ACTA HISTRLAE in.
prejeto: 1993-10-21	UDK/UDC: 352.071(497.13 Moščejiice)"1616",
STATUT MOŠČENIC IZ LETA 1616 Vaško SIMONiTI
doc. dr., Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, 51000 Ljubljana, Aškerčeva 2, SLO doc. dr., DipartimentodiStoria, Facolta di Letteie e Filosofia, 61000 Lubiana, Aškerčeva 2, SLO
IZVLEČEK
Prispevek poda najprej razvoj nastanka, vlogo in položaj Kastavščine, gospostva ob vzhodni obali Istre, nato pa opozori na dosedanje analize objav statuta občine Moščenice ter poda primerjavo z dosedaj še neznanim in najstarejšim, sicer v nemškem jeziku pisanim statutom te občine, kije nastal leta 1616. Razlike v primerjavi z dosedanjimi objavami nudijo možnost, da dosedanje razumevanje in tolmačenje statuta Moščenic v nekaterih primerih korigiramo in dopolnimo.
V zgodovinskem razvoju Istre, v srednjem veku, so se srečevali mnogi politični in kulturni interesi, ki so razklali geografski prostor v političnem, gospodarskem in družbenem smislu, niso pa zabrisali sledi itiedseboj prepletenih vplivov. Istrski stvarnosti, razdeljeni med nemško in beneško interesno območje, dajejo za več stoletij, prav od visokega srednjega veka naprej, svojstveno podobo nemški, fevdalci, slovansko bogoslužje in glagoljaška pismenost ter kolonat in komune, kot tip kmečke in mestne občine., Medtem ko je velik del Istre, zlasti ob zahodni obali ter tudi na zahodnem delu v notranjosti, pripadal Beneški republiki, pa jc osrednje področje predstavljalo posest goriških grofov od konca 12. stoletja. Leta 1342 so bile posesti goriških grofov, ki so imeli svoje središče v Istri v Pazinu, preoblikovane v deželo - v Pazinsko grofijo. Plemstvo na tem ozemlju je dobilo leta 1365 od goriškega grofa poseben privilegij, ki je dobil mesto tudi v kasnejših vladarskih potrditvah Habsburžanov. Ti so na podlagi dedne pogodbe dobili Pazinsko grofijo leta 1374, Deželica, njeno uradno poimenovanje je prvič dokumentirano leta 1379 (Grafschaft ze Mitterburg), je z njej podeljenimi in v življenju delujočimi pravnimi instituti obdržala svoj položaj zlasti v odnosu do Kranjske kot neposredne sosede. Ta sije namreč prizadevala zmanjševati pomen samostojnosti istrskega plemstva in s tem dežele same, ne zgolj zaradi geografskega sosedstva in ozemeljske majhnosti Pazinske grofije, ampak gotovo tudi zaradi pomembnosti političnega in predvsem vojaškega položaja tega konfliktnega prostora, kije mejil na ozemlje Beneške republike. Pazinska grofija pa je prav zaradi njenega zgodovinskega razvoja, doseženega še v času goriških grofov in zaradi stalnega poudarjanja njenega plemstva o
97
ACTA K1STRIAE Iii.
Vaško SIMONH I: STATUT MOŠČENIC IZ LETA 1616,97- J12
sodni in upravni samostojnosti dežele, (p)ostala le "pritaknjena" h Kranjski še v 16. stoletju.1
Fevdalno posestniški vstop Habsbuižanov na področje Istre pa je bil pomemben tudi za posest, ki je ležala vzhodno od Pazinske grofije, ob vzhodni istrski obali. Temu majhnemu ozemlju je zagotavljal določen specifičen položaj njegov zgodovinski razvoj. Kot Pazinska grofija, M ohranja določeno samostojnost v odnosu do Kranjske, lako tudi posest ob vzhodni istrski obali ohranja svojstveno podobo. V začetku 12. stoletja so to posest dobili oglejski patriarhi, ki so jo verjetno še v istem stoletju (leta 1139) podelili v fevd grofom iz Devina. Kot najmočnejši vazali oglejskega patriarha na ozemlju med Furlanijo in Kvarnerskim zalivom so devinski grofi tako dobili posest, ki se je v ozkem pasu vlekla ob vzhodni istrski obali od Brseča preko Moščenic, Veprinca in Kastva do Reke. Prav začetek devinske oblasti je pomenil za področja Kastva, Veprinca in Moščenic, da so ostala v medsebojni povezanosti, ki je sčasoma prerasla v skupno administrativno politično enoto, to je t.im. Kastavščino oziroma Kastavsko gospostvo.2
V njem je imel pomembnejšo upravno vlogo Kastav, ki je v zadnji četrtini 14. stoletja poimenovan kot grad (veste), v 15. stoletju pa kot mesto (statt), medtem ko ostaneta Veprinac in Moščenice označena kot kastela {chastelt)? Devinskim je postopoma naraščala moč z naslonitvijo na močnejše goriške grofe, vendar se vse do srede 14. stoletja niso odpovedali vazalnemu položaju, ki so ga imeli v odnosu do oglejskega patriarha. Šele potem, ko je goriški grof Albert IV. sklenil leta 1364 dedno pogodbo s Habsburžani za Pazinsko grofijo, se je dve leti kasneje Hugon VIII. Devinski odrekel svojim seniorjem in zaščitnikom ter odkrito pristopil na stran avstrijskih vojvod. S tem so dobili Habsburžani posredno oblast tudi nad vzhodnim ozemljem Istre,4 do popolne neposredne oblasti suverena pa so morali čakati še natanko sto let.
Walseejevci, ki so bili sprva določeni za skrbnike mladoletnih otrok devinskega grofa, nato pa za dediče devinske posesti, so leta 1399, po izumrtju moške linije devinskih, postali gospodaiji Reke, Kastva, Veprinca, Lovrana, Moščenic in Brseča. S prihodom novih fevdalcev je prišlo, na prelomu v novo stoletje, do izdelave dveh
1	Peter Štih, Goriški grofje in. geneza pazinske grofije, rokopis 1993, sir. 1-3
2	Od številne literature, ki se neposredno nanaša na to področje, oddvajamo le naslednja dela: Franjo Rafki, Statuti kastavski i veprmački (Statuta lingun conscripta. Hrvatski pisani zakoni: vinodolski, poljičkt, vrbanski a donekie i svega krčkoga otoka, kastavski, veprinački i trsatski. Uredili F.Rački, VJagič i I.Crnčič. Monumenta historico-juridicasla vorum meridionalium. Pars I, Statuta et ieges Vol. IV), Zagreb 1890, str. LXXI-LXXVIII;Karel Kadlee, Iz istorije operne Moščenica. Kao uvod u analizu statuta Moščeničkoga, Rad JAZU, 203, Zagreb 1914, str. 123-134 (isti tekst tudi v uvodu njegove objave statuia);Ante Šepif, "Zakon Kastela Moščenic", prijepisi njegovi i jezik, Rad JAZU, Zagreb 1957, sir. 233-285; Josip Žontar, Kastavščina bi njeni statuti do konca 16. stoletja, Zbornik znanstvenih razprav, 21. letnik, 1945-1946, Ljubljana 1946, str. 153-219; Darinko Munič, Kastav u srednjem vijeku (Društveni odnosi u kastavskoj opčini u razvijenom srednjem vijeku, Rijeka 1986
3	Josip Žontar, Kastavščina in njeni statuti do konca 16. stoletja. Zbornik znanstvenih razprav, 21, letnik, 1945-1946.Ljubljana 1946, str. 164
4	Darinko Murne, Kastav u srednjem vijeku (Društveni odnosi u kastavskoj opOmi u razvijenom srednjem Vijeku), Rijeka 1986, str. 32-36
98
ACTA 1IISTRIAF, III.
