislu določil zakona št. 142 (zakon o reformi krajevnih uprav) se konzorciji odpravljajo. Pokrajina naj bi pri razreševanju te problematike igrala vlogo usklajevalca, seveda ob upoštevanju stališč posameznih občin, kakor tudi interesnih območij. Tako bo hočeš nočeš treba upoštevati različne interesne stvarnosti v pokrajini, to je ožje tržiško območje in goriško območje, oziroma občine na desnem bregu Soče.
Eno od vprašanj na dnevnem redu četrtkovega srečanja predstavnikov strank se nanaša tudi na izvajanje določil in priporočil izhajajočih iz Statuta. Pokrajinska uprava - vendar zgleda, da ni to osamljen primer - je namreč v zamudi kar zadeva pripravo in odobritev različnih pravilnikov, ki jih predvideva Statut.
matova, ki je bila pred kratkim v Gorici. Kumatova je pri češkoslovaški vladi prevzela nalogo, da na univerzi v Gorici omogoči dopolnilno izobraževanje funkcionarjem, ki vstopajo v diplomatsko službo.
Minister Dienstbier ne sodeluje v novi zvezni vladi, zato je srečanje razumeti tudi kot poslovilno srečanje in obenem neposredno zahvalo za pomoč Goriške trgovinske zbornice odpiranju Češkoslovaške zahodu.
Dienstbier sprejel Bevilacquo
V Števerjanu se nocoj pričenja tradicionalni festival narodnozabavne glasbe, prireditev z bogato tradicijo in širokim odmevom zlasti v matični domovini. Za sodelovanje na letošnjem, 22. festivalu, ki se bo odvijal Med borovci, se je prijavilo rekordno število ansamblov. Komisiji čaka tako zelo zahtevna naloga presojanja, oziroma izbire najboljših, ki bodo nastopili v finalnem delu, to je jutri.
Prireditev se bo nocoj pričela ob 20. uri, jutri popoldne pa že ob 17. uri. Finaliste bo jutri popoldne na prireditveni prostor pospremila godba na pihala iz Krmina.
Nocoj, sočasno s pričetkom glasbenih nastopov, bodo Med borovci odprli tudi razstavo in pokušnjo briških vin, poskrbeli pa bodo tudi za prodajo priložnostne brošure s podatki nastopajočih ansamblov in podatki dosedanjih prireditev.
Števerjanski festival narodnozabavne glasbe bo snemala, v celoti, radijska postaja v Trstu, potrebno odmevnost pa bo imel tudi na Televiziji Slovenija, saj bodo jutri v Števerjanu pripravili obsežnejši zapis o manifestaciji.
Festival prireja SKPD F.B. Sedej.
Koncert Altana Taylorja
V	okviru poletnih prireditev na goriškem gradu bo drevi nastopil angleški kantavtor Allan Taylor.
Taylor, eden med najboljšimi izvajalci takozvane angleške folk revival glasbe, je svojo kariero začel leta 1971 z albumom Sometimes. Revija Melo-dy Maker je ocenila njegovo drugo ploščo The Lady (1972) za najboljšo ploščo leta. Po nekajletnem delovanju v ZDA si leta 1980 zasluži z albumom The Traveller nagrado Grand Prix du disgue de Montreaux.
V	njegovih skladbah zasledimo sadove sodelovanja s skupinama Fair-port Convention in Steemleye Špan, katerim Taylor dodaja iskanje glasbenih prvin srednjeveških in etniških zvokov. Skratka kantavtor z izredno tehniko v igranju na akustično kitaro in toplim glasom s poetičnimi besedili, ki išče prvine v bogati angleški glasbeni tradiciji.
Taylorjev nastop se bo začel ob 21. uri, goriški grad pa bo v prihodnjih dneh prizorišče dveh drugih zanimivih glasbenih prireditev in sicer koncerta italijanskega kanta vtor j a Enza Jannaccijg v torek 7. in katalonske skupine Primera Nota v petek 10. junija.
Naj spomnimo še, da se bo jutri, v nedeljo 5. julija v Čenti s koncertom brazilskega kantavtorja Djavana začel 5. festival Jazz glasbe, ki je tudi letos v celoti posvečen brazilskim ritmom.	AWS
Polifonija: Nemci prvi med zbori Slovenci pa med vokalnimi skupinami
Na liceju Trubar izreden uspeh vseh maturantov
Tri šestdesetice, vsi ostali pa med 52 in 56. To je rekordna bera letošnjih maturantov na klasičnem liceju Primož Trubar v Gorici. Izid torej, ki bi bil vreden omembe v Guin-nesovi knjigi rekordov, saj so naj slabši (bolje: najmanj dobri) dosegli ocene, kakršne bi kje drugje pričakovali od najboljših. Radodarna komisija ali izreden razred? Prej slednje, ve povedati, kdor je sledil zares briljantnim kolokvijem.
Zreli so: Anita Breganti 54/60, Miran Devetak 60, Mara Gergolet 60, Marco Gus 55, Tania Kuzmin 56, Monika Osvald 60, Mina Špela Stepančič 52, Denis Ursic 53.
PIHALNI ORKESTER »KRAS« DOBERDOB
vabi na šagro ob
pramomju 45-letnice obnovitve godbe
SPORED
SOBOTA, 4. 7. ob 19. uri koncert godb in ples - igrajo Novi Laposi NEDELJA, 5.7. ob 17. uri nastop štirih godb, ples z ansamblom Prijatelji
V NEDELJO bogata tombola 2 milijona lir.
Zborovski natečaj Seghizzi prehaja danes z izvajanjem pesmi iz ljudske zakladnice v sklepni del. Sinoči je s koncertom zmagovalcev že padel zastor nad tekmovalne skupine v polifoniji, kjer so se izkazali zbori iz pribaltskih republik, izvrstni nemški zbor iz Magdeburga ter ne nazadnje najboljša med vokalnimi skupinami A ve iz Ljubljane.
