fr GaOtpcgtHjODapgDg^G
Akcija
od 12.10. do 24.10.2001
Kraški zašink vak.pak. cena za kg redna cena
5.329.00	SIT 3.789v00 SITakcija Kava Santana Brasil mleta, lkg
redna cena
1.251.00	SIT 999,00 SITakcija
V akciji se 81 izdelkov!
Temelji za dnevni center
Temeljni kamen položili pri črnomaljskem Domu starejših občanov ■ Tudi varne kopalnice, balinišče pa upokojencem
ČRNOMELJ - Pretekli petek so ob Domu starejših občanov (DSO) v Črnomlju položili temeljni kamen za dnevni center, ki bo lahko konec leta, ko bo zgrajen, sprejel 15 starejših črnomaljskih občanov, ki sicer živijo doma, del dneva pa bodo želeli preživeti z vrstniki, prebirati knjige, prisluhniti predavanjem. V njem bo na voljo bodisi začasno ali nočno bivanje, sproti pa se bodo prilagajali potrebam in željam starostnikov.
Že občinski svet, ki je sprejel program varstva starejših do leta 2005, je kot prednostno nalogo opredelil gradnjo dnevnega centra pri DSO in zagotovil 30 odst. vrednosti gradnje ter zemljišče. Ostali denar bo prispevalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Minister dr. Vlado Dimovski je ob tem dejal, da mu je v čast, da je prišel v Črnomelj s tako plemenito nalogo, kot je polaganje temeljnega kamna za dnevni center, ki je še kako potreben, saj vse več ljudi na starost ne želi zapustiti svojega doma.
Direktor DSO Milan Krajnc je povedal, da imajo v načrtu še
ureditev jedilnice z gerontolo-škim klubom. V petek pa so slovesno predali namenu tudi osem posodobljenih varnih kopalnic brez ovir, zgrajenih po standardih EU, ki jih lahko uporabljajo tudi zelo bolni ljudje. Črnomaljski dom je edini v Sloveniji s tovrstnimi kopalnicami. Krajnc je s predsednikom Društva upokojencev Ivanom Pečnikom podpisal tudi pogodbo o predaji balinišča pri DSO v upravljanje in uporabo društvu. S tem je dom odprl svoja vrata navzven, društvo pa je ponudilo mentorje, ki bodo stanovalce učili balinati.
M. B.-J.
Razstava grafik
NOVO MESTO - V avli drugega nadstropja stavbe Mestne občine Novo mesto na Seidlovi cesti bodo v torek, 16. oktobra, ob dveh popoldan odprli razstavo grafik, ustvarjenih v grafični delavnici, ki jo je letos organizirala novomeška območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Otvoritev bo popestril nastop učencev Glasbene šole Marjana Kozine.
ZAČETEK GRADNJE - Temeljni kamen za dnevni center, ki bo veljal 45 milijonov tolarjev, so položili direktor DSO Milan Krajnc, črnomaljski podžupan Andrej Kavšek in minister za delo, družino in socialne zadeve dr Vlado Dimovski. Na 175 kv. metrih bodo dnevni prostor s priročno kuhinjo, prostori za počitek, sanitarije, kopalnica, garderoba in terasa z izhodom na vrl. (Foto: M. B.-J.)
Za žive in nežive!
Slovenci so živi in neživi. S tem se lahko strinjajo samo prvi. Neživi so predvsem predmet ugibanj, deloma tudi utež na slovenski politični tehtnici. Za koga naj se Slovenija zanima bolj, ali za žive ali za nežive, je za Slovenijo pomembno vprašanje. Odgovori o tem so dvoji, katerih je več in so glasnejši, je odvisno od trenutnega razmerja političnih moči v domovini Sloveniji.
V taki nestanovitnosti razmer sta si glavna državna tožilka in direktor policije v začetku oktobra ogledala množično grobišče v nekdanjem protiletalskem zaklonišču na Zgornji Bistrici. Tožilka je rekla, da je njihova zaveza poiskati krivce za to morijo med živimi in tako dati zadoščenje mrtvim.
Razumljivo je, prav in zlasti človekoljubno, da je tako rekla.
Morda je ob pogledu na tako klavrno zgodovino slovenstva, kot jo je odkril omenjeni odkopani štajerski rov, pomislila tudi na današnjo Koroško. Na Koroškem so februarja letos surovo napadli Mira Petka, Večerovega novinarja. Skoraj bi ga ubili. Ali sta slovensko pravosodje in policijska direkcija tudi tako neomajno prepričana, kako zadostiti pretepenemu državljanu Petku? Mogoče, toda storilcev še niso odkrili.
Na nedavni tiskovni konferenci v Društvu novinarjev Slovenije so izrekli zaskrbljenost nad medlimi odzivi slovenskega državnega vrha v primeru Petek. Toda državni vrh bi moral preiskovati hitro, ne bi smel izgubljati časa v prid državljanov in njihovih svoboščin. Skupaj s časom minevajo sledi. Gledano z očmi generacije 50 in pozneje, je izginevanje sledi v primeru Petek usodnejše kot izginevanje sledi v primeru Zgornja Bistrica.
MARTIN LUZAR
I
Berite danes
stran 2:
•	“Potrebno je bistveno drugačno vodenje Telekoma!”
stran 3:
•	Najmlajši žrtve občinskih sporov?
stran 8:
•	Kako naj bi prodali Mokrice?
stran 18:
•	Streljal na prašiča, zadel gobarja
Voda iz jezera v rudnik
ZA BOLJŠO OSKRBO - Dolenjsko, Belo krajino in Posavje bodo v prihodnje zanesljiveje oskrbovali z električno energijo. Tak čas je spet nekoliko bliže po ponedeljkovem dogodku, ko so v Krškem blizu jedrske elektrarne raztovorili in postavili transformator bodoče razdelilne transformatorske postaje. Transformator s 300 MVA so izdelali v Zagrebu v Siemens-Končarju, od koder ga je 61-metrska cestna kompozicija prepeljala na gradbišče RTP Krško. RTP Krško, ki jo bodo zgradili prihodnje leto, je pomemben člen v bodočem razpletu daljnovodov v Sloveniji.
Vsak ima še vedno sebe najraje
Župani Zasavja in Posavja o regionalizaciji Slovenije - V Zasavju razmišljajo o projektu H E na srednji Savi - Za sodelovanje ne glede na občinske ali regionalne meje
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Kulturno-umetniško društvo Primož Trubar iz Loke pri Zidanem Mostu je znano predvsem po druženjih in nastopih tudi vrhunskih umetnikov in glasbenikov, predvsem na ustvarjalnih delavnicah pod imenom kreArt. Tokrat so predsednik KUD-a Zoran Cvar ter poleg njega najdejavnejša uda društva Simon Sernec in Bojan Dremelj posegli še v oblastno-politično sfero, kajti na okroglo mizo o regionalizmu so povabili župane od Litje do Čateža.
Prišli so župani Krškega Franci Bogovič Radeč, Ludvik Sotlar in Sevnice Kristijan Janc; iz Brežic, Hrastnika, Trbovelj in Zagorja pa so se v galeriji Trubarjevega doma upokojencev in oskrbovancev v Loki oglasili namestniki prvih mož oz. odgovorni delavci občinskih uprav. Sodelujoči so spregovorili o načrtovani regionalizaciji Slovenije in se zavzeli za finančno in operativno samostojne regije. Župan občine Radeče Ludvik Sotlarje spregovoril zlasti o slabih izkušnjah ob izgradnji HE Vrhovo v poduk vsem, kjer se bodo podobnih projektov šele lotili. Posavju se
Trebanjski Eurotek je druga gazela
LJUBLJANA - Podjetje Eurotek iz Trebnjega je prejšnji teden na razglasitvi Slovenske gazele za letošnje leto prejelo srebrni kipec. Izbor najuspešnejših med najhitreje rastočimi podjetji je pripravil Gospodarski vestnik. Med šestimi najuspešnejšimi gazelami v posameznih regijah je žirija za dobitnika zlatega kipca izbrala trgovsko podjetje Engrotuš iz dravsko-pomurske regije, medtem ko so bronasti kipec podelili gorenjskemu podjetju Saxo-nia-Franke.
Ob koncu tedna bo večinoma jasno in dokaj toplo, z dnevnimi temperaturami okrog 20° C. Ob jutrih bo nastajala megla.
veriga elektrarn na spodnji Savi vse bolj bliža, a tudi v Zasavju razmišljajo o projektu H E na srednji Savi. Prisotni so se zavzeli za večjo povezanost občin ne glede na občinske ali regionalne meje, saj imajo ljudje, ki živijo ob Savi, podobne probleme, predvsem pa povsod primanjkuje svežega kapitala za nujne naložbe. Skupna ugotovitev je bila, daje pobuda o medsebojnem sodelovanju pozitivna in jo bo vredno razvijati še naprej.
Jesen na “ta malem plač”
KOSTANJEVICA NA KRKI - Tukajšnje turistično društvo bo v nedeljo naredilo Jesen na ta “malem plač”. Na prireditvi v okviru krajevnega praznika se bodo ekipe pomerile v športnih igrah, organizatorji bodo tudi podelili pohvale in nagrade za urejeno okolje. Potem kQ se bo ob 12.30 zbrale ekipe, bodo ob 15. uri predstavili v Lamutovem likovnem salonu turistično karto Kostanjevice na Krki, ki so jo izdali v sklopu dogodkov ob 750-letnici mesta Kostanjevice. Obletnico bodo praznovali prihodnje leto.
Večina jih zagovarja ponujen slovenski model regionalizacije z vsaj 12 statističnimi regijami, kot nesprejemljiv in neživljenjski pa model, ki ga vsiljuje EU, da bi bila celotna Slovenija ena regija. Predvsem pa bodo morali politiki igrati z bolj odkritimi kartami, kajti ko govorijo, kako nujno je povezovanje, lobiranje tudi s pomočjo poslancev v državnem zboru za uresničevanje strateških razvojnih ciljev regij, se ne bi smelo dogajati, da dejansko vsak vidi najraje predvsem sebe. To prakso “podajajanja kljuk” na ministrstvih v Ljubljani za ozke, parcialne interese neke občine je ponazoril tudi eden izmed razpravljavcev, sicer še kar zanimive okrogle mize v Loki. Še naj-konkretnejši dosežek je bil, da so se dogovorili za večkratna srečanja, da bi se bolje spoznali in tudi kaj koristnega naredili za prebivalstvo teh od države preveč mačehovsko obravnavanih krajev.
P. P.
Čopova diploma novomeški knjižnici
NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca je za svoje vzorno strokovno delo in poseben prispevek k razvoju bibliotekarske stroke prejela Čopovo diplomo, najvišje priznanje, ki ga pri nas podeljujejo na področju knjižničarstva. Slovesna podelitev priznanja je bila včeraj, 10. oktobra, dopoldan na strokovnem posvetovanju Zveze bibliotekarskih društev Slovenije v Radencih.
DOLENJA VAS
Uredništvo pride k vam!
Novinarji Dolenjskega lista bomo jutri, 12. oktobra, zvečer v okviru rubrike “Uredništvo pride k vam” merili utrip v prvi vasi v ribniški občini ob vstopu iz kočevske smeri. Z urednico Jožico Dor-niž bomo v prostorih krajevne skupnosti v Dolenji vasi ob 18. uri pričakovali vse, ki želite kaj povedati o svojem kraju in življenju v njem. Z veseljem bomo prisluhnili tako vašim kritičnim kot pohvalnim besedam. Vabljeni!
SENOVO - Iz akumulacijskega jezera v Reštanju pri Senovem je nedavno izteklo v glavni jašek senovškega rudnika v zapiranju
45.000	kubikov vode. Voda je verjetno v dobri uri iztekla v globino v opuščen rudniški rov. Po podatkih policije vdor površinske vode v rudnik ni povzročil premikov tal in objektov v okolici. Voda je zalila velik del rudniških naprav, med temi dve transformatorski postaji in vodne črpalke. Kraj dogodka so zavarovali gasilci.
Razpis za razvoj
RIBNICA - Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja je 5. oktobra v Uradnem listu objavil razpis za financiranje projektov na razvojno šibkih območjih. Gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom je na razpolago 300 milijonov tolarjev ugodnih posojil in še za 100 milijonov jamstev. Sklad ponuja do največ polovice predračunske vrednosti naložbe z odplačilno dobo do 15 let in obrestno mero TOM+2,5 odst. Prijave do 5. novembra, informacije pa pri skladu ali na spletni strani www.gov.si/ rdf-sklad/.
ISSN 0416-2242
POGOVOR Z MAG. ADOLFOM ZUPANOM
Reklame med vašimi pismi
Nemara izdelovalci reklam mislijo, da polovico denarja za reklame vržejo v prazno in da le druga polovica denarja obrodi sad. Ker ne vedo, katera polovica reklami namenjenega zneska koristi, plačujejo tiskanje gore reklamnih katalogov in podobnih obvestil. Reklame te vrste pogosto dajejo tudi v vaš poštni nabiralnik. Kaj menite o reklamnih sporočilih v zabojčkih za pošto? Tako vprašanje zastavlja tokratna anketa Dolenjskega lista. Ali omenjeni reklamni tisk zavržete, ne da bi ga prebrali? Vam odkriva bližnjico do trgovine ali kakšno drugo pot k dnevni sreči? Kakšen je po vašem mnenju odnos med reklamami v poštnih nabiralnikih in nedotakljivostjo vaše zasebnosti? Bi se pridružili Američanu, ki je poiskal pomoč sodišča, da bi dokazal, kako mu nihče ne sme poslati nenaročenega reklamnega obvestila? Poštni nabiralnik na steni je razmeroma lahko dostopen, pošiljatelji precej lahko najdejo tudi vaš elektronski poštni nabiralnik. Manjka po vašem mnenju zakon, ki bi uredil te razmere?
JANEZ MEŽAN, profesor slovenščine, iz Mirne Peči: “Reklam je v nabiralniku ogromno, vendar me ne motijo preveč. Večinoma jih tudi ne prebiram, vendar pa žena in otroci to počno večkrat, tako da se včasih izkažejo tudi za koristne. Osebno nisem proti in sem že pri izbiri nabiralnika računal nanje. Morda pa res ne bi bilo napak, če bi to uredili z nalepkami.”
NADA RUS KOVAČIČ, dipl. organizator dela, iz Ribnice: “Propagandni material, ki ga dobim v svojem nabiralniku, odvržem, ne da bi ga pogledala. Tak-šeri način reklamiranja je zame posiljevanje in ima nasproten učinek od pričakovanega. V blokih je posebno moteč, saj je veliko materiala raztresenega po tleh. Sem za to, da se zadeve, če ne gre drugače, uredi z zakonom.”
IVANKA LUKIČ, dijakinja Ekonomske in trgovske šole Brežice, iz Brežic: “Reklame v poštnem nabiralniku me niti ne motijo. Pogledam jih, nekatere preberem natančneje, odvisno je, kakšne so. Zanimajo me na primer obvestila o oblekah, o znižanju cen, o novih modelih. Te reklame so lahko tudi koristne. Prebereš jih, ni pa treba, da se po njih tudi ravnaš.” VESNA ZGOMBA, upokojenka, iz Krškega: “Reklame v nabiralniku me ne motijo. Katalog, ki ga dobiš, je tudi informacija. Človek marsičesa ne bi vedel, če ne bi bilo teh reklam. Kadar dobiš različne, lahko primerjaš cene, kvaliteto izdelkov in ponudbe, konkurenčne firme. Slišimo, da obstaja gonja proti tem reklamam, ponekod v blokih so postavili posebne nabiralnike."
ALOJZ JARC, upokojeni poslovodja, doma na Okrogu nad Šentrupertom: “Pri nas na podeželju k sreči še ni toliko vsiljive propagande oziroma reklam, kar pa pride raznih letakov in prospektov, jih odpeljemo na odpad. Verjamem, da je v mestih to reklamiranje bolj vsiljivo, zato ne bi bilo slabo, če bi ga z zakonom uredili oz. prepovedali.”
FRANCI SLEMENŠEK mlajši, srednješolec, iz Dolnjega Brezovega pri Blanci: “Razne reklame me ne motijo dosti, vendar ne bi bilo slabo, če bi natančno predpisali, kako, kdaj in kje se sme kaj oglaševati. Nekakšen kodeks obnašanja oglaševalcev menda že obstaja. Morda ta ni dovolj dorečen ali pa ga preprosto ne upoštevajo?”
MARIJA ZUPANČIČ, upravna delavka iz Črmošnjic pri Semiču: “Ne nasprotujem reklamam v nabiralniku. Pregledam vse in najdem koristne informacije. Res pa je, da je včasih sporočil preveč in so precej razkošna, kar ni poceni. A strošek oglaševalci najbrž vračunajo v ceno artiklov. Že po reklamah pa se vidi, da je konkurenca med trgovci velika, kar je za potrošnike dobro."
IVAN KAPŠ, upokojenec, iz Novega mesta: “Veliko teh reklam je odveč in marsikdo jih ne pogleda, ampak jih vrže v smeti. Nekatere reklame so sicer dobrodošle, na splošno pa je reklam preveč. Sam preberem bolj malo teh reklam, drugi jih nekaj več. Verjetno bi bila rešitev, če bi postavili poseben nabiralnik za reklame, kjer bi vsak lahko vzel, kar bi hotel." JOŽICA VUJOVIČ, upokojenka, iz Črnomlja: “Nič ne bi imela proti, če bi bile reklame v nabiralniku občasno, a oglaševalci gredo že predaleč. Z reklamami so postali vsiljivi in lahko se zgodi, da med reklamami spregledaš pomembno pošto. Napisa "Reklame? Ne, hvala!” na nabiralniku še nimam, prav pa bi bilo, da bi reklamiranje, ki ga je dovolj že v medijih, uredili z zakonom!”
“Potrebno je bistveno drugačno vodenje Telekoma!”
Prejšnji torek je Nadzorni svet Telekoma Slovenije med petimi kandidati za novega predsednika uprave te delniške družbe izbral mag. Adolfa Zupana. Od desetih članov sveta je za Zupana glasovalo 6 članov, ostali štirje pa so glasovali za dosedanjega vršilca dolžnosti predsednika uprave Petra Graška, velikega favorita ministra dr. Pavleta Gantarja.
Adolf Zupan je eden redkih dolenjskih kadrov na pomembnejših položajih v Ljubljani, vsekakor pa eden še bolj redkih, ki ni nikoli pozabil, od kod prihaja, in ki je Dolenjski vseskozi zvest. V Novem mestu konec koncev živi, je predsednik novomeške LDS in nepoklicni župan novomeške občine. Tuje leta 1973 začel službo kot mlad policist, pri policiji je ostal 6 let; delal je v Cestnem podjetju, na novomeški občini, bil predsednik izvršnega sveta, uspešen direktor Komunale, postal generalni direktor PTT Slovenije in pripravil njeno razdelitev na Pošto in Telekom, katerega generalni direktor je postal. Med delom je Zupan ves čas študiral, diplomiral na pravni fakulteti in tam dosegel tudi magistrski naslov.
V slabih štirih letih, od začetka 1995 do sredine 1998, je Zupan s svojo ekipo Telekom Slovenije z okoli 3.000 zaposlenimi pripeljal v vrh slovenskih najuspešnejših podjetij pa tudi v vrh evropskih telekom operaterjev. Vse to je vplivalo tudi na vrednost Telekomovih delnic, ki so bile ob koncu Zupanovega mandata sredi leta 1998 vredne že blizu 50.000 tolarjev, potem seje cena Telekomove delnice dlje časa držala pri 40.000 tolarjih, danes pa je pod 25.000 tolarji.
Sredi leta 1998, ko seje Telekom preoblikoval izjavnega podjetja v delniško družbo, so za predsednika uprave imenovali Petra Tevža, Zupan pa je postal član uprave in bil to do nastopa Bajukove vlade, kije za predsednika uprave nastavila Marjana Podobnika, Zupan ni bil več dober za člana uprave in je postal svetovalec.
Podpora sodelavcev
* Rezultat glasovanja je bil tesen: od desetih članov Nadzornega sveta jih je bilo za vas 6, 4 so bili proti. Slišati je, da ste zmagali z odločno pomočjo članov, ki v Nadzornem svetu predstavljajo zaposlene.
“Resje in njihova podpora mi veliko pomeni. Ti ljudje me poznajo, saj že dolga leta delamo skupaj. Glasovali so zame, čeprav dobro vedo, da sem kot generalni direktor od zaposlenih vedno veliko zahteval, da sem že na začetku število zaposlenih zmanjšal za 150 in da sem celo
zniževal plače. A v pravem partnerskem odnosu smo vedeli, da je vse to potrebno zato, da bomo izboljšali ekonomski položaj podjetja, da nam bodo zaupale banke, da bo rasla vrednost delnic, da bomo lahko več vložili v razvoj, izobraževanje in se hitreje razvili v pravo tržno podjetje. Ob vsem tem je bilo veliko pogovorov, pogajanj, tudi prepirov, vendar smo vzpostavili trdno zaupanje, ki je med nami vzdržalo do danes. In to me v sedanjih morda še težjih, vsekakor pa drugačnih razmerah in pogojih poslovanja še posebej zavezuje, zlasti kar se tiče urejanja odnosov med zaposlenimi in vodstvom.”
Ljubljana povsod odriva Dolenjce
• Slišati je bilo, da je izbira predsednika Telekomove uprave koalicijsko usklajena, se pravi politična, po drugi strani pa so ministri in drugi politični mogočneži pred meseci obljubljali, da se bo v Telekomu prenehalo s političnim nastavljanjem kadrov in da se bodo lahko vsi, ki se čutijo sposobne voditi Telekom, prijavili na javni razpis. Vi ste očitno verjeli temu zadnjemu.
“Jaz sem to vzel zares, a sem realist in poznam tudi del ozadja. Telekom poznam od začetka. Zadnji dve leti ga nisem gledal več zvrha, ampak, da tako rečem, od spodaj. Z druge perspektive sem nekatere stvari ugledal bolj realno pa tudi sodelavci se ti v takem položaju bolj odprejo. Videl sem, da se Telekom prepočasi spreminja iz okornega podjetja v aktivno, prijazno, fleksibilno, le tako pa bo lahko zdržalo v tekmi s konkurenco na tem trgu. Namesto da bi si prizadevali biti boljši od konkurence, je prihajalo do napadanja te konkurence, včasih tudi do podcenjevanja, namesto da bi se od nje
Javna tribuna ZLSD
NOVO MESTO - Novomeška Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) vabi na javno tribuno s poslancem državnega zbora in predsednikom odbora za lokalno samoupravo v Državnem zboru Bojanom Kontičem, ki bo danes ob 19. uri v sejni sobi Športne dvorane Marof Pogovor na temo Lokalna samouprava in regionalizacija bo vodil Igor Perhaj.
VODILNI V DELAVSKIH OBLEKAH - Prejšnji četrtek so vodilni iz tovarne Revoz preživeli v delovnih oblekah in za proizvodnimi napravami. S takim delom so začeli projekt Celovitega produktivnega vzdrževanja, ki za razliko od dosedanjih zahteva tudi delo na terenu in vključuje vse zaposlene. Po predstavitvi projekta so iskali napake na strojih dveh delovišč (v obratu za sestavo in v obratu za varjenje karoserij), jih razvrščali in določali roke za njihovo odpravo. Vodja projekta za Revoz, ki ga sicer uvajajo v vseh Renaultovih tovarnah, je Milan Repo lusk, koordinator pa Bojan Šinkovec. (Foto: Arhiv Revoz)
kaj naučili. Skratka, prepričan sem, da je potrebno bistveno drugačno vodenje podjetja, zato sem se prijavil. S tem, ali je izzid glasovanja že vnaprej dogovorjen, se nisem obremenjeval, zame je bilo pomembno, da me podpirajo številni sodelavci in drugi. Malo pa je pripomogla tudi moja dolenjska trma in dejstvo, da nas Dolenjce Ljubljana odriva na številnih področjih, tudi na kadrovskem.”
Mag. Adolf Zupan
• Kako to, daje minister Gantar, kije povrhu vsega še vaš strankarski kolega, s takim razočaranjem in nejevoljo sprejel vašo izvolitev in da tako dvomi o vaših sposobnostih?
“Minister Gantar me dobro pozna še kot direktorja novomeške Komunale, kije bila takrat in je verjetno tudi sedaj med najboljšimi komunalnimi podjetji v Sloveniji. Ko je kandidiral za ministra, sem mu lahko celo pomagal s kakšnim nasvetom. Pozna tudi dobre rezultate Telekoma, ko sem ga jaz vodil. Ko sem ga obvestil, da bom kandidiral za predsednika uprave, mi je priznal, da sem sposoben; potem pa... Sicer pa lahko njegove izjave v zvezi s tem jemljem kot dobronamerne, saj gotovo tudi on želi, da bi se stanje v Telekomu čim hitreje izboljšalo.
Na peripetije okoli izvolitve predsednika uprave Telekoma Slovenije gledam kot na del velikih borb za osebno uveljavitev posameznikov. Nekateri se uveljavljajo po političnih zvezah, drugi po prijateljskih, večina pa se mora uveljaviti sama, z znanjem, sposobnostjo in trdim delom. Prepričan sem, da je to edina prava pot.”
ANDREJ BARTELJ
Vržena ro kavi ca
Regija z groznim imenom
Franci Borsan, izvršilni direktor Divizije Dolenjska pri NLB, je prejšnji teden spraševal mestno občino Novo mesto, kako se pripravlja na to, da bo v razvojnem smislu čim bolje izpolnilo vlogo kot središče dolenjske regije. Tokrat odgovarja direktorica občinske uprave mestne občine Mojca Novak.
“V letu 1999 je slovenska vlada oblikovala dvanajst statističnih regij, ki naj bi posameznim regijam odprle vrata do finančnih sredstev raznih evropskih strukturnih skladov. Na območju Dolenjske, Bele krajine in kočevsko-ribniškega področja smo dobili t.i. Jugovzhodno regijo, ki vključuje 16 občin in je edina regija, ki ni poimenovana po kateri od geografskih enot v Sloveniji. Ima umetno ime, s katerim se prebivalci ne morejo poistovetiti. Menim, da poglavitno mesto v celotni regiji še vedno nosi Mestna občina Novo mesto kot gospodarsko, kulturno, izobraževalno in prometno-tr-govsko največje središče regije.”
* Kaj so prednosti, kaj slabosti in kaj priložnosti občine pri oblikovanju skupnega regionalnega razvoja?
“Največja prednost Novega mesta je visoka gospodarska moč, dokaj dobre prometne povezave ter izboljšana infrastruktura, zdraviliški turizem ter naravni viri in čisto okolje. Med slabostmi lahko navedemo nastajanje novih občin ter delitev premoženja nekdanje velike občine. Med drugim se pojavlja temeljna težava tudi pri regionalno pomembnih ustanovah (Knjižnjica Mirana Jarca, Gasilsko-reševalni center, Komunala Novo mesto itd.), kijih novonastale občine uporabljajo brez ustreznih finančnih dotacij oz. povračil stroškov. Temeljna priložnost za Novo mesto in regijo je razvijanje človeških virov in institucij, kot je npr. Visokošolsko središče ali Univerza v Novem mestu.
I.............—
Mojca Novak
V regionalnem razvojnem programu je vsaka izmed občin prispevala svoje srednjeročne in dolgoročne cilje na področju človeških virov, gospodarstva ter okolja in prostora, ki naj bi imeli regionalni pomen. Mestna občina Novo mesto finančno podpira projekte na področju gospodarstva, predvsem malega gospodarstva in podjetništva tako v občini sami kot v regiji. Rezultati so vidni: nastaja vse več malih podjetij, stopnja brezposelnosti v občini je med najnižjimi v Sloveniji, urejajo se bodoče stanovanjsko-poslovne cone, Center za ravnanje z odpadki za Dolenjsko in dokumentacija za izgradnjo avtoceste, medtem ko bo z izgradnjo Razdelilno transformatorske postaje Krško izboljšana še oskrba Dolenjske z električno energijo.”
• Komu vi zastavljate vprašanje?
"Zastavljam ga Kmetij-sko-gozdarski zbornici Slovenije, njenemu predsedniku g. Vrisku ali pa direktorju Kuharju. Glede na to, da Novo mesto postaja regijsko središče in da je cviček registriran kot slovenska posebnost vprašujem, kdaj bomo imeli v Novem mestu vinski laboratorij, kot ga imajo v Mariboru, Novi Gorici in Ljubljani. ”
B. D. G.
Novomeška kronika
ZAMUDA - Dolenjska prestolnica je bila za aktualno politično oblast vedno nekje daleč na jugu, po novem pa je zelo oddaljena tudi za slovensko cerkveno oblast. Na nedeljsko birmo na Kapitlju je namreč slovenski metropolit dr. Franc Rode zamudil kar debelo uro, vzrok pa naj bi bili menda nekakšni zastoji na cestah.
PRIPOJITEV - Nova organiziranost dolenjskega bančpišt-va po pripojitvi Dolenjske banke k Novi ljubljanski banki so občutili tudi komitenti Dolenjske banke, saj so se stroški vodenja tekočega računa povečali od 250 na 320 tolarjev na mesec.
NAJ PROBAJO ŠE PLAČE - Šefi novomeškega Revoza so prejšnji teden svoje pisane kravate in poštirkane gvante zamenjali z delavskimi cunjami in se za en dan za stroji priključili neposrednim proizvajalcem, kot so delavcem rekli nekoč v IMV-ju. Menda so to storili zaradi nekega projekta TPM2, ne ve pa se, če ta projekt ne predvideva, da šefi za ta dan dobijo tudi delavske plače, delavci pa šefov-ske. Tudi to bi veljalo poskusiti, morda bi potem nekateri bolje razumeli druge.
ŽUPANSKA DELITEV -Županom novih in starih občin novomeškega območja gredo lasje pokonci, če samo slišijo za besedo delitev. Oni dap so za delitev dela med župani poskrbeli tudi pri novomeškem košarkarskem klubu Krka Telekom. Domačemu županu dr. Antonu Starcu so pred tekmo z Unionom Olimpijo dodelili nalogo s priložnostnim govorom odpreti sezono domačih tekmovanj v jadranski ligi. Da ne bi bil prikrajšan, so županu sosednje žužem-berške občine dovolili, da je bil s svojim podjetjem FS Prevozi lahko glavni pokrovitelj tekme. Naj se ve, kdo je kdo med župani.