Vaško STMONÎTI: STATUT MOŠČENIC K Lfc'TA 1616,97-112
pomembnih dokumentov za to področje: urbarja, kije obsegal popis skupnih in posameznih dajatev oziroma obveznosti navedenih občin5 ter do kodifikacije prvega dela, sicer iz 18. stoletja ohranjenega statuta občine Kastav, ki je vseboval skupne dajatve občine zemljiškemu gospodu, določbe o upravi in pravila običajnega prava, kar kaže, da so bila posamezna pravila veijetno zapisana že v 14. stoletju/' Vsebinsko podobne določbe, kot so navedene v kastavskem statutu, najdemo v kasneje kodificiranem statutu Moščenic
7	^
iz leta 1483 ter v statutu občine Veprinac iz leta 1507. Glede na skupno zgodovinsko usodo Walseejevskeposesti v Istri v začetku 15, stoletja, lahko sklepamo, da so nekatere določbe, čeprav kasneje kodificirane v statutih Veprinca in zlasti Moščenic, nastale, in bile morda tudi posamično zapisane, istočasno kot tiste v Kastvu. O tem nas ne prepričuje zgolj uvodni del veprinškega statuta, iz katerega je razvidno, da so si pomagali pri njegovem oblikovanju in zapisu s spominom starcev, ki ima takrat vrednostni pomen kredibilnosti in ki naj bi segal pri najstarejših prebivalcih Veprinca v čas prvih gospodov rodbine Walsee na tem delu Istre9, ampak tudi primerjava nekaj prvih Členov kastavske-ga statuta10 z v tej razpravi objavljenim statutom občine Moščenic in njegovimi začetnimi določbami.
Preden je posest Walseejevcev v Istri popolnoma prešla v roke Habsburžanov, je
Friderik III. Že pred tem priključil del ozemlja Pazinski grofiji. V začetku leta 1443 je
namreč podelil v zakup Pazinsko knežijo Febu della Torre-ju, z njo pa tudi kastele
Vranje, Lovran in Brseč. S tem sta bila Lovran in Brseč izdvojena1 ! iz nekdanje skupne
posesti vzhoduokvarnerskih občin. Preostale občine so tako dobile dokončno podobo
kot posebno gospostvo, v katerem se je poslej, kot tudi že praviloma prej, vsaka
sprememba gospodarja odrazila na skoraj isti način tako v mestecu Kastvu kot v kastelib
Veprincu in Moščenicah. Področje vseh treh občin in tudi Reke je 10. oktobra 1466
12
končno pripadlo Habsburžanom. Kastav ščin a je postala deželnoknežja posest, podrejena kranjskemu vicedomu, vendar ni bila niti del Kranjske niti Pazinske grofije. Upravo
5	Milko Kos, Jedan urbariz vremena oko 1400 d knanjima Devinskih i Walseeovaca na Kvarnem, VjesnikDržavnog arhiva u Rijeci, HI/1955-56, Rijeka 1956, str. 345-364
6	Josip Žontar, n.d. (z objavo najstarejšega zapisa kastavskega statuta iz 16. sto letja v nemškem jeziku); Darinko Munič, n.d., Municevo delo je vsekakor najobsežnejša in najizčrpnejša analiza "kastavskega statuta, zlasti str. 73-86 ter 97-108
7	Arhiv R Slovenije (naprej AS), Vic. I/127, zap.st. 240
8	Uredi! Franjo Rački, Statut Veprinački{1507) (Statuta lingua croatica conscripta..., Monumenta historico-juridica slavorum meridionaUuni, Pars I., Vol.IV,) Zagreb 1890, sir. 209-216
9	Uredil Franjo Rački, Statut Veprinački,.., str. 211-212; Darinko Munič n.d., str. 102-103
10	V isti knjigi kot je objavljen statut Veprinca je Franjo Rački pripravil tudi objavo statuta Kastava na straneh 179 oz. 181-207; primerjalno objavo kastavskega statuta po objavi Račkega in statuta te občine v nemščini iz leta 1569 glej Josip Žonfar, n.d., str. 201-216
11	To pripadnost teh dveh vaških občin Vi Pazinski grofiji lepo kaže seznam vpoklicanih mož {petega, desetega, dvajsetega) po posameznih občinah 3. maja 1566: Gallvvnn (?) 47, Tinjan 31, Žminj 48, Pitan 43, Lindair 25, bera m 28, Boljun 26, Trviž 28, Grdoselo 14, Kaščerga 8, Žarečje 6, Kringa 19, Novaki 16, Lovran 31, Brseč 15, P revi! 6, Cerovlje 7, Bofonega 4, KršikJa 7, Zamask (polovico vaške komune pripada Benečanom) 2, Vrh 9, Borut 14, Brest 3, Vranja 6, Sv.Petar u Sumi 16, AS, fasc. 285/415, str. 229,230
12	Darinko Munič, n.d.. str. 39,43,92
99
ACTA HISTRJAE Ul.
Vasko SIMONIH: STATUT MOŠČENIC IZLETA 1616.97-112
nad gospostvom je prepuščal cesar (deželni knez) poslej različnim gospodom proti določenemu letnemu plačilu. Zakupniki so postali Jakob Raunacher leta 1468, Nikolaj Ravbarleta 1478, leta 1482 Gašper Ravbar (bil je tudi reški glavar, vendar sta bili funkciji ločeni), leta 1494 Ivan Turn (=Anž Fatumar), leta 1507 sin Gašperja Ravbaija Ivan, po vojni z Benetkami, ki so zasedle Kastavsko gospostvo, je postal leta 1516 zopet Ivan Ravbar, leta 1521 Ivan Apfaltrer, leta 152S Nikola Jurišič, leta 1531 pa Gašper Ričan. Z imenovanjem slednjega je nastal za Kastavščino nov moment, ker vladar ni ločil glavarstvo Reke od Kastavskega gospostva. Ker sta bila lahko reški glavar in zakupnik gospostva ob vzhodni obali Istre različni osebi, glavarski funkciji pa nista,bili ločeni, sta oba zahtevala od kastavskega gospostva dajatve. Zvrstilo seje še- vrsto gospodov v zakup zastavljenega gospostva13, vendar pa so naslednjih petdeset let trajali spori z reškim glavaijem glede nekaterih pomembnih pristojnosti: glede poprave uradnih hiš v Kastvu, Veprincu in Moščenicah, glede dohodkov iz kastavske okolice in vasi Brgud, glede vprašanja pravice do sodstva ter glede obrambne dolžnosti prebivalcev. Prav glede obrambnih obveznosti so prebivalci Kastavskega gospostva odklanjali sodelovanje v vojski in pri utrdbenih delih izven njihovega ozemlja. V šestdesetih letih je v zvezi s tem nastal spor. Cesarska komisija ga je rešila tako, da je naložila prebivalcem Kastva, Veprinca in Moščemc obveznost, katera jih je zavezovala, da sodelujejo pri vojaških in utrdbenih delih na Reki in v Vojni krajini. Tako so občine morale na lastnestroške poslati svoje može v Senj in Otočac ter ostale kraje ob hrvaško turški meji leta 1579 in 1584.i4 Ne glede na dvojni položaj reškega glavarja, ki si je lastil v teh letih pravico, da odloča poleg drugih zadev tudi o vojaških na področju Kastavščine, pa do spora ne bi moglo priti, če bi veljala določba, ki .jo lahko beremo v moščeniškem statutu iz leta 1637: "Naipervo smo dušni Cessarouoi Suetloste ucinit suaku čast, i postengie, i branitga s blagom, i xiuotom toliko oude, koliko na pokragine,...".15 Toda take določbe, ki bi zahtevala obrambo cesarja (^države) v Vojni krajini, torej izven dežele (v tem primeru je imela KastavšČina zanimiv položaj), v moščeniškem statutu, kije veljal v 16. stoletju, ni bilo. To kaže povsem jasno v tej razpravi objavljeni statut, ki take določbe ne pozna.