Po uvodni tekmovalni skupini (pevski projekt), kjer sta, kot smo poročali, prvi mesti zasedla estonski in litovski zbor tik pred ljubljansko skupino Ave, so v četrtek ponoči razglasili zmagovalce v dveh sekcijah v polifonije. V sekciji A (mešani zbori) je premočno zmagal Komorni zbor iz Magdeburga v Nemčiji, ki je dobil 93,60 točk, kar je doslej najvišja ocena na tekmovanju. Na drugo mesto se je uvrstil Komorni zbor iz Tallina (Estonija) -91,06 točk, na tretje pa Komorni zbor Cantemus iz Vilniusa (Litva) -90,46 točk.
V sekciji B (moški oz. ženski zbori) je sodelovalo šest skupin, umetniška raven pa je bila nekoliko nižja. Noben zbor ni dosegel 90 točk, zato prve nagrade niso podelili. Drugo je osvojil zbor Ausma iz Rige (Latvija) - 89,11 točk, tretjo zbor likovnega liceja iz Pecsa (Madžarska) - 86,60 točk, četrto pa zbor Au-dite Nova iz Štarancana - 83,40 točk.
Včeraj popoldne je bilo še tekmovanje vokalnih skupin. Zmagali so Slovenci skupine Ave iz Ljubljane (90,29 točk), na drugo mesto pa se je z velikim zaostankom (80 točk) uvrstila skupina Moldova iz Kišineva (Moldavija). Tretje nagrade niso
podelili, četrta pa je šla skupini No-nett Vokal iz Celovca (66,14 točk).
Natečaj Seghizzi se danes nadaljuje z izvajanjem pesmi iz ljudskega izročila. Ta občinstvu zelo priljubljena tekmovalna skupina bo dopoldne ob 9.30 v dvorani UGG ponudila nastope zborov Moldova iz Kišineva (Moldavija), Vokalne skupine Ave iz Ljubljane (Slovenija), Komornega zbora iz Magdeburga (Nemčija), zbora likovnega liceja iz Pecsa (Madžarska), zbora Ar-cus iz Rige (Latvija) in zbora Ausma prav tako iz Rige. Zbor Arcus bo danes prvič nastopil: med potjo se jim je v Bratislavi pokvaril avtobus, tako da so prišli v Gorico včeraj ponoči z več kot dvodnevno zamudo in... brez glasu. Včeraj so se lahko odpočili in si opomogli za današnji nastop. Danes popoldne ob
15.30 bodo nastopili še zbori Audite Nova iz Štarancana (Italija), Komorni zbor iz Tallina (Estonija), zbor Ozvena-Echo iz Trenčjanskih Teplic (Češkoslovaška), zbor S. Pio X iz Trsta (Italija) in zbor Cantemus iz Vilniusa (Litva). Zvečer ob 20.30 bo nagrajevanje in koncert zmagovalcev.
Jutri ob 20.30 pa bo za še nepote-šene ljubitelje zborovskega petja zadnja poslastica z nastopi lanskih zmagovalcev festivalov v Toursu (Francija), Tolosi (Španija), Varni (Bolgarija) in Gorici (nemškega zbora iz Leonberga, ki je zmagal v Arezzu, ne bo), ki se bodo potegovali za 3. Veliko nagrado Evrope v zborovskem petju.
Na sliki (foto Marinčič) odlična Vokalna skupina Ave iz Ljubljane: doslej na natečaju eno prvo in eno tretje mesto
DRUŠTVO F. B. SEDEJ - ŠTEVERJAN
vabi na
22. festival
ŠTEVERJAN ’9£
M bo Med borovci 4. in 5. julija.
Spored: v soboto, 4. 7., ob 18. uri otvoritev razstave vin — ob 80. uri nastop vseh prijavljenih ansamblov
v nedeljo, 5. 7., ob 17. uri nastop finalistov
Napovedujeta: TAJDA LEKŠE in JANEZ DOLINAR
45-letnica godbe Kras iz Doberdoba
Pihalni orkester Kras v Doberdobu praznuje 45. obletnico obnovitve. Jubilej bodo doberdobski godbeniki obeležili danes in jutri z glasbenim srečanjem. Danes pridejo v goste člani pihalnega orkestra La Sorgente iz Emilije. Sprejem bo ob 16. uri, ob 19. uri a bodo gosti priredili koncert, jer bo sodelovala tudi godba Kras. Drevi bodo podelili tudi Gallusove značke.
Jutri popoldne pa bo v Doberdobu, v okviru praznika, shod in nastop pihalnih orkestrov La Sorgente, godbe iz Ricmanj, Vogrskega in Krmina, seveda poleg gostiteljev. Shod je napovedan za 17.
uro. Ob 20.30 bo ples, prireditev pa bo zaključila velika tombola (ob 22.30) z nagrado dveh milijonov lir.
Praznik Unita
Sinoči se je na ploščadi ob koncu Catterinijeve ulice, tik ob meji, pričel praznik lista Unita. Prireditev bo trajal do nedelje, 12. t.m. Nocoj, ob 22.30 bodo igrali tombolo (skupne denarne nagrade znašajo 1,5 milijona lir). Jutri ob 19. uri bo nastop skupine Club Diamante.
Na Mostu na Soči pripravljajo
• VM	1 •
najvecji puding
Na Mostu na Soči se ob koncu tega tedna odvijajo številne športne, kulturne in druge prireditve ob tradicionačlni "Noči na jezeru". Manifestacijo prirejajo letos že dvajsetič, zato so pripravili tudi ustrezen jubilejni program. Prireditve so se pričele že sinoči, zaključile pa se bodo jutri, ko bo prikaz izdelkov nekaterih znanih podjetij in ko bodo skušali pripraviti največji puding na svetu (500 do 600 kg) in pizzo velikanko. Generalni pokrovitelj prireditev* je HIT Nova Gorica.
razna obvestila
Lekcije za popravne izpite iz italijanščine, slovenščine, latinščine, grščine, angleščine, nemščine in matematike bodo v dijaškem domu Simon Gregorčič od 10. do 30. avgusta. Prijave sprejemajo do 10. julija od 11. do 13. ure v dijaškem domu, Ul. Montesanto 84, tel. 533495.
Taborniki RMV Trst - Gorica obveščajo člane, da bo odhod na letno taborjenje v soboto, 11. julija. Zbirališče ob 10.30 na železniški postaji v Novi Gorici. Odhod ob 11.25.