PASJELJUBCI - Novomeški gozd Portoval je bil od nekdaj priljubljeno vadišče novomeških atletov in drugih športnikov, ki so si prostor v hosti delili s srnami. Srne so se tekačev tako navadile, da se zanje, čeprav so tekli le nekaj metrov od njih, sploh niso zmenile. Zdaj srn ni več, iz Portovala so jih pregnali tako imenovani pasjeljubci. S svojimi kosmatimi prijatelji vseh velikosti, barv in oblik so zasedli prav tiste steze, na katerih še vztrajajo športniki. Po zatrjevanju lastnikov bolj ali manj čistokrvnih potomcev volka so njihovi kužki nadvse prijazni in ne grizejo. Tekačem ponavadi res uspe iz hoste priteči s celimi hlačami, ki pa so največkrat vse slinaste in popacane z blatnimi štampiljkami pasjih šap.
Ena kos pa je rekla, da je tudi njen sprehod po Porlovalu adrenalinski šport, saj mora ves čas bežati pred pasjimi mrcinami.
Okrogla miza o spremembah ustave
NOVO MESTO - Koalicija Slovenija vabi v ponedeljek, 15. oktobra, ob 19. uri v konferenčno dvorano hotela Krka na okroglo mizo o spremembah ustave. Gostje večera bodo Lojze Peterle, Andrej Vizjak, Milan Zver in Marko Štrovs. Pogovarjali se bodo o predlaganih spremembah ustave, ki naj bi omejile že uveljavljene demokratične pravice, kot so omejevanje pristojnosti občin in parlamenta, ustanavljanje novih občin in regij ter omejevanje referenduma.
KHlUt 12 U A Š I rl O Ei Č J J J
Najmlajši žrtve občinskih sporov?
Novomeška občina od sosednjih občin zahteva plačilo stroškov za vzdrževanja vrtcev - Zaustavitev izplačila dote do sklenitve dogovora o javnih ustanovah
NOVO MESTO - Spor med občinami, nastalimi iz bivše skupne novomeške, zaradi neurejenega sofinanciranja nekaterih ustanov medobčinskega pomena je na zadnji seji sveta mestne občine Novo mesto doživel novo zaostritev. Ker se sosednje manjše občine na vse kriplje izogibajo zagotavljanju svojega deleža pri delovanju Gasilsko reševalnega centra Novo mesto, Knjižnice Mirana Jarca, Vzgojno-varstvene-ga zavoda Novo mesto in Komunale Novo mesto, so svetniki sklenili, da mestna občina Novo mesto do sklenitve dogovora z občinami zadrži izplačilo letošnjih obrokov denarnih obveznosti iz delitvene bilance.
Eden od kamnov spotike je bolnišnični oddelek, izpis otrok
varstvo otrok iz sosednjih občin v novomeških vrtcih. Novomeška občina je 31. maja letos sprejela nove cene programov v vrtcih. Cene programov za otroke iz drugih občin so bile višje v povprečju za dobrih 14 odstotkov. Takšno ureditev so v Novem mestu utemeljevali s tem, da sprejete cene programov vrtcev v novomeški občini niso ekonomske, saj občina za nemoteno delovanje vrtcev zagotavlja druge oblike financiranja, in sicer za
Komunikacija -srce odnosa
NOVO MESTO - Pretekli četrtek zvečer je v novomeški gimnaziji potekalo predavanje o čustveni inteligenci, medsebojnih odnosih in komunikaciji. Predavanje je pripravila Šola Čustvene inteligence iz Ljubljane, ki je svoj program oblikovala na podlagi preučevanja sodobnih dognanj s področja psihologije, andragogike in psihoso-matike. Šola je namenjena obvladovanju stresa, razvijanju čustvenih in socialnih spretnosti, povečanju samozavesti, izboljšanju medsebojnih odnosov in samopodobe. Pri oblikovanju programa so izhajali iz lastnih spoznanj in dvanajstletnih izkušenj pri praktičnem poučevanju na tečajih in delavnicah po vsej Sloveniji. Danes zvečer s pričetkom ob 18. uri v novomeški gimnaziji organizirajo drugo predavanje na temo medsebojnih odnosov in komunikacije. Do konca meseca bodo pripravili še dve predavanji.
v poletnih mesecih, pokrivanje izgub, obnovo obrabljene opreme in podobno.
V vrtce v občini Novo mesto je v letošnjem šolskem letu vključenih 80 otrok iz sosednjih občin, kar predstavlja štiri polne oddelke. Največ otrok je iz občin Šentjernej, Mirna Peč in Dolenjske Toplice. Župani teh občin so se na spremenjeni cenik mestne občine pritožili na Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. To je njihovi zahtevi ugodilo in novomeški občini naložilo vzpostavitev enotne cene programov. Ker problema na ta način niso smeli rešiti, je novomeška občina s sosednjimi občinami sklenila doseči drugačno rešitev, vendar se župani na pobude, da bi občine krile razliko med enotno
ceno programov za starše in ekonomsko ceno, ki zagotavlja nemoteno delovanje vrtcev, niso odzvali.
Na zadnji seji so novomeški svetniki novomeškim vrtcem naročili, da morajo sosednjim občinam neposredno zaračunati 10 odstotkov vrednosti programa na otroka za stroške investicijskega vzdrževanja in amortizacije. Vrtci naj bi tako dobili letno okoli 5 milijonov tolarjev, ki jih je doslej prispeval novomeški proračun. Svojo odločenost za ureditev razmer so novomeški svetniki podkrepili s sklepom o zadržanju izplačila letošnjih obrokov dot v skupni višini 192 milijonov tolarjev, vse dokler ne bo dosežen dogovor o sofinanciranju dejavnosti javnih ustanov.
V občini Šentjernej, ki ima največ otrok v novomeških vrtcih, sklepa novomeškega občinskega sveta ali računov iz vrtcev še niso prejeli, zato se še niso odločili, kaj bodo storili, ena od možnosti je odprtje dodatnih družinskih varstev.
J.Ž.
Le redki so zaposleni
Mednarodna delavnica o povečanju možnosti za zaposlovanje Romov - A'a Dolenjskem jih je 750 brezposelnih
NOVO MESTO - Po uradnem popisu prebivalstva iz leta 1991 je bilo v Sloveniji 2293 Romov, vendar pa v Centrih za socialno delo ocenjujejo, da pri nas živi 6.500 do 7.000 Romov ali 0,35 odst. vsega prebivalstva. V zadnjih letih se je število Romov povečalo v centrih, kjer jih je že bilo največ (npr. Novo mesto. Murska Sobota), hkrati pa se je povečala tudi razpršenost po državi.
Na območju Dolenjske in Bele krajine je 750 Romov med iskalci zaposlitve na Zavodu za zapo-
Vozičke tudi na Japonsko
Straški Novoles uspešno na trgu tudi z leseno kuhinjsko galanterijo
STRAŽA - Novoles, d.d., iz Straže poleg širokega proizvodnega programa izdeluje tudi izdelke lesene kuhinjske galanterije, kijih tržijo pod lastno blagovno znamko Servus. Profitni center PC galanterija posveča posebno pozornost servirnim vozičkom iz kakovostnega bukovega lesa, proizvodnjo pa dopolnjujejo še raznovrstne kuhinjske deske, kasete za kruh, nosilci za nože pa tudi izdelki, ki jih izdelujejo po naročilih kupcev. Zelo uspešno prodajajo tudi lastni program svetil.
V tem profitnem centru je zaposlenih 32 delavcev, direktor Janez Vrščaj pa ima s programom veliko izkušenj, saj je bil šest let tehnolog. “Naš cilj je doseči, da bo znamka Servus postala sinonim za kakovost, dolgoročno pa želimo postati najboljši proizvajalec kuhinjske galanterije,” je povedal Vrščaj in dodal, da ves razvoj temelji na domačem znanju in sodelovanju med oddelkom prodaje, marketingom in proizvodnjo.
Galanterija je namenjena predvsem tujemu trgu, tj. Evropski uniji in Ameriki. Novosti vsako leto razstavljajo na raznih sejmih po svetu, med drugimi tudi na frankfurtskem Ambien-tu, kjer je letos garnitura servirnih vozičkov Trend postala prodajna uspešnica. "Dobro se pro-
Janez Vrščaj
dajajo tudi servirni vozički garniture Nordic, ki so namenjeni zahtevnemu skandinavskemu in nemškemu trgu, zanimanje zanje pa je tudi na vse bolj odprtem azijskem trgu; konkretno se pogovarjamo s kupci iz Japonske. Izdelki so zanimivi tudi za domači trg, saj galanterijo prodajamo po vseh Novolesovih salonih v Sloveniji,” pravi Vrščaj.
S. MIRTIČ
Pisarna N.Si v Novem mestu
NOVO MESTO - Pisarna Mestnega odbora Nove Slovenije (N.Si) je odprta ob ponedeljkih in petkih od 8. do 10. ure. Vsak drugi in četrti ponedeljek v mesecu od 10. do 12. ure je v pisarni prisoten I oj/.e Peterle.
slovanje, vseh Romov pa je najbrž trikrat ali štirikrat več. Zaposleni ali samozaposleni so samo zelo redki posamezniki, kar pa se dogaja tudi v drugih regijah in državah. Svet Evrope je zaradi tega pripravil poseben projekt za jugovzhodno Evropo, s katerim naj bi povečali možnosti za zaposlovanje Romov. Ena od delavnic na to temo je ob sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja iz Ljubljane in z Območnim zavodom za zaposlovanje Novo mesto potekala od pretekle srede do petka v Novem mestu, namenjena pa je bila izmenjavi izkušenj in iskanju rešitev za povečevanje možnosti za zaposlitev Romov.
Kot je v uvodu v delavnico poudaril direktor novomeškega območnega zavoda Frane Smerdu, je osrednji problem, kako doseči, da bodo Romi z lastno aktivnostjo prišli do sredstev za preživljanje. Smerdu je omenil tudi nekaj poglavitnih ovir pri zaposlovanju Romov, med katerimi je prav gotovo nizka in pomanjkljiva izobrazba. Delodajalci se kljub subvencijam izogibajo zaposlovanju Romov, normalno zaposlovanje pa ovira tudi splošno razširjeno zaposlovanje na črno. Gotovo so med pomembnimi razlogi tudi državne pomoči in njihova višina.
Zavodi za zaposlovanje pripravljajo Rome za zaposlitev in jih usposabljajo, subvencionirajo zaposlitve in organizirajo javna dela ter vzpodbujajo samozaposlovanje. Morda so samostojna podjetja in romske kooperative, ki bi Romom omogočile, da razvijejo lastno podjetnost in organiziranost, še najbolj perspektivne, vprašanje pa je, koliko jih je naš birokratski sistem sposoben pospeševati.
B. D. G.
Popravek
V prejšnji številki Dolenjskega lista smo pisali o uvedbi devetletke v OŠ Center in pri tem napačno zapisali, da je bilo največje število otrok 844 v šolskem letu 1969/70, pravilno pa je 1844. Letos obiskuje OŠ Center 562 in ne 862 učencev, kot smo zapisali. Za napaki se opravičujemo.
ČISTILI PORTOVAL - 20 tekačev tekaškega kluba Portovald in AK Krka Telekom je minulo soboto dopoldne čistilo gozd v Porlovalu in bližnji okolici. Čistilno akcijo so v TK Portovald pripravili zaradi velike onesnaženosti novomeškega gozdnega bisera, saj številni neozaveščeni obiskovalci Portovala za sabo puščajo pravo razdejanje. Priljubljeni piknik prostori so tako bolj spominjali na smetišča kot na gozdno idilo. Tekači so iz gozda prinesli za 25 velikih smetarskih vreč najrazličnejših odpadkov. predvsem pločevink, plastenk in steklenic ter nekaj večjih kosovnih odpadkov. Čiščenje bodo, če bo to potrebno, v prihodnje ponovili, saj želijo trenirati v čistem gozdnem okolju. Na sliki je del udeležencev čiščenja z nabranim smetarskim plenom. (Tekst in foto: J. Z.)
KAKO POSPEŠITI ZAPOSLOVANJE ROMOV?- O tem so pretekli teden govorili na tridnevni delavnici v okviru projekta Sveta Evrope v Novem mestu. Uvodoma so skupaj s Franetom Smerdujem, direktorjem Območnega zavoda za zaposlovanje Novo mesto, ugotavljali, da pri nas Romi kar dve tretjini virov za preživetje dobijo iz državnih pomoči (otroški dodatki in drugo), 13 odst. še iz drugih virov, kot so Rdeči križ in Karitas, četrtino iz priložnostnih in sezonskih zaposlitev ter 40 odst. iz neorganiziranih zaposlitev (nabiranje zelišč, zbiranje surovin itd.). Iz rednih zaposlitev dobijo morda le dobro desetino potrebnega denarja za preživetje, nekaj pa je tudi zaslužkov na družbeno nesprejemljive načine (kraje, prosjačenje...). (Foto: B. D. G.)
Lipa pod južnim soncem
Dobri stiki med Novim mestom in novoustanovljenim Slovenskim kulturnim društvom Lipa iz Dubrovnika
NOVO MESTO - Mnoge Slovence je želja po boljšem kosu kruha, pogosto pa trda nuja razselila po vsem svetu, kjer so se vključili v drugo okolje, slovenstvo in spomin na staro domovino pa obujali in ohranjali v različnih društvih. Po razpadu nekdanje skupne države seje izseljencem, ki jih imamo v Ameriki, Avstraliji in drugih državah, pridružilo kar lepo število naših rojakov v novonastalih državah na tleh nekdanje Jugoslavije, kjer slovensko društveno življenje razen redkih izjem ni bilo razvito, prebuja pa se zdaj. Eno od novih društev je tudi Slovensko kulturno društvo Lipa, ki so ga ustanovili letos v Dubrovniku. Predsednik, ki je hkrati tudi eden od pobudnikov za ustanovitev, Djuro Zuanič, je v začetku tega tedna obiskal Novo mesto in ob
tej priložnosti mu je urednik literarne zbirke pri založbi Goga izročil nekaj knjig za bodočo društveno knjižnico.
Kot je povedal Zuanič, si je društvo zastavilo za poglavitno nalogo ohranjati slovenstvo in slovenski jezik ter krepiti stike med Slovenijo in Hrvaško. V društvu je včlanjenih 78 Slovencev iz dubrovniško-neret-vanske županije, kjer po zadnjem ljudskem štetju živi okoli 250 Slovencev. V kratkem času je društvo pripravilo več prireditev, zanimivo pa je, da ima posebno dobre stike prav z Novim mestom. Tako je bil gost društva novomeški pisatelj in prevajalec Damijan Šinigoj, z njim dobro sodeluje novomeška pisateljica Ivanka Mestnik, razmišljajo pa tudi o tem, da bi povabili v goste znani novomeški pevski zbor Pomlad.
MiM
Urednik Damijan Šinigoj izroča darovane knjige predstavnikoma Lipe Djuru Zuaniču in Zlatku Benderju.
MŠŠ j 2	1 J A Š J JrJ O 3 č i JXJ tttii
POGOVORILI SO SE PRI ŽUPANU - V tednu otroka je vodstvo šen-tjernejske občine pripravilo sprejem za predstavnike šole in vrtca ter za otroke, ki so županu povedali tudi, kaj jih moti in kaj si želijo. Pomočnik komandirja tukajšnje policijske postaje je analiziral varnost v prometu, župan Franc Hudoklin s sodelavcema pa je povedal, kaj je občina v tem letu in kaj bo v naslednjem naredita na področju šolstva, vzgoje in športa. Nazadnje so se še obdarili. Predšolski otroci so gostiteljem podarili lične in pisane polžke z duhovito pripombo: “Da ne bodo izboljšave tekle preveč po polžje!" (Foto: B. D. G.)
“Osvetlite, da ne bodo kakali!”
Za postopno naložbo v dograditev in preureditev šole ter pozneje še v razširitev vrtca in telovadnice bi potrebovali 850 milijonov tolarjev - Kdaj red na igriščih?
ŠENTJERNEJ - Šentjernejska občina se pripravlja na devetletko in v kratkem pričakuje tudi obisk ministrice za šolstvo, da ji bo predstavila načrtovano in nujno potrebno naložbo. Po sedanji oceni bi bilo zanjo potrebno 850 milijonov tolarjev, pri čemer naj bi polovico potrebnega denarja zagotovila država, ostalo pa občina. Naložba bo potekala postopoma, tako da bi najprej zgradili 8 novih učilnic in poskrbeli za večjo prenovo obstoječih prostorov. Pozneje naj bi se lotili še razširitve vrtca in nato še razširitve telovadnice.
Večja pridobitev na področju šolstva in športa je atletski štadion, ki so ga dokončali poleti in zanj porabili 150 milijonov tolarjev, poleg tega bo treba za materialne stroške zanj vsako leto odšteti še po 20 milijonov. Še v tem letu bodo začeli pripravljati dokumentacijo za omenjeno naložbo v šolstvo pa tudi vse potrebno za ureditev teras oz. s steklom ograjenega vrta pri vrtcu, ki naj bi ga dokončali prihodnje leto. Za te namene bodo v proračunu za leto 2002 rezervirali 30 milijonov tolarjev.
Kot je dodal Milan Jakše, ki ima na skrbi družbene dejavnosti v občinski upravi, so z javnim
Lojze Peterle v Škocjanu
razpisom poskrbeli tudi za prevoz v šolo. Pred začetkom šolskega leta so bile prebarvane talne označbe na cesti, uredili so nekatera avtobusna postajališča za šolarje in nekatera stara prepleskali, naslednje leto pa lahko učenci pričakujejo novo postajališče v Dol. Gradišču in v Grobljah. Prav tako naslednje leto se bo začela tudi postopna izgradnja pločnika od Dobravice do Brezovice.
Predšolski in šolski otroci so izpostavili zlasti red in varnost na igriščih pri vrtcu in na športnih igriščih, vpraševali pa so tudi, zakaj jim je onemogočen dostop na novo igrišče in kdo bo v bodoče smel tja. Vrtičkarji so županu predlagali, naj osvetli njihovo igrišče, “da ne bi tam več kakali in smeti metali”.
Župan Franc Hudoklin je pojasnil, da bo za red kmalu skrbel občinski redar, za igrišča pa oskrbnik, ki bo imel tudi ključe. Občina ima že pripravljene magnetne kartice za vstop na igrišče, ker je odločena napraviti red na tem področju. Posamezniki zdaj uničujejo koše za smeti, pišejo po fasadah in na igriščih puščajo steklenice in drugo, tako da morajo pred poukom v akcijo poslati delavce na javnih delih, da počistijo nesnago.
• Financiranje otroškega varstva je za občino velik zalogaj, saj terja kar 120 milijonov od skupno 900 milijonov tolarjev težkega občinskega proračuna.
Ker bo dostop na štadion omejen, so se v občini odločili, da bodo naslednje leto zadaj za sedanjim asfaltnim igriščem uredili dodatno igrišče in mini park za otroke z igrali. Obljubil je tudi, da bodo igrišče pri vrtcu osvetlili čimprej, čeprav gotovo še ne bo letos.
B. DUŠIC GORNIK
POSREČENO OB TEDNU OTROKA - Žužemberška občina in obe šoli sta v tednu otroka pripravili številne aktivnosti za svoje najmlajše. Z izvirnim nastopom se je otrokom predstavila pevka Damjana Golavšek ter k petju in plesu pritegnila obiskovalce. V četrtek je predstavnike otrok, učiteljic in vzgojiteljic iz občine sprejel župan Franc Škufca, medtem ko je v petek v telovadnici OŠ Žužemberk otroke (na sliki) navdušila gledališka skupina Unikat iz Ljubljane z gledališko predstavo-Kje si kruhek? Ta je na mednarodnem srečanju gledališčnikov v Bolgariji prejela prvo nagrado občinstva, zato so Žužemberčani izbrali otrokom posrečeno in vredno darilo. (Foto: B. D. G.)
ZAKAJ NE BI PILI DOMAČEGA? - Nosilci projekta Oživitve travniških sadovnjakov vztrajno opozarjajo, da v poplavi najrazličnejših pijač potrošniki pozabljajo na domačijabolčni sok. Da bi pospešili pridelavo, predelavo in potrošnjo soka pa tudi kisa in suhega sadja, pripravljajo prikaze predelave in predstavljajo možnosti razvoja dopolnilne dejavnosti na tem področju. Zadnji taki predstavitvi sta bili v petek, ko so se kmetje dopoldne zbrali v Trebči vasi pri Žužemberku in popoldne še na kmetiji Franca Novinca v Bušincu pri Dolenjskih Toplicah (na fotografiji). (Foto: B. D. G.)
ŠKOCJAN - Mestni odbor Nove Slovenije (N.Si) vabi v soboto, 13. oktobra, ob 19. uri v prostorih gostilne Luzar v Škocjanu na srečanje s poslancem N.Si, Lojzetom Peterletom. Tema pogovora bodo predlagane spremembe ustave, ki naj bi omejile že uveljavljene demokratične pravice. Ob tej priložnosti bodo ustanovili Občinski odbor N.Si, krščanska ljudska stranka Škocjan.
Srečanje starejših
MIRNA PEČ - Krajevna organizacija RK iz Mirne Peči vabi vse starejše občane, naj se v nedeljo, 14. oktobra, ob 10.30 zberejo v prostorih osnovne šole Mirna Peč, kjer bo srečanje.
Sprejem za odbojko
ŽUŽEMBERK. PREVOLE -Preteklo sredo so se osnovnošolci iz Prevol in Žužemberka pomerili za naslove občinskih prvakov v krosu in nogometu, deklice pa so odigrale prvo uradno tekmo v odbojki v novi prevolski telovadnici. Župan Franc Škufca je v četrtek sprejel odbojkarski ekipi starejših dečkov iz OŠ Žužemberk in ekipo starejših deklic iz OŠ Prevole, ki so na pravkar končanem prvenstvu osnovnih šol v odbojki na mivki osvojili naslova državnih prvakov.
Poleti bi na Dvoru začeli graditi
Občinski svet je nedavno potrdil odločitev za novogradnjo na Dvoru in hkrati sprejel sklep, da bo v proračunih za prihodnji dve leti zagotovil potrebni denar
DVOR, ŽUŽEMBERK - V Žužemberku so trdno odločeni, da bodo izkoristili uvrstitev naložbe v izgradnjo podružnične osnovne šole Dvor z vrtcem in telovadnico med najnujnejše projekte na državni ravni. Vrtec je po nujnosti uvrščen celo na prvo mesto med vsemi podobnimi naložbami v državi, šola pa med prvih deset. V tem letu so že zaključili prenovo podružnične šole Šmihel, teče pa tudi naložba v OŠ Prevole, kjer sta že zrasli šolska telovadnica in večnamenska dvorana, v načrtu pa je še postopna prenova šole.
Žužemberška občina je pred odločitvijo za novogradnjo pridobila primerjalno analizo, ki je pokazala, kaj se bolj splača: obnavljati obstoječe prostore ali začeti z novogradnjo. Po rezultatih omenjene analize bi novogradnja stala le 18 odst. več kot načrtovana prenova sedanje šole. Na tej osnovi je ministrstvo za šolstvo že poleti zagotovilo, da ne bo nasprotovalo novogradnji, če se bo zanjo odločil občinski svet. In občinski svet se je odločil.
Zdaj občina čaka na potrditev predlaganih prostorskih rešitev in stroškov naložbe, nato pa se bo lotila idejnega načrta za novogradnjo. Po sedanjih ocenah naj bi ta stala slabih 250 milijonov tolarjev, pri čemer bi 60 odst. naložbe plačalo ministrstvo za šolstvo in preostalih 40 odst. občina.
V občini so že ocenili tudi vrednost sedanje šolske zgradbe na Dvoru, ki bi jo lahko prodali in tako zmanjšali stroške pri naložbi. Ker bo naložba uvrščena v plan ministrstva za leti 2002
in 2003, morajo Suhokranjci kar pohiteti. Tako naj bi do marca prihodnje leto pripravili lokacijsko dokumentacijo, projekte in investicijski program ter julija že začeli z gradnjo, ki naj bi do konca oktobra pririnila do 3. gradbene faze. Naložbo naj bi dokončali spomladi in poleti 2003.
Upajo, da jim bo s skupnimi močmi uspelo odkupiti potrebna zemljišča na novi lokaciji na Dvoru. Podružnična šola Dvor z vrtcem in telovadnico je namreč zelo visoko na lestvici prednostnih naložb države v šolstvo v tem srednjeročnem obdobju, po letu 2004 pa bo razvrstitev nova. Ker se ne ve, ali bodo merila enaka, ni rečeno, da Suhokranjci ne bi izgubili dosedanje prednosti na tej lestvici. Potem pa kdo ve, kdaj bi bili spet na vrsti! g q q
Praktična država
Občine ji pripravljajo popis
Čeprav imamo državo za neumno, je včasih zase tudi pametna. Občine so večinoma kar hitro zagrabile priložnost, da dobijo v proračun nekaj dodatnega denarja od nadomestila za stavbna zemljišča. Lotile so se natančnega popisa oz. katastra stavb na svojem območju, kar pa terja precej deta in povzroča stroške. V Mirni Peči so na primer za izdelavo katastra že plačali J milijone tolarjev, zraven je enako vsoto plačala še država. Zdaj bi morali za kataster nameniti še 6 milijonov tolarjev, k temu pa prišteti stroške s sprejemom in objavo odloka o tem, vendar so se odločili, da s katastrom ne bo nič.
Mirnopečanov ni težko razumeti, saj bi za pripravo katastra porabili 12 milijonov tolarjev lastnega in državnega denarja, ob tem pa niso prepričani, da bi z doslednejšim pobiranjem na-
domestila dobili nazaj polovico tega. Država je občinam že pred časom ostro požugala in zagrozila s kaznijo, vendar doslej še nismo slišali, da bi katero tudi v resnici prikrajšala pri finančni izravnavi. Res pa se je že marsikdo pri tem vprašal, ali država s tem ne vleče za nos občine in občane. Slednji so marsikje morali občinam predložiti dokazila o velikosti stavb, kar je povzročilo že precej hude krvi, občinam pa delo in stroške.
Vsega tega najbrž ne bi niti omenjali, če se ne bi istočasno napovedoval davek na nepremičnine, ki ga bomo glede na to, kako razsipna je država, gotovo kmalu dobili. Potem nadomestila za stavbna zemljišča ne bomo več plačevali, na davčnih upravah pa bodo že pripravljeni katastri stavb, tako da bo država lahko samo še pobirata...
BREDA DUŠUČ GORNIK
10-LETNICA DRUŠTVA IZGNANCEV BUČKA-Ob KUetnici delovanja Krajevne organizacije Društva izgnancev Bučka so v soboto, 6. oktobra, v kulturnem domu na Bučki pripravili srečanje izgnancev z Bučke in okoliških krajev. Prireditev, ki je bila predvsem družabne narave, je bila namenjena tudi praznovanju 60. obletnice izgona. Leta 1941 so bili namreč vsi krajani Bučke izseljeni v različne kraje po nemškem rajhu. Spomine na “lagersko" življenje še danes spremlja trpek priokus. Pred desetimi leti so na Bučki prvi v Sloveniji ustanovili Krajevno organizacijo Društva izgnancev in zahtevali popravilo krivic. "Takrat nihče ni verjel, da bomo kaj dosegli, "je povedala predsednica Društva izgnancev Slovenije, sicer domačinka Ivica Žnidaršič. Danes so ponosni, da so zmagale prave vrednote. Zbrane sta med drugim pozdravila tudi .dr. France Bučar, prvi predsednik slovenskega parlamenta v samostojni državi, in Franc Žnidaršič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. (Foto: L P.)
V
Sentjernejske črepinje
NE SAMO DRUGOD - Kot pravi pomočnik komandirja na Policijski postaji v Šentjerneju, policisti vedo, da se na šentjer-nejskem igrišču zbirajo tudi občinski uživalci mamil. V septembru so imeli dve akciji in tudi zasegli mamila, v vasi Vrbovci pa so našli večje število sadik konoplje. Vse to je jasen dokaz in resno opozorilo vsem staršem, da so droge tudi pri nas, ne le v večjih mestih. Žal pa so predavanja o mamilih med šolarji slabo obiskana, saj so mnogi prepričani, da z udeležbo na takem predavanju pokažeš, daje s tvojim otrokom in s tabo kaj narobe. V resnici bi prej lahko rekli obratno.
VSAK NA SVOJEM - Šentjernejska občina se ponaša z dvema vidnima likoma (na sliki), ki vztrajno kraljujeta vsak na svojem kupu. Sta vse bolj prepoznavna in med mnogimi tudi čislana zaradi različnih zaslug. Prvi je vse bolj plemenit in či-
stokrven, saj je podvržen redni selekciji, drugi ima selekcijo samo na vsaka štiri leta. Razlik je še nekaj. Peteline, ki v selekciji ne pridejo v poštev, spečejo in pojedo, z nesojenimi župani pa za sedaj še ni tako.
Mirnopeško zijalo
NE, HVALA! - Trebanjsko in mirnopeško občino povezuje kar nekaj reči, med drugim lep kos medobčinske meje, Temenica, kakšna skupna cesta, vodovod in še kaj bi se našlo. Ko sta se poleti ob nekem dogodku na medobčinski meji srečala trebanjski in mirnopeški župan, je slednji hotel za šalo malo pobarantati okrog nove mrliške vežice. Ponudil jo je Pungartniku v najem, ta pa ni prijel za vabo. Mu ni bilo treba. Kot je dejal, ima Trebnje še namreč kar dobro lastno vežico in še ta na srečo ni več kot 5-odstotno izkoriščena.