Po petdesetletnem sporu je bilo leta 1583 obnovljeno samostojno glavarstvo v Kastvu. Gospostvo, oddvojeno od Reke, je sedaj upravljal glavar s sedežem v Kastvu, vendar pa so občine ostale avtonomne predvsem na področju notranje uprave in nižjega sodstva. V začetku istega leta je prevzel gospostvo v zakup dr. VVolfgang Schranz, s tem pa je postala KastavšČina dokončno priključena (inkorporirana) Kranjski.lfi Šestindvajset let kasneje, leta 1609, so Schianzovi nasledniki prodali zakupno pravico nad Kastavskim gospostvom novemu gospodu, baronu Wagenburgu, ta pa jo je leta 1613
13	Josip Žontar, n.d., str. 167476
14	Josip Žontar, n.d., str. 178-185; Darinko Munič, n.d., str. 51
15	Dorde Milo vi č, Moščenički statut iz 1637. godiiie, Godišnjak pravnog fakulteta u Sarajevu, 23, Sarajevo 1975, str. 116
16	Karel Kadlec, Iz islorije opcine Mošdenica, Kao «vod u analiz ti statuta Mošdeničkoga, Rad JAZU, 203, Zagreb 1914, str. 128; Josip Žontar, n.d., str. 186; Darinko Munic, n.d., str. 51,52
100
ACTA HISTR1AE III.
Väsko SIMON ITI; STATUT MOŠČHMC IZ 1-ETA 1616,97-112
prodal Baltazaiju Thonhausen-u. Lastništvo zakupa je nato še enkrat usodno prešlo v druge roke. Potem ko je Baltazar Thonhausen, ki je ustanovil jezuitski samostan v Judcnburgu. umrl, je njegova žena podarila temu samostanu zakupno pravico nad to deželnoknežjo posestjo. 8. aprila 1625 je to volilo potrdil še vladar Ferdinand II. S tem so nastopile za Kastavsko gospostvo nove razmere. Posest je po dogovoru z judenbur-škimi jezuiti za stopetdeset let prešla v roke jezuitskega kolegija, kije imel sedež na Reki.17
Nove razmere, ki so nastopile od srede dvajsetih let naprej, pa niso bile posledica zgolj prihoda novega gospodaija na to istrsko področje, ampak so bile tudi posledica burnih vojaških dogodkov, ki so imeli svoj začetek v prvih dveh desetletjih 17. stoletja. Moščenice (in seveda tudi druge občine na tem prostoru) so bile že v 16. stoletju večkrat prostor različnih vpadov in spopadov ter celo okupacije s strani Benečanov v teku prve bencško-avstrijske vojne, večkrat pa so se tudi, kot poroča Valvasor, "v to soseščino prikradle ponoči turške roparske ladje, pristale, polovile prcbivalce ter jih odpeljale."18 V začetku 17. stoletja, ko so se zaostrili beneško-avstrijski odnosi predvsem zaradi gusarskih napadov senjskih uskokov in so se vojaški incidenti med obema stranema množili, tako v notranjosti Istre, kot tudi vzdolž celotne istrske obale, tudi Moščenicam ni bilo prizaaešeno. Benečani so oblegali Moščenice 30. novembra 160119 in 29. avgusta 1612. Vse pogostejši spopadi in vojaške "očiščevalne" akcije beneških in avstrijskih vpoklicancev, najemnikov ali v tolpe organizirane drhali, so leta 1615 prerasle v do skrajnosti brutalno vojno, ki jo poznamo pod imenoma Uskoška vojna ali tudi kot Vojna za Gradiško."1 V prvem letu vojne so tudi Moščenice doživele strahovito obleganje. S šestimi galejami in dvajsetimi drugimi oboroženimi ladjami je beneška flota prišla na sam božični dan pred Moščenice, izkrcala artilerijo in vojake, ki so začeli oblegati kastel.
17	Karel Kadlec, Iz istorije Moščenica..,, str. 132,133;Darinko Manie, n.d, str. 61, 63
18	J.VV. Valvasor, Die Ehre..., XI. Buch, str. 380,381
19	O tem glej na strani 1.6 pri objavi statuta. Karel Kadlec (Iz istorije opčine Moščenica..., sir. 131) piše o nap ada na Moščenice 29. novembra X 600; Darinko Munič (n.d., str. 55) pa piše o poroči in, ki je bilo prebrano v senatu beneške republike 9. novembra 1602, da je beneška vojska ropala po ozemlju ob istrski obali ter pri tem pustošila tudi po ozemlju kastela Moščenic. Obe navedbi se verjetno nanašata na napad v letu 1601.
20	O tem glej na strani 16 pri objavi statuta. Ivan Steklasa (Draga vojska z Benečani, Zbornik Slovenske matice, 1. zvezek, Lj ubljana 1899, str. 12) tudi piše o tem napa du, ki naj bi ga se kastel komaj obranil, 6. oktobra 1612 je nadvojvoda Ferdinand pisal kranjskemu vicedomu, da za kastel Moščenice odobrava 200 tolarjev za popravilo obzidja tudi zato, ker so se proti napadu Benečanov dobro borile, AS, Vic.fasc.I/127/240 (v zavitku Lit.M XXXVIII Komuna Moščenice), ni pagine. Denar za popravilo obzidja, ter nabavo streliva in smodnika omenja tudi Ivan Steklasa, n.d., str.13
21	Izdvajamo le naslednjo relevantno literaturo: Ivan Steklasa, Druga vojska z Benečani, Zbornik Slovenske matice, Ljubljana 1899, str.1-71; Gligor Stanojevič, Senjski tiskoci, Beograd 1973; Helfried Valentini iseh, Ferdinand IL, die innerösterreichischen Länder und der Gradiskanerkrieg 1615-1618 (v: Johannes Kepler 1571-1971, Gedenkschrit't der Universität Graz), Leyham Verlag, Graz 1975, str.497-539; Miroslav BertoŽa, Uskočki rat i slom istarskog gospodarstva, Jadranski zbornik, Pula-Rijeka 1975, str.239-286; razširjeno studijo objavi Miroslav Bertoša še v knjigi jedna zemlja, jedan rat (Istra 1615/1618), Pula 1986
101
ACTA 1IISTRIAF, III.