Ravnateljstvo državne nižje srednje šole Ivan Trinko obvešča, da bodo v šolskem letu 1992/93 priredili eksperimentalni tečaj za delavce ( tečja 150 ur). Interesenti naj do 15. julija vložijo prošnjo.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Rotta verso 1’igno-to«. N. Mayer.
VERDI 18.00-22.00 »Spiando Marina«.
Nova Gorica
SOČA 18.30 in 20.30 »Ne reci mami, da smo sami«. 22.30 »Vonj golega telesa«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna št. 1 ( v Štandrežu) -ul. Del San Michele - tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna št. 2 - Ul. A. Manlio 14 a/b - tel. 480405.
__________pogrebi_____________
Danes, 9.30 Mario Paoletti iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, 11.00, Amedea Santi vdova Morselli krsto pripeljejo iz Padove na glavno pokopališče, pogreb na glavnem pokopališču, 11.00, Ivan Paulin, iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev v Štandrežu in na tamkajšnje pokopališče.
Ob solidarnosti številnih predstavnikov politične in civilne družbe
Poziv sindikatov naše dežele za mir v Bosni in Hercegovini
VIDEM — Deželni sindikalni predstavniki CGIL, CISL in UIL pozivajo novo vlado, naj takoj in odločno sproži mednarodno akcijo v korist miru v sprtih republikah bivše Jugoslavije. Ob tem deželni sindikati naprošajo vse italijanske deželne uprave, naj si prizadevajo, da
bi sprejele čimveč bosanskih beguncev.
Poziv sindikatov, ki predvideva tudi vrsto drugih pobud v korist miru in sožitja v Evropi, so predstavili na tiskovni konferenci v Vidmu. Svoj poziv so predstavniki sindikalne konfederacije poslali vsem pred-
S sindikalnega srečanja v korist miru v Bosni
sednikom držav Evropske skupnosti ter tudi vsem zastopnikom posameznih republik bivše Jugoslavije.
Na predstavitvi je bila izrečena zaskrbljenost, s katero delavski in sindikalni svet sledita vojnim dogodkom v Bosni in Hercegovini ter še posebej, kar zadeva vprašanje Sarajeva. Povsem nezaslišano je, da se ob prehodu v tretje tisočletje, sredi Evrope, stopnjujejo takšne človeške krutosti, kot smo jim vsak dan priče v tem predelu bivše federacije.
Solidarnost s pobudo sindikatov so izrekli številni predstavniki politične in civilne družbe. Omenili bi podpredsednico deželnega sveta Augusto Del Piero Barbina, številne deželne svetovalce, deželnega predsednika Acli, parlamentarce Darka Bratino, Roberto Bredo, VVillerja Bordona, Sergia Colonija, Isaio Gas-parotta, Gabrieleja Renzullija in ev-roparlamentarca Giorgia Rossettija.
Solidarnostne pozive sprejemajo na deželnih sedežih CGIL, CISL in UIL.	R. Pavšič
Nepoštena ponudba ravnatelju knjižnice
Funkcionar za zapahi zaradi poskusa korupcije
VIDEM — »Za takšno delo lahko vprašate več kot 20 milijonov lir. Denimo 40. Razliko si bova razdelila«. Tako nekako naj bi potekal pogovor med funkcionarjem odborništva za kulturo Videmske pokrajine Mariom Martinisom, trenutno v zaporu, in ravnateljem videmske knjižnice Romanom Vecchietom, ki je pokrajinsko upravo zaprosil 20 milijonov lir podpore za izdajo deželnega kataloga knjižnic.
Martinisove ponudbe Vecchiet ni sprejel. Nasprotno, pokrajinskega funkcionarja, ki je občinski svetovalec PSI v Povolettu, je prijavil sodnim oblastem.
Sodniška preiskava bo sedaj odločila, če je Vec-chietova prijava utemeljena in ali je Martinis tudi z drugimi prosilci ravnal podobno.
O tem je svoje stališče zavzelo tudi videmsko pokrajinsko tajništvo PSI, ki ugotavlja, da dogodek zadeva izključno Martinisa in da nima nobene povezave z njegovo strankarsko pripadnostjo. (R. P.)
Tradicionalni praznik s v. Marije Zdravja
Jutri v Bardu obred poljubljanja križev
BARDO Občani iz Barda in Sedlišča (Micottis) bodo v nedeljo, 5. julija, praznovali sv. Marijo Zdravja. Cerkveni praznik, ki seže daleč v tradicijo tamkajšnjih krajev, je pomemben zaradi dogodka, ki je edinstven: poljubljanje križev.
Za to priložnost se v Bardu zberejo cerkvene skupnosti iz bližnje okolice (tudi z onstran meje) in navezano prijateljstvo in sodelovanje izpričajo s pozdravom in poljubljanjem križev, ki so različni in predstavljajo posamezne verske sredine.
To se bo zgodilo tudi jutri, s pričetkom ob 11. uri.
V okviru cerkvenega praznika bodo danes počastili 25-letnico ustanovitve Centra za kulturne raziskave iz Barda. Za 20.30 so v novih prostorih zadruge COOP pripravili konferenco, na kateri bosta prof. Silvano Tarondo in Francesco Micelli spregovorila o vprašanju izseljeništva, ki tudi v teh krajih predstavlja bolečo družbeno rano. (R. P.)
Zanimiva pobuda ob začetku poletne turistične sezone
Uvedli ocenjevanje najbolje urejenega mejnega prehoda
Vesel popoldne v dutovskem domu upokojencev
Oskrbovance doma starejših občanov v Dutovljah sta 29.6. obiskala znani humorist Andrej Jelačin - Toni Rarjola in ansambel Gianija Jerma-na. V skoraj triurnem programu sta Postregla z obilico humorja, pa tudi Pesmi, plesa in recitacij ni manjkalo. Toni Karjola je pripravil pravi show, v katerem so sodelovali tudi oskrbovanci sami. Jelačin je pred mikrofon Povabil na pevsko avdicijo tudi samega direktorja dutovskega doma Miho Pogačarja. Prireditev je bila enkratno doživetje, ki ga oskrbovanci kot tudi osebje doma ne bodo še dolgo pozabili, (oks)
Poletna turistična sezona je nastopila in postavila odgovorne pred zahtevne in kar se da pametne odločitve. Tako je tudi letos med drugim stekla akcija Turistične zveze Slovenije za ocenjevanje najbolj urejenega kraja v Sloveniji in najbolj urejenega mejnega prehoda. V tej akciji je bil mednarodni mejni prehod Fernetiči že dvakrat prvi. V sežanski poslovni enoti Kompasa, in sicer v Mejnem turističnem servisu, so se delavci odločili, da bodo od 1. julija že na vhodnih vratih predsta-
vili Slovenijo za goste, ki bodo po naključju ali namenoma prišli v naše kraje. Pripravili so pokušino domačih jedi in pijač ter promocijo prodaje izdelkov Kompasovih dobaviteljev po občutno znižanih cenah.