ŠE POSTELJE - Zijalo, naravna znamenitost mirnopeške doline, je pred nekaj leti dobilo označbe in krajšo pot do cerkvice sv. Ane za družinske pohode. Pri Zijalu so uredili tudi brvi, klopce, parkirišča in prostor za piknike. Po novem bo mogoče na tem kraju privezati tudi konje, ni pa rečeno, da nekoč ne bo na voljo tudi kakšno prenočišče. Na to idejo so minulo nedeljo prišli nekateri člani novoosno-vane mirnopeške konjenice, ki so po ježi skozi mirnopeške vasi potrebovali temeljitejši počitek. Zadostovale bi že zasilne postelje. Najbrž jih je zdelala večurna ježa, morda pa je pri vsem skupaj imela prste vmes tudi mlada portugalka, ki sojo ponujali občudovalci konjenice vzdolž cele poti.
Suhokranjski drobiž j
SPODBUDNO - Občina Žužemberk spada med tiste občine v Sloveniji, ki se ponašajo z zelo spodbudnim podatkom o prirastku prebivalstva. Uvršča se namreč med šestnajst občin, ki dosegajo največji prirast.
IZKAZALI SO SE - Vaščani male vasi Gradenc, ki šteje le nekaj deset duš, so za nedeljsko slavje ob blagoslovu kapelice in cerkve sv. Miklavža napekli in pripravili s pomočjo dobrotnikov več sto kilogramov raznih mesnih in drugih dobrot, s katerimi so nahranili blizu 1000 obiskovalcev, ki so tega dne obiskali to zanimivo vas.
Sprehod po Metliki
CESTA - Asfaltna prevleka na cesti od Metlike proti Slamni vasi je po slabem letu popustila. Morda so jo premalo zalili. Ali pa preveč?
OZVOČENJE - Ljudje se pritožujejo, da je ozvočenje na metliškem pokopališču, ki ga uporabljajo ob pogrebih, preslabo, saj govornike komaj slišijo celo najbližji poslušalci. Predlagatelji rešitev priporočajo, da bi bilo ozvočenje vsaj tako močno, kot je bilo pred zadnjimi občinskimi volitvami na avtomobilu takratnega županskega kandidata in sedanjega župana Slavka Dragovana...
DEŽ - Ko je po deževni noči in nič manj nevihtnem jutru pretekli petek predsednica Občinske zveze prijateljev mladine Metlika Vladka Škof na ekstem-poru sprejemala mlade belokranjske likovnike, jim je zagotovila, da gotovo ne bo deževalo, ko bodo začeli slikati. Svojo trditev je argumentirala s tem, da takrat, ko OZPM Metlika pripravi prireditev, zagotovo ne dežuje. Škofova ima, kar njenemu priimku povsem pritiče, očitno “tam zgoraj” dobre zveze. Ves petek namreč ni padla niti ena sama dežna kapljica.
Črnomaljski drobir
OGRAJA - Črnomaljci zatrjujejo, da so zadovoljni z novo mrliško vežico, velikim parkirnim prostorom in Maleričem, vzdrževalcem pokopališča v Vojni vasi. Prav pa bi bilo, da bi črnomaljska Komunala kot upravljavka pokopališča poskrbela za ograjo ob stopnicah, ki vodijo s parkirišča na staro pokopališče, da se starejšim in tistim, ki težje hodijo, ne bi bilo potrebno oprijemati zidu. Seveda si Črnomaljci želijo ograjo čimprej, predvsem pa prej, preden bo kdo padel po stopnicah.
PODŽUPAN - Mojca Molan, kije vodila program ob položitvi temeljnega kamna za dnevni center pri Domu starejših občanov (DSO), je med drugimi povabila k polaganju temeljnega kamna tudi “črnomaljskega podžupana Andreja Fabjana”. Je v Črnomlju že zavel vonj po volitvah in je Molanova vizionarsko napovedala, da bo Fabjan v naslednjem mandatu podžupan. Mar to pomeni, da bo sedanji podžupan Andrej Kavšek, ki je v resnici pri DSO vrgel v jamo lopato betona, postal župan? Samo ugibamo!
OBVEŠČANJE - Stanovalci, ki še vztrajajo v črnomaljskem starem mestnem jedru, so prepričani, da so največje žrtve na črnomaljskem oltarju. Nihče jih, kot trdijo, nikoli ne vpraša za nikakršno mnenje. Še celo ko je bil pogovor o starem jedru, niso dobili vabil, pa čeprav se ta tema najbolj tiče prav njih. Še sreča, da ni zatajilo vsaj medsebojno obveščanje, čeprav ni več vodnjakov, ob katerih bi se zjutraj, opoldne in zvečer zbirale ženske.
Semiške tropine )
MARKACIJE - Na trasi državnega tekmovanja v orientacijskem teku, ki je bilo preteklo soboto v Semiču, je izginila markacija v obliki zastavice. Prste so imeli vmes Romi, nabirajoči štorovke, ki jim je bila zastavica pač všeč. Tako, da ne bi kdo posumil, da sojo tekmecem hoteli zagosti semiški osnovnošolci, ki so kljub manjkajoči zastavici zmagali.
ASFALT - Semiškega svetnika Jožeta Mihelčiča je zaskrbelo. kakšna bo njihova občina, če jo bodo, kot je zapisano v strategiji razvoja, prepletli s cestami. A ko je prebral, v kakšnem stanju je semiško kmetijstvo, je postal bolj optimističen, saj je spoznal, da bodo morda prav ceste rešitve za kmetijstvo. Tam, kjer bo asfalt, pač ne bo raslo grmovje...
EKOLOGIJA - Človek bi pričakoval, da so Semičani leta 1984 z odkritjem PCB v Krupi dobili svojo lekcijo in da bodo poslej znali varovati okolje. A ni tako! Ko eni počistijo divje smetišče, drugi tja hitro spet pripeljejo odpadke. Kaj je že ekologija?
MŠŠ JZ JM a E> J j-J Q 3 Č J JM Mši
Jubilejno ustvarjanje mladih
Pod pokroviteljstvom metliške osnovne šole je bil pretekli petek v Metliki 20. ekstempore mladih belokranjskih likovnikov ■ Tokrat o Beli krajini v plesu in pesmi - Razstava 25. oktobra
METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika je prvi oktobrski teden, ki je namenjen otrokom, pripravila pester program, nekaj prireditev pa se bo zvrstilo še do konca tega meseca. Tako so otroci in starši odšli na družinski izlet na Pikin festival v Velenje, spuščali balone, pripravili ustvarjalne delavnice “Mladi za starejše”, si ogledali lutkovno igrico in čarovniške spretnosti. Teden otroka so pretekli petek zaključili z dvajsetim jubilejnim ekstemporom mladih likovnikov.
Ideja za ekstempore mladih likovnikov Bele krajine, ki so se jim kot že večkrat doslej pridružili po trije mladi ustvarjalci iz z Metliko pobratenih italijanskih Ronk in avstrijske Wagne, je pred dvema desetletjema vzniknila prav v Metliki. V treh belo-
Semiška Iskra letos z izgubo
Prva seja novega nadzornega sveta - Je bil bivši legalen?
VRTAČA - Zadnjo septembrsko soboto seje sestal na prvi redni seji nadzorni svet (NS) družbe Iskra Kondenzatorji, d.d., z Vrtače pri Semiču. Poleg članov NS Ani Klemenčič, Rainerja Gudeja, Ra-divoja Vrliniča, Martina Severja in Dušana Šešoka sta bila na seji prisotna še predsednik uprave Karel Gerolt in član uprave Stanislav Golobič.
NS je soglasno sprejel sklep, da je potrebno ugotoviti legalnost bivšega NS ter s tem tudi njegovih sklepov. Novi NS je zahteval vsa gradiva, ki so bila podlaga za odločanje NS od 25. novembra lani do letošnjega 27. septembra. Hkrati je predlagal, da družba KPMG, d.o.o., iz Ljubljane za obdobje od lanskega decembra do letošnjega septembra opravi revizijo, ker je Iskra v tem času pridelala izgubo. Ko bo revizijsko poročilo izdelano, pa naj bi bivši NS oz. Zvonko Ivanušič odgovarjal na morebitna vprašanja.
Predsednik uprave Karel Gerolt je seznanil NS s poslovanjem Iskre v letošnjem letu do meseca avgusta. Prve analize so pokazale, da je družba v tem času ustvarila za 2,6 milijona DEM izgube. Zato je NS sprejel sklep, naj uprava čimprej izdela strateški in organizacijski načrt za nadaljnje poslovanje podjejetja ter opravi njegovo reorganizacijo.
Sicer pa je NS na prvi seji za svojega predsednika soglasno izvolil Rainerja Gudeja, za namestnika predsednika pa Radivoja Vrliniča. Ponovno je za predsednika uprave Iskre izvolil Karla Gerolta ter za njuna člana Anderasa Stet-tina in Štanislava Golobiča.
kranjskih občinah je v teh letih ustvarjalo na stotine mladih. Letos pa je Belo krajino, kot jo vidijo v pestili in plesu, poleg gostov iz tujine upodabljalo še 55 učencev in dijakov iz vseh belokranjskih osnovnih in srednjih šol, a tudi dijaki iz nekaterih drugih slovenskih srednjih šol, ki so že kot belokranjski osnovnošolci sodelovali na ekstemporu. Zanimivo je, da je na ekstempore prišel tudi župan Ronk Livio Furlan, častni gost pa je bil znani in plodoviti akademski slikar France Slana, ki je mladim pomagal z nasveti.
Pokroviteljica tokratnega ek-stempora je bila osnovna šola Metlika. Po besedah ravnatelja Jožeta Mozetiča so se za ta korak odločili iz več razlogov. Likovni vzgoji na šoli namreč že od nekdaj posvečajo veliko pozornost, saj je bila že nekdanja likovna pedagoginja na šoli Mladena Brancelj zelo uspešna, njeno delo pa prav tako uspešno nadaljuje Duška Vlašič, ki že
precej let vodi tudi odbor za slikarski ekstempore. Poleg tega so metliški osnovnošolci uspešni na likovnih tekmovanjih in srečanjih, iz tukajšnje osnovne šole pa je izšlo tudi nekaj uspešnih likovnih ustvarjalcev. Ne nazadnje je šola letos dobila tudi nov prizidek, katerega stene želijo okrasiti z deli mladih belokranjskih likovnikov. Otvoritev razstave mladih ustvarjalcev bo v metliški osnovni šoli v četrtek,
2-5. oktobra.
M. B.-J.
NARODNE NOŠE NA SLIKA H - Tema jubilejnega ekstempora mladih likovnikov je bila Bela krajina v plesu in pesmi. Zalo so tamburaši metliške folklorne skupine “Ivan Navratil" (na fotografiji), ki so za dobrodošlico likovnikom in njihovim mentorjem zaigrali nekaj pesmi, v narodnih nošah tudi pozirali. (Foto: M. B.-J.)
Staro jedro črnomaljska sramota
Staro mestno jedro se prazni, tisti, ki še vztrajajo, pa živijo v slabših razmerah kot pred desetletjem - Ignoranca odgovornih nesprejemljiva - Premalo denarja za obnovo
ČRNOMELJ - Tukajšnja območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je pretekli teden v okviru dnevov evropske kulturne dediščine pripravila 6. srečanje iz cikla “Črnomelj, moje mesto”. Tokrat je beseda tekla o starem mestnem jedru, kije danes videti mrtvo in zapuščeno. A četudi je bil namen sestanka, da opozorijo na probleme ter hkrati predlagajo rešitve, zlasti še, ker je bil nedavno sprejet odlok o razglasitvi starega mestnega jedra za kulturni spomenik, so bili Črnomaljci zelo kritični.
Kot so povedali stanovalci, ki Godinov! iz Ulice Mirana Jarca še vztrajajo v mestnem jedru, je je po dolgem času uspelo dobiti
Prestavljeno
postajališče
METLIKA - Občina Metlika sporoča, da so v torek, 9. oktobra, avtobusno postajališče, kije bilo doslej na CBE pri nekdanji Mercatorjevi prodajalni z oblačili, začasno prestavili k stari bencinski črpalki pri trgovini Partner, približno 50 metrov pred dosedanjim postajališčem.
Že priprave na Veseli december
METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika je pretekli teden ob tednu otroka poslala prve prošnje za prispevke za Veseli december. Na OZPM pričakujejo, da bodo darovalci čimprej nakazali denar na poslovni račun št. 02994-0018364484, da bi lahko začeli pripravljati program in darila, s katerimi v občini že dolga leta razveseljujejo najmlajše.
premalo tovrstnih sestankov, zato se je nabralo veliko stvari, s katerimi niso zadovoljni. Albert Geltar, ki živi ob cerkvi sv. Duha je spomnil, da so začeli ob njej in v njej kopati leta 1985, zadnje desetletje pa ni nikogar več, da bi delo dokončal. Ob mestni sramoti, kot je cerkev imenoval, so pustili vse razkopano, da se redijo kače. Mihajlovičeva, soseda Maleričeve hiše, je potožila, da je zaradi kopanja del njene hiše že dve leti vlažen, oba pa sta se strinjala, da bodo razmere prisilile stanovalce, da se bodo izselili iz mestnega jedra.
Marija Črnugelj je povedala, da je bil za fasado sodišča pred petimi leti obljubljen denar, a se je zaradi arheoloških izkopavanj ustavilo že pri napeljevanju vodovoda. Pred ureditvijo fasade bi morali opraviti izkopavanja še v atriju sodišča, a so zelo draga.
Prometni kviz
METLIKA-V četrtek, 18. oktobra, bo v metliški osnovni šoli prometni kviz “Na cesti nikdar nisi sam”. Pomerili se bodo učenci petih razredov iz metliške in podzemeljske osnovne šole. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci obeh šol.
Oskrba z vodo na prvem mestu
V Semiču javno predstavili strategijo razvoja občine - Zaradi zaostajanja za ostalo državo morajo pohiteti - Pomembno vlaganje v gospodarstvo, ki v glavnem še ni pripravljeno na EU
dovoljenje za obnovo stare hiše, medtem ko je veliko drvarnic v mestnem jedru zraslo brez dovoljenj. Ni se strinjala, daje njihov del mesta mrtev. Nasprotno, ob koncih tedna in praznikih obiskovalci nočnih lokalov poskrbijo za izredno živahnost. Takrat se njihova dvorišča spremenijo v stranišča, inventar pa je uničen. Tudi sicer ulice v starem delu mesta vse bolj postajajo zastonjkarska parkirišča za uslužbence, medtem ko stanovalci brez garaž nimajo kam postaviti svojih avtomobilov. S prijavami so stanovalci odnehali, ker niso nič dosegli. Še naprej pa ostaja na preizkušnji njihova potrpežljivost, s katero se je morala sprijazniti tudi Bojana Roštohar, ki že več kot desetletje čaka na vračilo hiše, a lahko le nemočno opazuje njeno propadanje.
Občinski svetnik Jože Strmec, ki ne živi v starem jedru, je za trditev, da je Črnomelj zelo neurejen, požel aplavz. Svoje besede je utemeljil s tem, daje prometna ureditev nikakršna, Flekov mlin seje podrl, kiosk, bivša stavba Novotehne in še marsikatera hiša samevajo. Cerkev sv. Duha je sramota, izgovor, da ni denarja za obnovo, pa neprepričljiv, saj je bilo v zadnjih letih obnovljenih precej cerkva. Stara šola bi bila po njegovem primerna za muzej in ne za vinsko klet.
In rešitev? 300 tisoč tolarjev v občinskem proračunu za obnovo starega mestnega jedra je občutno premalo. Res pa je, daje tudi srečanje nekoliko spominjalo na zvonjenje po toči, saj so na občini že sprejeli razvojni program do leta 2004, v katerem naložb v kulturo ni veliko, a še za te je namenjen skromen denar. Toda,
• V svetu krajevne skupnosti Črnomelj jim ni vseeno, kaj se dogaja z mestnim jedrom. Zato razmišljajo, kot je povedala njegova predsednica Vika Lozar, da bi začeli s sejmi. Predlago tudi, da bi stanovalcem priskočili na pomoč pri obnovi fasad, medtem ko naj bi lastnike podirajočih se hiš kaznovali.
kot je dejal mag. Janez Kramarič, so vse, o čemer so govorili, eksistečni problemi in šele ko jih 'bodo rešili, bodo lahko v Črnomlju razmišljali, kaj se bo dogajalo v starem mestnem jedru.
M. BEZEK-JAKŠE
V semiški občini začeli praznovati
SEMIČ - V semiški občini so ob občinskem prazniku, ki ga praznujejo 28. okrobra, pripravili številne prireditve, ki bodo trajale dobra dva tedna. Pričele se bodo v sredo, 17. oktobra, ob 15. uri z otvoritvijo raz-šiijenega in prenovljenega vrtca v Semiču. V petek, 19. oktobra, bodo ob 15. uri v Rožnem Dolu odprli avtomatizirani železniški prehod, v nedeljo, 21. oktobra, pa bo ob 9.30 v večnamenskem prostoru ob župnijski cerkvi otvoritev razstave Manice Bar-tusch.
SEMIČ - Pretekli petek so v Semiču pripravili javno predstavitev delovnega gradiva o strategiji razvoja občine do leta 2010. Župan Janko Bukovec je priznal, daje v njem več želja kot upanja, da jim bo v šestih do desetih letih uspelo uresničiti vse zapisano. Verjame pa, da bodo do leta 2005 ali 2006 vsa naselja v občini dobila vodovod.
Prav vodovodno oskrbo vse no cesto mimo Semiča, izobraže-Bele krajine so Semičani posta- vanje odraslih in skrb za osta-
vili na prvo mesto med prednostnimi naložbami. Sledijo pa center za ravnanje z odpadki, smu-čarsko-rekreacijski center Rog Črmošnjice ter sodobna cesta, ki bo Belo krajino povezala z Novim mestom. Med prednostnimi investicijami so še razširitev in komunalna ureditev poslovno-servisne cone Vrtača, Lokalni podjetniški center za Belo krajino, ureditev sistema za odvajanje in čiščenje odpadnih voda in pridobitev dokumentacije za servis-
rele. Kot je zagotovila Margita Adamič, bodo strategijo razvoja,
• Medlem ko v Sloveniji v povprečju živi na kv. kilometru 98 prebivalcev, jih v semiški občini komaj 26. Še. bolj zastrašujoče je, da se je v zadnjem letu iz občine odselilo nekaj deset ljudi, kar je za občino z manj kot 4.000 prebivalci veliko. Sklepajo, da gre v glavnem za mlade in izobražene ljudi, hkrati pa je izobraževanje odraslih v občini precej pičlo.
ki je osnovni pogoj, da se lahko prijavijo na državne razpise, še dopolnjevali.
V semiški občini namreč precej zaostajajo za povprečnim slovenskim razvojem, zato morajo toliko več vlagati v infrastrukturo. Še več pa v gospodarstvo, če hočejo, da bo občina normalno živela. Večina njihovih podjetij namreč še ni pripravljena na vsto-p v EU in na konkurenco na tujih trgih. Med slovenskimi občinami sodijo med ekonomsko šibke, kar pomeni, da so tudi plače pod povprečjem, res pa je, da tudi brezposelnost. Prav tako niso zadovoljni z veliko odvisnostjo od države, ki v semiškem občinskem proračunu zagotavlja kar 61,5 odst. prihodkov.	m g .j
PREKOPANI ČRNOMELJ - Črnomaljci niso preveč navdušeni nad nenehnim prekopavanjem po starem mestnem jedru. Vendar je Marinka Dražumerič z novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine povedala, da bo stari Črnomelj še dolgo razkopan, a ne toliko zaradi arheoloških izkopavanj, temveč zaradi dolgotrajnega urejanja komunalne infrastrukture. Vsaj v Ulici na utrdbah (na fotografiji) si bodo lahko kmalu oddahnili, saj se dela že približujejo koncu. (Foto: M. B.-J.)
MM
j 2 M A S I H O 3 C ] M
MM
Bogatejši za novo gasilsko vozilo
V Predgradu so pripravili slovesnost ob prevzemu novega gasilskega vozila
PREDGRAD - Člani Prostovoljnega gasilskega društva Predgrad so v soboto popoldan prevzeli novo gasilsko vozilo. Na slovesnosti, ki so jo pripravili ob tej priložnosti v Predgradu, jim je novo vozilo GV-VI, ki pomeni pomemben prispevek k povečanju požarne varnosti na območju kočevske krajevne skupnosti Poljanska dolina, predal kočevski župan in od lani častni član PGD Predgrad Janko Veber.
Obstoj gasilskega društva na membna tehnična pridobitev za območju Predgrada, Pake in Je- pomoč pri opravljanju požarne
ČASTNI OBČAN KOČEVJA - Dolgoletni glasbeni pedagog Miloš Humek, s prihodom katerega se je v Kočevju začelo in samo leto po njegovim odhodom končalo zborovsko pelje na kočevski gimnaziji, je prejel naziv častnega občana občine Kočevje. (Foto: M. L.-S.)
Dostojno proslavili praznik
V počastitev 58. obletnice zasedanja zbora odposlancev že drugič zapored pripravili prireditev “Tu, kjer sem doma ”
lenje vasi je bil zaradi arhitekture stavb in slabe oskrbe z vodo v preteklosti izrednega pomena, zaradi odmaknjenosti od občinskega središča pa je za celotno Poljansko dolino zelo pomemben tudi še danes. PGD Predgrad so ustanovili leta 1894, v spomin na tisti čas pa društvo, kot je povedal predsednik Pavel Majerle, še danes hrani ročno brizgalno na konjsko vprego, ki je bila koncem 19. stoletja po-
obrambe. Leta 1963 so si pridobili pravico uporabe hiše, v kateri so si uredili gasilski dom. Ko je ta z leti postal premajhen, so nekaj čas razmišljali celo o izgradnji novega, vendar so se zaradi za njihove kraje predrage investicije pred dvema letoma dokončno odločili, da bodo obnovili starega.
Večji tehnični napredek je društvo doživelo leta 1968, ko so pridobili prvo motorno brizgalno
KOČEVJE - V počastitev 3. oktobra, ki ga občina Kočevje praznuje kot svoj praznik v spomin na zgodovinsko zasedanje zbora odposlancev slovenskega naroda pred 58 leti v takratnem Sokolskem domu v Kočevju, je v petek zvečer potekala v dvorani današnjega Šeškovega doma osrednja prireditev. Letos so jo že drugič zapored poimenovali “Tu, kjer sem doma”.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil državni poslanec in kočevski župan Janko Veber. Obširno je predstavil stanje v kočevski občini in njena prizadevanja za izboljšanje pogojev za življenje in delo občanov. Ob tem je o odpiranju novih trgovskih centrov v Kočevju dejal, da ti prinašajo v kraj konkurenco in z njo nižje cene za kupce ter, kar je še posebno pomembno, tudi nova delovna mesta za domačine. O najnovejšem prenosu dejavnosti kočevskega obrata klavnice v obrat Mesnin dežele Kranjske v Zalogu pa je dejal, da v Kočevju ne govorijo več o industrijski klavnici, ampak obrtniški, za katero veljajo manj zahtevni pogoji za delovanje.
Kot je to običajno vse od smrti kiparja Božidarja Jakca, je njegova vdova Tatjana Jakac Pokrajinskemu muzeju Kočevje tudi
tokrat podarila nekaj Jakčevih risb. Direktor muzeja Ivan Kordiš je ob zahvali poudaril, da gospa Jakčeva vestno izpolnjuje moževo željo, da bi Kočevje imelo zbirko njegovih risb. Dodal je, da se jih je do sedaj nabralo že preko 200 in da bodo že v naslednjem letu prenovili obstoječo stalno zbirko. Slovesnost so izkoristili tudi za svečano izročitev odločbe o varstvu Šeškovega doma, ki jo je dan poprej izdala ministrica za kulturo Andreja Rihter na podlagi odločitve vlade RS, ki je Šeškov dom razglasila za kulturni spomenik državnega pomena, poseben dogodek na prireditvi pa je bila tudi predaja prapora s Kočevjem pobratene občine Dolina pri Trstu, saj, kot je ponosno povedal njihov župan, so grb in prapor, ki so ga slovesno razvili prejšnji mesec, uspeli pridobiti po dolgih desetletjih prizadevanj.
Ob izbranem kulturnem programu z nastopom godalnega tria so na prireditvi podelili tudi občinska priznanja. Bronasto priznanje je prejel Slavko Ranči-gaj, srebrno Jožef Mihor in zlato Planinsko društvo Kočevje. Naziv častnega občana so podelili dolgoletnemu glasbenemu pedagogu Milošu Humeku.
M. L.-S.
KRST NOVEGA VOZILA - Ključe novega gasilskega vozila je gasilcem iz Predgrada predal Janko Veber, ki je vozilo tudi krstil (na posnetku), blagoslovil pa ga je župnik Jože Pavlakovič. (Foto: M. L.-S.)
Prenova občinskega centra
Problematična cestna križišča in priključki -Gradnja po etapah bo potekala nekaj let
LOŠKI POTOK - Dolgoletne priprave za ureditev občinskega središča so se letos začele uresničevati. Načrt obnove središča je razdeljen na severni in južni del. Dela trenutno potekajo v južnem delu, za obnovo severnega dela še niso pridobili vseh potrebnih dovoljenj. Sicer bi se morali že letos ali najkasneje v začetku prihodnjega leta začeti tudi gradnja telovadnice in postopna prenova šole.
Načrtovalcem največ preglavic povzroča ureditev cestne infra-
Že od oktobra lani brez sekretarja
Ribniško območno združenje RK je v zadnjih štirih letih opravljalo le najnujnejša dela - Njegova ponovna oživitev je »v rokah« Brede Oražem
RIBNICA - Letos, ko mineva 50 let, odkar je dr. Janezu Oražmu, lekarnarju Jožetu Ančiku in učiteljici Katji Škutovi uspelo uresničiti zamisel, da bi v Ribnici ustanovili odbor RK, so se tod odločili, da bodo ponovno oživili njegovo delo. Razen krvodajalskih akcij, sprejema mladih članov, tečajev prve pomoči za voznike motornih vozil ter razdeljevanja paketov iz akcije Nikoli sami in Sosed sosedu Območno združenje RK Ribnica namreč v zadnjih nekaj letih drugih akcij skorajda ni izvajalo.
Združenje je že od oktobra lani brez sekretarja, saj se je delavka, ki je bila od leta 1997 zaposlena 4 ure na RK in 4 na Centru za socialno delo, zapos-
Breda Oražem
lila za poln delovni čas na Centru. Že pred tem je potekel tudi že podaljšan mandat dolgoletnemu predsedniku združenja Francu Lovšinu. Zato so na skupščini februarja letos za novega predsednika izvolili dr. Lidijo Šmalc, glede sekretarja pa so se dogovorili, da bodo ponovili že decembra objavljeni razpis, le da tokrat ne več za delo samo za 4 ure. Vendar seje ponovno zapletlo: nova predsednica je že na prvi aprilski seji predsedstva podala odstop, prav tako pa tudi še vedno ni urejeno financiranje dejavnosti RK, ki je pogoj za zaposlitev sekretarke.
“Do sedaj je podpisala pogodbo o financiranju le sodraška
občina, V Ribnici in Loškem Potoku pa bodo svetniki o tem odločali na jesenski seji," pravi članica predsedstva Breda Oražem, ki jo je predsedstvo zadolžilo, da vodi delo RK vse dokler že izbrane bodoče sekretarke Nade Rus Kovačič ne bodo za stalno zaposlili. Po majski uspešni izvedbi krvodajalske akcije sta julija z Rusovo izpeljali enotedenski Tabor mladih, v oktobru prvo Delavnico za osebnostni razvoj mladih, prejšnji teden pa sta v okviru projekta Socializacija Romov, za katerega sta tako kot za predhodna dva uspeli zagotoviti državni denar, obiskali romska tabora v Lepovčah in Goriči vasi. Od sredine julija RK deluje v novih prostorih na Kolodvorski 11, kjer so od 15. avgusta občanom na voljo vsak ponedeljek, sredo in petek med 8. in 10. uro ter prvi torek v mesecu, ko izdajajo pakete in sprejemajo ali oddajajo oblačila.
M. L.-S.
strukture, saj se v relativno majhnem središču steka vsaj sedem cest, nobena pa nima preglednih križišč in priključkov na regionalno cesto. Letos so že zgradili obvozno cesto, ki bo med gradnjo in po njej razbremenila center težkih kamionov.
Te dni so začeli graditi nasip za priključek ceste na regionalno cesto iz smeri Šegove in Srednje vasi. Obvoznico bodo izpeljali okoli blagovnice Marin, kjer bo tudi dostop do bodočega igrišča in zdravstvene postaje. Hkrati pa bodo z dokončno ureditvijo okolice zdravstvene postaje pridobili nekaj prepotrebnega parkirnega prostora.
Potrebna bo še nova kanalizacija, vodovod in vsa druga infrastruktura. Dela se bodo zaradi obsežnosti etapno gradila še nekaj let.
A. KOŠMERL
Rosenbauer RK 35, prvi avto kombi pa so dobili v sedemdesetih letih. Ob otvoritvi obnovljenega gasilskega doma avgusta lani jim je Gasilska zveza Kočevje podarila novo motorno gasilsko črpalko Ziegler, njihova najnovejša pridobitev pa je novo vozilo mercedes z nadgradnjo. Kot je povedal predsednik Gasilske zveze Kočevje Jožef Mihor, gre za vozilo, ki nudi več od osnove GV-1, saj je opremljeno s hitrim napadom z visokotlačno črpalko in cisterno s 500 litri vode. Prvo takšno vozilo, ki gaje GZ Slovenije tipizirala kot gasilsko vozilo z vodo GV-V1 in za katero se, kot je poudaril Mihor, danes odločajo tudi številna druga gasilska društva po Sloveniji, so po temeljitem premisleku in pogovoru s strokovnjaki razvili pred tremi leti v PGD Šalka vas, kije tako kot PGD Predgrad član GZ Kočevje.
M. L.-S.
Vpis na Univerzo za III. življenjsko obdobje
KOČEVJE - Danes ob 17. uri bo v multimedijski učilnici Ljudske univerze Kočevje prireditev in vpis na Univerzo za 111. življenjsko obdobje. “Stari” in “novi” člani lahko izbirajo med številnimi krožki, kot so: rekreacija, usposabljanje za osebnostno rast, umetnost in človek, zdravilna zelišča, kuhanje za zdravo življenje, novinarstvo, turizem in zgodovina Kočevske, računalništvo, jezikovno izobraževanje, ročna dela, poslikava na svilo, slikarska delavnica, pohodništvo in še kaj.