Vaško SSMONfTI: STATUTMOŠČENICIZLETA 1616,97-112
Po poročilu beneškega komandanta naj bi ga porušili do temeljev,22 medtem ko drugi viri navajajo, da so Moščeničani napad uspešno odbili.23 Vsekakor Moščenice takrat še niso padle v roke Benečanov.
Spomladi 1616 so naredili v Moščenicah prepis svojega statuta, prevedli so ga v nemški jezik, in ga poslali v pregled in potrditev notranjeavstrijskemu regimentu. Ta ga je odstopil v presojo kranjskemu vicedomu in deželnemu upravniku z zahtevo, da naj naredita poročilo in podata mnenje.24 Do tega pa ni prišlo, saj so Moščenice zasedli Benečani. Po devetih mesecih obleganja, potem ko je nastalo za obzidjem hudo pomanjkanje, naj bi prišlo do predaje, oziroma do izdaje.25 Verjetno je mestece prišlo v beneške roke konec leta 1616 ali v začetku leta 1617. Nazaj v avstrijske roke pa je prišlo šele 25. julija 16I826, skoraj deset mesecev potem, ko se je vojna uradno že končala. MošČeniška skupnost je sedaj ponovno pisala v Ljubljano "zaradi potrditve naših svoboščin" in prosila, da sc sedaj to vprašanje uredi.27
Toda deželnoknežji oblasti se ni mudilo. Raje je dala narediti nov urbar, kije pokazal kakšno je gospodarsko stanje in kakšna je gospodarska moč moščeniškega področja po uničujoči vojni. Posledice so bile očitne: kot hišnih gospodarjev je bilo v urbaiju navedenih veliko število žena, prav tako pa so velik del zemljišča zasedali dediči, namesto prejšnjih nosilcev.2S Vojna je odnesla mnogo delovnih rok, kar kaže na to, da seje gostota prebivalstva drastično zmanjšala. V tretjem desetletju 17, stoletja je bila v odnosu na 16. stolelje, oziroma na drugo polovico 17. ali 18. stoletje, najmanjša. Leta 1625 je bilo v beneški Istri le 14,11 prebivalca na kvadratni kilometer" , podobni pa so morali biti tudi rezultati na ozemlju ob vzhodni istrski obali, na kar vsekakor opozarja tudi moščeniški urbar. Prav prebivalstveno slabše naseljen prostor pa je tudi dajal oblasti možnost, da zavlačuje s potrditvami privilegijev. S prihodom novih zakupnih gospodarjev, jezuitov, se je položaj občin v tem povojnem času. ki od zamenjave vladarja (deželnega kneza) na prestolu niso imele na novo potrjenih statutov , Še bolj omejil.
22	Gligor Stanojevič, n.d., sir. 280, 285 (pisec ni povsem dosleden saj na 280. strani piše, da je beneška mornarica izkrcala le 400 vojakov, na 285. strani pa, da se je izkrcalo 1200 vojakov, ki so takrat tudi popolnoma razdejali Lovran)
23	Ivan Steklasa, n.d., str. 36; Karel Kadlec, Iz istorije opčme Mošcenica..., str. 131. Kadlec piše sicer, da gre za leto 1614, vendar je to pomota.
24	O tem glej objavljeni statut (zadnja stran platnic)
25	J.VV.Valvasor, Die Ehre..., XI. Buch, str. 381; Ivan Steklasa, n.d., sir. 36
26	MiroslavBertoša, Jedna zemlja, je danrat(Istra 1615/1618),la 1986,str. 7?;DarinkoMunič, n.d., str. 61
27	Pismo moščeniške komune 9. julija 1620, AS, Vic., fasc. 1/127/240 (v zavitku Lit. M XXXVIII Komuna Moščenice)
28	Danilo Klen, Urbar Mosčenica iz 1622. godine, Libumijske teme, Zbornici čakavskog sabora, knjiga 1 (Urednik dr. Vanda Ekl), Opatija 1974, str. 111-127
29	Miroslav Bertoša, Kolonizacija i gospodarska kriz«: brojčani pokazatelji (v knjigi istega avtorja MSetačka Istra u 16 i 17 stolječu L), Pula 1986, str. 309
30	Sta tuti Kastavsčmt so bili verjetno najpogosteje na novo zapisani, prepisani, dopolnjeni in (ali zgolj) potrjeni kadar je prišlo do spremembe lastništva fevda, kadar so nastale posebne okoliščine zaradi bližajoče vojne, same vojne ali nastopa miru in v času po nastopu novega deželnega kneza (suverena).
102
ACTA HISTRIAEIii.
V¿sko S1M0NJTÍ: STATUT MOŠČEN1C [Z LETA 1616,97-112
Ulica v Moščenicah (Foto: D. Dnrovec, 1989)
103
ACTAH1S1RIAKIII.
Vaško SIMONU1: STATUT MOŠČENIC IZ LETA 1616,97-112
Začela se je borba za potrditev statutov, ki naj bi vzhodnoistrskim občinam še naprej zagotavljali doseženo stopnjo samouprave v odnosu do njihovega gospoda. Konec dvajsetih let so poslali Kasfavci pritožbo vladaiju, v kateri so se sklicevali na svoj statut, po katerem že od nekdaj sami volijo svoje sodnike in svetnike ter imajo samoupravo in svoje sodne instance. Jezuiti sedaj tega ne upoštevajo v zadostni meri in uvajajo novotarije (tlako), ki naj bi pripeljale do izgube stare svobode in izenačitve prebivalcev s podložniki-kmeti.31 Tudi Moščeničani so, vznemiijem zaradi uveljavljanja novih fevdalnih prijemov jezuitov, pohiteli in naredili nov prepis svojega statuta, ki ga je 10. aprila 1627, "ua ureme Cessara Ferdinanda drugoga", "suojom rukum podpissal, prituer-dil, i confirmal" kastavski glavar Francesco Knežič, potem ko je videl, "da oui zakoni su prauični, i prauo skopianni".32 Toda do potrditve starih zakonskih določb s strani vladarja še ni prišlo. Prav obratno. 21.marca 1635 je bila za Kastav izdana odločba, ki je razveljavila vse tiste člene, ki so bili v nasprotju z "dobrimi običaji" (odredbe pa so veljale tudi za Moščenice in Veprinac). To je zadevalo predvsem vprašanje sodnih kompetenc, ki so se občinam zoževale. Rektorju jezuitskega kolegija, oziroma od njega postavljenemu glavarju v Kastavu, je bila dodeljena jurisdikcija nad celotnim Kastav-skim gospostvom in gospostvo nad prebivalstvom, izvzeti so bili iz tega le deželnoknežji davki in regali. Zaradi vsiljenih pravic, ki so pripadale sedaj v večji meri fevdalnemu gospodu, so Kastavci novi reformirani statut, ki jim je bil "poklonjen" že 1. marca 1635, odklanjali.33 Dve Jeti kasneje, leta 1637, pa je bil potijen tudi statut Moščenic, kije vseboval poleg novih, tudi večino starih določb.