Danes, 4. julija, ob 13. uri bodo turistični delavci v Sežani nastopili v javni radijski oddaji, ki jo bo prenašal Radio Koper.
Kljub temu, da letos od turizma ne pričakujejo veliko, je to smela naložba za prihodnje leto.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
gospodarski dopis iz Slovenije_
Vendarle, kajti...
JOŽE PETROVČIČ
»Vladni delegaciji sta se vendarle srečali in naredili nov korak naprej: menda naj bi v dveh tednih podpisali memorandum o pripravljenosti obeh držav za hitrejše reševanje probLemov, ratificirali naj bi že podpisani gospodarski sporazum, na pogostejših srečanjih pa naj bi poslej tudi hitreje reševali še druga nerešena vprašanja.«
Presenečeni boste najbrž, ko vam bomo razkrili, da je bil tak stavek zapisan ta teden po srečanju slovenske in hrvaške vladne delegacije, ki sta jo vodila predsednika Gregurič in Drnovšek. Takoj je treba povedati še to, da je poudarek na besedi vendarle, kajti še pred nedavnim je bilo ugotovljeno, da se odnosi ne izboljšujejo in ne premaknejo z mrtve točke. Zlasti na gospodarskem področju, kjer je bil že pred precej časa narejen gospodarski sporazum, ki ga je slovenska stran takoj ratificirala, hrvaški sabor pa ga odlaga z dnevnega reda in ga pred volitvami prav gotovo ne bo sprejel.
Med dvema novima državama se vseskozi porajajo nejraz-ličnejši politični problemi, ki jih sicer odlagajo, potem pa počasi le odpravijo s kakšnim splošnim kompromisom, kajti politika veleva, da se ne bi bilo pametno huje sporekati. Ne da pa se pod preprogo porivati gospodarskih vprašanj, kajti gospodarsko življenje teče neusmiljeno naprej in v začetku majhen problem kmalu za seboj potegne veliko kopico. V majhne kepe stisnjenih gospodarskih problemov pa je med obema državama veliko in najbolj v ospredju je nekaj gospodarskih infrastrukturnih problemov.
Hrvate močno skrbi, kaj bo z nuklearko v Krškem. Slovenci strašijo, da jo bodo zaprli, Hrvatje, ki so polovični lastniki, na to nikakor ne morejo pristati, ker imajo s preskrbo električne energije velikanske težave, saj so glavni viri za njihovo električno energijo v drugih državah (Srbija oziroma Kosovo in Bosna) in od tam elektrike ni moč dobiti. Dodatna težava je v tem, da Hrvatje zdaj elektrike iz Krškega ne plačujejo; s temi dolgovi bodo mahali pod nos slovenski strani takrat, ko bi se zares odločalo o ukinitvi elektrarne.
Drug velik problem so ceste. Hrvati zahtevajo gradnjo osimskih cest, zlasti cesto med Trstom in Reko, slovenska stran pa za te ceste ne bi rada dajala denarja, ker jo žuli cestni
križ Maribor-Ljubljana-Koper in Jasenice-Zagreb. Če že, potem bi koncesije dala tujcem za te ceste, ne pa tudi za cesto Šentilj-Zagreb, ki pa je za Hrvate glavno kopensko okno v svet.
Ni dokončno rešeno vprašanje ribolova (in morske meje). Slovenci hočejo trdnejše garancije za svoje premoženje, ki ga imajo na Hrvaškem (počitniški objekti), Hrvati pa bi radi devize, ki so se odtekle v zagrebško filialo Ljubljanske banke in jih ta banka noče (ne more) izplačati, ker čaka na delitveno bilanco.
Čedalje večji problem predstavlja medsebojno trgovanje. Slovenija ima v trgovanju s Hrvaško velik presežek (tudi o višini presežka se ne morejo sporazumeti), za katerega bi rada državna zagotovila, da bo plačan, zato med drugim predlaga, da bi ga morebiti vsaj spremenili v slovensko posojilo, saj zdaj stojijo presežki na nerezidenčnih računih in so začasno »podarjen« denar, Hrvatje pa seveda o tem nočejo ničesar slišati, ker pravijo, da to ni stvar države, ampak trgovcev, presežek pa se povečuje tudi zaradi nerealnega tečaja tolarja in preveč zaprtega slovenskega trga.
Morda bi prav na zadnjem primeru lahko pojasnili, zakaj nastaja med državama toliko problemov.
Obe gospodarstvi, slovensko in hrvaško, se zaradi izgube južnega trga (in tudi zaradi izgube vzhodnoevropskega trga), tepeta za vsako najmanjšo priložnost na obeh trgih. Zaradi vojne in gospodarske izčrpanosti v zvezi z njo je bila Hrvaška v tem boju manj uspešna. Zaostanek skuša popraviti drugje in zato postavlja določene pogoje in zahteve, ki slovenski strani ne dišijo. Trgovanje pa se razvija po tržni logiki naprej in ker je tolar nekoliko precenjen, se je začelo veliko tolarjev in deviz s slovenskega prostora odtekati na Hrvaško, od kjer prihaja poceni blago. To Hrvatom spet ni všeč, ker kopnijo njihovi blagovni viri, ki jih morajo polniti z uvozom (in devizami). Sloveniji pa odliv denarja (predvsem deviz) tudi ne diši. Hrvatje zato že napovedujejo, da bodo pretok blaga morali omejiti, Slovenci pa bodo morali seveda sprejeti protiukrepe. Iz majhne kepice tako nastaja velika kepa in iz kepe se lahko sproži plaz...