Okrogla miza o kmetijstvu
KOČEVJE - V hotelu Valentin v Kočevju se bo jutri ob 9. uri pričela okrogla miza na temo o aktualnih problemih in razvoju kmetijstva na območju od Turjaka do Kolpe. Okroglo mizo organizirata občina Kočevje in kočevska območna enota Kme-tijsko-gozdarske zbornice Slovenije. K sodelovanju so poleg ministra mag. Franca Buta vab-ljeni tudi župani občin Osilnica, Kostel, Loški Potok, Sodražica, Ribnica, Velike Lašče in Dobrepolje. Na okrogli mizi bodo spregovorili tudi o razvojnih programih in razvoju projektov v občinah, ki jih pokriva kočevska območna enota KGZS, ter o posledicah letošnje suše na njihovem območju.
Odškodnin za sušo ne bo
Svetovalna služba v Ribnici ugotavlja, da letošnja škoda zaradi suše v potoški občini ni presegla določene meje
LOŠKI POTOK - Lani in letos je območje občine Loški Potok prizadela sorazmerno huda suša. Živinorejci in kmetje godrnjajo nad občino in svetovalno službo, saj še za preteklo leto niso dobili izplačane odškodnine za sušo, letošnje škode pa ni nihče niti ocenil.
Kmetijsko svetovalna služba v Ribnici je te dni v javnosti objavila strokovni dokument kot odgovor na (ne)upravičene zahtevke in kritike na račun občin in svetovalne službe. Svetovalna služba priznava, da sta bila meseca julij in avgust izredno sušna v primerjavi z dolgoletnim povprečjem, nikakor pa ne katastrofalna, saj je bila prva košnja nadpovprečna, druga pa ni izpadla za več kot 12 do 16 odstotkov celotnega pridelka. Na
osnovi teh izračunov so ugotovili, da izpad pridelka ne presega po zakonu določenih meril, ki odškodnino predvideva v primeru, ko je izpad večji od 30 odstotkov vsega pridelka na posamezni kmetiji.
Preteklo leto so nekatere sosednje občine, ki imajo drugačno pridelavo, dobile nekaj sredstev za škodo, ki jo je povzročila suša. Svetovalna služba meni, da od tod izvirajo negodovanja in kritike, češ da je potoška občina v tej smeri naredila malo ali nič.
Iz obširne študije lahko razberemo, da celotna zadeva še ni zaključena in je še vedno mogoče vložiti zahtevek za izplačilo škode, vendar odškodnine zagotovo ne bo.
A. KOŠMERL
Drobne iz Kočevja
TRGOVSKA CENTRA NA OBEH VSTOPIH - Skoraj tik ob križišču ceste iz smeri Novega mesta z glavno cesto Ljubljana - Kočevje raste ob Požarjevem rastlinjaku vsaj tako velik, če ne še večji, objekt. Kdor vsaj malo pozna na trenutni trend razvoja v Kočevju, ve, da pravzaprav ne more biti nič drugega kot še ena nova trgovina. Tokrat gre za Špa-rovo trgovino, s katero bo dobil podobno, kot je dobil vstop v mesto iz smeri Hrvaške s Tuševim trgovskim centrom, svoj trgovski center tudi vstop v mesto iz ljubljanske in novomeške smeri.
----_____
Ribniški zobotrebci
KORESPONDENČNA SEJA - Za ponedeljek zvečer sklicana 2. seja predsedstva ribniškega območnega združenja Rdečega križa je odpadla, saj je poleg Brede Oražem, ki je pripravila vse potrebno za sklic seje, nanjo prišla samo direktorica Centra za socialno delo Majda Vrh. Na seji bi morali obravnavati poročilo o delu RK v Ribnici od maja do oktobra letos in predlog programa dela za prihodnje leto, spregovoriti pa bi morali tudi o pripravah na skupščino. Oražmove, ki seje odločila, da bo oživila delo RK v Ribnici, tudi če bo morala za to delati cele dneve, to ni odvrnilo od začrtane poti. Zaradi nujnosti, da se čimprej dogovorijo o datumu za sklic skupščine, se je v dogovoru z Vrhovo odločila, da bo opravila korespondenčno sejo.
KDOR ZNA, PAČ ZNA! -Takšna je lahko ugotovitev o odločitvi Oražmove o korespondenčni seji. In da zna, je Oraž-mova že dokazala. V samo nekaj mesecih, odkar ima vajeti organiziranja RK v Ribnici v svojih rokah, ji je uspelo, česar vsem njenim predhodnikom ni! Z ribniškim zdravstvenim domom se je dogovorila, da jim bo poleg prostora, ki ga RK že leta uporablja za skladiščenje hrane, namenil še prostor za skladiščenje oblačil. Ta se je namreč v iskanju primernega prostora v preteklih letih v Ribnici selil kot mačka z mladimi!
Ribničani na Dnevih grozdja v Aercevii
RIBNICA - Sodelovanje med občinama Ribnico in italijansko Aercevio traja več kot tri desetletja. V tem času so se njuni predstavniki praviloma srečevali ob pomembnih prireditvah v obeh krajih. Gostje iz Italije namreč vedno prihajajo na ribniški sejem, prej pa tudi na praznovanje občinskega praznika, kije bil do leta 1994 26. marca. Ribničani obiščejo Aercevio ob njihovem prazniku, drugo nedeljo v septembru pa se že nekaj let udeležujejo velikega Evropskega sejma v bližini Aercevie tudi ribniški izdelovalci suhe robe in lončarstva. Ob koncu tedna so predstavniki občine ter suhorobar Franc Košir in lončar Jakob Nosan sodelovali na že 48. dnevih grozdja, ki je na tridnevno rajanje zvabila več deset tisoč obiskovalcev od vsepovsod. Po besedah Lele Kratine iz ribniškega Turističnoinformativ-nega centra, je bil njihov obisk odmeven. Predstavili so namreč slovenske narodne noše, suhorobarski in lončarski izdelki pa so bili v središču pozornosti. Ribničani so že prejeli povabilo, naj se prireditve udeležijo tudi prihodnje leto.
Trebanjske iveri
TRIKRAT PREMISLI, ENKRAT RECI! - Svetnik Janez Anton Kovačič (DeSUS) je bil sila nezadovoljen z zapisnikom prejšnje seje občinskega sveta, češ da po njegovem zlonamerno povzema njegovo vprašanje, kako je Komunala lahko dobila certifikat kakovosti, kot je pisalo v časopisu, če pa prikazuje izgubo. Ko mu je direktor občinske uprave Janez Slak prebral magnetogram njegove razprave in je Kovačiča opozoril še župan Pungartnik, da ne more “danes spreminjati razprave, ki je bila na sami seji", se je svetnik moral sprijazniti s krutim dejstvom, da je pač pomembno, kaj si dejansko povedal in ne, kaj si mislil povedati...
NA DRUGO BANKO?! -Svetnica Olga Rahne (LDS) je izrazila nezadovoljstvo zaradi nepotrebnega izgubljanja časa v dolgih vrstah v poslovalnici Dolenjske banke v Trebnjem, medtem ko ima ta banka v Ljubljani na Tavčarjevi odprto do 18. ure, čeprav je običajno tam le nekaj strank. Žubinski demokratki Olgi se je pri tem pridružilo kar nekaj svetnikov pa tudi župan, ki ima podobne izkušnje, je zarobantil (a ni udaril po mizi!), da bodo pač poiskali drugo banko, če se ne bodo pri DB, kije medtem pristala pod streho NLB, podvizali. Na primer PBS v soseščini...
FRANC HRIBAR, PREDSEDNIK SDS TREBNJE - Na pol v ilegali je bil nedavno namesto Alojza Gregorčiča za predsednika OO SDS Trebnje izvoljen svetnik Franc Hribar (na posnetku med razpravo na OS Trebnje). Bo spravil v red kolega Antona Ovnika, ki se je pritoževal (kot je po seji priznal, po tujih napotkih), da novinarji nismo dosti pisali o Trimu in
obisku predsednika Kučana ob jubileju tega podjetja, kot da ne zna brati, se pa najbolj spozna na internet? (Foto: P. P.)
Sevniški paberki
PORUŠITI GRDOBIJO! -Svetnik Tine Zupančič je glasno podrl kolega Zalaščka, ki je nasprotoval rušitvi Simončičeve vile. “Če bi že kaj rušili, bi morali najprej tisto grdobijo od avtobusne postaje. Mariborčani nam hočejo prodati vsako neumnost, vsako konjsko figo. Briga jih za tako hišo v Sevnici! Dobro bi bito, da ostane tudi nekaj te mestne arhitekture zanamcem, da bodo videli, da Sevniča-ni le nismo samo kmetavzarji!”
NAJLAŽJE JE KRITIZIRATI! - Franc Povše (ZLSD) je kritikom študije zabrusil, daje najlažje pač nekaj kritizirati, Rudi Bec (LDS) je dodal, da bi tudi v Kremlju radi imeli tak koncept, Srečko Ocvirk (SLS+SKD) pa, da bo rešen marsikateri problem, če bo most čez Savo na Logu, čeprav ne bi škodilo malo več povezave med globalno rešitvijo mesta in med posameznim.
1. SREČANJE ABRAHAMOV - Kultumo-športno društvo Lukovec je zelo marljivo in podjetno. To dokazuje tudi vabilo na 1. srečanje abrahamov, ki bo 17. novembra čisto slučajno v gostilni Janc na Studencu, niti slučajno pa nista med podpisniki vabila še KS Boštanj in Občina Sevnica. Prispevek za večer abrahamov znaša borih 5000 tolarjev na osebo, ker pa ga bodo verjetno uvrstili med pomembnejše dogodke ob občinskem prazniku, bodo ceno s pomočjo drugih dobrotnikov še nekoliko znižali...
_ j 2 HASIfl O E> Č J J\l
Streha telovadnice kot rešeto
Ker pušča streha telovadnice trebanjske osnovne šole ogrožen parket in nastopanje trebanjskih rokometašev v 1. ligi - Komunala v izgubi, svetniki pa spet preložili povišanje cen
TREBNJE - Zaradi luknjičave strehe telovadnice trebanjske osnovne šole je bil vse bolj ogrožen tudi parket in nastopanje trebanjskih rokometašev v 1. ligi; zato je razveseljiva novica, da so trebanjski svetniki z rebalansom letošnjega občinskega proračuna za obnovo te strehe namenili 14 milijonov tolarjev.
PREBRALI SVOJE PRISPEVKE - Nekdanji in zdajšnji člani novinarskega krožka osnovne šole Šentrupert so na proslavi 40-letnice krožka prebirali svoje prispevke, ki so jih nekateri napisali že zdavnaj, a so bili s posebno knjižno številko šolskega glasila Preproste besede iztrgani pozabi. O tem, kako je bilo na lovu z očetom, je v šolskem letu 1962/63 pisal tedanji šestošolec Bojček Brezovar (na sliki). Prireditev je s starimi ljudskimi napevi obogatila dekliška vokalna skupina Ragle. (Foto: I. V.)
Praznik preprostih besed
Štirideset let novinarskega krožka osnovne šole dr.
Pavla Lunačka iz Šentruperta - Ves čas ena mentorica
V Veliki Loki bo kulturno društvo dobilo 1,5 milijona tolarjev za odkup 50 m2 prostora od trebanjske kmetijske zadruge. Svetniku Petru Frelihu (LDS) je le uspelo zadnji hip izvrtati pri rebalansu 3 milijone tolarjev za
BOLJŠA ELEKTRIKA - Obnovitvena dela na električni inštalaciji (na posnetku) so v zaključni fazi, končano pa je tudi pleskanje v veliki dvorani in predprostorih. Dvorano si je vredno ogledati, priporočajo tudi njen najem. (Foto: P. P.)
Obnavljajo kulturni dom
MOKRONOG - V skladu s programom del, ki se financirajo z zbranim samoprispevkom (ta teče od 1.1.1997 do konca tega leta) urejajo v Mokronogu tudi prostore v kulturnem domu. Najprej so uredili garderobne prostore, v katerih potekajo vaje mokronoškega moškega pevskega zbora KUD Emil Adamič Mokronog in knjižnico. Predlani so uredili centralno ogrevanje vseh prostorov, v preteklem letu so nabavili nove stole v dvorani, letos pa bo v celoti obnovljena električna napeljava. Opravili so tudi pleskanje. Skupna vrednost vseh del z opremo znaša po besedah predsednika sveta krajevne skupnosti Antona Mavra
12.600.000	tolarjev, sredstva pa so zagotovili iz krajevnega samoprispevka, Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje, Občine Trebnje, Ministrstva za kulturo in šport in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti ter iz drugih lastnih sredstev KS Mokronog.
ureditev makadamske ceste proti Kostanjevici in še 1,5 milijona tolarjev za vrhunske že izvedene kulturne prireditve v okviru projekta Imago Slovenije, ki prispeva, kot je dejal predsednik odbora za družbene dejavnosti svetnik Marjan Zupančič (N.Si), k večji prepoznavnosti Šentruperta in občine.
Svetniki so preložili razpravo o višjih cenah komunalnih storitev, dokler o tem ne razpravlja nadzorni svet Komunale Trebnje. Dokler tega ne bo, je povedal svetnik Alojzij Metelko (SLS+SKD), bo v odboru za prostor, komunalno in prometno infrastrukturo blokada. In svetniki so to točko umaknili z dnevnega reda. Župan Ciril Metod Pungartnik je predlagal, naj na prvi
Prva predstava otroškega abonmaja
TREBNJE - Zveza kulturnih društev Trebnje in Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Trebnje vabita na prvo predstavo za otroke od 3. do
10.	leta starosti v okviru otroškega abonmaja, ki obsega 9 predstav in se bodo zvrstile vsak drugi četrtek v mesecu ob 17. uri v Kulturnem domu Trebnje od letošnjega oktobra do junija 2002. Torej, danes,
11.	oktobra, ob 17. uri bo prva predstava Piščanček Franček v izvedbi Taus teatra iz Novega mesta.
Premiera
“Veronike Deseniške”
MIRNA - V soboto, 13. oktobra, ob 20. uri bodo v dvorani TVD Partizana na Mirni člani tamkajšnjega kulturno-umetniške-ga društva Klas krstno uprizorili Jurčičevo tragedijo Veronika De-seniška v petih dejanjih v režiji Staneta Tomšiča.
Žurka za punce v Trebnjem
TREBNJE - Gledališko uspešnico Žurka za punce avtorja D. Simpsona, v režiji Belokranjke Violete Tomič, si boste lahko ogledali tudi v Trebnjem v soboto, 20. oktobra, ob 20. uri. Vstopnice so v predprodaji v pisarni Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Trebnje (07 348 12 50) in na Centru za izobraževanje in kulturo Trebnje (07 348 21 00).
naslednji seji občinskega sveta vsekakor obravnavajo to točko ne glede na to, ali jo bo nadzorni svet Komunale obravnaval ali ne. Pungartnik je opozoril, da gre Komunala v izgubo in da so pri nekaterih storitvah cene že 50 odstotkov nižje kot v drugih občinah. Prav tako so na predlog svetnika Marjana Petra Pavlina (N.Si) umaknili z dnevnega reda odlok o plakatiranju, kar je bilo pričakovati, saj so že na Metelkovem odboru za prostor tako sklenili, ker naj bi pripravili novo besedilo odloka, po katerem naj ta ne bi veljal za politične stranke v času volilnih kampanj. Pavlina je med drugim zanimalo, kaj je s poravnavo občine in GP Grosuplje glede Pavlinovega hriba, zakaj statut Komunale stoji na mrtvi točki in zakaj občinski svet ni bil obveščen glede gradnje avtoceste, zlasti odseka Podboršt - Sv. Ana - Trebnje.
P. P.
Pohod po Steklasovi poti
ŠENTRUPERT - Tukajšnje turistično društvo vabi na tradicionalni jesenski pohod po Steklasovi poti po obronkih Šentruperta, ki se bo začel v soboto, 13. oktobra, ob 8,30 na trgu pred cerkvijo sv. Ruperta. Pohodnike bo pozdravila šentruperska pihalna godba, zapel jim bo Vinogradniški pevski zbor, že na Veseli Gori pa si bodo lahko ogledali vinogradniško razstavo. Spremljali jih bodo konjeniki in zmajarji, organizatorji pa so poskrbeli tudi za presenečenje.
Srečanje seniorjev
SEVNICA - V Sevnici bo v okviru prireditev v počastitev letošnjega občinskega praznika potekalo srečanje seniorjev Posavja. V društvo so vključeni številni upokojeni gospodarstveniki in javni delavci, ki pomagajo na osnovi svojih izkušenj sooblikovati podobo in razvoja regije.
Mariborčani so v študiji o približno kilometru regionalke od križišča v Šmarju do (tudi vključno) križišča pri TVD Partizanu pripravili dve inačici. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je dal pozitivno mnenje in podprl drugo inačico, njegov predsednik in občinski svetnik (SDS) Zvone Tuhtar pa je še dodal, da je "Sevnica eno najtežjih mest glede prometne ureditve." Svetnika Tineta Zupančiča (SLS+SKD) je zanimalo, kolikšne so to naložbe, če naj bi imeli celo dvoje krožišč: eno pri Črniču in drugo pri Izidorju. Župan Janc je pojasnil, da bi stalo eno krožišče od 30 do 40 milijonov tolarjev, 40 odstotkov bi financirala občina, ostalo pa Direkcija Republike Slovenije za ceste.
Svetnika Matjaža Travna (N.Si) je zanimalo, kaj je z odkupom Simončičeve vile pri TVD Partizan in tudi, kje je mišljena obvoznica mimo starega
ŠENTRUPERT - Novinarski krožek na osnovni šoli dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu deluje že 40 let, vsa štiri desetletja pa ga je vodila mentorica Danica Zupan, ki je v tem času vsadila ljubezen do materinega jezika in izražanja v njem številnim šen-truperškim šolarjem in več med njimi jih je tudi po njeni zaslugi in pod vplivom novinarskega krožka slovenskemu jeziku posvetilo tudi svojo poklicno pot.
Ob štiridesetletnici novinarskega krožka je šentruperška osnovna šola izdala posebno številko šolskega glasila Preproste besede, v kateri so ponatisnili izbrane prispevke članov novinarskega krožka, ki je v teh leti prejel številna priznanja. Ko je Danica Zupan tri leta po svojem
mestnega jedra, in dobil odgovor, da bo to znano, ko bo zaradi HE Blanca potrebno zgraditi obrambni zid pred poplavami Save. Perčič meni, da bi se o odkupu tega poslopja lahko po-
prihodu na šolo leta 1961 začela z novinarskim krožkom, je njena učenka Mari Končina za nagrado za svoj spis dobila teden dni počitnic na morju. Prva leta so bili izdelki članov novinarskega krožka predvsem poročevalski, sodelovali pa so tako s časopisi Delo, Dolenjski list in Kmečki glas kot tudi z ljubljanskim radiom, kje so šentruperski otroci ob pomoči mentorjev pripravili celo nekaj samostojnih oddaj. Največ so pisali in govorili o sebi in domačem kraju. Ko je krožek po desetih letih delovanja začel izdajati večkrat nagrajene Preproste besede, se je tudi zvrst pisanja nagnila k literarni, a je krožek ohranil svoje novinarsko ime.
I. V.
govarjali čez 2 ali 3 leta. Boštjan Repovž je vprašal, ali je fakulteta upoštevala, da bo tudi OŠ Sava Kladnika prešla na 9-letko in bodo morali staršem omogočiti dovoz otrok do šole, pa se utegne takrat promet zelo zgostiti v križišču. Lojzeta Zalaščka (SLS+SKD) moti, ker bi morali podreti vilo Simončičevih. “Take hiše bi morali zaščititi, ne pa rušiti! Prej bi morali porušiti Izletnikovo avtobusno postajo!” je poudaril Zalašček.
NABOR NA SEVNIŠKEM GRADU - Pretekli četrtek in petek je v prostorih poročne dvorane na sevniškem gradu potekal nabor. Predstavniki Uprave za obrambo Krško - Izpostave za obrambo Sevnica in Slovenske vojske (SE) so nabornike obvestili (na posnetku), kaj lahko pričakujejo v SV. Naborna komisija pa je pri odločanju, za katero dolžnost se bodo naborniki usposabljali med služenjem vojaškega roka, upoštevala tudi znanje in želje bodočih vojakov naše vojske. (Foto: P. P.)
UČENCI O PROMETNI VARNOSTI - Na drugi okrobrski ponedeljek so se na pobudo občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu učenci osnovnih šol v sevniški občini (razen boštanjske in šen-tjanške) srečali s sevniškim županom Kristijanom Jancem in mu nanizali vrsto perečih predlogov, da bi bila pot v šolo varnejša. Na nekatere opozarjajo že več let. (Foto: P. P.)
Kakšen bo promet v Sevnici?
Študija mariborske Fakultete za gradbeništvo pred občinskimi svetniki ■ Za približno kilometer regionalke od križišča v Šmarju do križišča pri TVD Partizan pripravili dve inačici
SEVNICA - Prometne ureditve na daljši rok ni preprosto načrtovati, če naj bi bili načrti seveda, kaj več kot zgolj napoved želja. “Toda tako moramo delati, nekje je potrebno začeti, če hočemo vsaj v 10 letih nekaj narediti tudi v Sevnici,'’ je dejal na zadnji seji občinskega sveta sevniški okoljski “minister” Roman Perčič, ko je skušal zaščititi hrbet kolegu iz oddelka za okolje in prostor Marku Kovačiču pred svetniškim bombardiranjem gradiva, ki je na osnovi študije mariborske Fakultete za gradbeništvo pripravil povzetek gradiva.
MŠŠ 12 j J A S I H OBČI J J
“Bodimo dobri gospodarji Togrelu”
Tržni položaj gradbenega podjetja Togrel - I. Navoj: “Imajo možnost vpogleda v poslovanje podjetja” - Zakaj so umaknili denar - “Pot do Togrelaje bila napačna
OB VERIGARJEVEM JUBILEJU - Društvo zbirateljev “Verigar" iz Brežic je v Posavskem muzeju v Brežicah pripravilo ob svoji 50-letnici razstavo znamk, razglednic in telefonskih kartic “Fila 01". Ob otvoritveni slovesnosti v Viteški dvorani brežiškega gradu je generalni direktor Pošte Slovenije mag. Alfonz Podgorelec predstavil nove poštne znamke. Razstavo, s katere je fotografija, so uvrstili med dogodke ob brežiškem občinskem prazniku. (Foto: M. L.)
Dirka, kakršne se ni bilo
V soboto, 13. oktobra, na krškem stadionu Matije Gubca svetovno prvenstvo za posameznike v speedmyu - Za 12.000 gledalcev
VELIKA VAS - “V Sloveniji je recesija v gradbeništvu. Kljub temu je Togrel uspešen. Ima sicer manjše likvidnostne težave, ki so prisotne vsepovsod v Sloveniji. Te težave je povzročila predvsem tožba na sodišču proti Togrelu. 'Ioda podjetje poravnava redno obveznosti dobaviteljem in izvajalcem, čeprav z manjšini zamikom, enomesečnim do trimesečnim. Nekatere obveznosti plačujemo tekoče. Take likvidnostne razmere ne vzbujajo skrbi.” Tako pravi o poslovanju gradbenega podjetja iz Velike vasi pri Krškem Ivan Navoj, njegov glavni direktor in predsednik uprave.
KRŠKO - Priprave na doslej največji motoristični športni dogodek na naših tleh gredo h koncu. V soboto, 13. oktobra, popoldne bodo na krškem Stadionu Matije Gubca prizadevni organizatorji AMD Krško izvedli finalno kvalifikacijsko dirko za uvrstitev posameznikov v boje za naslov prvaka v speedwayu, tako imenovani Speedway Grand Prix.
Na Grand Prix Cahallenge 2001, kot se krška dirka uradno imenuje, so se uvrstili Sebastian Ulamek, Damian Balinski, David Kujava (svetovni mladinski prvak), Wieslaw Jagus, Piotr Protasievvicz (vsi Poljska), Scott Nicholls, Sean Wilson, Gary Havelock, Carl Stonehevver, Andy Smith (vsi Velika Britanija), Bohumil Brhel, Antonin Kasper (oba Češka), Andreas Jonsson, Peter Karlsson (Švedska), Kaj Laukanen (Finska), Jason Lyons (Avstralija), Rune Holta, Lars Gunnestad (oba Norveška), Greg Hancock, Sam Ermolenko (oba ZDA), Nicki Pedersen, Brian Andersen (oba Danska) ter naš Matej Ferjan.
Poznavalci tega adrenalinskega športa, teh pa v Posavju ne manjka, dobro vedo, da so našteta sama vrhunska imena. Ker se jih bo v prihodnje tekmovanje za SGP neposredno uvrstilo samo prvih šest, se torej na krškem ovalu obetajo boji, kakršnih na tleh Slovenije še ni bilo. Kaj bo v tej konkurenci lahko opravil Matej Ferjan, je zelo težko napovedati. gotovo pa mu ne bo niti najmanj lahko. Nekoliko ga lahko pomirja to, da se je zaradi dokaj solidne uvrstitve na 19. mesto v letošnjem SGP izognil uvodnim izločilnim bojem, Krčani pa so mu na svojem ovalu do 8. oktobra zagotovili neomejeno količino vadbe.
Predsednik AMD Krško Emil Vehovar meni, da bi jim uspešno izvedena oktobrska dirka utegnila biti odskočna deska na poti do organiziranja dirk za svetovni GP, vendar bi v tem primeru morali tribune stadiona še povečati, tako da bi si dirke lahko ogledalo tudi po 15.000 gledalcev. Parkirišč naj bi bilo zadosti, pri tako zahtevnem zalogaju, kot je letošnji GP Challenge, pa ne gre prezreti niti finančnega vidika prireditve. Predračunska vrednost avgusta odprtega novega večnamenskega objekta za tekmovalce in moštva je znašala okoli 1,5 milijona nemških mark, medtem ko bodo morali nastopajočim dirkačem ter ostalemu strokovnemu osebju, brez katerega dirke ni mogoče izpeljati, skupaj odmeriti kakih 70.000 švicarskih frankov. Pri tem je Vehovar opozoril na neresnične govorice, da je drilštvo objekt gradilo z občinskim denarjem. Občina naj bi
po njegovem sofinancirala le gradnjo parkirišč, ki niso namenjena le obiskovalcem stadiona, temveč tudi ostalim, zlasti pa tistim, ki se večkrat mudijo v tamkajšnjem športnem centru ter na pokopališču, preostali denar pa so oziroma še bodo zbrali člani društva sami. Pri tem si bodo pomagali tudi s prodajo starih prostorov v starem mestnem jedru.
Togrel so kot hčerinsko podjetje krškega komunalnega in gradbenega podjetja Kostak v preteklosti dokapitalizirali, kar je sprožilo vrsto vprašanj in komentarjev. Ivan Navoj: “Medijsko obravnavanje odnosov Ko-stak-Togrel-Gipo-občina Krško in javno objavljanje nekaterih poslovnih podatkov nam neupravičeno zelo škodi. Kajti izmed teh podatkov je velika večina netočnih. Začuden sem nad nekaterimi izjavami. Glede teh s polno o*dgovornostjo trdim, da v Togrelu ni nič ‘izpuhtelo’. Togrel daje vsakemu družbeniku možnost stalnega vpogleda v poslovno dokumentacijo v skladu z družbeno pogodbo. Tako niso resnične nekatere navedbe, da nismo dovoljevali vpogleda uradno pooblaščeni revizijski hiši. Te navedbe zanikam z vso odgovornostjo in dokazi.”
Navoj zatrjuje, daje bil Togrel vedno pripravljen pogovarjati se
in pogajati se. Po njegovem je tako pripravljenost dokazal med drugim v primeru finančne direktorice. “Pozval sem družbo Kostak, naj njena skupščina imenuje novega finančnega direktorja Togrela. S tem sem pokazal voljo in pripravljenost, da bi Kostak imel popoln vpogled v finance in vse informacije. Žal nam Kostak ni dostavil predloga za finančnega direktorja in člana uprave, zato je to mesto izpraznjeno. Pozivam, da Kostak to stori, da ne bo povzročal v javnosti pomislekov o nezakonitostih v Togrelu,” pravi Navoj, ki želi, “da se družbeniki obnašajo kot dobri gospodarji in da ne povzročajo škode družbi Togrel”.
Deponija še za sedem let
Sprejemajo pogodbo za krško občinsko odlagališče komunalnih odpadkov v Spodnjem Starem gradu ■ Brezplačen odvoz
KRŠKO - Iz krške občine odlagajo komunalne odpadke v Spodnjem Starem gradu v KS Dolenja vas. Deponija je brez obratovalnega dovoljenja, prostor velja kot neprimeren za sanitarno deponijo. Ker so v občini brez boljšega prostora za take namene, bodo odpadke še vozili tja. Izteka se leta 1977 podpisana pogodba med občino in krajevno skupnostjo in zdaj pripravljajo novo.
“Za uresničitev zahtev krajevne skupnosti bo občina morala dati več denarja, kot so načrtovali sprva. Pogodba predvideva med drugim gradnjo infrastrukture. Za večino te je občina že pridobila projektanstske predračune in ne bi smelo biti občutne-jših podražitev. Po pogodbi občina gradi gospodarsko infrastrukturo v KS Dolenja vas do vključno leta 2004. Po letu 2004 več ne gradi, ampak samo izplačuje odškodnino krajevni skupnosti. Odškodnina znaša do konca leta 2004 po novi in tudi po prejšnji pogodbi 5.000 mark na mesec, po 1. januarju 2005 pa se poveča na 25.000 mark mesečno, seveda plačljivo v tolarski protivrednosti,” pojasnjuje Rafael Jurečič, vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo pri občini Krško.