S prihodom jezuitov na Kastavsko gospostvo je tako začela borba med občinami in novimi gospodarji za ohranitev pravic in s tem tudi položaja, ki so ga imele občine do tega časa. Z oblikovanjem in potrditvijo novih statutov sredi tridesetih let 17. stoletje, pa spori, zlasti s kastavsko opčino, niso prenehali, ampak so praktično do konca jezuitskega gospostva večkrat prerasli celo v upor. Ta borba, katere produkti so bile tudi nove statutarne določbe, ki so jih dopisovali še v začetku 18. stoletja, pravzaprav kaže, da so stare statutarne pravice izgubljale na veljavi. V 17. in 18. stoletju se je vsekakor izgubila tista avtonomija, kije bila za te občine značilna še v 16. stoletju.
Statut občine Moščenic, redigiran leta 1627 in potrjen leta 1637, je ohranjen kot prepis iz srede 18. stoletja. Danes ohranjeni primer, zapisan v čakavskem narečju hrvaškega jezika in imenovan tudi poreško-reški rokopis, hrani Zgodovinski arhiv na Reki (sig. JU 3-t 2).3'? Rokopis je doživel v drugi polovici 19. stoletja prepis, ki ga je naredil Jakov
31	Karel Kadlec, Iz islorije opčine Moščenica..., str. 132
32	D o rde Milovič, Moščenički st a tu t iz leta 1637. godin e, Godišnjak pra vrtog fakulteta ti Sarajevu, 23, Sarajevo 1975, str. 126. Francesco Knežič je bil predtem, v teku avtrijsko-beneške vojne, namestnik v Pazinu, Miroslav Bertoža, Jedna zemlja, jedan rat (Istra 1615/1618), Pula 1936, str. 77
33	Karel Kadtec, Iz istorije opčine Moščenica..., str. 133,134; Darinko Mtinič, n.d., str. 127 (opomba 454)
34	Statuti, urban, notari Istre, Rijeke, Hrvatskog Primorja i otoka (katalog izložbe), Historijski arhiv Rijeka, Rijeka 1968, str. 39-41
104
ACTA J&STKJAE Iii.
Vaško StMONTTI: STATUT M0ŠČEN1C IZ LETA t61C>, 97-112
Statut občine Moščenic, rcdigiranleta 1627 in potrjen leta 1637, je ohranjen kot prepis iz srede .18, stoletja. Danes ohranjeni primer, zapisan v čakavskem narečju hrvaškega jezika in imenovan tudi poreško-reški rokopis, hrani Zgodovinski arhiv na Reki (sig. JU 3-12).34 Rokopis je doživel v drugi polovici 19. stoletja prepis, ki ga je naredil Jakov Volčič (prepis hrani Nacionalna biblioteka v Zagrebu), v 20. stoletju pa kar pet objav, ki so jih pripravili Nikola Žic, Rudolf Strohal, Karel Kadlec, Ante Šepič in Dorde
le	v
Milovič. " S historično in pravno analizo sta se ukvarjala Karel Kadlec in Josip Zontar, s fildoškim vprašanjem in s primerjavo do tedaj znanih objav Ante Šepič, s primerjalno analizo kvarnerskih statutov in še posebej kastavskega gospostva pa najtemeljiteje Darinko Munič.36 Kot je razvidno, je bil statut Moščenic deležen precej obsežne, večstranske in poglobljene obravnave, zato nam pri objavi statuta Moščenic z letnico 1483, katercgazapisjenastalletal616injevsekakornajstarcjšiprimer,sicervnemškem jeziku pisanega statuta tega istrskega kastela, ne gre prvenstveno za primerjalno analizo. Opozoriti želimo le na tisti "original", ki nudi morda ustreznejši vpogled v upravno, sodno in davčno podobo, pa tudi v vsakdanje življenje moščeoiške občine v 15., predvsem pa v 16. stoletju. Statut z nekaterimi določbami vzpostavlja razmerje do svojega fevdalnega gospoda, z navedbo sodnih sklepov (lahko bi rekti nekakšna "casebook") in zapisom običajnega prava pa vzpostavlja notranjo samoupravo in družbeno ravnotežje na področju, ki ga zajema občina.
Vzvezi s tu objavljenim statutom pa se, naprirner, postavlja tudi vprašanje na kakšni podlagi je nastala redakcija statuta iz leta 1627, ki naj bi nastala kot prepis "s giedne stare quadertri, kagie billa zlo txatana i strapazzana, i razderta ua ureme od gueri, illi ratta s Benezzani, kagie billa letta 1616. "37 Nemški statut, ki je prav tako nastal leta 161.6, namreč ne pozna zgolj uvodnih formul, ki so očitno nastale na novo," ampak tudi ne tako formnltranih davčnih določb, namesto katerih vsebuje stare davčne določbe, ki doslej niso bile znane. Vprašanje je, ali je bila strgana in poškodovana podlaga iz leta 1616, za redakcijo statuta leta 1627, druga kot je bila za nemški prepis, ali pa, kljub temu, da so zapisali, daje redakcija iz leta 1627 verni prepis iz leta 1616, se tega niso držali, ampak so določene določbe opustili in statut priredili novi stvarnosti. Nemški statut nam
34	Statuti, urbaii, notari Istre, Rijeke, Hrvatsko g Primorja i otoka (katalog izložbi), Historijski arhiv Rjjeka, Rijeka 1968, str. 39-41
35	Nikola Žic, Moščemčki statut, Program c.k. Velike državne gistmazije u Pazinu za sk. godinu 1911-1912, Pazin 1912, str. 1-24; Rudolt Strohal, Moščenicki statut, Sudslavische Revue, 1,1912, 26, str. 654-659; 27, str. 693-696; 28, str. 721.-728; 29, str. 747-749; Karel Kadlec, Moščenicky statut. Prispevek k seznani pravnich radu chorvacke obče v Istri ve stol. XV-XVIII, v Fraze 1914, Trida 1, dslo 53, str.1-61, Ante šepič, "Zakon Kastela Moščenic", Rad JAZU, 315, Zagreb 1957, str. 233-285; Dorde Milovič, Moščenički statut iz 1637. godine, GodiSnjak pravnog fakulteta u Sarajevu, 23, Sarajevo 1975, str. 113-140
36	Že navedena dela avtorjev. Pri citiranju se poslužujemo objave Dorda Miloviča, ker je najbolj dosledno upošteval rokopisno predlogo.
37	Dorde Milovič, Moščenički statut ia 1637. godine..., str. 126
38	Prim. Dorde Milovič, Moščenički statut ia 1637. godine..., str. 116-119; p rim. Darinko Munid, n.d., str. 104
105
ACTA IliSTRIAE III.
Vaško SI MONIT!: STATUT MOŠČENIC IZLETA 1616,97-112
tako nudi tudi možnost, da dosedanje razumevanje in tolmačenje statuta Moščenic v nekaterih primerih korigiramo in dopolnimo.
Statut Moščenic, shranjen v Arhivu republike Slovenije, je vezan v usnjene platnice, ki imajo vrvice za zavezati. Vsebuje šestnajst nepaginiranih strani, ne vštevši platnic. Zunanji strani platnic sta popisani. Relativno je dobro ohranjen, saj je tekst, razen redkih besed, čitljiv. Poškodovani so le robovi zvezka. Velikost 20x29cm. Signatura: Arhiv republike Slovenije, Vie., fasc.I/127, zap.st. 240 (v zavitku Lit. M XXXV1I1 Komuna Moščenice). Objava, ki sledi je dobeseden (ad iitteram) prepis, le tam kjer je naznačeno z oklepaji, so dodane črke.