Stati ob strani in čakati, kaj se bo samo od sebe izcimilo, je nedopustno. Zato je tisti, na začetku omenjeni »vendarle« tako zelo pomemben.
Tartini glavni protagonist Piranskih glasbenih večerov
Vprašanja na skupščini Združenja italijanskih občin ANCI
Kako je z združevanjem gorskih skupnosti
PORTOROŽ — Z današnjim začetkom Piranskih glasbenih večerov v Piranskem Križnem hodniku minoritskega samostana se je začelo Kulturno poletje Piran - Portorož, vrsta Prireditev, ki naj bi tako ali drugače Popestrile poletne dni ob morju. Kar f6 tiče resne, klasične glasbe, bodo koncerti v glavnem v znamenju Praznovanja 300. obletnice piranskega violinista Giuseppeja Tartinija. ,Vq današnji tiskovni konferenci v Portoroškem Avditoriju so med dru-Qirn poudarili, da so za Tartinijeve Prireditve doslej namenili že približ-u° sedemsto tisoč mark tolarske pro-‘vrednosti in da je doslej država Prispevala le približno šestino de-forja za prireditev, ki bi Sloveniji ahko pomenila nekako toliko, kot Pomeni praznovanje Mozartovega lubileja Salzburgu, oziroma Avstriji, e uu so znali Avstrijci veliko bolje izrabiti svojega glasbenega mojstra za Promocijo države.
Portoroške noči letos ne bo (če si le seveda obiskovalci poletnega Por-oroža ne bodo organizirali sami), sal 50 v minulih letih turistični de-
lavci spoznali, da so imeli več škode kot koristi, ker se je ta poletna noč sprevrgla v najdaljše množično pijančevanje. Namesto take noči bodo v treh avgustovskih koncih tednov v portoroškem Avditoriju pripravili nastope pevcev zabavne glasbe, gre za popevkarske metuzaleme, kot so Gabi Novak, Arsen Dedič, Lado Leskovar, Tereza Kesovija, itd. Ti naj bi po besedah enega od portoroških turističnih delavcev odražali pravo popevkarsko kulturo in raven, ki jo zasluži portoroški turizem. Še največ novega in svežega bo, kot vse kaže, ponudil festival Melodije morja in sonca. Ta bo od 23. do 25. julija, trajal bo tri večere in bo po besedah direktorja Festivala MM S Iztoka Jelačina prvi slovenski državni festival zabavne glasbe, hkrati pa si ta festival prizadeva, da bi postal nekakšna mala poletna Evrovizija za srednjeevropske države. Omenimo še Vlada Kreslina z Beltinško bando, ki bo v portoroškem Avditoriju nastopil danes, 4. julija.
BORIS ŠULIGOJ
VIDEM — V videmski dvorani Ajace je bila pred dnevi predkongresna skupščina združenja italijanskih občin ANCI, na kateri so izvolili tudi delegate za vsedržavni kongres, ki bo jeseni v Sorrentu. V delegaciji bo tudi špetrski župan Fir-mino Marinig, ki je bil imenovan za nadzornika v deželnem vodstvu ANCI.
Na videmskem srečanju je tekla beseda tudi okoli vprašanja krčenja števila gorskih skupnosti.
Gorski skupnosti za Nadiške doline se obeta združitev z gorskima skupnostima iz Humina in Terske doline. Proti takšnemu združevanju se je opredelil demokristijanski večinski del nadiške skupnosti, ki je s tem v zvezi izdelal tudi dokument, v katerem predlaga nekatere popravke. Med pomembnejšimi naj omenimo tistega, ki predvideva nastanek gorske skupnosti Julijskih Predalp. Obsegala naj bi vse obmejne občine, kjer živi slovenska nacionalna skupnost. S tem bi gorska skupnost dobila dodatne zadolžitve pri obrambi etnične skupnosti ter
»preprečila, da bi jo upravljale zasebne ustanove, ki prejemajo za to dejavnost od države visoke podpore.«
Če se s prvim delom predloga povsem strinjamo, ne razumemo nasprotovanja javne uprave zasebnim pobudam slovenskih organizacij na Videmskem, ki so v vseh teh letih zagotovile obstoj in razvoj slovenske narodnostne skupnosti. Kvečjemu bi kazalo vzpostaviti med slovenskimi organizacijami in javnimi upravami takšen odnos, ki bi šel v smer dopolnjevanja in medsebojnega sodelovanja.
O krčenju števila gorskih skupnosti so spregovorili tudi na srečanju upraviteljev KD v Huminu, katerega sta se udeležila tudi predsednika skupnosti iz Terske doline Bruno Miotti in Nadiških dolin Giuseppe Chiabudini, ki sta izrekla dokaj različno mnenje glede združevanja.
Prvi zagovarja predlog deželnega odbora in ugotavlja, da imajo gorske skupnosti iz Humina, Terske in Kanalske doline veliko skupnega, zaradi česar je nujna njihova združi-
tev v večjo enoto, ki bi tako s političnega kot tudi upravnega vidika imela odločnejšo težo v odnosu do deželne uprave.
Na drugi strani pa Giuseppe Chiabudini ugotavlja, da bi nova in večja gorska skupnost, s sedežem v Tarčentu, pomenila ošibitev obmejnih krajev v Nadiški dolini in njihovo popolno izolacijo. Zaradi tega se Chiabudini zavzema za takšno enoto, ki bi združevala vse občine vzdolž državne meje, v kateri živi slovensko prebivalstvo.	r. p
■ V Štanjelu bodo danes, ob 21. uri nastopili igralci dramske sekcije KUD Gallus iz Ribnice in nonet Vitra. Predstavili se bodo z delom »Kuge, vojske, lakote reši nas, o...«. Igra je prirejena po romanu Draga Jančarja »Galjot«, besedilo pa je priredila in delo režirala Vesna Poš-trak. Prihodnjo soboto bo na grajskem dvorišču v Štanjelu gostovala skupina iz Povirja z Vilharjevim in Levstikovim delom »Kako smo se možili« v režiji Aleksija Pregarca.