Ob občinskih obveznostih so natančno zapisali tudi lokalne. Krajevna skupnost bo po omenjeni pogodbi pridobila za gradnjo infrastrukture vsa potrebna soglasja lastnikov za nakup zemljišč in tudi odkupila zemljišča, če bo to potrebno.
Pogodba je pripravljena in podpisana do vključno leta 2008,
•	Največji kupček denarja se nabere s kupčkanjem.
•	Mnogi odkrijejo v sebi talent za glasbo, ko ugotovijo, da so 'antita-lenti" za delo.
•	Še vedno je bolje, da se ti podela na glavo golob kot pa politik.
dlje kot do tega leta pa ta deponija ne more obratovati.
Občina bo do zaprtja deponije odvažala iz gospodinjstev v KS
• V KS Dolenja vas so 25. septembra organizirali zbor krajanov. Prisotni na zboru - bilo je več kot 30 krajanov - so z enim samim glasom proti soglašali s ponujeno pogodbo in so pooblastili predsednika krajevne skupnosti za podpis dokumenta. Dva dni po zboru je Občinski svet Krško pooblastil župana za podpis pogodbe.
Dolenja vas komunalne odpadke brezplačno.
M. L.
Ivan Navoj
Kako so v preteklosti ravnali z denarjem, ki bi poslovno okrepil Togrel? To je pogosto lokalno vprašanje, na katero odgovarja tudi sodišče. Direktor Navoj pravi o omenjenem denarju: “Imeli smo investicijski program za posodobitev tovarne, 3 milijone mark je bil namenski denar za izvajanje tega programa. Zadeve na sodišču so ustavile izvajanje tega programa, kajti ob sodnih postopkih je vlagatelje denarja je začelo skrbeti, kaj bo z njihovim vložkom v Togrel. Zato so vlagatelji denar, namenjen dokapitalizaciji, začasno umaknili. Če bodo dobili tožbo na sodišču, bodo svoj omenjeni vložek vrnili v Togrel. Togrelu je
za zagon proizvodnje dal pred leti denar Kostak. Togrel bi vrnil posojilo, potem ko bi se z dokapitalizacijo okrepil. Ker je Kostak pozneje onemogočil dokapitalizacijo, s tem ko je zadeve vložil na sodišče, Togrel ne more vrniti posojila.”
Do največjih zapletov v zvezi s Togrelom je prišlo potem, ko je podjetje Begrad z nakupom Ko-stakovih delnic hotelo pridobiti Togrel. Begradova pot do Togrela je bila po Navojevem mnenju slaba. “Zelo mi je žal, da Begrad ni prišel naravnost v družbo Togrel, ko smo mi združili gradbeno operativo nekdanje Agrafe in Togrela. Žal mi je, da ni prišel sem in tukaj vložil denarja. Sprašujem se, zakaj je z nakupom delnic hotel priti v Togrel. Begrad je plačeval pidom v Ljubljani in ta denar, ki gaje vložil v Kostakove delnice, je šel v Ljubljano. Zakaj ni denarja prinesel v Togrel? Če bi ga, bi postal večinski lastnik Togrela, hkrati pa bi denar vložil v dolenjsko, posavsko in belokranjsko regijo. Jaz bi njegovo potezo imel za dober namen, če bi se obrnil neposredno na Togrel in mu ponudil investicijski denar.”
Kljub zapletom je Togrel po Navojevih trditvah pripravljen sodelovati z Begradom, kar je pokazal npr. ob gradnji objekta Keka v Žužemberku in Špara v Kočevju. “Togrelova ponudba tam je bila konkurenčna, vendar je Begrad ni sprejel. Mi si želimo delati skupaj z njimi in oni pravijo, da si želijo takega sodelovanja, dali smo konkurenčno ponudbo, vendar zanje nismo bili sprejemljivi. Ob tem se mi postavlja vprašanje, ali so oni za to, da bi na trgu delali skupaj.” Togrelove proizvodne zmogljivosti so trenutno zasedene nad 70-odstotno. “Če to okolje ne sprejme Togrela, smo ubrali strategijo pogajanja s partnerji iz Nemčije, Italije, Avstrije, Hrvaške. Ti nam zaupajo. To dokazujemo z vsemi pogodbami, ki so podpisane in ki so tik pred podpisi. Zdaj nas kličejo tudi slovenska podjetja. Videli so, da smo kljub težavam, ki so jih povzročili sodni postopki, uspešni,” pravi Navoj.
M. L.
Kako naj bi prodali Mokrice?
Terme Čatež ponujajo občini Brežice v nakup grajski kompleks Mokrice za 80 milijonov tolarjev
BREŽICE - Terme Čatež ponujajo občini Brežice v nakup grajski kompleks Mokrice. Hotelsko- zdraviliška družba s sedežem na Čatežu ob Savi je za Mokrice pripravljena plačati 80 milijonov tolarjev. O nakupu je v ponedeljek burno razpravljal občinski svet Brežice, ki je razgrnil pahljačo vprašanj in pomislekov. Predlog sklepa o prodaji gradu je v ponedeljkovem prvem branju občinski svet po dolgi razpravi prekinil.
Občinska uprava je pojasnjevala, da bi s prodajo gradu Termam Čatež občina dobila 80 milijonov tolarjev za premoženje, ki gaje v preteklosti dobila od Term Čatež in zanj ni plačala niti tolarja. Miha Škrlec se je ob tem vprašal, zakaj naj bi občina Termam v preteklosti kaj plačala, ko pa so tudi Terme predtem dobile Mokrice brezplačno.
Mag. Andrej Vizjak je v razpravi večkrat ponovil, da bi kršili zakon, če bi občina Termam prodala grad tako, kot predvidevajo zdaj. V nadaljevanju je svoje stališče dopolnil s predlogom, naj bi občina Termam dala Mokrice zastonj, če seveda ne namerava
s prodajo gradu zgolj zapolniti občinsko proračunsko vrzel. Vizjak je predlagal poleg ugotavljanja zakonitosti postopka tudi stvarno in pošteno cenitev mo-kriškega grajskega kompleksa. Kot je poudaril, Vizjak sicer ne nasprotuje, da bi Terme pridobile grad.
Vladislav Deržič, brežiški župan in nekdanji direktor Term Čatež, je poudaril, da so Terme v Mokrice vložile veliko denarja. Podprl ga je Borut Mokrovič, sedanji generalni direktor Term, ki je opozoril, da firma z vlaganjem v grad vzdržuje tudi kulturni spomenik. Mokrovič je poudaril, da ima družba, ki jo vodi,
zdaj priložnost vlagati. “Terme vlagajo v vse konce sveta. Vse manj bo časa za srčne odločitve, za to, da bi nekaj dali domačemu kraju. Gospodarskega interesa v tej naložbi v grad sicer ni,” je dejal Mokrovič in občinski svet opozoril, da ponudba Term za nakup velja do 15. decembra.
• Mokrovič je pozdravil predlog, da bi občina dala grad Termam brezplačno, saj bi Terme lahko občini dale kot donacijo prav toliko denarja, kot znaša predlagana kupnina za grad. Vizjak je menil, da bi s tako donacijo ustanovili v Brežicah visoko strokovno šolo za turizem in da je ne bi smeli dati v občinski proračun.
Polovico denarja, ki bi ga dobili s prodajo gradu, naj bi po mnenju Mihe Škrleca dobila‘kra-jevna skupnost, kjer leži grajski kompleks Mokrice.	y
P Krške novice J
SKRB ZA MLADE - Tudi v Krškem se v glavnem vsi strinjajo, da se skrb za mladino v družbi bogato obrestuje. Kako velike so lahko obresti, je odvisno od tega, katero organizacijo za skrb za mladino imate v mislih.
NAJ ŽIVI POSAVSKO! -Posavsko štipendijsko fundacijo - za zdaj kot zamisel - zavračajo občinski sveti občin Sevnica, Brežice in celo Krško. Če hočejo, da bodo zamisel sprejeli vsi trije posavski občinski sveti, jo bodo morali malo spremeniti. Za začetek bi lahko iz imena izbrisali “posavska”. Kar je skupno posavsko, Posavje namreč nerado sprejme. Vse za dobro bodoče pokrajine Posavje.
RADIOAKTIVNO IN AV1-ON - Eden od svetnikov, sicer v Brežicah, je vprašal, ali je skladišče radioaktivnih odpadkov tako varno, da zdrži padec aviona. Niso mu odgovorili. V Brežicah tega tako ali tako ne vedo. V Krškem bi že bolj vedeli. Ampak v Krškem ne zahtevajo, naj jim dajo informacijo, kako varno je skladišče nuklearke. Krško je namreč bolj kot omenjene informacije veselo denarja, ki ga občini plačuje kot odškodnino nuklearka. Brežicam odškodnina za zdaj ne pripada.
f---r--------------	* * \	\
Novo v Brežicah
TOLIKO ALI VEČ? - Občinski svet je razpravljal o prodaji gradu Mokrice Termam Čatež. Miha Škrlec je pripomnil, da ni znano, zakaj nameravajo grad prodati ravno za 80 milijonov tolarjev. “Ali toliko denarja manjka v občinskem proračunu?” je vprašal. Sledil je klic iz sejne dvorane: “Več!”. Poznavalci podrobnosti vedo, ali je odgovor pravičen ali preveč prizanesljiv.
NO, POVEJTE - Bojan Petan je na seji občinskega sveta na rob nekaterim debatam o prodaji gradu Mokrice pribil: “Povejte mi, kdaj je ta občinski svet zakonito prodal občinsko premoženje! Nikoli. V osmih letih nikoli.” Nihče mu ni ugovarjal. Ali zato, ker vedo, daje Petan eden najbolje obveščenih, ali zgolj zato, ker Petanu nočejo ugovarjati?
NADOMESTNE GRADNJE - Za gradnjo bodoče avtoceste bodo izselili nekatere “staroselce” ob trasi bodoče hitre ceste v brežiški občini. Kam, lokalne vplivne in premetene glave že vedo. Cena zemljišč, kjer bodo izseljencem odkazali prostor za nove hiše in kmetije, še ni čisto znana. Pravijo pa, da bo donosna. Komu bo največ prinesla, se ne ve, verjetno pa ne tistim, ki jo zdaj obdelujejo in kosijo.
Krvodajalske akcije
PLANINA PRI SEVNICI, BREŽICE - Rdeči križ Slovenije tudi v oktobru in novembru organizira darovanje krvi. Tako bo krvodajalska akcija 18. oktobra na Planini pri Sevnici, 25. in 26. oktobra bo odvzem krvi v Brežicah.
Veterani ob obletnici
BREŽICE - Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Brežice bo pripravilo danes ob 18. uri v Viteški dvorani brežiškega gradu proslavo ob 10. obletnici zmage in ohranitve države Republike Slovenije. Na slovesnosti bodo med drugim podelili plakete Zveze veteranov vojne za Slovenijo in spominske medalje ob desetletnici zmage.
Kaj prinaša Sad?
KRŠKO - Obogatena septembrska številka revije Sad piše o ekonomični pridelavi namiznih jabolk, razglablja o vplivih pozebe in suše na skladiščno sposobnost jabolk in se, kot se za ta čas spodobi, široko razpiše o letošnji trgatvi, o spremljanju dozorevanja grozdja v vinorodni deželi Posavje, o pomanjkanju kalija pri vinski trti ter o tem, kako spraviti letošnjo letino od grozdja do različnih vrst vina.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Na novomeški tržnici so branjevke v ponedeljek ponujale: kostanj po 250 do 300 tolarjev za kilogram, jurčke po 1500 do 2000, česen po 500, zeleno solato po 400, papriko po 200, stročji fižol po 650, melancane in kumare po 200, koren, redkev in kolerabo po 250 do 300, paradižnik po 400, rdečo peso po 300, hruške po 200, jabolka po 150, čebulo po 200, krompir po 70. Liter medu je stal 1000, kozarec ocvirkov 600, eno jajce 15 do 30 in šopek peteršilja 100 tolarjev.
sejmišča
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 77 do 3 mesece starih prašičev, 62, starih 3 do 5 mesecev in težkih po 40 do 70 kg, in 20, težkih po 100 kg. Prve so prodajali po 400 do 480 tolarjev kilogram, kar pomeni
9.000	do 14.000 tolarjev za žival, druge po 360 do 390, kar znaša
18.000	do 24.000, in tretje po 340 do 400 tolarjev kilogram, kar je 34.000 do 37.000 tolarjev za žival.
0 kmetijsko svetovanje
Škodljivci oljne ogrščice
Repna grizlica lahko resno ogroža njeno pridelavo
Oljna ogrščica sodi med "staro - nove” poljščine. Čeprav je razen v posameznih primerih, in še to le za zeleno gnojenje, nekaj časa nismo videvali na naših njivah, v zadnjem času ponovno pridobiva na svojem pomenu.
Nekateri škodljivci, ki napadajo oljno ogrščico, lahko resno ogrožajo njeno pridelavo. Eden teh je repna grizlica, škodljivec, ki objeda liste ogrščice. Škodljiva je ličinka oz. pagosenica, podobna gosenicam metulja. Pagosenica je temnejše, zelenkasto sive do črne barve, ki zraste do velikosti 20 mm. Odrasla grizlica ne povzroča škode, je pa oranžno rumene barve s črno glavo, tipalkami in črnimi nogami, velika je 6-8 mm, po konstrukciji pa je podobna osi. V posameznem letu ima navadno dva roda. Prvi rod se pojavi spomladi in ni posebno škodljiv, pretežno se hrani na plevelnih križnicah, gor-jušici, redkvi ipd. Zelo nevaren je drugi rod, ki ga sicer lahko zasledimo že julija, vendar največja nevarnost preti od konca septembra in vse tja do konca oktobra. Drugi rod je tudi zelo številen, saj posamezna samica lahko odloži 200 do 300 jajčec. Po približno desetih dneh se iz jajčec izležejo pagosenice, ki takoj napadejo listno maso. Povzročena škoda je večja pri vzniku oljne ogrščice, tako da v letih, ko je prisoten masovni pojav repne grizlice, od lista ostanejo samo glavne žile, v 2-3 dneh pa lahko uničijo zelo velike površine. Težava je tudi v tem, da so setveni roki že zamujeni. Prizadete površine ostanejo prazne ali pa je potrebno sejati drugo kulturo.
Tega škodljivca je zelo težko napovedati, saj repna grizlica lahko prezimi kot buba v zemlji tudi več let. Navadno se pojavi en rod masovno, temu sledi premor, ki običajno traja okoli 3 leta, lahko tudi več ali manj, do masovnega pojava novega rodu.
Povprečna okužba z dvema pagosenicama na rastlino lahko uniči do 60 odst. pridelka. Kritično število škodljivca je 0,5 grizlic na rastlino. Če imamo slab posevek, so te številke še manjše. Odločitev o zatiranju je odvisna od rednega pregledovanja posevka v kritičnem obdobju. Uporabimo lahko pripravke na osnovi piretroida (Karate 2,5 EC, Fastac). Zatiranje je potrebno opraviti v času, ko so pagosenice še majhne oz. največ do 10 mm svoje velikosti.
mag. SMILJANA TOMŠE, univ. dipl. inž. agr.
KGZS - KGZ Novo mesto
V zdravem okolju vse lepše raste
Drevesnica Barho ima že več kot 40-letno tradicijo na Dolenjskem, saj jo je osnoval že Martin Barho, oče sedanjega lastnika drevesnice Jožeta
KAKO PREDELAT'I JABOLKA - Kmetijska svetovalna služba in Sadjarsko društvo Bele krajine sta v okviru projekta Oživitev travniških sadovnjakov pretekli teden začela v Beli krajini z jesenskimi srečanji. Prikazala sta predelavo jabolčnega soka, v katerega bi lahko predelali večino sadja iz travniških sadovnjakov. Na domačiji Raztresenovih v Jankovičih (na fotografiji) in na kmetijah Žagarjevih v Damlju in Miheličevih v Sodevcih so predstavili stroj za predelavo jabolk Edija Geržine iz Brestanice. Če bo zanimanje med Belokranjci, bo začel Geržina s strojem opravljati storitve po Beli krajini. Predstavili so še pasteriziranje soka, beseda pa je tekla tudi o žganjekuhi in sušenju sadja. (Foto: M. B.-J.)
in je dolgo lepa jesen, si rastline naberejo dovolj hrane. V Ljubljani, kjer je megla, takih rastlin ne morejo vzgojiti,” pravi Barbo in s tem že opozarja na prednosti, ki jih ima podeželje, pa tudi na to, da v kmetijstvu le ni vse tako črno.
B. DUŠIČ GORNIK
O predelavi sadja
ŠENTJERNEJ, ŠKOCJa'n -Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto, Svetovalni službi iz Škocjana in Šentjerneja, občini Šentjernej in Škocjan ter Sadjarsko društvo Dolenjske vabijo na prikaz postopkov izdelave jabolčnega soka, kisa in suhega sadja. Prikaza sta organizirana v okviru projekta Oživitve travniških sadovnjakov in sta namenjena predstavitvi optimalne tehnologije predelave sadja, možnosti razvoja tovrstne dopolnilne dejavnosti in osveščanju. Za občino Škocjan bo prikaz danes ob 9. uri na kmetiji Darka Kovačiča v Hrastuljah. Za občino Šentjernej pa bo prikaz prav tako danes, vendar ob 15. uri na kmetiji Karlovček-Andraž Rumpret na Vrhu pri Šentjerneju. Prikaz bosta vodila inž. Franci Kotar in inž. Jani Gačnik.
Z žico nad divjad
Društvo govedorejcev
MIRNA PEČ - Govedorejsko društvo iz Mirne Peči je zadnjih deset let uspešno pripravljalo Kmečki praznik s kmečkimi igrami, sprevodom konj in konjskih vpreg, s prikazom kmečkih običajev, s ponudbo domače hrane in pijače ter z obvezno veselico. Ob enem od praznikov so se člani opogumili in pripravili razstavo govedi. To leto praznika ni bilo zaradi pojava slinavke in parkljevke, so pa v društvu poskrbeli za druge aktivnosti.
Vsako leto odpeljejo svoje člane, teh se je v zadnjih letih nabralo že 70, na strokovno ekskurzijo v tujino, tako da so prepotovali že vse sosednje dežele. Letos je, prav tako zaradi bolezni, obisk v Avstriji odpadel. So pa organizirali obisk kmetijskega sejma v Gornji Radgoni pa tudi ogled jedrske elektrarne v Krškem in obisk hladilnice.
Podprli so mlečno stavko in aktivno sodelovali v tem protestu, zelo prizadevno pa so se vključili tudi v boj proti divjadi, ki dela škodo na mirnopeških poljih. Pomagali so vaščanom, ki so postavili 5 kilometrov ograje, pri čemer so sodelovali z novomeškimi lovci, medtem ko je domača lovska družina prispevala del materiala. Ker so prašiči precej žice potrgali, so kmetje v času, ko je koruza delala zrnje, skrbeli tudi za redne obhode ob ograji.
B. D. G.
MALI KAL PRI MIRNI PEČI - Vzgoja sadik sadnega drevja še vedno ostaja osrednja dejavnost drevesnice, ki proda letno 3 do 5 tisoč sadik. V drevesnici jih je v resnici naenkrat veliko več, saj v enem letu vsaj 10.000 ali celo do 20.000 sadik zahteva dodatne posege in posebno pozornost. S sadikami zalagajo prodajalce, prodajajo pa tudi doma, zato imajo široko ponudbo. Sami vzgajajo sadike, ki uspevajo na našem območju, medtem ko za bolj eksotično ali primorsko sadje sadike raje kupijo.
Zaradi obveznega kolobarjenja potrebujejo vsako leto vsaj pol hektara zemlje za to dejavnost. Imajo tudi akumulacijsko jezerce, v katerega zbirajo vodo z vseh streh na domačiji. Zadnji dve leti bi brez namakanja težko zdržali, kajti že z dodatno vodo so sadike komaj preživele.
“Smo ena od dveh ali treh drevesnic v Sloveniji, ki cepijo tudi orehe. Pri tem sodelujemo z Biotehniško fakulteto v Ljubljani, za katero cepimo in delamo poskuse. Podobno že nekaj let delamo tudi s kostanjem, vendar zdaj vzgojimo samo po nekaj 10 sadik letno. Nagaja nam še suša, pa vendar upamo, da bomo lahko kmalu začeli z redno proizvodnjo kostanjevih sadik, ki so, ker zrastejo v manjše drevo, ki daje debelejše plodove, zanimive za slovenski trg,” razlaga Barbo.
Posebno pozornost namenjajo vse bolj priljubljenim starim sortam sadnih dreves, vendar pa lastnik opozarja, da so kupci marsikdaj razočarani, kajti kom-
binacija starih sort in nizkih podlag ne daje istih rezultatov, še posebej, ker rastejo danes v drugačnih razmerah (na nizkih deblih, v gostem nasadu...).
Večino dela v drevesnici opravi družina, Jože pa itak živi z drevesnico ves dan, saj je proizvajalec, trgovec, direktor in včasih tudi ekonomist. Zaradi kolobarjenja vzgajajo tudi okrasne grmovnice, pozimi izdelujejo še cepilno smolo v tubah, vzgajajo pa tudi sadike mačeh. Od 50.000 rastlin, ki zdaj še živo cvetijo pod doma izdelanim rastlinjakom, so jih petino prodali še pred glavno sezono, a tudi s preostalimi ne bo težav. Lastnik pojasni, da jih večino proda ljubljanski Semenarni, kjer so zadovoljni s kakovostjo sadik.
“Posebne reklame ne potrebujem; če so sadike dobre, je kupcev dovolj tudi za rože. Res pa je treba v delo vložiti znanje in voljo, pomembno pa je tudi okolje, kjer rastejo. Tu na hribu, kjer so obdane z gozdom, kjer ni megle
CEPIJO TUDI OREHE IN KOSTANJE - Jože Barbo z Malega Kata upa, da bodo kmalu začeli z redno proizvodnjo kostanjevih sadik, ki jih zdaj v sodelovanju z Biotehniško fakulteto iz Ljubljane vzgajajo poskusno. S fakulteto sodelujejo tudi pri vzgoji orehov, saj so ena od dveh ali treh drevesnic v Sloveniji, ki cepijo orehe. (Foto: B. D. G.)
115 let
Kmetijske šole Grm
NOVO MESTO - Kmetijska šola Grm vabi v torek, 16. oktobra, na praznovanje 115-let-nice delovanja. Ob 11. uri bodo odprli Višjo strokovno šolo za kmetijstvo in namakalni sistem. Odkrili bodo tudi spominsko ploščo ob 10. obletnico priprav na osamosvojitveno vojno. Od 16. do 20. oktobra na šoli pripravljajo številne delavnice pod skupnim naslovom Za bistro glavo v naravo.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL.
Trgatev se izteka
Posvetimo pozornost povretju vina
Z letošnjim letnikom smo dobili nove izkušnje, ki si jih je pametno zapomniti, še bolje zapisati. Začnimo z razsluzenjem belih moštov. Ponavadi si organiziramo delo tako, da pustimo sesedati usedlino ponoči in naslednje jutro odtočimo očiščeni mošt. Letos se je usedlina sesedala počasi. Viskoznost mošta nas je spominjala, ker je bila jagodna kožica prilično razgrajena, na mošte jagodnih in suhih jagodnih izborov, ki so bolj gosti. Nizke temperature pomagajo, da se spontano alkoholno vrenje ne začne, toda viskoznost mošta povečajo, sesedanje se še upočasni. Čas razsluzenja se tako lahko zavleče tudi na 40 in več ur. To sicer ne ogrozi kakovost vina, če imamo na razpolago dovolj časa in če nam mošt ne zavre.
Pri moštih normalnih trgatev, toda zdravega grozdja, je razlika med specifično težo mošta in v njem plavajočih delčkov večja in je sesedanje kaleža lažje. Na uspešnost razsluzenja vpliva tudi oblika vinske posode. Pokončne cisterne so zelo primerne, če je pa razmerje med premerom in višino cisterne večje od 1:2, je toliko bolje. V takih cisternah je sicer daljša pot sesedanja delcev, toda na svoji poti se le-ti večajo in pobirajo spotoma druge fine delce in sesedanje je temeljitejše. V takih cisternah je stična površina med usedlino in čistim moštom manjša, kar olajšuje pretok in povečuje izplen čistega mošta. Ob razsluzenju je bilo letos potrebno dodati v mošt tudi do en deciliter 5-odst. raz-
Urcja: dr. Julij Nemanič
topine žveplaste kisline na 1 hi, kar je 50 mg/l SOr Hitrejše in bolj kompaktno sesedanje kaleža se doseže tudi z dodatki raznih sredstev, ki ga pospešujejo. To je lahko želatina, ali kazein, ali preparati kremenčeve kisline, ali bentoniti... Na našem trguje ponudba teh preparatov tako napadalna, da nekateri vinogradniki nasedajo vsem priporočilom trgovcev, pretiravajo in dodajo tudi po tri različne preparate od mošta do vina. Vina, ki jih točimo iz soda, potrebuje kvečjemu eno čistilo, bela recimo bentonit, rdeča pa jajčni beljak ali želatino. Dokler smo bili zaprti trg, ni bilo možno dobiti vseh enoloških sredstev, ki se sedaj ponujajo. Srečamo bela vina, ki so skoraj brezbarvna, oziroma vodene barve. Takšen izgled vina je poznavalcu sumljiv, saj je očitno, da je bilo vino tako mučeno z raznimi čistili in filtri in mu je odvzeto preveč dragocenih snovi.
Kam z usedlino po razsluzenju? V njej je še nekaj mošta, ki ga lahko rešimo. Če jo pustimo vreti v posebni posodi, ker je nimamo možnosti precediti, svetujem pretok tretji dan, da odstranimo najbolj umazani kalež. Kakovost tega vina bo bistveno boljša. Najmanj, kar bi se nam lahko zgodilo, je močan vonj po gnilih jajcih, ki nam naloži novo delo in pokvari kakovost.
V tem trenutku je potrebno posvetiti veliko pozornosti dobremu povretju vina. Pomaga pomešati dnevno kvasovke na dnu posode, da se zdramijo in predelajo ves sladkor v alkohol. Letos ne bo razumljivo, če bodo bela vina normalne trgatve z ostankom sladkorja ali polsuha. Letnik 2001 naj se pokaže v svoji originalni naravni podobi in kot tak bo gotovo najbolje sprejet. Dr JULIj NEMANIČ
helena mrzli kar gospodinjski kotiček
Pest lešnikov za dober spanec
Poznavanje in uživanje lešnikov sega že v kameno dobo. Tudi dandanes radi uporabljamo sveža ali posušena jedrca, ki so zelo hranljiva in lahko prebavljiva. Namesto lahke večerje si lahko privoščimo pest lešnikov za dober spanec. Lešnikova jedrca lahko sesekljamo ali zmeljemo in uporabljamo kot dodatek različnim jedem. Plodovi imajo do 18% beljakovin, 65% maščob, 17% ogljikovih hidratov in do 3% vlaknin. Bogati so z vitamini C, BI, B2, B6, z nikotinsko kislino in s provitaminom A. Od rudninskih snovi pa vsebujejo največ kalija, natrija, kalcija, magnezija, železa, bakra, mangana in fosforja. Energijska vrednost 100 g lešnikovih jedrc je 663 kcal (2653 kj). V domačem zdravilstvu jih uporabljamo pri slabokrvnosti, zgagi in kot krepčilo po prehladnih obolenjih. Zaradi lahke prebavljivosti jih vmešavamo v razne namaze, z njimi obogatimo okus cmokov, štrukljev, testeninjn raznih solat.
Med domačimi pecivi je priljubljena LEŠNIKOVA TORTA. Za pripravo testa potrebujemo 10 jajc, 20 dag sladkorja, ščepec cimeta, 10 dag bele moke, 10 dag zmletih lešnikov, 10 dag zmletih nemastnih piškotov, 5 dag margarine in ščep soli. Pred mletjem lešnikova jedrca za kratek čas pregrejemo v pečici, da luskinice odpadejo. Rumenjake s polovico sladkorja penasto umešamo. Drugo polovico sladkorja in sol
dodamo beljakom ter stepemo v trd sneg. Moko zmešamo z mletimi lešniki, piškotnimi drobtinami in cimetom. Vse sestavine rahlo premešamo. Nato dodamo testu še zmehčano margarino in ponovno premešamo. Zmes vlijemo v pekač, ki ga poprej obložimo s peki papirjem. Testo pečemo pol ure pri 180° C. Ohlajen lešnikov biskvit dvakrat prerežemo in premažemo s poljubnim nadevom.
Za zajtrk bi se marsikateremu šolarju prilegel namaz na kosu črnega kruha, ki ga pripravimo iz posušenih zmletih lešnikov, surovega masla ali margarine in čokolade v prahu. Maščobo lahko zamenjamo s skuto. Vse sestavine zmešamo ročno ali v mešalniku in odišavimo še s cimetom ali vanilijevim sladkorjem. Namaz pa lahko uporabimo kot nadev za rogljičke. Kupimo zamrznjeno listnato testo, ga odtalimo, razvaljamo in narežemo na kvadratke in trikotnike. Na vsakega položimo kepico nadeva in poljubno oblikujemo. Pecivo zložimo na pomaščen pekač in premažemo z mešanico vode in rumenjaka. Pečemo 25 minut pri 200° C.
Za spremembo lahko spečemo tudi lešnikov kruh. Med polnozrnato moko vmešamo sesekljane lešnike in zamesimo testo. Okus lešnikov se zelo dobro ujema z okusom krompirja in cvetače pri pripravi narastkov.
BREŽICE - V kavarni Amar-cord, ki ji njen lastnik Darko Šimunič že pet let zapored daje opazen kulturni pridih s prirejanjem občasnih likovnih razstav, ekstemporov, literarnih večerov, koncertov in gledaliških predstav, seje minulo soboto, 6. oktobra, zvečer predstavil tukajšnji ljubiteljski pesnik in zbiralec umetnin Damir Šambarek Kukovič.