Platnice, naslovna stran:
Statut. Dem von Moschtscheniz. Vom 1483
Notranjost, prva stran:
Erstlichen sein die von Moschtscheniz Irer für: Durcht Camer Jharlich im Paren gelt. Zweihundert, vier und zwanzig schwänz Libernikh zubezallen schuldig.
Die Obuermelte Suma sein vmb St Martini tag.Irer Obrigkheit auss zuzellen schtt-
Item.4' alspaldt. der Herr Ambtman das gelt Empfangen hat ist er schuldig den zehendt Wein auf die Tafern zusteen Vnd in dem Werth alss die Vnterthanen Iren Wein damalss V(er)khauffen.
item. So mag. ain yeder. Vnterthanen ain Vass Wein am Bemdten tag aussrueffen vnnd neben den Zehendt wein austafferien lassen
Welcher vnterthan. aber, wurde sein wein nit aussrueffen vnd denselben abschreiben lassen vnd denselben verkhauffen. mag der Zehendt
39	Letnica napeljuje na sklep, da je bila prva kodifikadja statuta že v petnajstem stoletju. Zakaj prav to teto lahko zaenkrat le ugibamo. Možno je, da je prišlo do kodifikacije potem, ko so prenehali turški napadi in je začela avstrijsko-ogrska vojna. Od sedemdesetih let naprej je bilo tudi to področje Istre prostor turških napadov, v letu 1483 pa je začela vojna med Friderikom III. in Mafijo Komnom. Vojno torišče je bilo sicer drugje, vendar so morali prebivalci Istre prenašati težkabremena. Morda je takrat smatrala komun a Moščenice, da zbere stare zakonske določbe in da zapiše nenapisane norme v obliki statuta Ser jih da v potrditev vladarju.
40	Prebivala občin so imeli do svojega gospoda dvojne obveznosti, ki so jih dajali kot skupno dajatev v denarju in desetino.Denarna obveza Kastavajebilaletno 100 mark, Ve princa 21 mark 6 líber, denarna dajatev Moščenic doslej ni bila znana. Kot je razvidno izpričujoče statutarne določbe je vnašala 224 liber, oziroma 23 mark. Gledana to, da se je davčna denarna obveznost med Veprincem in Moščenicami leta 1661 izenačila, je prevladovalo mnenje, da je bila obveznost tudi prej verjetno enaka (Darinko Munič, n.d, str. 113). Leta 1661 je plačeval Kastav 200 mark davka, Veprinac in Moščenice pa 125. Izenačitev je, glede na prejšno vsoto, morala najbolj prizadeti Veprinac, ki se je izenačil z Moščenicami, hkrati pa stabili obe občini, Veprinac in Moščenice, finančno prizadeti v odnosu do Kasta va. Razmerje je bito namreč porušeno in obe občini sta morali v odnosu na prejšnje stanje plačevali veliko večji davek kot pa Kastav.
41	Določbe, ki sledijo in zadevajo desetinske dajatve in prodajo vina, so v statutu iz leta 1637 povsem na novo napisane. Tu navedene določbe so, kljub temu, da so obsežnejše, kot v kastavskem statutu, z njimi primerljive, kar kaže, da so morale biti v veljavi že v istem času (priro. Statuta liogua croatica conscripta...., Zagreb 1890, str. 181,182)
106
ACTA K1STRIAE Iii.
Vasko SIMONTTI: STATUT MOŠČENICIZ LETA 1616, 97-112
Druga stran:
herr. den am Tafern gesezfen. Vass. zehendtwcin demselben vhcrantwortten. vnd sich von Ime bezalt machen.
Item so mag der Zeltendtherr aän So die heher den Zehendtwein aussieitgeben lassen Item So sein die Vnterthanen im ganzen. Reflr. dem Zehendwein inss Casstel zu bringen vnnd zuerlegen schuldig der Suppan ist aller zebend frey.
Welcher Vnterthan seinen. Kheller alda in der Stat hat. vnd seine wein aingebracht. ist er sich, bei dem herrn zumeiden. schul dt'g. so dan der zehendherr oder seine Amb tlei th. sei den zehendtwein selbst zuhollen schuldig
Item so sein die Vnterthanen in Ir für: durcht. Camer. den Zehend vom khuz vnd lemp(er)n zugeben, schuldig. Vnd gebiert von 7.biss auf. 13. Nur ain. wie auch, von 4 5 6. nur ain halber:42
Tretja stran:
Welcher, betretten wurde, am Vnrechten zehendt mag der zehendtherr demselben vnterthan den zehendt. lassen. d(a)ss vbrig alless, für die Camer ainzichen Gleichesfalss. von allerlai Sorten wein vnnd Traidt.
Im 1530 isten Jhar. herr Hanss Retschan. Verwalter hat. Statuiret vnd Confermirt dass alle die haimischen Briesster migen im Capitel bleiben.
Im 1533 isten ist den 3.Augusti die Venedigische Armada Vnter Moschtscheniz. ankhumen. die selbige beiegert. aber mit hilft", des höchsten, die Mönchischenizer sich Rütterlich erwert, den Obrissten Vber die Galleen erschlagen. Vnnd ain antzall Vene-dig(er) auf der Stat. bliben. Darum andenselbigen tag Gott dein allmechtigen, vnd vuser lieben frauen zu ehrn. Zu Einer Ebigen gedachtnuss im disem ganzen, gricht ist ain feyertag am beraelten tag Statuirt word(en).43
Četrta stran:
Im 1538 isten Jhar. der Edl. Vnd Vesst. herr Hieronimo Seraffin. Verwalter hat Stattuirt. d(a)ss ain yeder Negster befreindt mag. aine V(er)khauffe güetter so er nit anwesig Im Jhar Vnd tag abledig
Im 1505. der Edl Vnd Vesst herr Casper. Andergeth. Verwalter, nach gennegsamen bericht. wie es von den alten gehalten worden wegen des klilein. Vieh - (nečitljiva beseda) Schaff vnd Gaiss zuuersehen. wan yedweder in die Arbadi. sein treibt vnd sich befindt: d(a)ss sein anzall viech falschlich anzeigt. Der ist verfallen 5 Markh. vnd d(a)ss
42	Če imajo desetinski obvezniki od sedem do trinajst koz ali jagenjčkov morajo dati od tega eno žival, Če pa imajo štiri, pet ali šest, pa le polovico
43	Seveda posvečen bogu in Mariji, je vendar ta praznik pravzaprav krajevni civilni praznik, V statutu iz leta 1637 je prav tako določen praznik "od uzi Suetoga Petra", katerega so določili z glasovanjem, vendar niso zapisali, kako je do njega prišlo. Da je praznik padel na "spodoben" dan, so ga premaknili iz 3. avgusta, na dan sv. Petra 1. avgusta.
107
ACTA HISTR1AE Iii.