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
primorski
JE.	dnevnik
sobota, 4. julija 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - T!x 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Po 4. kolu košarkarskega predolimpijskega turnirja
Danes start kolesarske dirke po Franciji
Italija izgublja upanje
Murain glavni favorit
ZARAGOZA — Včerajšnje 4. kolo košarkarskih kvalifikacij za nastop na olimpijskih igrah v Barceloni je praktično dokončno pokopalo upanja Italije. Po pekočem porazu proti Nemčiji jo namreč v preostalih dveh kolih čakata Hrvaška in Litva, torej najmočnejši ekipi skupine, proti katerima nima možnosti za zmago (razen če Litva v zadnjem kolu, ko ne bo imela več motivacij, ne popusti). A tudi ta uspeh verjetno ne bi zadoščal, če bi se Italija znašla z istim številom točk kot tiste reprezentance, proti katerim izgubila.
Po pričakovanju je včeraj praznih rok ostala tudi Slovenija proti Litvi, vendar se bo sedaj srečala z Izraelom in SND, proti katerima ni brez možnosti. Upanja na kvalifikacijo torej ostajajo, vendar mora osvojiti obe tekmi.
NEMČIJA - ITALIJA 109:91 (57:48)
Poraz je bil za Italijo zelo pekoč, še zlasti, ker je Nemčijo pred 20 dnevi zlahka premagala v Berlinu. Že drugič zapored tako Italije (razen velikih presenečenj) ne bo na olimpijskih igrah. V italijanskem taboru pa so se končno začeli zavedati, da je njihovo prvenstvo res močno, vendar predvsem po zaslugi tujih igralcev, ki obenem zapirajo pot domačim in jim onemogočajo razvoj.
LITVA - SLOVENIJA 90:73 (44:29)
LITVA: Homičius 14 (1:1), Visockas 2, Timavičius 6 (2:2), Krapikas 2 (0:1),
Sabonis 28 (4:7), Karmisovas 12 (5:5), Marčiulonis 20 (6:7), Einikis 4, Jovajša 2 (0:2).
SLOVENIJA: Horvat 11, Daneu 3, Zdovc 24 (3:6), Kraljevič 5 (1:1), Hauptman 8 (1:3), Alibegovič 11 (3:5), Vilfan 5, Kotnik 6.
SODNIKA: Zych (Pol.) in Jungeb-randt (Fin.).
Proti verjetno najmočnejši ekipi turnirja ni bilo pričakovati, da Slovenija iztrži kaj več od častnega poraza. Centri Litve so bili za slovensko peterko neustavljivi (samo Sabonis je ujel 16 odbitih žog), poleg tega ji tudi met v prvih dvajsetih minutah ni šel posebno od rok (36%).
DOSEDANJI IZIDI
Iz kvalifikacij: ČSFR - Slovenija 66:63, Italija - Izrael 83:63, Litva - SND 116:79, Nemčija - Hrvaška 83:74.
1.	kolo: SND - ČSFR 88:60, Nemčija - Izrael 85:71, Slovenija - Italija 91:78, Litva - Hrvaška 99:89.
2.	kolo: Italija - ČSFR 78:74, Slovenija - Nemčija 88:76, Litva - Izrael 95:85, Hrvaška - SND 85:81.
3.	kolo: ČSFR - Izrael 89:80, Hrvaška - Slovenija 93:70, SND - Italija 83:75, Litva - Nemčija 100:84.
4.	kolo: ČSFR - Hrvaška 68:84, Izrael - SND 85:101, Italija - Nemčija 91:109, Slovenija - Litva .
LESTVICA
Litva 10 točk, SND, Hrvaška in Nemčija 6, Slovenija, Italija in ČSFR 4, Izrael 0.
PREOSTALI SPORED
Danes: Hrvaška - Italija (15.00)t Izrael - Slovenija (17.00), Litva - CSFR, SND - Nemčija.
Jutri: Litva - Italija (15.00), Nemčija - ČSFR, Nemčija - CSFR, SND - Slovenija (19.00), Hrvaška - Izrael.
Poleg ZDA in Brazilije še Venezuela in Portoriko
PORTLAND - Severno, Srednjo in Južno Ameriko bodo poleg ZDA in Brazilije, ki so si že v prejšnjih dneh zagotovile nastop na olimpijskem košarkarskem turnirju, zastopali tudi Venezuela in Portoriko. Odločilno zmago si je Venezuela izborila proti Kanadi (76:72), Portoriko pa proti Argentini (90:85). V Portlandu bodo odigrali še polfinalni tekmi (Brazilija - Venezuela, ZDA - Portoriko), ki pa nimata nobenega praktičnega pomena več.
Sporazum glede Lentinija med Torinom in Milanom
TURIN — Torino se je odločil, da ne bo vložil priziva na nogometno zvezo proti Milanu, da bi mu vrnil Lentinija. Društvi sta namreč sinoči dosegli sporazum, po katerem bo Milan za igralca odštel nekaj več denarja, in sicer 18,5 milijarde lir namesto 14 milijard lir.
Za Poletov kotalkarski odsek končno tudi prvi ženski naslov!
Merlova državna prvakinja
Cristiana Merlo
Poletova kotalkarica Cristiana Merlo je v Pordenonu osvojila naslov državne prvakinje v kategoriji »deklic« in s tem priborila svojemu društvu prvi ženski državni naslov sploh.
Letošnje državno prvenstvo se je v tem tednu odvijalo v Pordenonu, na njem pa je, poleg Merlove, od Poleta sodelovala tudi Maja Berzi. Poletovki sta se uveljavili že v uvodnem torkovem tekmovanju v obveznih likih. Merlova je bila prepričljivo prva, Berzijeva pa šestindvajseta.
V sredo je bil na vrsti kratki program, na katerem je Merlova še povečala svojo prednost v točkah in si seveda suvereno zagotovila nastop v skupini najboljših za dolgi program, v katerem je bila spet odlična: lahko rečemo, da je dokazala, da v tej kategoriji resnično nima enakovrednih nasprotnic.
Berzijeva je bila v prostem programu solidna, kar pa ni bilo dovolj za dobro uvrstitev.
Uspeh Merlove je, kajpak, razveselil ves Poletov tabor, še zlasti pa trenerja Petra Brleča in Cristianino mamo, ki je trenerka in je veliko pripomogla k velikemu uspehu hčerke.