V boemsko uravnanem slogu je Kukovič prireditev začel z enourno zamudo, na začetku pa jim je kot presenečenje predstavil svojo gostjo, pesnico Tanjo Plevnik, kije prebrala nekaj pesmi iz zbirke, ki bo v kratkem izšla pri novomeški založbi Goga, nato pa je s premori, ki jih je zapolnila druga njegova gostja, šanso-njerka Jana Kvas iz Celja, prebiral svoje pesmi, od tistih, ki jih je napisal v srednji šoli in v času služenja vojaškega roka, do tistih, ki so nastale med hospitalizacijo v Vojniku in v kasnejših letih vse do leta 1996. Pesmi, ki jih je izbral za literarni večer, doslej še ni javno predstavil, si-
Množina mladih rok pomaga arheologom pri raziskovanju najdišča na Obrežju.
Predno jih zalije asfalt
Zaščitna arheološka izkopavanja na bodočem mednarodnem mejnem prehodu in trasi avtoceste
stavni katalogi, naslednji prostor je namenjen hranjenju grafičnih listov in študiju, v največjem, osrednjem prostoru pa sta stalna razstava grafik in vitrina s predstavitvijo nastajanja grafičnega lista. Razstavo, ki je zdaj na ogled, je zasnoval Bogdan Borčič sam, na ogled pa je nekaj več kot 30 grafik, nastalih konec petdesetih in v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Razstavljene grafične liste bodo vsako leto zamenjali po umetnikovih ali kustosovih zamislih. Grafični kabinet Bogdana Borčiča je tako zaključena celota, umetnikovo grafično delo pa zgledno shranjeno in predstavljeno.
Galerija je odprtju kabineta postavila piko na i z izidom monografije Borčičeve grafike. Presenetljivo, a ugledni umetnik je bil doslej brez samostojnega monografskega knjižnega pregleda. Zdaj monografijo ima, in to pretehtano, izvrstno delo, ki je nastajalo več let. Osrednjo študijo je napisala umetnikova hči Barbara, v nji pa kronološko spremlja poglavitne smeri Borčičeve ustvarjalne poti in ugotavlja mrežo kot temeljno stalnico v njegovi umetniški praksi. Študiji sledi obsežna biografija z dokumentarnim slikovnim gradivom ter seznami grafičnih listov v zbirkah, grafičnih map in naklad grafik. Reprodukcije grafičnih listov so razporejene smiselno in v povezavi z besedilom, kar je še ena od odlik te monografije.
Slavnostna otvoritev grafičnega kabineta in razstave je bila prejšnji četrtek, 4. oktobra. Zbranim je spregovorila ministrica za kulturo Andreja Rihter, umetnikovo delo je predstavil dr. Zoran Kržišnik, dogodek pa sta obogatila pesnik Dane Zajc in oktet Lesna iz Slovenj Gradca.
M. MARKELJ
ŠENTRUPERT - V tretjem življenjskem obdobju pisateljska peresa ne obmirujejo, pri kom se celo šele takrat prebudi pisateljska ali pesniška žilica, zato Javni sklad RS za kulturne dejavnosti že več let prireja srečanja starejših avtorjev, seniorjev, na katerih prisluhnejo ocenam svojega dela in zvedo, kako doseči več kakovosti v svojih literarnih prizadevanjih.
Letošnje srečanje za območje jugovzhodne Slovenije je bilo v sredo, 3. oktobra, popoldan v Osnovni šoli dr. Petra Lunačka. Organizatorja, sklad in njegova območna izpostava iz Trebnjega, sta dobila prispevke šestnajstih avtorjev. Največ jih je iz Novega mesta, po eden pa iz Trbovelj, Sevnice, Kisovca, Mokronoga in Zidanega Mosta. Med njimi prevladujejo ženske, saj je bilo moških le za četrtino, medtem ko je usmerjenost k pesmi oziro-
OBREŽJE - Doslej zapostavljeni dolenjski krak slovenskega avtocestnega križa se bo prihodnje leto prebudil na svojem najbolj južnem koncu, kjer bodo začeli z gradnjo velikega mednarodnega mejnega prehoda in zgradili še nekaj kilometrov avtoceste. Na bodočem gradbišču je že zdaj živahno, saj kar na treh mestih, na Obrežju, Colu in v Ribnici, pospešeno opravljajo zaščitna arheološka izkopavanja, da bi rešili kulturno dediščino, predno bodo prihrumeli težki gradbeni stroji in bodo pričevanja iz preteklosti zalili z asfaltom. Investitorja del sta Družba za avtoceste in Servis skupnih služb Vlade Republike Slovenije, izvajalec pa Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto.
Največ dela imajo arheologi na Obrežju, kjer morajo preiskati osem hektarov zemljišča. Da so tu možna arheološka najdišča, se je pokazalo že pred desetletji ob gradnji ceste Ljubljana-Zagreb, ko so našli rimski miljnik, nedavni sistematični arheološki pregledi pa so to možnost potrdili. Ta čas delo poteka na poldrugem hektaru zemljišča, na katerem so orni-co že odstranili s stroji, nadaljnja dela pa potekajo ročno. Ekipo pod
ma prozi lepo razdeljena, osem jih goji vezano, osem pa nevezano besedo. Da pisateljsko pero ne pozna in ne prizna teže let, je najlepši dokaz 94-letni prof. Marijan Dobovšek iz Novega mesta, ki je za srečanje prispeval svoje dnevniške zapise.
Po pozdravnih besedah ravnatelja šentruperske osnovne šole Jožeta Zupana in vodje trebanjske izpostave sklada Mojce Fe-mec so vzdušje razgibali učenci, ki so odigrali znamenito prigodo o policaju in razbojniku Cefizlju iz Butalcev Frana Milčinskega, nato pa je sledila literarna delavnica, v kateri je prof. Ivan Gregorčič spregovoril o besedni ustvarjalnosti v tretjem življenjskem obdobju, nanizal nekaj napotkov za nadaljnje delo in ocenil prispevke vsakega od avtorjev, Polona Tratar pa je prebrala za vsakega avtorja značilen odlomek.
MiM
vodstvom arheologa Phila Masona sestavljajo arheologi-vodje sektorjev Maja Bavsovac, Maja Bricelj, Ildiko Pinter in Beno Štular ter 45 delavcev in študentov arheologije. Pospešeno delajo že od 19. septembra tudi po deset ur na dan, da bi izkoristili lepo vreme in dokončali dela v zastavljenem roku stotih dni.
Doslej so našli ostanke rimskih zidanih objektov in žgane rimske grobove - ocenjujejo, da jih je kakih 60 - s pridatki, ki pa jih ni prav veliko, predvsem gre za keramiko. Med zanimivejšimi grobnimi najdbami sta bronast zvonček in polovični novec. Grobovi so prosto vkopani in zasuti z gruščem. Kot pravi vodja sektorja Ildiko Pinter, je grobišče sicer veliko, vendar skromnejše in se ne more primerjati z grobišči rimskih mest. Najverjetneje je pripadalo manjšemu podeželskemu kraju ob rimski cesti. V starejših plasteh so našli tudi gradbene strukture iz prazgodovinskega obdobja, za katere še ne morejo z gotovostjo reči, ali gre za hiše ali kaj drugega.
Na Colu, kjer tečejo izkopavanja pod vodstvom arheologinje Milene Horvat, so odkrili prazgodovinsko najdišče z zanimivimi najdbami kamnitega orodja in kremenov odbitkov, v Ribnici pa je ekipa pod vodstvom arheologa Danila Breščaka z izkopavanji začela ta teden. Najdišče je znano že iz časa gradnje avtoceste Ljubljana-Zagreb, ko so odkrili rim-skodobne grobove in napisne kamne, zdajSnja izkopavanja potekajo na trasi nove avtoceste, seveda pa bo za arheologe ostalo še dovolj dela tudi za potem, saj gre za zanimivo arheološko lokacijo rimske poštne postaje Romula, poleg tega pa je tu tudi manjše prazgodovinsko najdišče.
M. MARKELJ
Jesen pod Gorjanci
BRUSNICE - Od petka do nedelje, 12. do 14. oktobra, bo potekala že tretja slikarska kolonija Jesen pod Gorjanci, ki se je bo udeležilo trinajst slikarjev. Dela, ustvarjena v koloniji, bodo postavili na ogled na razstavi, ki jo bodo odprli v nedeljo, 14. oktobra, ob 11. dopoldan.
Petletnica Žarka
BREŽICE - Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti priredi v petek, 12. oktobra, ob sedmih zvečer v avli Ekonomske in trgovske šole 5. območno srečanje pesnikov in pisateljev. S prireditvijo bodo počastili petletnico delovanja literarne sekcije Žarek brežiškega kulturno-umetniškega društva.
Pero ne pozna teže let
Medobmočno srečanje starejših avtorjev ■ seniorjev v Šentrupertu - Sodelovalo je šestnajst piscev
MURIJEV KOTIČEK ZA NAJ MLAJŠE- V knjigarnah Mladinske knjige po vsej Sloveniji je bil minuli petek popoldan vese! dan za najmlajše ljubitelje knjig, še posebej za tiste, ki jim je pri srcu maček Muri, junak verzov Kajetana Koviča in ilustracij Jelke Reichmanove. V vseh knjigarnah so ob isti uri odprli Murijeve kotičke, kjer bodo poslej najmlajšim stalno na voljo poleg knjig in slik o Muriju še druge stvari. Tako bo knjigarna za najmlajše privlačen prostor, kamor bodo radi zahajali še potem, ko bodo že prerasli otroške hlačke. V knjigarni Mladinske knjige v Novem mestu je maček Muri, ki gaje zaigrala vzgojiteljica Marija Črv, razveselil številna otroška srca. (Foto: M. Markelj)
Podaril vseh 809 svojih grafik
Galerija Božidarja Jakca bogatejša za grafični kabinet in celoten grafični opus akademskega slikarja Bogdana Borčiča - Izšla tudi monografija Borčičeve grafike
KOSTANJEVICA - Galerija Božidarja Jakca se vse bolj uveljavlja kot ustanova z izjemno dragocenim bogastvom zaokroženih likovnih zbirk osrednjih slovenskih likovnih ustvarjalcev 20. stoletja. Zbirkam, ki so kot donacije umetnikov že našle svoj dom v prostorih galerije in so na ogled na stalnih razstavah, se je pridružil še celoten grafični opus 809 grafičnih listov akademskega slikarja Bogdana Borčiča.
Umetnik, kije s svojim dolgo- ki bi ga želeli videti ali razisko-
letnim ustvarjalnim delom vpisal med osrednje slovenske grafike, se je odločil za donacijo svojega celotnega grafičnega opusa skupaj s katalogi, plakati in drugo dokumentacijo Galeriji Božidarja Jakca, ker zaupa tej ustanovi in meni, da bo tako njegovo grafično delo, zbrano na enem mestu, dostopno v celoti vsem.
vati. S tem namenom so se v galeriji ob podpori ministrstva za kulturo in številnih sponzorjev lotili-preurejanja prostorov v prvem nadstropju vzhodnega trakta nekdanje cisterce. Po načrtih Borčičevega prijatelja arhitekta Marka Deua so uredili grafični kabinet. V vhodnem prostoru so predstavljeni raz-
Avtorica besedila v monografiji Barbara Borčič, slikar in grafik Bogdan Borčič in direktor Galerije Božidarja Jakca Bojan Božič v razstavnem prostoru grafičnega kabineta.
Ljubitelj slik in verzov
V kavarni Amarcord literarni večer in likovna razstava del iz zasebne zbirke Damirja Šambareka Kukoviča
cer pa se je kot pesnik zapisal v brežiško literarno druščino že pred desetimi leti z izidom pesniške zbirke Ne prepoznam se več, ki jo je izdal v samozaložbi. Za
Srečanje so popestrili učenci šentruperske osnovne šole z igrico o butalskem policaju in razbojniku Cefizlju.
Damir Šambarek Kukovič (desno) in Darko Šimunič, ki v prostorih svoje kavarne Amarcord po dveh letih že drugič gosti razstavo iz Kukovičeve zasebne zbirke.
Kukoviča kot pesnika je predvsem značilno, da pesni tako v hrvaščini kot slovenščini, kar je pogojeno z njegovo življenjsko usodo in z rodbinskimi koreninami, njegov oče je namreč po rodu Hrvat, mati pa Slovenka.
Hkrati z literarnim večerom je potekala otvoritev likovne razstave, na kateri je Kukovič v prostorih kavarne Amarcord postavil na ogled izbrana likovna dela iz svoje zasebne zbirke. Na razstavi so slike Blaža de Glerie, Ljubiše Miliča, Katarine Krva-rič, Nikole Miljanoviča, Asima Durmiča in drugih slikarjev ter restavriran portret meščana neznanega avtoija s konca 19. stoletja, ki ga je brežiški zbiralec odkupil za star televizor in nekaj denarja. Slikam delata družbo dve deli, kolaž in olje na platnu, s katerima se je tudi Kukovič sam poskusil v likovnem ustvarjanju. Posebnost razstave so gotovo med slikami razobešeni prazni okviri, s katerimi razstavljavec posredno komentira opazke someščanov, češ da je kot slika brez okvira.
MiM
m
O tebi sanjam
Zgoščenka okteta Adoramus
NOVO MESTO - Ubrano petje okteta Adoramus pozna marsikateri ljubitelj zborovskega petja, saj je pevski osmerec, ki letos praznuje desetletnico delovanja, doslej nastopil že več kot sto-petdesetkrat na najrazličnejših kulturnih in drugih prireditvah, od otvoritev razstav do samostojnih koncertov. Še pod vodstvom prejšnjega umetniškega vodje Marijana C vitka je oktet razmišljal o tem, da bi ob kaseti, ki so jo že posneli, svoje petje trajno zapisal še na zgoščenko, naredili so že tudi prve korake od želja k dejanjem. Producent na prvih snemanjih je bil Tomaž Tozon, ki je oktet dodatno vzel v roke in kot zelo izkušen pevec (19 let je prepeval v Slovenskem oktetu) še dvignil kakovost zbora. Izbrali so ga za novega umetniškega vodjo in pod njegovim vodstvom letos opravili snemanje svoje prve cedejke. Predstavili so jo na jubilejnem koncertu prejšnji mesec.
Dvajset pesmi na zgoščenki z naslovom O tebi sanjam so posneli v ljubljanskem studiu Helidon s tonskim mojstrom Dragom Hribovškom ter tonskim režiseijem in producentom Tomažem Tozonom. Na snemanje so kot gosta povabili enega najbolj znanih slovenskih citrarjev Tomaža Plahutnika, ki je instrumentalno popestril petje okteta pri več skladbah. Posnete skladbe, med katerimi je lep delež narodnih in ponarodelih, so razvrščene v tri tematske sklope. Najobširnejši je posvečen dekletom in ljubezni, ki je sploh najbolj priljubljena tematika slovenske ljudske pesmi, drugi je posvečen naravi s poudarkom na gorah in odnosu človeka do narave, tretji del pa so pivske in napitnice. Naslovnico zgoščenke so opremili z Jakčevo sliko Novega mesta.
MiM
Kranjska in zamorec
NOVO MESTO-Jutri, 12. oktobra, bodo ob sedmih zvečer v predavalnici Dolenjskega muzeja odprli razstavo Kranjska in zamorec s krono, ki jo je pripravilo Slovensko rodoslovno društvo. Otvoritev bosta popestrila kitarista Dušan Pavlenič in Nuša Kapš.
Tri leta in pol zapora za rop
Roparjema mokronoške pošte zaporna kazen in podaljšan pripor - G. Jeras v uslužbenko meril s pištolo, Z. Jankovič vzel denar, mobije in kartice - Pošta vse dobila nazaj
NOVO MESTO - Pretekli teden je na novomeškem okrožnem sodišču potekala glavna obravnava zoper mladeniča, 23-letnega Gregorja Jerasa iz Sevnice in 24-letnega Željka Jankoviča iz Brestanice, obtožena kaznivega dejanja ropa mokronoške pošte avgusta letos. Petčlanski senat s predsednikom Francem Kusičem in sosodnikom Martinom Furlanom ju je spoznal za kriva in vsakemu naložil tri leta in pol zaporne kazni, do pravnomočnosti sodbe pa jima tudi podaljšal pripor.
Opozarjanje je v redu
Ljudem je novi ukrep policistov, ki po novem lahko za manjše prekrške le opozorijo, všeč
Vas je zadnje tedne ustavil policist in vam morda za vožnjo z avtom brez prižganih luči ali ker niste bili pripeti z varnostnim pasom, izrekel le opozorilo, denarne kazni pa vam ni bilo potrebno plačati? Morda ali pa tudi ne. Nova vladna uredba namreč že nekaj tednov to dopušča, in zanimalo nas je, ali ste z njo seznanjeni in kakšna se vam zdi.
REBEKA NOVAKOVIČ, natakarica iz Novega mesta:
“Sem voznica in sem za to novost že slišala, sama pa takega primera še nisem doživela.
Nasploh me policisti le redko ustavijo, sicer pa se nad tem ne pritožujem. Opozarjanje se mi zdi prav za prekrške, s katerimi nikogar ne ogrožaš, kot je na primer vožnja z neprižganimi lučmi. Vsakomur se lahko zgodi, da jih iz pozabljivosti ali raztresenosti pozabi prižgati.”
JANJA SMOLIČ, frizerka iz Šentjerneja: “Vozniški izpit imam tri leta, rada vozim in večjih prekrškov do zdaj še nisem zagrešila, zato tudi s policisti nimam dosti opravkov. O opozarjanju ne vem prav dosti, vendar to novost pozdravljam, saj so te do zdaj manjši prekrški, na primer, da voziš nepripet ali z lučmi, drago stali, pozabi pa lahko vsak. Upam, da bodo policisti pošteni in bodo znali presoditi, kdaj voznika opozoriti in kdaj kaznovati denarno.”
LUKA STOPAR, snemalec iz Novega mesta: “Opozarjati je in ni prav. Dobro je, ker se res lahko vsakomur zgodi, da naredi manjši prekršek, slabo pa je ker zdaj veš, da ti bo prekršek oproščen, in zato se ne boš trudil, da bi šlo brez nepravilnosti. Opozarjanje bi lahko veljajo še za druge prekrške brez posledic. Sicer pa bi morali policisti biti bolj pozorni do voznikov, ki prehitevajo preko polne črte. Ni jih malo.”
L. M.
Se premalo previdni
Trčil v skalo, izsilil prednost, trčil v drevo, zadel kolesarko
POTA IN ST£>
dežurni
poročajo
ODPELJAL LES - Avgusta in v začetku septembra je neznanec iz gozda v bližini Mirčevega križa posekal in odpeljal dve bukvi in javor in lastnika M. V. iz Celja oškodoval za 40 tisoč tolarjev.
UNIČIL PROMETNE ZNAKE - Pretekli teden je nekdo na gradbišču severne obvoznice v Bučni vasi v Novem mestu prežagal kovinski drog dveh prometnih znakov. Cestno podjetje Novo mesto je oškodovano za okrog 45 tisoč tolarjev.
LIKAL BO - S police trgovine Mercator Dolenjska v Trebnjem je nekdo ukradel likalnik, vreden skoraj 15 tisoč tolarjev.
VLOM V AVTO - 4. oktobra je neznanec na parkirnem prostoru BTC-ja na Ljubljanski cesti v Novem mestu vlomil v osebni avto, last K. G. iz okolice Trebnjega, ter ukradel avtoradio znamke Kenvvood, več kaset in sončna očala. Povzročena škoda znaša 70 tisoč tolarjev.
9 ROL PLOČEVINE - V kraju Stan na travniku v bližini stanovanjske hiše je neznanec 4. oktobra ukradel lastniku D. B. 9 rol aluminijaste pločevine, vredne 21 tisoč tolarjev.
PREMALO PAZLJIVE - V zadnjih dneh septembra je neznanec izkoristil nepazljivost delavk brežiške pošte in s pulta ukradel Halo paket z mobilnim telefonom v vrednosti 40 tisoč tolarjev.
Rop seje zgodil 11. avgusta, ko sta okrog 8.50 v zgradbo pošte vstopila dva mlajša zamaskirana moška in pristopila k pultu. Kot je na glavni obravnavi še vedno vsa pretresena povedala uslužbenka pošte Martina Šivilija, ju je najprej pozdravila in njunim besedam s hrvaškim naglasom: “To je rop! Novac!” sprva sploh ni verjela. “Mislila sem, da se kdo šali, ko pa je eden od njiju vame pomeril s pištolo, vmes pa je bila le steklena stena, sem videla, da gre zares. V strahu sem jima izročila ves denar, tisti, ki je skočil čez pult k meni, pa je zahteval še naj odprem trezor, vendar nisem imela ključa,” je povedala. Roparja sta dobila sta nekaj preko 400 tisoč tolarjev gotovine. Nato sta od nje zahtevala še mobilne telefone - odnesla sta tri - in mobi kartice, skupaj v vrednosti 118 tisoč tolarjev. Denar in ostale stvari sta spravila v nahrbtnik in pobegnila.
"Bila sta živčna in proti koncu sta govorila slovensko. Ob odhodu sta mi dejala, naj se uležem na tla in štejem. Bilo je grozno, nikoli si nisem mislila, da bom doživela kaj takega,” je dodala v joku. Fanta sta se s kraja dogodka odpeljala z motorjem - bil je ukraden in lastnik ga je že dobil nazaj - in sicer preko Trebelnega proti Novemu mestu, kjer soju še isti dan ob 13.35 na parkirnem prostoru pri Karte-ljevem izsledili novomeški policisti in ju pridržali.
Osumljenca, ki sta dejanje priznala, sta za bistven razlog svojega “podviga” navedla pomanjkanje denarja. Mokronoško pošto sta izbrala kar tako, ker je
bolj majhna, sicer pa sta se za rop dogovorila kaka dva dni prej, ko sta popivala v nekem lokalu. “Noč pred dogodkom sva preživela zunaj na igrišču v Mokronogu ob pitju viskija. Nato sva se odpravila. Jaz sem imel plastično pištolo,” je dejal Jeras, do zdaj še nekaznovan, kije dve leti služil v tujski legiji v Franciji. “Pištola je izgledala kot prava,” je povedala prestrašena uslužbenka. “Ne vem, kaj mi je bilo, da sem to storil, žal mi je. S tem denarjem si ne bi mogla kaj dosti pomagati,” je obžaloval obtoženi Jankovič, proti kateremu teče postopek tudi na krškem sodišču.
Naplavljeno neznano moško truplo
VRHOVO - 6. oktobra ob 14.32 so ob levem obrežju reke Save, gledano iz Šmarčne v smeri Vrhovega, našli naplavljeno moško truplo. Iz vode so ga potegnili potapljači PGD Krško. Gre za moškega v starosti 30 do 45 let, visokega okrog 182 cm, srednje postave, s čelno plešo, temnejših kratkih in redkih las. Na nogah ima modre nogavice in rjave usnjene sandale, ki se zapenjajo s kovinsko sponko, v stopalnem delu z notranje strani je napis Kopitarna Ga-laxy, na podplatu pa je napis Made in ltaly. Velikost obuvala je 43. Na truplu ni bilo ugotovljenih znakov nasilja, policisti pa identiteto naplavljen-ca še ugotavljajo.
Z lopato po glavi
SEVNICA - L oktobra okrog 14.45 je v okolici Sevnici prišlo do prepira in pretepa med 50-let-nim D. G. in 54-letnim J. R. Osumljeni J. Ž. je z lopato večkrat udaril D. G. po glavi in ga hudo ranil. D. G. je ostal na zdravljenju v novomeški bolnišnici. Zoper osumljenca sledi kazenska ovadba.
Ukradeni
avtomobili
Če kaj veste, pokličite!
NOVO MESTO - Ne le vlomi v avtomobile, tudi kraje jeklenih konjičkov so vse pogostejše. V noči na 4. oktober je neznanec na dvorišču stanovanjske hiše v Vrhovcih pri Adlešičih ukradel osebni avto znamke Renault Clio rdeče barve, reg. št. NM 35-65H. Lastnik N. V. je v avtu pustil kontaktne ključe.
Med 4. in 5. oktobrom pa je neznanec na parkirnem prostoru pred stanovanjsko hišo na Cerkviščih pri Gribljah ukradel osebni avto znamke Uniš golf JX, rdeče barve, reg. št. NM 44-78A, iz odklenjene garaže pa je ukradel še osebni avto znamke VW Golf 1,4 - serija 4, rdeče barve, reg. št. N M 76-10A. Slednjega so 5. oktobra policisti našli pri odcepu za Cerkvišče in ga vrnili lastniku A. S.
Policijska uprava Novo mesto prosi občane, ki bi morda videli ali karkoli vedeli o ukradenih avtomobilih, da o tem obvestijo policijo na tel. št. 113.
Zagovornika obeh roparjev sta sodišču predlagala, naj pri odmeri kazni upošteva njuno mladost in nezrelost, popolno priznanje, ki je prispevalo k razjasnitvi dogodka, obžalovanje, to, da sta ropala v vinjenem stanju, da nista nikogar poškodovala ali bila nasilna in da pošta ni bila materialno oškodovana, saj je denar in predmete dobila nazaj. Senat pa je očitno sledil predlogu okrožnega državnega tožilca s predvideno kaznijo za tovrstno kaznivo dejanje najmanj pet let zapora, podaljšal pa jima je tudi pripor.
L. MURN
Carinica našla drogo
Skoraj 13 kg marihuane
OBREŽJE - 7. oktobra je na mednarodnem mejnem prehodu OBrežje okrog 10.15 vstopal v našo državo jugoslovanski državljan S. A. z osebnim avtom znamke Opel Kadett z registrsko oznako Bosne in Hercegovine. Po končanih policijskih formalnostih je prispel do carinske delavke in na njeno običajno vprašanje: Kaj imate predložiti carinski kontroli? odgovoril, da nima ničesar.
Po pregledu zunanjosti avta ter prtljažnika se je carinica odločila za podrobnejši pregled. Ker se steklo na zadnjih desnih vratih ni dalo odpreti, je pogledala pod okrasno oblogo, ki prekriva vrata. Opazila je zavojček, oblepljen z lepilnim trakom. Pri temeljitejšem pregledu avtomobila so našli še 25 podobnih zavojčkov s posušenimi deli rastline temnozelene barve. Preizkus z uporabo narkotesterja je potrdil sum, da gre za prepovedano drogo marihuano. Odkrili so 12,686 kg marihuane. Ro postopku so potnika z drogo predali policiji v nadaljnji postopek in s kazensko ovadbo so ga privedli k preiskovalnemu sodniku. Po zbranih podatkih je bila droga namenjena za slovenski trg.
Gre za deseti primer zasega prepovedanih drog na tem mejnem prehodu v letošnjem letu. Sicer pa so cariniki v sodelovanju s policisti letos na mejnih prehodih v 14 primerih odkrili že 53,25 kg marihuane in 11,18 kg heroina. V lanskem letu pa so v 30 primerih zasegli 3355 kg marihuane, 395,7 kg heroina in še nekaj drugih vrst prepovedanih drog v manjših količinah.
L. M.
Otrok po tleh
NOVO MESTO - 6-letni Ž. K. iz Novega mesta se je 5. oktobra peljal s kolesom po mestni ulici V brezov log. V križišče s prednostno cesto je zapeljal, ko je po prednostni cesti pripeljala voznica osebnega avta. Taje zavirala in se umikala, a otrok je vseeno trčil vanjo in padel po cesti; hudo ranjen se zdravi v novomeški bolnišnici.
Brez izpita in vinjen
DOLENJSKE TOPLICE -47-letni voznik osebnega avta J. M. iz okolice Črnomlja je 4. oktobra vozil brez vozniškega dovoljenja, in kot je pokazal alkotest, tudi vinjen: napihal je 1,47 promila alkohola. Ker je bil kršitelj v zadnjih dveh letih 28-krat obravnavan zaradi cestnoprometnih prekrškov, so ga policisti pridržali do uradnih ur sodnika za prekrške.
TREBNJE, ARNOVO SELO, KRŠKO, ŽUPELEVEC - 27-let-ni J. S. iz Višnje Gore se je 2. oktobra okrog 22.20 peljal po lokalni cesti z Grmade proti Trebnjemu. Pri gostišču Hribar je zapeljal na bankino in nato trčil v zemeljski usek in skalo. Voznik se je v nesreči hudo, sopotnik pa lažje poškodoval. Obema so pomoč nudili v novomeški bolnišnici.
3l-letni J. P. iz okolice Trebnjega seje 4. oktobra z osebnim avtom v križišču s prednostne ceste zapeljal na stransko, pri tem pa je izsilil prednost pred 40-letnim voznikom tovornega vozila C. K. iz Trebnjega. Med vozili je prišlo do trčenja in avto J. P. je odbilo na stransko cesto, kjer je trčilo v stoječi osebni avto s 35-letnim voznikom J. K. iz okolice Sevnice. V nesreči sta se hudo poškodovala voznika J. P. in C. K.; pomoč so jima nudili v novomeški bolnišnici.
24-letni D. H. iz okolice Kozjega se je 4. oktobra pripeljal v Arnovo selo, v levem nepreglednem ovinku pa gaje zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v desno na neutrjeno bankino, nato pa v obcestno drevo. Obe mladoletni sopotnici sta se poškodovali.
Zaradi prekratke varnostne razdalje je 33-letni tovornjakar T. G. iz okolice Novega mesta 5. oktobra zadel pred seboj stoječi osebni avto z 58-letnim voznikom K. D. iz okolice Krškega pri bencinskem servisu Petrol. V nesreči se je poškodovala sopotnica v osebnem avtu in iskala
zdravniško pomoč. Dva dni pozneje pa je 33-letni nemški državljan H. D. S. z osebnim avtom zaradi neprevidnega prehitevanja pri Župelevcu zadel kolesarko, daje padla in se ranila; odpeljali so jo v brežiško bolnišnico, zoper povzročitelja pa sledi kazenska ovadba.
L. M.
Napihal 2,24
NOVO MESTO - 29-letni A. K. iz Novega mesta je 6. oktobra na Cikavi povzročil prometno nesrečo. Alkotest je pokazal, da ima v organizmu 2,24 promila alkohola. Ker se z rezultatom ni strinjal, so mu policisti odredili strokovni pregled v ZD Novo mesto. Tu seje nedostojno vedel do zdravnice, zato so ga policisti pridržali.