Vasko SIMONTTI: STATUT M0ŠČEN1C ¡Z LETA 1616,97-112
ganz ainkhums desselben Jhar vom Khass. vnd Schotten: halben Theil. Ir durcht. Camer 1/2 theil auf Gmeine Stet oder Comunitet
Item. dess. 1507. Jhar, in Zeit dess herrn Verwalter Thomasso. ist. dises Statuirt worden nach ainzehung von den Edlesten, giuiegsamen bericht. Wie es hieuor gehalten worden bei welchem vnterthan. es sein in oder ausserhalb des Khosstel. durch sein Vnfleiss
Peia stran:
ain feuer ausskhumen soll: darüber manchsmall glokhen streich geschehen, der ist Verfallen 8 libernikh. vnd so yemandt ander ainicher schaden gesch(ich)t. durch solche prunst denselben zubezallen schuldig
Im bemelten. Jahr wie oben ist durch gemelten herrn Verwalter durch Gerichtliche Erkhandtnuss. Statuirt worden welcher im Zorn wider den andern ainiche wehr auszihen solle, ist verfallen 4.iiber
Item Im 1510 Jhar Obbesagter herr Verwalter Thomasso. neben dem Supan Anthon Rubinitsch. halben durch G(e)rechtliche Erkhandtnuss Statuirt von ainer, in den andern ain Stein wurf Thuet. vnd falt. ist. verfallen 50 Uber Wan er im aber Trifft, ist. Strafen ussing nur 7 über, aber den geschedigten sein erlitnen schaden, sambt auferlauffnen Vncossten Zubezallen schuldig. Halben Theil gebiert, dem herm haubtman von derselben Peen. 1/2 Theil dem Sunpan
Welcher, ain gwalt an freyer Strassen erwisen wurde, ist Verfallen. 50 Libernikh
Šesta stran:
Im 1525. Jhar. den 26.May ist durch dem Supan luan Schepitsch. vnd die ganze Gmein Statuirt worden. d(a)ss die Miliner vnd welger sollen denen an haimbischen vor andern frembden Mallen vnd Wollgen pei pen 6 Libernikh
Im Jhar wie oben den 25 Augusti herr Bernardin Nicolitsch. Nach genueg samer berichts ainzihung. von Ruebigen posses der guetter. ist Statuirt. wan(?) ainer 30 Jhar. in Ruebigen Posses ist. so ist die Ordenliche Prescription. denen von Ir für: durch: Comissarien aber zu gdigisten wollgefallen
Im Jhar 1520 ist Statuirt worden in zeit dess herru Caspern Wekharitsch. Verwalters weicher, ainichen gwalt. in der Canzlei oder dem Canzler brauchen wurde, ist v(er)fa!len 50 Libernikh
Sedma stran:
Im Jhar 1529. Obbesagter herr Verwalter haben dem Supan vnd Eltesten auferlegt, die Ordenliche, wacht bei tag vnd Nacht woll zuhalten, bei straff vnd Irer Khay; Mht: höchster vngnadt
Item. Im 1561 ist Statuirt worden wcicher ainem Supan. oder auss dem Rath yemand von sie zu Recht sizen ainichen gwalt erweisen wurde der ist verfallen 50 Libernikh
108
ACTA IliSTRLAE III.
VaškoSIM0NIT1: STATUT MOSČENIC IZ LETA 1t>16,97-112
ltcm welcher auf die Comunitet. oirne erlaubnäss greifen, vnd etwass darauf pauen wurde: ist verfallen 8 über, vnd solch Erdrich(?) feit wider auf die Comunitet
Osma stran:
Im 1490-ist Statuirt worden, wan ain Rathsbefreindt den andern Iniurirt Vnnd khan. dieselbige Iniuri auf ins nit darbringen, derselbige ist verfallen 100 über vnd soll in mediale seiner Stell entsezt werden.
Im 1500 Jliar herr Hanss Schibenntschan Verwalter neben denn Rath haben Statuirt welcher ainenn Briesster. ainenn Ehrlichen man. oder weib(liche)n person lniuriren wurde. vnd khan solche Iniuri nit darbringen, ist verfallen fünf Markh. 1/2 theil der Camer halben theil den Supleithen
Item. 1546. In Zeit dess herrn Verwalter Caspern Retsclian. ist Statuirt worden wegen der Vntreu. Zuuersehen. wan ainer etwass in seiner Verwaltung hat. oder, ainem halter -(beseda nečitljiva) das. Viech, zuhalten anuertraut er selbst solches, ver entreut: ist Verfallen 5 Markh und dess guets. 6 mall souil
Deveta stran:
Ist ain Verpottns. Gmein. Von Gottes leichnamstag biss auf St: Andreen tag. wer darinn betretten mit Viech halt, ist verfallen. 16. soldin.
Die Wissmatter: Vnter Vutschkhap(er)g. worden verpolten, von Vnser. frauen üechtnestag. bis die Abmatt geschnicht. Vnd wer darinen halten wurde, beim tag ist die peen. bei tag. 3 liber vnnd bei der Nacht 6 über
Wan. ainer dem andern in sein Aigenthumb. ichtes. schaden thuet. khan V(er)khlagt werden, p 6 Liber.
Item ist nach ain andre Clag. so er der obrigkhait. allein haimsezt (haist wider willen) die straf, ist 8 libernikh
Von den fleischakliern. vnd andern, die etwa ain vng(e)spendts fleisch verkhaufen sollen, ist die straf 6 Libernikh
Der.(?)ain Vnrechte wag a(n)deimass. gibt, es sei vom Traidt. wein, fleisch, oder was wolle, ist die peen. 8 liber
Deseta stran:
Wan ainer. auf ainen Raths freindt. sein hant anlegen, wurde, ist die Straff 5 Markh Aber auf ain Gmeine Person. 8 Libernikh
Wan. sich, ain Viech, in dess andern Arbadi verlauffen oder Vngnarlich. V(cr)mis-chcn solte vnd derselbige Verschwaigen vnd Verentrenen wurde, ist die 8 Libernikh. Vnd Vmb yedes haubt 6 mall souil
Ist auch, ain alte gewonhait. vnd ain Vrtel noch im 1477. Jhar. wegen aines Rauber(?) diebstall, ergangen, zwischen Pettern Khouatsch. Vnd dess Maneg Skhalameritsch. Schon(?). welcher ist. durch dess Glicht Condemnirt worden p 5 Markh. Vnd die wahren
109
ACTA HISTRIAE 111.
Vaško SM0NIT1: STATUT MOŠČENIC IZ LETA 1S1G, 97-112
6 fach, zu Restituiren. auch, trata di Corda durch(?) des Glicht, wolgefallen. zustraffen oder zubegnaden
Enajsta stran:
Item. Im Obbemelten Jhar ist Statuirt worden, ain yedes diebstall so. in oder, auser des Casstell geschieht. Es sein in heüsern. Stall, oder am Con fin. wo es wolle, ist die peen. fünf Markh. Vnd die wahren. 6 fah zu bezallen Damals ist Supan. gebest. Juriza aber Richter. Gerschkho Suschtakhouitsch.
-(nečitljiva beseda) Notarius scripsi. item, ist im 1522 isten Statuirt worden, wan ain Vnteithan. von seinen Negsten Nachp(ar)n oder yemand andern bedrangt wierdt Vnd d(a)ss er d(a)ss gricht auf den augenschein. begem thuet. hat er nit pargelt ist er schuldig, des Gricht Vmb die bemuehung. mit ainen pfandt zu Assicuriren
Ist auch Statuirt worden, wan ainer. den Vncossten. so auf den. augenschein. aufer-loffen bezal t. hat. ist d(a)ss Vrtel nit für Ime . mag er hernach woll Appelini
Dvanajsta stran:
Item Welicher wurde sich von herrn V(er)waltcr okne Abschidt. so Vor denen Supleitn ergangen beschwaren der ist penfalig ohne gnaden Acht. Libemikh.