Čestitamo!
SAN SEBASTIANO — Letošnja kolesarska dirka po Franciji bo obšla kar sedem držav, začela pa se bo danes v Španiji z osemkilometrskim prologom v San Sebastianu, v naslednjih treh tednih pa bodo udeležnci, teh je 198, v 21 etapah prevozili skoraj 4.000 km.
Lanski zmagovalec Miguel Indurain je glavni favorit (tudi ker je etap na kronometer kar šest), morebiti pa bo rumeno majico imel že drevi, čeprav tako kratek prolog menda bolj ustreza Nizozemcu Breukinku. Francozi, ki svojega zmagovalca pogrešajo že celih sedem let, zadnji je bil Hinault, veliko upanja polagajo v Leblanca. Množična je tokrat tudi udeležba Italijanov. Njihov zastavonoša je svetovni prvak Bugno, tu sta še Chioccioli in Chiap-pucci, ki pa na letošnjem giru nista imela proti Indurainu nobenih pravih možnosti. Med favorite uvrščajo še Le-monda, Delgada, Rooksa, Motteta in Alcalo. Med šprinterji naj bi glavno
besedo imel Italijan Cipollini, ki je bil nezadržen tudi na ciljnih ravninah po Italiji.
Tour se bo končal 26. julija s tradicionalnim ciljem na pariških Elizejskih poljanah.
V VVimbledonu včeraj dež
LONDON — Zaradi dežja včeraj niso odigrali enega samega srečanja na teniškem turnirju v VVimbledonu. Na sporedu sta bila tudi moška polfinala, ki pa ju bodo, če se bo vreme popravilo, spravili pod streho danes, ko je bil prvotno na sporedu ženski finale.
Britanska policija je včeraj sporočila, da so prejeli pismo, v katerem grozijo z bombnim atentatom proti enemu od igralcev, zaposlenih v VVimbledonu. Policija imena ni sporočila, po pisanju britanskega časopisja pa naj bi šlo za Moniko Seleš.
Formula ena: Mansell spet najhitrejši
MAGNY COURS (Francija) — Prvi dan uradnih poskusnih voženj za Veliko nagrado Francije v formuli ena ni prinesel novosti glede razmerja sil pri vrhu, potrdil pa je tudi, da se pri Fer-rariju nikakor ne morejo izmotati iz težav: na tej progi, ki je sedaj 21 m krajša, so lani dosegli celo boljši čas.
VRSTNI RED: 1. Mansell (williams) 1T5"047| 2. Patrese (williams) 1'15"551; 3. Senna (mclaren) 1'16"892; 4. Berger (mclaren) 1'16"944; 5. Schumacher (be-netton) 1'16"969; 6. Comas (ligier renault) 1T7'637; 7. Brundle (benetton) 1T7"638; 7. Aleši (ferrari) 1T7"686; 9.
Capelli (ferrari) 1T8T52; 10. Herbert (lotus) 1T8 T68, itd.
Krabbejeva ne gre na Ol
HAMBURG — Nemka Katrin Krab-be, svetovna prvakinja v teku na 100 in 200 m, se je odločila, da ne bo šla na olimpijske igre v Barceloni. Isto odločitev sta sprejeli še Breuerjeva in Mollerjeva, ki sta bili skupaj s Krab-bejevo pred časom suspendirani z vseh prireditev pod obtožbo manipulacije na antidoping kontroli. Zatem so bile vse tri oproščene in sklicane za olimpijske igre.
Balinanje: Kras se je ze prebil v finale
Kras Elio Mobili je prvi finalist 12. zamejskega balinarskega prvenstva, ki se bo po več kot dveh mesecih ogorčenih bojev zaključilo prihodnji teden z dvema ali celo s tremi finalnimi srečanji (morebitno tretje bo v petek, 10. t.m. v Repnu). Zamejskim prvakom Krasa (eni redkih ekip, ki je letos nastopila z istim igralskim kadrom kot v prejšnji sezoni) je v povratni tekmi doma zadoščal že neodločen izid (v Nabrežini so namreč zmagali). Gostje pa so se v prvih dveh disciplinah predstavili s svojima boljšima predstavnikoma, ki bi lahko tudi pripravila presenečenje. Toda Pelizon (bližanje in obvezno zbijanje) kot DelVAnno (enojka) se proti bratoma Negrini nista dala presenetiti in čeprav se je prvemu na začetku in drugemu proti koncu srečanja že slabo pisalo, sta oba le prišla do odločilnih zmag, ki sta Krasu že zadoščali za finale. Ostali dve srečanji sta bili le gola formalnost. Med dvojicami sta Succi in Si-moneta v neobičajnem srečanju (v petih lučajih sta ekipi dosegli kar 21 točk, v enem lučaju jih je Nabrežina zbrala celo 6) z 11:10 premagala gostujoči par v sestavi Brumat-S. Negrini. Visoko zmago Zgoničanov je dopolnila še trojka, ki se je po dobri igri Businelli-ja dokaj zlahka otresla nasprotnika.
Tudi po povratnem srečanju med Gajo in Primorjem ni izšel drugi finalist. Ekipi sta se namreč tudi na Padri-
čah sporazumeli za delitev točk, tako da bo za določitev drugega finalista potrebno odigrati še tretjo tekmo. Po prvih dveh obračunih je na Padričah zgledalo, da za domačine ni več pomoči. Gulič je bil namreč za dve točki boljši od Milkoviča, Palmisciano pa je kar z 11:3 premagal M. Calzija. Zaostanek za Primorjem sta med dvojicami znižala Gregori in I. Calzi, ki sta bila boljša od Tenzeja in Ferluge. Proseča-ni (Blažon, Sibefja in Suban) so si v trojkah z nekaterimi spodletelimi zbijanji nerodno zapravili zmago, saj so sredi srečanja že vodili s 6:3. Žagarju, A. Kalcu in Nesichu pa je vendarle uspelo srečanje obrniti v lastno korist.