1950 lovskih nabojev
OBREŽJE - Pri mejni kontroli je policist 5. oktobra v notranjosti vozila pri italijanskih državljanih, 534et-nih S. C. in P. T„ našel kar 1950 lovskih šibrnih nabojev kalibra 12 mm, ki jih kršitelja nista prijavila.
Nezakonit lov
ANŽE PRI KRŠKEM -Neznanec je verjetno 2. oktobra na stečini srnjadi okrog manjšega drevesa navezal dve žičnati zanki za nezakonit lov. V eno se je ujela srna in na kraju poginila. Lovska družina Brestanica je z oškodovana za 15 tisoč tolarjev. Policisti za storilcem še poizvedujejo.
Bodo tajno mapo odprli?
Pokojni Hudorovič, ubit pred tremi leti v Gazicah, tajni policijski sodelavec? - Sodišče Želi videti policijske zapisnike
KRŠKO - Primer seje sicer zgodil že pred dobrimi tremi leti, 4. junija 1998, toda še vedno ni pozabljen, saj po kazenski obravnavi zdaj teče civil-noodškodninska tožba. Gre za razvpit primer Roma Rajha Hudoroviča iz Kerinovega grma, ki sta ga v romskem naselju Gazice pri Cerkljah ob Krki ubila šentjernejska Roma Gorazd Jurkovič in Valentin Brajdič Renato, ki prestajata 12-letno zaporno kazen.
Deset Romov iz Kerinovega grma pri Krškem, Hudoroviče-vih sorodnikov, pa zdaj toži državo oz. ministrstvo za notranje zadeve za skoraj 15 milijonov tolarjev. Policiste krivijo za smrt Hudoroviča, češ da niso naredili vsega za njegovo varnost. Trdijo, da naj bi bil ubiti celo njihov tajni sodelavec. Policiste naj bi pravočasno opozoril, da mu skupina šentjernejskih Romov zaradi sporov v madžarskem Lentiju grozi s smrtjo, in to celo dan pred nesrečnim dogodkom. V zapisu dežurnega na PP Krško je zapisan datum 3. junij 1998 in "grožnja Romov z ubojem”. Zaslišani policisti so to zanikali oz. je bilo v njihovem pričevanju na večkratnih obravnavah na okrožnem sodišču v
Krškem zaznati kar nekaj nelogičnosti, nasprotujočih si izjav, ki omogočajo dvom o njihovi verodostojnosti. Pooblaščenka tožene stranke trdi, da naj bi Hudorovič policiste obvestil le o nameravani preprodaji orožja, ki naj bi se zgodila 4. junija, zato so policisti v naselju naredili zasedo. Toda skupini šentjernejskih Romov je očitno vseeno uspelo priti v naselje in Hudoroviča so kmalu zadeli usodni streli v glavo.
Kakšno vlogo je v resnici imel Hudorovič? Po mnenju zastopnice tožečih Romov -ravno tako pa tudi po mnenju sodnice Albine Krulc, ki je predlog zagovornice sprejela -bi odgovor lahko našli v policijskih zapisnikih in elaboratu, ki so ga med notranjo preiskavo sestavili odgovorni na ministrstvu za notranje zadeve. Ker pa ti dokumenti nosijo oznako “strogo zaupno”, sodišču niso na voljo. Sodnica seje tako odločila ministrstvu poslati pred- v log za umik te oznake, da bi lahko dobili vpogled v dokumente, ki bodo morda razjasnili, ali so za Rajkovo smrt odgovorni policisti. Obravnava je preložena za nedoločen čas.
L. M.
POGOVOR Z MAG. ANDREJEM VIZJAKOM
Elektrarna je tu, odpadke Hrvaški!
Brežiški državnozborski poslanec mag. Andrej Vizjak je nedavno postal vodja poslanske skupine SDS. Kako se bo tak strankarski vzpon brežiškega podžupana v bodoče odrazil v bodoči strankini praksi. Ali bosta Brežice in Posavje poslej lažje uveljavila svoje zahteve v parlamentu in vladi?
Vizjak je prepričan, da bo kot vodja poslanske skupine zaradi večjega vpliva lahko več naredil tudi za domače okolje. “Trenutno smo priča zelo pomembnim državnim odločitvam, ki odločno posegajo v Posavje. Naj naštejem le nekaj najpomembnejših: meddržavna sporazuma o državni meji in Nuklearni elektrarni Krško, izgradnja verige savskih elektrarn in izgradnja avtoceste z obmejnim platojem na Obrežju. Poleg naštetega so moje prioritete v ustanovitvi več fakultet oziroma visokih strokovnih šol v Posavju oziroma v Brežicah, nadaljevanje projektov civilnega letališča in prvega slovenskega avtodroma v Cerkljah ob Krki ter investicije v cestno in komunalno infrastrukturo in osnovno šolstvo. Glede nadaljnjega razvoja Posavja in posavskih vprašanj nastopamo posavski poslanci dokaj enotno, morebiti pa premalo usklajeno, prav zato smo pred nedavnim ustanovili Klub posavskih poslancev. Prepričan sem, da so problemi in razvojni projekti Posavja zaradi dokaj močne zastopanosti Posavja v Državnem zboru pogosto tema razprav v parlamentu, žal pa smo priče preskromni zastopanosti Posavja v Vladi RS, še zlasti na gospodarskem področju.”
Premalo javni pogovori o NEK
Glede sporazuma o poteku državne meje med Hrvaško in Slovenijo in sporazuma o Nuklearni elektrarni Krško, je Vizjak prepričan, da je sprejem obeh sporazumov zelo povezan ter da se sprejemata v paketu. "Menim, da je sporazum o poteku državne meje boleč kompromis za obe državi in predstavlja po mojem mnenju za Slovenijo minimum še sprejemljivega. Sporazum Sloveniji omogoča neposreden stik z mednarodnimi vodami, kar je za Slovenijo strateškega pomena in nam uradno priznava status pomorske države.
Mag. Andrej Vizjak
Meja na kopnem je v nekaterih primerih površno določena in je nelogična, kar ocenjujejo tako Hrvati kot mi, zato menim, da bi bil tu nadaljnji pogovor in dogovor še mogoč,” pravi Vizjak.
Vizjak meni, daje sporazum o NEK za Slovenijo, zlasti za Posavje, “zelo slab, škodljiv in nesprejemljiv”. Slabosti se kažejo po njegovem zlasti v določbah, na podlagi katerih se lahko lokacija NEK v Krškem uporablja za začasno skladiščenje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva do konca življenjske dobe, to je po napovedih do leta 2045. “Pri pripravi sporazuma o NEK niso bila upoštevana strokovna mnenja,” meni Vizjak, “izključene so bile strokovna javnost in lokalne skupnosti. Menim, daje za Posavje nesprejemljivo, da se ne prične z intenzivnim iskanjem trajnega odlagališča radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva, pri čemer bi morala biti lokacija tega odlagališča na Hrvaškem. V Sloveniji oziroma Posavju imamo namreč jedrski objekt, ki ima sedaj in
bo imel tudi po koncu življenjske dobe negativen vpliv na naše okolje, vrednost nepremičnin in kakovost življenja, zato je ob enakovrednem lastništvu nad tem objektom med Slovenijo in Hrvaško upravičeno zahtevati od Hrvatov, naj prevzamejo tudi del bremena NEK oziroma jedrske odpadke. Mislim, daje zelo slabo tudi določilo sporazuma, ki govori o plačevanju dajatev lokalnim skupnostim zaradi bližine jedrskega objekta. Omenjeno določilo ohranja sedanji način dodeljevanja sredstev, po katerem Občini Brežice in Sevnica ne dobita niti tolarja odškodnine oziroma rente, čeprav je Občina Brežice v neposredni bližini jedrskega objekta. Sporazum bi moral opredeljevati način dodeljevanja sredstev med prizadete lokalne skupnosti po strokovnem ključu, ki določa višino dajatev glede na oddaljenost od jedrskega objekta. Ker sta oba meddržavna sporazuma, o meji in o NEK, v nekakšnem paketu, in ker kaže, da Hrvaška ne bo parafirala sporazuma o poteku meddržavne meje, verjetno ne bo ratificiran tudi sporazum o NEK. Prepričan sem, da bi bilo glede nadaljnjega poslovanja in obratovanja NEK potrebno s Hrvati skleniti čimprej ustrezen sporazum, vendar ne takšnega, ki je ponujen sedaj in je v škodo Posavju.”
“Podpiram ‘Štajerce’”
Vizjak zavrača veljavne zamisli o organiziranju elektrarniškega holdinga. “V luči projekta izgradnje verige hidroelektrarn v Posavju nikakor ne morem soglašati z odločitvijo ministra za okolje in prostor mag. Janeza Kopača in Vlade RS, da bo sedež Holdinga proizvajalcev električne energije v Ljubljani. Ljubljana in ljubljanska regija sta že tako ali tako daleč najbolj razviti v Sloveniji, zato bi bilo nelogično in tudi nezakonito, da se z nadaljnjo koncentracijo finančne moči v Ljubljani te razlike še povečujejo, zato v tem pogledu ‘Štajerce’ popolnoma podpiram. Prepričan pa sem, da je za izvedbo projekta verige hidroelektrarn v spodnjem toku Save edino racionalno in logično, da ima inženirska oziroma izvedbena skupina za investicijo elektrarn v spodnjem toku reke Save sedež v Posavju oziroma v bližini izvajanja projekta.”
SDS pripravlja svoj vladni program
Andrej Vizjak je postal vodja poslanske skupine SDS v času, ko so stranko še pretresala notranja nesoglasja. Brežiški socialdemokrat velja za odločnega, vendar zmernega v nastopih. Kakšnega vodjo dobivajo poslanci SDS? Vizjak: “V SDS se že dlje časa uveljavljamo načelo, da v posameznikih ne prihaja do podvajanja funkcij, zato smo in bomo pomembne funkcije v stranki razdelili med širši krog ustrezno usposobljenih ljudi. Predsednik SDS Janez Janša je po parlamentarnih volitvah 2000 prevzel vodenje poslanske skupine le začasno in je že takrat napovedal, da je potrebno to funkcijo najkasneje v roku enega leta prepustiti drugemu. Tako je na podlagi dogovora in širokega konsenza v poslanski skupini tudi prišlo do mojega imenovanja za vodjo poslanske skupine SDS. Funkcije nisem prevzel, zato ker mi je bila pač ponujena, temveč se zavzemam za uveljavitev odgovornega, konstruktivnega in učinkovitega dela SDS v parlamentu. SDS je kot najmočnejša opozicijska stranka v parlamentu dolžna skrbno in dosledno analizirati odločitve vladajoče koalicije, opozarjati na slabosti in pomanjkljivosti predlaganih rešitev vlade ter s predlogi in dopolnitvami izboljšati in nadgraditi predlagano. Hkrati v strokovnem svetu SDS ponovno pripravljamo celovit alternativni vladni program, s katerim želimo javnosti predstaviti razvojne prioritete SDS na vseh področjih življenja.” M ,
Konkurenca nas spet gleda zviška...
... naše cene so namreč še nižje!
(Kl/f) KIA MOTORS	SEPHIA zdaj cenejša še za 300.000 tolarjev!*	cgj5>
V"—"*	KREOtTft
080 2001 WWW.kia.Si	• cena s prihrankom in garancijo 3 leta/100.000 km že od 1.796.790,00SIT dalje	LEASlNG
KIA MOTORS IMPORT d.d.PE NOVO MESTO. 07/3933680 AVTOCENTER TOMŠE s.p..KRŠKAVAS.07/4596030 AVTOSERVIS KRAŠEVEC s.p.NOVA VAS,01/7098936
AKCIJA OD 15.10. DO 1S.11. 2001: (kTa) kia novo mesto HITRI SERVIS I Menjava I ZIMSKE ICE PAKET H^inoKrvisnicmter m v im
za vse znamke vozil
OLJA
I 3.900 SIT
GUME
popust ,
\1.990 SIT
Smjijeika c bO. Novo mesto
lel. 07; 193 3680. delovnim: 8.00 10.00
Prodajni center podov
PCP PUREBER*
PARKETARSTVO
Foersterjeva 10, Novo mesto
Zahvala
Družina tragično preminulega Jožeta Željka iz Lastovč 43 pri Novem mestu se iskreno zahvaljuje vsem, ki so v nedeljo, 30.9., in v ponedeljek, 1.10.2001, nesebično in skrajno požrtvovalno pomagali pri iskanju pogrešanega v gozdovih nad Ku-zarjevim Kalom.
Zahvala še posebno velja PGD Prečna in Šmihel, krajanom KS Prečna (zlasti g. Kuk-manu), Kuzarjevega Kala in Lastovč, Policijski postaji Novo mesto, vodnikom iz Republiške enote za iskanje pogrešanih oseb (Enota reševalnih psov Ljubljana), sorodnikom in prijateljem ter vsem dobrim ljudem, ki so nas bodrili in nam stali ob strani.
Prepričali ste nas, daje poleg zla in hudobije na svetu še vedno tudi humanost in človeška dobrota.
Z globoko hvaležnostjo družina Željko, Lastovče 43, Novo mesto
Svet Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto na podlagi 15. člena sklepa o ustanovitvi Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto ter 29. in 30. člena Statuta Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto
objavlja naslednji javni razpis za delovno mesto
DIREKTORJA
Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto
Kandidat mora poleg zakonsko določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	da ima najmanj univerzitetno izobrazbo naravoslovne, ekonomske ali pravne smeri;
2.	da ima najmanj 10 let delovnih izkušenj, od tega 5 let na vodstvenih delih;
3.	da ima ustrezne organizacijske sposobnosti in upravljalske izkušnje;
4.	da je sposoben s svojim znanjem, razgledanostjo in izkušnjami prispevati k razvoju zavoda in dejavnosti.
Kandidat mora v svoji kandidaturi priložiti pisna dokazila o izpolnjevanju pogojev; poleg potrebnih dokazil in življenjepisa mora kandidat predložiti tudi razvojni program zavoda za mandatno obdobje.
Izbrani kandidat bo imenovan za direktorja za 4-letno mandatno obdobje.
Upoštevane bodo prijave, ki bodo prispele v roku 10 dni od objave razpisa na naslov: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, Šmihelska cesta 14, 8000 Novo mesto. Prijave morajo biti predložene v zaprti ovojnici, opremljene z oznako: “Ne odpiraj - prijava na razpis za direktorja Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto”. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najpozneje v roku 10 dni po sprejeti odločitvi.
I [4 KRKK
KRKA, d.d., Novo mesto
Iščemo
UNIV. DIPL. INŽ. ŽIVILSKE TEHNOLOGIJE za delo na področju priprave živil
Od kandidatov poleg ustrezne izobrazbe pričakujemo še:
•	delovne izkušnje iz tehnologije priprave živil (HACCP),
•	izkušnje z delom v Windows okolju,
•	samostojnost, odgovornost, inovativnost in smisel za timsko delo in delo z ljudmi ter
•	vozniški izpit B kategorije.
V kolikor izpolnjujete naša pričakovanja Vas vabimo, da v roku 8 dni oddate svoje pisne ponudbe z dosedanjimi izkušnjami in dokazili na naslov: Kadrovska služba, Krka, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto. Dodatne informacije dobite na tel. št. 07/ 331 26 72.
Atletski klub Krka-Telekom
obvešča, da bo v soboto, 13.10.2001, od 13.30 do 16.15 popolna zapora državne ceste št. RT-920 na odseku od Vahte do Planinskega doma pri Gospodični, in sicer zaradi tekaške prireditve
Četrti gorjanski tek.
Obvoz bo urejen na relaciji Novo mesto-Ratež-Gabrje-Planinski dom pri Gospodični in obratno.
Udeležence v prometu prosijo, da upoštevajo cestno prometno signalizacijo.
Ne znamo udariti po mizi
Zgodba je iz časov, ko sem vozil stoenko zelene barve, ki sem jo ime! čez noč parkirano na dvorišču zraven gostilne in kegljišča. Da nesreča vedno udari po revežu, je znana zadevščina. Tako je gostilničar s traktorjem, ki ga je imel za oranje njiv blizu Berčič, pošteno poškodoval mojo kragujevško podrtijo: uničen je bil sprednji blatnik, desna vrata pa so skrivenčena obležala nekaj metrov stran na pločniku. Gostilničar, ki se je sicer cijazil naokrog z mercedesom, ni reke! ne bev ne mev. Verjetno si je mislil, da vse skupaj ni vredno omembe, zato se mi ni niti opravičil. Obrača! pa je oči proti možganom, ko sem mu nekaj dni po tem dogodku prinesel račun za popravilo. Čudi! se je in čudil in cvenk je še! težko z rok. Kot bi za vedno poslavljal od ljubega mu otroka, edinčka... Verjetno je njegovega nemškega železnega konjička z žebljem porisal nezadovoljni gost, ki je dobil na krožniku iz hladilnika potegnjeno in dobro zaračunano pečenko. Ko je to videl moj sosed gostilničar, je tulil kot smrtno ranjena zver, preklel je vso živo in neživo naravo in se pri grobu ranj-ke matere zaklel, da bo nepridiprava lastnoročno zabodel z nožem, ki ga je sicer uporabljal za klanje prašičev...
Približno tako se obnašamo Beli Kranjci, vzrojimo le, ko je oškodovana ali prizadeta naša lastnina. Sicer nas stvari ne prizadenejo, ne skrbijo. Mirno prenašamo posmehljiv odnos države do problemov, ki jih imamo ljudje, živeči ob meji, zadovoljimo se z drobtinico, z ministrovo obljubo. Celo nekatere blede in komaj prepoznavne politične stranke mlahavo in mlečno zahtevajo izpolnitev s pogodbami podpisanih pravic. Nekdanji belokranjski revolucionarji, ki so se s krampi spravljali nad zatohlo občinsko strukturo (resda samo na fotografiji), so izgubili ves revolucionarni naboj, brž ko so v beli Ljubljani zasedli dobro plačane fotelje. Belokranjci, vdani in pohlevni kot ovce, čakamo na dobro voljo oblastnikov, da nas bodo glede pravic končno (po desetih letih obotavljanja in čakanja) izenačili z onimi, ki živijo ob italijanski oziroma avstrijski meji. Ne znamo ali nočemo povzdigniti glasu, ne znamo ali nočemo udariti s pestjo po mizi, naši ljudski izvoljenci modro molčijo v svetniških klopeh, župani pa jamrajo, da so o dogajanju ob meji obveščeni preko medijev, kot navadni smrtniki torej. Tisti na oblasti pridno izkoriščajo belokranjsko potrpežljivost in nezainteresiranost, in sicer tako, da ne storijo nič. Čas pa hiti in problemčki se sprevračajo v probleme, ljudska nejevolja pa tli. Kot star panj, za katerega pravijo, da tli dolgo, če se le vžge. Morda iz njega nastane požar. Bog daj!
TONI GAŠPERIČ
Dobrodošli
v IHovi Ljubljanski banki
Z oktobrom 2001 se Dolenjska banka d.d. s svojimi poslovnimi enotami in poslovalnicami združuje z Novo Ljubljansko banko d.d.
Skupaj s poslovalnicami pridruženih bank: Pomursko banko d.d., Banko Velenje d.d. in Dolenjsko banko d.d. obsega poslovna mreža NLB d.d. 172 poslovalnic po Sloveniji.
Nova Ljubljanska banka d.d. je najmočnejša banka v slovenskem prostoru z največjim obsegom poslovanja. Po deležu mednarodnih poslov je vodilna med slovenskimi bankami.
Prepričani smo, da lahko tako posameznikom kot podjetjem ponudimo najboljše rešitve sodobnega bančništva in omogočamo podporo pri odpiranju novih priložnosti.
Ob združitvi z NLB d.d. bodo stranke Dolenjske banke postale stranke Nove Ljubljanske banke.
Veseli nas, da vam lahko ponudimo široko paleto storitev, od poslovnega bančništva in hranilništva do investicijskega bančništva za individualne stranke, javne ustanove, samostojne podjetnike ter mala, srednja in velika podjetja.
V svojih poslovalnicah lahko tudi vnaprej opravljate vse bančne posle na enak način kot do sedaj. V banki smo storili vse, da bi ob združitvi proces poslovanja potekal nemoteno in da boste z vsemi novostmi primerno in pravočasno seznanjeni.
Z veseljem vas pričakujemo v vaši poslovalnici Nove Ljubljanske banke.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Kaj lahko storimo za vas?
Cigani nekoč, danes Romi
Druga plat romskega življenja v kratkem filmu, ki ga je posnel Bogdan Miklič iz Novega mesta
KOČEVJE - V reševanje nič kaj rožnatih razmer kočevskih Romov seje vključil tudi Bogdan Miklič iz Novega mesta, ki začasno biva v romskem naselju Trata pri Kočevju. Pomagal bo pri ustanovitvi tamkajšnjega društva, rojakom pa bo svetoval, kako naj ravnajo pri hitrejšem vključevanju v normalno življenje someščanov.
Ta 20-letni natakarje sicer zelo dejaven v novomeškem društvu, kjer so Romi zelo dobro organizirani. V naselju Brezje na komunalno urejenem zemljišču z vodo, elek-
triko in telefoni, živi okrog 300 Romov, najmlajši obiskujejo svoj vrtec. Zgovorni Bogdan ne dvomi, da se poslej tudi kočevskim rojakom obeta lepša prihodnost, za katero morajo največ prispevati sami. Sredi poletja se je lotil snemanja kratkega filma, ki Rome predstavlja v nekoliko drugačni vlogi, takšni, kakršni bi pravzaprav morali tudi biti. V filmu nastopajo tudi kočevski Romi.
“Cigani nekoč, Romi danes” je naziv dokumentarnega filma, ki traja 58 minut. Julija je bil posnet v samozaložbi. Kamera je bila v rokah izkušenega Sebastijana Ajdiška iz studia Vrtinec in je ob izbranih glasbi pričarala življenje dolenjskih Romov. “Imeli smo veliko promcijo in dobil plaketo. Upam, da mi bo širša skupnost prisluhnila, saj je med Romi še precej skritih tem,” pravi Miklič.
M. G.
PROTEKT
družba za varovanje
Glavni trg 3, Novo mesto tel 07/33 71000, faks: 07/33 28 395
Trebanjci s Torlom proti vrhu
Trebanjski rokometaši so v prvem kolu presenetili Slovenjgradčane, Ribničani pa so zmagali v Izoli - Sevniška prvoligaška premiera s prvaki iz Celja
Ples za državno prvenstvo pod Marofom
Kombinacija latinskoameriških in standardnih plesov
NOVO MESTO - Plesni klub Novo mesto bo v soboto, 13. oktobra, v novomeški športni dvorani Marof skupaj z ljubljanskim plesnim klubom Urška pripravil državno prvenstvo v kombinaciji latinskoameriških in standardnih plesov.
Tekmovanje se bo s kvalifikacijami začelo ob 14. uri, finalne nastope najboljših slovenskih plesalcev pa si bodo Novomeščani lahko ogledali ob 19. uri. Novomeški klub ima s pripravo tovrstnih prireditev kar nekaj izkušenj, saj je pripravil že tri kvalifikacijske turnirje, lani pa tudi državno prvenstvo v latinskoameriških plesih.
SEVNICA, TREBNJE, RIBNICA - Sevničani so po treh letih končno spet dočakali prvoligaško tekmo svojega rokometnega moštva, a na premieri niso pričakovali zmage, saj jim je žreb določil eno najmočnejših moštev na svetu, celjsko Pivovarno Laško. V endar junaki 1. kola prvenstva 1. A rokometne lige so Trebanjci, ki so z zmago v gosteh pri lani četr-touvrščenem Preventu napovedali, da so tudi letos kandidati za uvrstitev pod vrh prvenstvene lestvice, čeprav so jih v napovedih pred prvenstvom vsi pozabili. Na koncu so zadovoljni tudi Ribničani, ki so si z zmago nad novinci v Izoli priigrali dve pomembni točki.
Slovenjgradčani so tekmo s Trebnjim začeli nekoliko bolje in povedli s 13:10, a že prvi polčas je pripadel gostom z Dolenjske, ki vodstva niso več izpustili iz rok.
Največ zaslug za odmevno zmago Trebanjcev imajo povratnik v moštvu vratar Mustafa Torlo in novinec Jure Natek (9 zadetkov) ter Filip Gradišek in Roman Šav-
Tudi mladinci s Celjani
SEVNICA - Tako kot člani so se sevniški rokometaši tudi med mladinci v 1. kolu novega prvenstva pomerili s Celjani, ki so Posavce ugnali s 34:26. Največ zadetkov za Sevnico sta dosegla Robida (8) in Brečko (7). Med starejšimi dečki so Sevničani premagali vrstnike iz Dobove s 17:11.
DOLENJSKO-POSAVSKI DERBI DOBOVI - Rokometaši Dobove so bili na prvi tekmi nove sezone v 1. B-ligi v novomeški dvorani Marof ves čas boljši od novomeškega Novolesa, čeprav so jim Novomeščani ves čas »dihali za ovratnik«. Končni izid srečanja 33:27je obenem tudi največja prednost Dobovčanov na tekmi. Največ zaslug za zmago gostov ima nedvomno Dušan Urbanč, ki je kar 19-kral premaga! domačega vratarja Klemena Sikoška, v domači vrsti pa je bil najuspešnejši Bruno Glaser, ki je takole obšel Deriiča in dosegel enega izmed osmih zadetkov. Sedem zadetkov je k izkupičku Novomeščanov prispevat Mario Stanec, pet Matjaž Erčulj, po tri Gregor Božič in brat najboljšega strelca pri Dobovi Miro Urbanč, z enim zadetkom pa se je v statistiko vpisa! tudi Uroš Hočevar.
Štafete in mnogoboji v Brežicah
Novomeščani in Brežičani blesteli na državnem prvenstvu v štafetnih tekih - Na evropski pokal bosta šli spet novomeški štafeti - Odlično tudi v mnogobojih
BREŽICE - Že kar po tradiciji se slovenska atletska sezona konča v Brežicah z državnim prvenstvom v štafetnih tekih in ekipnim državnim prvenstvom v atletskih mnogobojih. Na obeh tekmovanjih so zelo uspešno nastopili tudi novomeški in domači atleti. V štafeti 4 X 200 m je bilo tako pri fantih kot pri dekletih mesto na vrhu zmagovalnih stopničk rezervirano prav zanje.
Tekačice Krke Telekoma Damjana Peterlin, Gordana Dragišič, Mija Rangus in Radojka Trifkovič so s časom 1:47,56 zmagale, Breži-čanke Tina Vareško, Janja Budna, Alenka Zore in Mateja Drobnič pa so bile s časom 1:53,67 druge. V moški konkurenci so naslov državnih prvakov s časom 1:33,20 osvojili tekači Krke Telekoma Matija Kraševec, Marko Goranič, Goran Kokalovič in Kirn Zelič, Brežičani Ilija Trajkovski, Dejan Slovenc, Marko Trajkovski in Aleš Jamšek so bili s časom 1:36,21 drugi, druga postava Krke Telekoma (Marko Kovač, Primož Jeralič, Borut Sever in Igor Nikolič) pa je bila s časom 1:39,50 tretja. Obe prvouvrščeni
štafeti Krke Telekoma sta se s tem uvrstili na tekmovanje za evropski pokal v štafetnih tekih, na katerem sta nastopili tudi že letos in obe osvojili 7. mesto.
Na ekipnem državnem prvenstvu v mnogobojih je bil brežiški Fit drugi tako v ženski kot v moški konkurenci, novomeška Krka Telekoma pa je osvojila tretje mesto pri fantih. Med posamezniki sta najboljši izid v svoji kategoriji dosegla Brežičana Maja Petan med pionirkami in Rok Deržanič med pionirji, David Smukovič (Fit Brežice) je dosegel drugi izid med starejšimi mladinci, tretje mesto med posamezniki pa so v svojih starostnih skupinah doseg-
li Janja Budna (Fit Brežice) med mlajšimi mladinkami, Gregor Kokalovič (Krka Telekom) med pionirji, Doko Majkič (Fit Brežice) med mlajšimi mladinci in Igor Nikolič (Krka Telekom) med člani.
I E* KRKKZDRAVIUŠČK A
HOTELI OTOCEC

TENISKI CENTER OTOCEC
• TURNIR ZA OTROKE -13. oktobra dopoldne bo v Tenis centru Otočec potekal tradicionalni teniški turnir za otroke v kategorijah do 8., do 10. in do 14. leta. Turnir se bo igral po round robin sistemu TZS. Rok prijave je petek, 12. oktobra.
•	TURNIR ZA ODRASLE -13. oktobra popoldne bodo pripravili tudi turnir za odrasle v ženski in moški kategoriji v postavljenih parih in za posameznike. Prijavnina za turnir znaša 2000 SIT, v kar je vključena hrana.
•	PRIJAVE sprejemajo po telefonu 30 75 458.
Tekači na četrti Gorjanski tek
V soboto od Vahte do Gospodične
NOVO MESTO - Dolenjski rekreativni tekači se letos prvič merijo za točke Dolenjskega pokala v tekih. Do konca letošnjega tekmovanja jih čakata še dve prireditvi, četrti gorjanski tek od Vahte do Gospodične, ki bo prihodnjo soboto, in 6. tek po vinski cesti, ki bo 21. oktobra v Bušeči vasi.
Četrti gorjanski tek bo v soboto, 13. oktobra, na gozdni cesti med Vahto in Gospodično pripravil novomeški atletski klub Krka Telekom. Čeprav bodo tekači razdeljeni na več kategorij, bo proga kot vedno do sedaj enako dolga za vse in tudi start bo skupen ob 14. uri. 10 km dolga proga je speljana po makadamski gozdni cesti in ves čas rahlo valovi, hujših vzponov pa nima. Prireditelji bodo zbirali prijave na dan prireditve na štartnem prostoru med 12.45 in 13.45.
rič. V soboto ob 19. uri bodo Trebanjci prvič igrali doma, pričakujejo pa zanesljivo zmago nad novinci med prvoligaši iz Izole.