Im 1466: In Zeit, des Supan Wenkho ist den. Alten gesez. Statuirt worden, wan ainer dem andern ainess falschen Schwurbezeihen Thet. Vnd khan ime solches nit wormalien ist Verfallen 5o Libemikh. 1/2 theil. dem herrn Verwalter den andern 1/2 theil denen Supleiten vnd Comunitet44
Im 1547 ist Statuirt worden, durch die Merere Obrigkheit. welcher Nachtlicher weil(?) alda zu Moschtscheniz. solte Verpottene wahrn Tragen oder, mit sein werffen. ist die peen 25 Libemikh 1/2 theil. Nemblich. 10. de Obrigkheit. 10. den. Supan. vnd fünf dem anz(e)iger
Trinajsta stran:
Im 1552. isten Jhar ist mit gemeinen Rath Statuirt worden. d(a)ss alle Verkauffe. guetter sollen durch, den ordenlichen Canta berueff. geschehen widerigen falss. sollen khein Craft haben, alls sollen, die Canta. 3 Suntag nach ain and(er) geschehen
Eodem Anno ut supra. Wegen der Meer porten ist Statuirt worden, welcher frembde wahren, daselbst angreiffen oder Verkhauffen wurde ist die peen 50 Libemikh. 1/2 theil ir drht: Camer 2/2 theil aber die Comunitet
44 Najstarejša zapisana določba, ki je veljala že veliko prej.
110
ACTA 1IISTRIAF, III.
Vaško SIM0N1T3: STATUT M0ŠČEN1C17, LETA ¡616,97-112
Im 1501. In der Zeit, herm Grauen. Hansen von Thum. Haubtman zu St Veith an Pflaumb ist Statuirt. wan ainer. auss dem rath amicbe. haimblichkhait. offenbaren, wurde derselbige. sambt seinen Erben, solle derselben steel in Ewigkheit Entsezt werden45
Im gemelten Jhar sein. die. obuermelte peen fall ordenlich, publicirt vnd aingeschri-ben worden
Štirinajsta stran:
Item. So ist Statuirt worden, wegen der fleischakher. Dass ob gieichwoll an Vnordnu-ng. gehalten, worden. d(a)ss manchmall. der herr haubtman oder sein Verwalter, herr. pfarer. die wkdige Briesterschafft. Supleitfa. Vnd Eltesten Vmb Ir pargelt, Vor andern yeder seinen V(er)migen nach nit gehaben mugen. d(a)ss von Nun hinfiro. dieselbigen sollen. Vor and(er)n. Respectirt worden Vnd nach dem Vermügen. betheilt. Vnd wan etwon(?) leichtfertige personen sollen, destwegwn ain Vorgrif. haben, ist yeder verfallen 2 Libernikh
Mer ist Statuirt worden wan ainer ainen Ehrlichen Man beim Part, angreifen Solln aus Zom oder frauelkhait ist die peen 5. Markh.
Petnajsta stran;
Item ist von alters, bero. Vermüg. der Khayseriichen Rechten gesezt. vnd Statuirt worden, wan ainer auss frauentkh(ait) wo(?) ist. den andern Vmbss leben bringt, solle mit gleichen recht von leben zum Todt verurtheilt werden:
Was. aber, andere fiirfallende hoch wichtige Maüefiz. Vnd Criminall saclien anbelangt die nit in disem Statut begriffen, die selbige sollen, alle nach. Irer Khay. Mht: Peinlicher, halss gerichts Ordnung, nach. Condemnirt vnd bestrafft werden,
Šestnajsta stran:
Im 1601. Jhar den lesten tag Nouembriss Am St. Andreass ist die Venedigische Armada mit ain Anzall. Galleen. Vnd Arminen Schiffen. Nachtlicher weill Vnter Moschtscheniz ankhumen Vnd haimblicher weiss. Vberfullen aber mit hilf dess Allme-chügen die Motschtschenizer zusamen sich geretet mit dem feindt von Miternacht an biss auf den halben tag gscharmizelt. derselben vil vmbgebracht. dem feind auss die Vesstung geschlagen. 6 Lattern bekliumen vnd den sig Ritterlich erhalten
Im. 1612. Monats Augusti. am tag der Enthauptung Johaniss Babtiste. ist abermall. die Venedigische. Armada. Vberfaüen die Vesstung. Moschtscheniz: aber, die Mos-chtschenizer Irankhunfft. Zeitlichen Vermerkht. Vnnd sich mit welirhaffterhandt in der beraitschafft gehalten. Dem feind tapffer Ritterlich vbenvunden. weg geschlagen vnd vil vmbbracht. Gott die alhnechtig wolle, disem armen flekhen sein Gottliche gnad
45 V vssh objavah statuta je zapisano, da je bila ta odločba sprejeta leta 1510, ko jo bil glavar na Reki Artž Faturnai = Ivan Turn, Hans Thurn. Tako j'e očitno zapisano v rokopisu, kar vsi povzemajo. IvanTurn je posta! glavar leta 1494 in je to ostat do leta 1507, potem pa ga je nasledil Ivan Ra vbar, fakodaje navedba v pričujočem statutu pravilna, v statutu iz leta 1637pa napačna.
111
ACTA 1IISTRIAF, III.
Vasko 5IM0NITJ: STATUT MOSCENiC IZ LETA tftlí», 97-112
Verleichen d(a)ss sie sich yeder ZeitTreii.erlich vnd Ritterlich, verhalten vnd vnter dem Schuz des hochlobliche» hauss von Osstereich bleiben, damalss. sein S.Latcrn erobert aiit hamer so 12 personen darmit aufs thor anlauffen bei 2201b schwai:
Platnice, zadnja stran: (tri različne pisave)
10.Marty	a 1616
freyheilen N: des Comaun zu Moscheniz bey Fiume
Die N:0: Regh: solle dies Statuta mit Vleiss erweg(en) Vnd darüber Irerfündur: lerm bericht Vnd Rättliches Guettaciiten herauf geben. Decr.per ser: m Archd: Den 4 Marty 1616
Wilhalb(?) mt mpp
Dem herm Landtsverwalter vnnd Landts Vicedomb in Crain Vmb Ihren förderlichen bericht Vnd Tätliches guctachten einzuschliessen.
11.Marty:616
Carl Khugelman nipp
RIASSUNTO
II contributo illustra dapprima la nascita, il ruolo e la posizione del Castuanô c dette signorie distribuite lungo la costa orientale dell'îstria, enuncia quindi le analisi effettuate sui testi pubblicatï finora dello Si atufo del comiuie di Mosch iena, per compararle infine con uno statuto più antico del medesimo comune, scritto tn tedesco ne! 1616 e rimasto finora sconosciuto. Con la pubblicazione di taie statuto, preceduto pure da una descrizione del periodo bellico in cui è stato compilato, l'autore desidera port e in rilievo queli'esemplare "originale" capace di offrire una visione for se più adeguata dell'aspetto amministrativo, giudiziario, fiscale e délia vita quotidiana del comune di Moschiena nel XV e, soprattutto, nel XVI secolo. Le differenze che si riscontrano confrontándolo con le edizioni pubblicate finora offrono inoltre, in alcuni casi, la possibilité di correggere e completare la cotnprensione e l'interpretazione dello Statuto di Moschiena.
112