POLFINALE (povratni tekmi): Kras -Nabrežina 8:0 (11:9, 17:14, 11:10, 11:6). Kvalificiran Kras; Gaja - Primorje 4:4 (3:11, 14:16, 11:5, 11:9); Gaja in Primorje morata odigrati še tretjo tekmo. (Z.S.)
obvestili
SK BRDINA
organizira tridnevni trening na ledeniku Moltall od 9. do 12. julija. Zainteresirani naj se javijo na tel. 212859 do ponedeljka, 6. julija.
JK ČUPA
vabi člane in prijatelje na društveni praznik, ki bo v soboto, 11. julija, s pričetkom ob 19. uri.
Regata Čupe tudi prispevek k dialogu in sodelovanju med tukajšnjim prebivalstvom
Kot smo na kratko že poročali, je trofeja Čupe po zaslugi domačih zmagovalcev prve nočne regate Sesljan-Piran-Ses-Ijan ostala še za eno leto pri Čupi. Andrej Križnič je s svojo posadko (Silvano Bembič, Boris Guštin, Edi Križman, De-van Košuta, Andrej Gregori in Branko Brišček) na 10-metrski jadrnici Five to Six prvi prispel na cilj pred Sesljanski zaliv: 32 milj dolgo pot je preplul v 4.15' s povprečno hitrostjo nad 7,5 vozla na uro. Ze čez pet minut je prispela 19 m dolga Equity and Law avstrijskega Jac-hting Cluba. Že ti podatki povedo, da se je regata odvijala ob izredno ugodnih vremenskih pogojih in veliki konkurenci (udeležencev je bilo kar 47) ter je nudila vsem udeležencem, poleg tehnične zahtevnosti, tudi izjemen užitek.
Start regate je bil natančno ob 21. uri, barke so se ob svežem vzhodnem vetru, katerega hitrost je večkrat nihala, dodobra nagnile, začela se je igra z morjem, vetrom, časom, opremljenostjo jadrnic in izurjenostjo posadk. V tej igri so se jadralci 13 klubov usmerili proti Piranu. Domači čupini in tudi Sirenini jadralci so med prvimi tremi iz vsake od šestih kategorij zasedli kar 9 mest ih~-tako potrdili veljavnost jadralne šole naših klubov.
Med enajsto in polnočjo so se jadrnice pojavile pred Piranom, kjer so mnogi v
temi brez posebnega uspeha iskali bojo. To je bila tehnična pomanjkljivost organizatorjev, ki jo bo treba v prihodnje odpraviti z osvetlitvijo boje.
Med povratkom proti Sesljanu se je po polnoči veter še ojačil in dosegel skoraj 20 vozlov, tako da je bil povratek hiter.
V nedeljo popoldne je bilo na društvenem sedežu v Sesljanu nagrajevanje (na sliki Davorina križmančiča), katerega so se med drugimi udeležili tudi župan devinsko-nabrežinske občine Vittorino Caldi, predsednik 11. cone italijanske jadralne federacije FIV Franco Moletta, predsednik pokrajinskega odbora CONI Stellio Borri, v predstavništvu Luške ka-petanije komandant Pasetti, podpredsednik Sirene in član žirije Edi Filipčič, predstavnik bližnje Pietas Julie iz Seslja-na in še mnogidrugi.
Predsednik Čupe Marino Košuta je v svojem dvojezičnem pozdravnem nagovoru med drugim izrazil življenjsko potrebo, da se med tukajšnjimi ljudmi vzpostavijo tvorni odnosi dialoga in sodelovanja. Morje, kot naravni element, nudi vsem, ne glede na jezik in kulturo, enake pogoje dela, življenja ali rekreacije. Zgledujmo se po njem vsi, je poudaril Košuta, in obnašajmo se na kopnem tako kot se je treba na morju, čemur so pritrdili tudi ostali govorniki.
Sodniški zbor so sestavljali predsednik
Fabio Furlani, Giovanni Borsa iz Padove, Edi Filipčič in Ivo Magajna, pri bojah pa sta s svojimi plovili bila člana Čupe Mahnič in Grušič. Tekmovalci so pripadali sledečim priznanim klubom: Jacht Club Austria, Jacht Club Adriaco iz Trsta, Societh Nautica Pietas Julia, Tržaški
pomorski klub Sirena, Circolo della vela Muggia, Societa velica Oscar Cosulich iz Tržiča, Societa nautica Laguna, Lega navale iz Trsta, Societa nautica Tavoloni, Associazione velica Percoto, Club velico Treviso, Societa velica Barcola Grignano in Jadralni klub Čupa. Rezultati:
KATEGORIJA A (6-7,49 m): 1. Cheery Cherry (JK Čupa), Egidio Martelanc; 2. Pink Storm (SNPJ), Franco Sedmak; 3. Planinka (JK Čupa), Dean Bogateč; 4. Teloh (JK Čupa), Dario Bensi.
KAT. B (7,50- 8,49 m): 1. BBV Maral (Ass. Velica Percoto), Fabio Bernes; 2. Sombrero (JK Čupa), Stojan Štolfa; 3. Evin (SN Laguna), Franco Pressich; 5. Tipsy Cock (JK Čupa), Vinko Ozbič.
KAT. C: 1. Shogun (Jacht Club Adriaco), Fabio Shaffer; 2. Selve (Sirena), Franko Tomšič; 3. Atman (JK Čupa) Andrej Vuga; 9. Valiska (JK Čupa), Valetino Peric; 10. Jadran (JK Čupa), Marino Košuta; 12. Ona (JK Čupa), Rodolfo Cantelli.
KAT. D (9,50-10,49 m): 1. Five to Sik (JK Čupa) Andrej Križnič; 2. Blade Run-ner (JK Čupa), Alberto Zandomeni; 3. Penelope (JK Čupa), Eugenio Frandolič; 5. No comment (JK Čupa), Sergio Antoni; 6. Mr. Blue (JK Čupa), Paolo Milič.
KAT. E (10,50-11,99 m): 1. Baloss (Soc. Nautica Pietas Julia), Maurizio Cosano; 2. Capriccio (Circolo velico Muggia), Giovanni Ulcigrai; 3. Ballerina_ (JK Čupa), Milko Malalan; 4. Ennis (JK Čupa), Franko Lutman.
KAT. F (nad 12 m): Equity and Law (Jacht Club Austria), Peter Gabriel; 2. Ip-podromo di Montebello (Jacht Club Adriaco), Marco Augelli.