Sevničani so držali korak s slovitimi nasprotniki vse do izida 7:7. Vendar so Celjani, ki kot vsako leto tudi letos načrtujejo naslov evropskega klubskega prvaka, tekmo s Sevničani vzeli zares, tako da vprašanja, kdo bo zmagal, ni bilo, medtem ko so se pri Celjanih najbolj izkazali vratar Perič pa Ruten-ko z 10 in Pajovič s 7 zadetki. V sevniškem moštvu so priložnost za merjenje moči z državnimi prvaki dobili vsi razen poškodovanega Kozline, kaj več kot častni poraz pa si obetajo od tekme 2. kola v Ribnici.
Vendar so Ribničani z enim novincem v gosteh v 1. A-ligi že opravili v I. kolu in tudi v drugem imajo enak načrt. V Izoli so si takoj na začetku priigrali prednost dveh zadetkov, v 23. minuti pa so vodili že s petimi. Ko je moral v drugem polčasu zaradi poškodbe z igrišča Nejc Hojč, ki je do tedaj dosegel osem zadetkov, so si Izo-Ijani opomogli in se Ribničanom približali na en zadetek (22:23), vendar je potem njihov juriš zaustavil vratar Kersnič in prednost Inlesa je do zadnje minute narasla na sedem zadetkov.
I.	V.
Rekreativna liga v odbojki
NOVO MESTO - Agencija za šport Novo mesto razpisuje rekreativno ligo v odbojki, ki se bo predvidoma začela novembra. Vsa pojasnila v zvezi s prijavami ekip lahko dobite po telefonu 39 32 930 ali pa osebno pri prof. Bojanu Jakliču, ki bo ligo vodil.
Kostanjev piknik za mlade planince
NOVO MESTO - Mladinski odsek Planinskega društva Novo mesto bo v soboto, 13. oktobra, pripravil kostanjev piknik na Smuku nad Semičem. Odhod udeležencev bo ob 8.20 z železniške postaje Kandija, prijavite pa se lahko po šolah ali pri Igorju Sladiču po telefonu 33 24 530.
Sevničani drugi, Lazič prvi
SEVNICA - Šahisti sevniškega društva upokojencev so nastopili na upokojenskem šahovskem turnirju v Hrastniku, kjer so med ekipami osvojili drugo mesto, zmagali pa so domačini. Na hitropoteznem turnirju so se pomerili tudi posamezniki, med katerimi pa je bil najboljši Sevničan Predrag Lazič. (J. B.)
V
KOŠARKA
Liga Goodyear, 1. krog -ZADAR : KRKA TELEKOM 87:81; KRKA TELEKOM: An-zulovič 18, Davison 18, Gnjidič 15, Skelin 15 itd.; ZADAR: Robinson 21, Grgat 17, MarceliČ 16, Odouk 14 itd.
2. krog - KRKA TELEKOM : UNION OLIMPIJA 80:83; KRKA TELEKOM: Anzulovič 11 (1:2), Gnjidič 15 (5:6), Skelin 19 (7:11), Davison 13 (3:4), Grum 2 (0:2), Drobnjak 7 (3:4), Šamanič 13 (6:7); UNION OLIMPIJA: Welsch 22 (10:10), Go-lemac 8 (2:6), Ilievski 9 (1:1), Boisa 3 (1:2), Modrič 4 (0:1), Avvojobi 6 (2:2), Mujezinovič 16 (4:5), Hukič 11 (2:2), Nicevič 4. Prosti meti: Krka Telekom 25:36, Union Olimpija 22:29. Met za tri točke: 1:13 (Šamanič)/3:15 (Hukič 3). Osebne napake: 29/ 26. Skoki: 17/30. Pet osebnih: Mujezinovič (36.), Nicevič (36.), Drobnjak (36.), Gnjidič (40.).
Lestvica: 1. Cibona 4 (+26), 2. Zadar 4 (+19), 3. Pivovarna Laško 4 (+14), 4. Union Olimpija 4 (+7), 5. Široki Brijeg 3 (+20), 6. Budučnost 3 (+6), 7. Sloboda Dita 3 (-22), 8. Krka Telekom 2 (-9), 9. Geoplin Slovan 2 (-24), 10. Bosna 2 (-25), 11. Triglav Osiguranje (tekma manj) 1 (-3), 12. Split (tekma manj) 1 (-9). V 3. krogu bo Krka Telekom v soboto, 13. oktobra, ob 17.30 igrala v Sarajevu z Bos-
NAMIZNI TENIS
1.	SNTL, 3. krog - Preserje : Krka 6:3. Lestvica: 1. Maribor 6, 2. ERA Tempo 5, 3. Križe 4, 4. Preserje 4, 5. Maxi Olimpija 3, 6. Krka 3 itd.
NOGOMET
2.	SNL, 10. krog - Dravinja : Bela krajina 5:1 (1:1); Elan : Livar Ivančna Gorica 0:8 (0:6).
Lestvica: 1. Dravograd 26, 2. Aluminij 22, 3. Ljubljana 20, 4. Zagorje 19... 10. Bela Krajina
13..	. 16. Elan 3.
ROKOMET
L SRL, moški, 1. krog - SEVNICA : CELJE PIVOVARNA LAŠKO 21:37 (9:18); SEVNICA: Marcola, Mičevič 3(1), Požeg 5 (2), Ošlovnik, Močivnik 2, Grizolt 1, Koziina, Zupančič Rajič 2, Brečko 3, Teraš 2, Ki sovec, Simončič 1, Zorič 2 CELJE PIVOVARNA LAŠKO Rutenko 10, Pajovič 7, Pungart nik 6, Bedekovič 6 itd.
PREVENT-. TRIMO TREBNJE 25:27 (15:16); TRIMO TREBNJE: Torlo, Mežnaršič, Gorenšek 1, Štruc, Šavrič 3, Zupančič, Natek 9, Pekolj, Privšek 4 (2), Žitnik, Gradišek 5, Stojanovič 4(1), Ivančič 1.
IZOLA: INLES RIKO 27:34 (15:18); INLES RIKO: Grm, Lesar 4, G. Ilc 4, Pajnič 3, M. Hojč 2 (2), J. Ilc, Košir 6, Krže, Vintar, Kersnič, Josič, Mikulin, N. Hojč 8 (2), Škaper 7.
Ostali izidi: Mobitel Prule 67 : Velika Nedelja 37:24, Rudar Trbovlje : Slovan 23:23, Gorenje : Termo 24:22 (13:9). Lestvica: 1. Celje Pivovarna Laško 2,2. Mobitel Prule 67 2, 3. Inles Riko 2, 4. Trimo Trebnje 2... 12. Sevnica 0. V 2. kolu se bo Inles doma v Ribnici pomeril s Sevnico, Trebanjci pa bodo prav tako doma v soboto ob 19. uri igrali z Izolo.
1. SRL, ženske, 2. krog -Škocjan : Burja Škofije 24:18 (11:10); Žalec : Gramiz Kočevje 21:19 (10:10); 3. krog - Sava Kranj : Škocjan 23:18 (13:10); Gramiz Kočevje : Krim Eta Neutro Roberts (sinoči). Lestvica: 1. Krim Eta Neutro Roberts 4, 2. M-Degro Malizia Piran 4 (obe tekmo manj), 3. Jelovica
4..	. 6. Škocjan 2... 8. Gramiz Kočevje 1 itd.
Bukefalos kar pred Suriyo
V Stožicah p šentjernejski dvoboj Bukefalosu, Suriya druga - V Kamnici Šentjernejčanom prva štiri mesta
ŠENTJERNEJ - Za slovenskimi kasači je naporen konec tedna, saj so se tokrat pomerili na dveh dirkah, Šentjernejčani in Krčani pa so dosegli kar nekaj zmag in uvrstitev na nagrajena mesta, predvsem pa so dosegli nekaj izjemno dobrih kilometrskih časov. Na stožiškem hipodromu v Ljubljani je v drugi točki Sašo Gabrič z Ahilom s časom 1:20,7 zasedel drugo mesto, Drago Les pa je bil z Ino Maj s časom 1:20,9 tretji. V tretji točki sta se izkazala Krčana - Franc Cetin je bil z Aquo B s časom 1:18,1 tretji, Uroš Bernardič pa s Safirjem s časom 1:18,3 četrti.
Vojo Maletič se je tokrat moral zadovoljiti z dvema drugima mestoma. V šesti točki stožiškega
sporeda je bil najboljši šentjernejski voznik z izjemnim časom 1:16,4 drugi s Sai Babo, v osmi točki pa je bil drugi s Suriyo (1:17,8), s katero sta morala priznati premoč klubskima tekmecema Bukefalosu z Alešem Pavšičem (1:17,8).
Na dirkah v Kamnici pri Mariboru so Šentjernejčani v drugi točki sporeda osvojili prva štiri mesta: l.Mirabela (Jože Judež) 1:21,6,
2.	Rosanda (Janez Košak) 1:22,4,
3.	Pika L (Janez Lipar) 1:23,3, 4. Activa (Andrej Košak) 1:24,0.
V 3. točki sporeda je njihov uspeh z drugim mestom dopolnil Božo Radakovič z Lukasom (1:21,0), Krčani pa so se v šesti točki sporeda veselili zmage Franca Cetina z Aquo B (1:18,3). v
V Šmihelu uradni začetek SKL
Oh začetku šolske košarkarske lige so se v Dvorani Leona Štuklja pomeri novomeški in sežanski srednješolci - Novomeška dekleta izgubila s 25:62 - Fantje zmagali s 79:47
NOVO MESTO - S tekmama med Šolskim centrom Novo mesto in Srednjo šolo Srečka Kosovela iz Sežane se je minuli četrtek v Dvorani Leona Štuklja v Šmihelu svečano in uradno začela sedma sezona šolske košarkarske lige ŠKL. Kot je v navadi za tekme ŠKL, so se tudi tokrat predstavile navijaško-plesne skupine obeh šol, program pa je s svojo vajo popestrila tudi Dušica Jejremič, članica slovenske reprezentance v šport-no-ritmični gimnastiki, ki se v Novem mestu pripravlja na svetovno prvenstvo v Madridu.
Šolski center Novo mesto nastopa v srednješolski ŠKL šele drugo leto, saj novomeški srednješolci prej niso imeli svoje telovadnice. Med dekleti se Novomeščanke, ki se s skrivnostmi košarkarske igre šele spoznavajo, niso mogle enakovredno boriti z ekipami iz mest. kjer ima ženska košarka dolgo tradicijo in dijakinje vadijo tudi v klubskih vrstah. Tako so ostale brez ene same zmage, večino te-
kem pa so izgubile s 60 do 80 točkami razlike. Drugače je s fanti, ki jih trener šolske ekipe Matjaž Cerkovnik rekrutira iz vrst novomeškega kluba Krka Telekom, tako da so se lani uvrstili med najboljših 16 srednješolskih moštev, letos pa bi radi prišli vsaj do četrtfinala. Projekt SKL za dolenjsko regijo vodi prof. Duro Olujič, ki vadi dekliško vrsto Šolskega centra Novo mesto. Želi, da bi se v ŠKL vključilo več
dolenjskih in belokranjskih šol, a kot pravi, ovir ne postavljajo ravnatelji, ampak predvsem športni pedagogi, ki za precej zahtevno organizacijo tekem ŠKL ne najdejo pravega motiva.
Med srednješolci so v prvih sezonah z obema ekipama nastopali brežiški gimnazijci, ki zdaj igrajo le še s fantovsko vrsto. Med osnovnošolskimi ekipami, kjer na isti tekmi izmenično nastopajo dekleta in fantje, že od vsega začetka igra bršljinska osnovna šola, osnovna šola Loka iz Črnomlja pa je zagotovo najuspešnejša šola z našega konca, saj je letos osvojila naslov državnih prvakov, za čim boljšo uvrstitev pa se vsako leto poteguje še več šol z našega konca.
L V.
Štangljeve pantanijevske težave
Deset dni pred nastopom na svetovnem prvenstvu je prvi mož slovenske izbrane vrste Gorazd Štangelj v tretji etapi Gira di Lucca grdo padel in si izpahnil ramo
NOVO MESTO - Na zadnjih dirkah pred svetovnim prvenstvom so tekmeci Gorazda Stanglja lahko le ugotavljali, da je sloki Novomeščan po poškodbi v prvem delu sezone spet v vrhunski formi in prav gotovo eden izmed favoritov “trenutka resnice” v Lizboni, a podobno, kot so pred leti številni nesrečni padci in poškodbe prekinjali poti do zmag italijanskemu superšampionu Marcu Pantaniju, si zadnja leta s srečo ni na “ti” niti najboljši slovenski kolesar. Padec in odrgnine so mu onemogočili dobro uvrstitev na Giru, več kot pol sezone je izgubil zaradi prometne nesreče pred domačo hišo, ko si je zlomil ključnico, ob koncu minulega tedna pa si je minuli četrtek pri padcu v tretji etapi Gira di Lucca izpahnil ramo. A novomeški as se ni predal.
Na Giru di Lucca je nastopila večina favoritov za najvišja mesta na bližajočem se svetovnem prvenstvu v Lizboni na Portugalskem. V tretji etapi je konkurenco z drznim
Na Begunjščico
NOVO MESTO - Planinska skupina Trim kluba Krka bo v soboto, 20. oktobra, pripravila izlet na Roblekov dom in Begunjščico (2063 m). Odhod avtobusa izpred Krke bo ob 6. uri. prijavite pa se lahko do 18. oktobra na oddelku za oddih in rekreacijo ali po telefonu 33 12 537.
Sevničani osvojili Pilov tek
SEVNICA - Na Pilovem teku v Kočevju so se mladi sevniški tekači izkazali s štirimi zmagami. Med deklicami do 10. leta je zmagala Ana Sotošek, med deklicami do 12. leta pa Maja Teraž, Barbara Resnik je bila druga. Med dečki do 10. leta je bil Miha Povšič drugi, med dečki do 12. leta je Alija Mehič zmagal, Lucijan Sinkovič pa je bil četrti. Lep ekipni uspeh so Sevničani doživeli v kategoriji do 14. leta, kjer je Mario Ribič zmagal, Dorija Pajk je bil drugi in Sebastijan Drobne četrti.
V
pobegom v hudem nalivu presenetil Italijan AndreaTafi (Mapei), kije glavnini ušel že po 13 km dirke, nabral pa sije že skoraj 7 minut prednosti, ko so se za njim pognali najprej Basso, Sciandri, Bo-ogerd, Lunghi in Kessler, a jim lov ni uspel, naslednjo zasledovalno skupino pa so sestavili Basso, Valjavec, Botcharov, in Lelekin, ki sta se jim kmalu priključila še Štangelj in Puglioli, za njima pa še ostali favoriti Bartoli, Gontchar, Aerts, Lanfranchi, Evans, Mazzo-leni, Kessler in Ullrich. Tafijega pobega je bilo konec 20 km pred ciljem, a na žalost je bilo pet kilometrov prej za Gorazda Stanglja že konec dirke.
Ubežna skupina tedaj 11 kolesarjev se je 25 km pred ciljem v nalivu spuščala po precej ovinkasti cesti v dolino, ko je v koloni nastala luknja. Ko je Štangelj opazil, da je kolesar pred njim preveč počasen, je močno pospešil in se podal v lov za prvim delom kolone, a je v naslednji ovinek zapeljal prehitro.
“Nekaj časa sem gledal kolesarja pred seboj, ko pa sem videl, da ne ve, ali bi se še peljal ali šel peš, sem ga moral prehiteti, a sem bil prehiter. Močno sem se nagnil, da bi ovinek le nekako zvozil, a sem po mokri cesti začel drseti, ko pa sem nagib zmanjšal, me je neslo proti zaščitni ograji. Tedaj sem se nagnil še enkrat, a gume niso prijele, zdrsnil sem in treščil v ogra-
jo. Zahreščalo je, kot da sem si polomil vse kosti. Bil sem prepričan, da je z mojim svetovnim prvenstvom, za katero sem bil pripravljen najbolje do zdaj, konec. V rami izpahnjena desna roka je opletala kot mrtva. Ko sem jo z levo dvignil, je skočila nazaj v sklep,” je nezgodo opisal Štangelj.
Potem so ga z rešilcem zapeljali v 10 km oddaljeno vas, kjer mu je zdravnik kar na živo obrezal in zašil rano na komolcu, ter banda-žiral ramo. Ko ga je naslednji dan v Ljubljani takoj po operaciji atletske superzvezdnice Jamajčanke Marlene Ottey pregledal dr. Rastko Stok in ugotovil, da so kosti cele in vezi niso potrgane, je bilo jasno, da bo trmasti Gotenčan stisnil zobe in nastopil na svetovnem prvenstvu, kjer je tudi po zatrjevanju selektorja Gorazda Penka in tovarišev iz slovenskega moštva Valjavca, Derganca in Hauptmana kljub vsemu še naprej prvi adut naše izbrane vrste.
I.V.
Kegljači že v vseh ligah
Tekmovanja za državno prvenstvo so začeli tudi kegljaški drugo-ligaši, Trebanjke pa so v Ankaranu s 6:2 premagale Koper. V 1. B-ligi so Črnomaljke v gosteh z 2:6 izgubile z Miroteksom II, Kočevke pa so do z 1:7 izgubile s trboveljskim Rudarjem.. V zahodni skupini moške druge lige je Kočevje doma z 8:0 premagalo moštvo Simona Jenka, črnomaljski Rudar pa je v gosteh z 2:6 izgubil s Como. V zahodni skupini tretje lige so Novomeščani v Škofji Loki igrali s Termom 4:4, v vzhodni skupini pa so v posavskem derbiju Brežice doma s 5:3 premagale Krško, v
Čuden v Semiču ugnal tudi Sipka
Na semiški progi so se v nedeljo na prvi od štirih dirk pomerili hrvaški in slovenski motokrosisti - V odprtem razredu najboljši član domačega kluba NIX Andrej Čuden
SEMIČ - Motoklub Nix iz Semiča je v nedeljo na dirkališču v Stranski vasi pripravil prvo od štirih dirk dvoboja motokros reprezentanc Slovenije in Hrvaške, v vseh treh kategorijah pa so bili boljši slovenski dirkači.
V razredu do 85 ccm, v katerem tekmujejo predvsem mladi vozniki, je obe vožnji dobil Matevž Irt, drugo mesto je z tretjim mestom v prvi in drugim v drugi vožnji zasedel Rok Cajzek, tretji je bil Hrvat Karlo Golub, četrti pa Krčan Nik Rovan.
V razredu do 125 ccm Hrvat Marko Leljak ni imel prave konkurence, saj je v prvi vožnji kmalu po štartu tekmecem ušel daleč naprej, slovenski adut Novomeščan Jaka Može pa se je moral do drugega mesta prebijati bolj iz ozadja, drugi pa je bil tudi v drugi vožnji, tret-
V SEMIČU SLOVENCI BOUŠI - Čeprav je bil hrvaški motokrosist Marko Leljak (37) v obeh vožnjah razreda do 125 ccm razred zase, so bili Slovenci z Novomeščanom Jako Možetom (!) tudi tu boljši od Hrvatov. (Foto: I. V.)
je mesto v skupnem vrstnem redu pa je z dvema četrtima mestoma osvojil slovenski reprezentant Miha Špindler.
V odprtem razredu je domače gledalce spravil na noge član semi-škega kluba Nix Andrej Čuden, ki je v prvi vožnji spustil predse le evropskega prvaka Hrvata Nenada Šipka, v drugi vožnji pa je ugnal tudi njega in osvojil prvo mesto v seštevku obeh nastopov.
Ekipni vrstni red: 85 ccm - Slovenija 142, Hrvaška 62; do 125 ccm - Slovenija 123, Hrvaška 100; odprti razred - Slovenija 135, Hrvaška 74. Druga in četrta tekma slovensko-hrvaškega dvoboja bosta na Hrvaškem, tretja dirka pa bo v Prilipah.
I. V.
Venclju obkolpski maraton
KOSTEL - Po zelo ugodnih vremenskih razmerah je uspelo članom Turistično športnega društva Kostel v sodelovanju s Športno zvezo Kočevje in Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije, podružnica Kočevsko -Pokolpje, izpeljati četrti obkolpski rekre-acijsko-turistični tek. Štart 22,4 kilometrov dolge proge je bil pri Fari, cilj pa v Dolu. Moči je merilo trideset tekmovalcev, največ iz Dolenjske in Ljubljane. Toni Vencelj iz Šentvida je preprečljivo zmagal s časom 1:24:53 in za 3 minute izboljšal lastni rekord proge. Na drugo mesto se je uvrstil Marko Škernet iz Ljubljane (1,20,03), tretji je bil Damjan Kromar iz Ribnice (1,20,52).
Med ženskami je prvo mesto osvojila Saša Hajrek iz Ljubljane (2,01,24), na drugo mesto se je uvrstila Blanka Česnik iz Škofljice (2,21,00), tretja pa je bila Vlasta Rasinger iz Ljubljane ( 2,04,00). (M. G.)
NE BOJ, MESARSKO KLANJE - Veliki boj med Krko Telekomom in Unionom Olimpijo seje najbolj razvnel pod košema, kjer sta Golemac in Welsch takole precej grobo izbila žogo drugemu novomeškemu centru Marku Sama niču, ki pa jima prav tako ni ostal dolžan. (Foto: I. V.)
Poraza, ki še nič ne pomenita
Košarkarjem Krke Telekoma v prvih dveh kolih jadranske lige ni uspelo zmagati - V Zadru sodnika podlegla peklenskemu vzdušju - V soboto je na začetku igralo eno samo moštvo
NOVO MESTO - Čeprav so novomeški košarkarji prvi dve tekmi v jadranski ligi Goodyear izgubili, v klubskem vodstvu zaradi tega niso pretirano zaskrbljeni. Obe tekmi bi z malo več sreče in spretnosti v zadnjih minutah lahko tudi dobili. Po uspešno izpeljanem jurišu na članstvo v evroligi je za košarkarsko moštvo Krka Telekom prišlo mirnejše obdobje, saj bodo pomembnejše tekme prišle na vrsto šele po novem letu v končnici jadranske lige in državnem prvenstvu.
Zadarska dvorana Jazine ima tudi deset let po koncu jugoslovanske košarkarske lige zelo “vroč parket”, na katerem se bo to sezono opeklo še marsikatero moštvo, peklenskemu vzdušju, ki ga znajo v dvorani pripraviti Dalmatinci, pa bodo podlegli tudi najbolj izkušeni sodniki. O tem je na valu 202 govoril tudi novomeški trener Aleš Pipan, ki ponavadi noče govoriti o sodnikih in pristranskem sojenju, ob komentiranju tekme z Zadrom pa je vseeno povedal, da sta sodnika podlegla pritisku publike, kar ga je spomnilo na čase, ko je tudi sam kot košarkar ljubljanske Olimpije doživljal vzdušje v dalmatinskih košarkarskih dvoranah.
Kljub temu Krka Telekom v Zadru ni igrala stranske vloge, saj je še 50 sekund pred koncem srečanja vodila s točko prednosti, potem pa je Novomeščane pokopalo nenatančno izvajanje prostih metov, medtem ko so zadarski ostrostrelci zadevali kot za stavo.
Že v drugem krogu je prišel na vrsto prvi veliki dvoboj slovenske košarke med Krko Telekomom in Unionom Olimpijo. Zmago Sagadin je očitno tudi po psihološki plati dobro pripravil svoje košar-
Smodiš s polno paro
BOLOGNA - Novomeški košarkar Matjaž Smodiš, ki že drugo leto igra za bolonjski Kinder, po težavah s poškodbami spet igra s polno paro. V petem krogu italijanskega prvenstva je njegovo moštvo doma s 84:59 premagalo Ro-mo, Matjaž pa je na igrišču prebil 26 minut in v tem času dosegel 8 točk, od tega dve trojki (2:4), še boljši pa je bil v skoku, saj je ujel kar 8 odbitih žog. Na tekmi se je zelo izkazal tudi Matjažev novi soigralec Sani Bečirovič, ki je bil z 21 točkami in štirimi skoki najboljši igralec tekme.
Petrov še išče
NOVO MESTO - Novomeški košarkarski reprezentant Simon Petrov, potem ko je po minuli sezoni zapustil Krko Telekom, še vedno ni našel novega kluba. Začasno naj bi igral za Kraškega Zidarja iz Sežane in čakal na ugodno ponudbo iz tujine.
karje na tekmo z Novomeščani, tako da je bilo na začetku videti, kot da je na igrišču ena sama ekipa. Ljubljanski košarkarji so dobro zapirali prostor pod košem in s tem onemogočali novomeškim centrom, da bi si prilastili odbite žoge, v napadu pa so novomeško obrambo razorožili s hitrim kroženjem žoge in natančnimi meti Jasmina Hukiča in Harisa Mujezi-noviča. Po slabih treh minutah igre so Ljubljančani vodili z 9:1, proti koncu prve četrtine pa že s 15 točkami prednosti, karje nekoliko omilil novi novomeški center Marko Šamanič z edino Krkino trojko na tekmi. V drugi četrtini so Novomeščani že vzpostavili delno ravnotežje, tako da so ohranjali zaostanek okoli desetih točk.
V tretji četrtini je najprej Davi-son z zabijanjem spravil na noge okoli 1.500 gledalcev, njegovo moštvo pa je začelo vztrajno loviti prednost Ljubljančanov, ki je dokončno skopnelo v drugi minuti zadnje četrtine, ko je Boris Gnji-dič zadel oba prosta meta, in Krka je povedla z 68:67. Kazalo je, da je odpor nasprotnika zlomljen, a Olimpija je odgovorila s fanatično igro v obrambi, v kateri sta si Mu-jezinovič in Nicevič prislužila peto osebno napako, Novomeščani pa nikakor niso prišli do priložnosti za met. Dve minuti pred koncem so Ljubljančani spet prišli do vod-
Poraz Gramiza v Žalcu
KOČEVJE - V drugem krogu državnega prvenstva za rokometašice je Gramiz izgubil proti Žalcu z 21:19. Tokrat so Kočevke pokazale manj, kot bi lahko, in se porazu niso mogle izogniti. V prvem polčasu je bila igra sicer enakovredna, izid pa po 30 minutah neodločen 10:10. Takoj v nadaljevanju so rahlo pobudo prevzele gostiteljice in si priigrale dva ali tri zadetka razlike, karje bilo za varovanke trenerja Petra Karpova nedosegljivo. Povrh je na vratih Žalca blestela Grudnikova. Za igro v obrambi si Kočevke zaslužijo pohvale, še najbolj pa se je izkazala Lili Dragičevič s prestrezanjem žog v konici obrambe. Tadeja Ko-relc je bila s petimi zadetki najboljša strelka Kočevk. (M. G.)
stva, Novomeščani pa so jih poskušali zaustaviti z osebnimi napakami, a na nepravem igralcu, saj je Jiri Welsch zadel vseh šest prostih metov in temu dodal še koš iz igre. Ko je Juriča Golemac nekaj sekund pred koncem srečanja pri izidu 80:83 zgrešil oba prosta meta, se je Novomeščanom ponudila priložnost, da izsilijo podaljšek, a je Vladimir Anzulovič met za tri točke v zadnji sekundi zgrešil.
Časa za analize tekme z Olimpijo novomeški košarkarji niso imeli veliko, saj jih je že sinoči čakala prva tekma evrolige, na kateri so imeli lepo priliko, da se Dalmatincem oddolžijo za poraz v 1. kolu jadranske lige, v kateri prvo zmago pričakujejo v soboto, ko se bodo v Sarajevu pomerili z Bosno.
I.V.
Zmaga in poraz Melamina
KOČEVJE - V drugem krogu v drugi državni namiznoteniški ligi je Melamin v Kočevju najprej premagal Ptuj s 6:3, v popoldanski tekmi pa je klonil pred Mursko Soboto II s 6:3. Kočevci si z tremi zmagami delijo vrh lestvice. (M. G.)
Medo
KOČEVJE - V počastitev občinskega praznika so v Kočevju pripravili tudi ženski odbojkarski turnir Medo. Z dvema zmagama je prvo mesto osvojil Kamnik. Izidi: Jesenice:Kočevje 0:3, Kamenik: Jesenice 3:0, Kamnik: Kočevje 3:0. (M. G.)
Tri medalje za Mirage
NOVO MESTO - Na tretjem finalnem turnirju državnega prvenstva v kicboxingu so člani novomeškega Miraga CPS pod vodstvom Šemsa Šehiča osvojili tri medalje. Dubravko Mikač je bil med mladinci v razredu do 63 kg drugi, Marko Sobot med mladinci do 56 kg tretji in Vlado Ilink-ovič med člani do 63 kg prav tako tretji.
Izlet v neznano
NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis bo v soboto in nedeljo, 20. in 21. oktobra, pripravilo izlet v neznano. Prijavite se lahko po telefonu 041 745 849 pri Mojci Verček.
B.H.S. TUDI V NOVEM MESTU - Pretekli teden je v Bršljinu v Novem mestu svoja vrata odprl Bartogov hitri servis (B.H.S.). Gre za slovensko verigo hitrih servisov po vsej Sloveniji za vse znamke avtomobilov brez predhodnega naročanja. Novomeški servis, v sklopu katerega je tudi avtopralnica, je že trideseti po vrsti. Načrtujejo, da bodo do konca leta odprli še pet podobnih servisov v različnih krajih po Sloveniji. Poleg hitrega popravila, kakovostnih rezervnih delov in pnevmatik naj bi servis odlikovale tudi konkurenčne cene. (Foto: I. P.)
LEV ZA REBEKO - Čestitke Rebeki Dremelj, ki je konec septembra osvojila krono najlepše Slovenke, se še kar vrstijo. 21-letni Senovčanki je med drugimi čestita! tudi generalni direktor podjetja Peugeot Slovenija Lionel Tasse(na fotografiji levo), ki ji je predal ključe malega leva 206. Avto je Dremljeva dobila v trajno last. Lepotici je čestital tudi Bojan Križaj (na fotografiji desno) in ji izročil par posebej oblikovanih vrhunskih smuči. (Foto: Borut Štajnaher)
SREČANJE GORJANSKIH GOSPODIČEN IN ŠKRATOV - Zadnjo septembrsko nedeljo je bilo pri Gospodični na Gorjancih letošnje drugo srečanje gorjanskih gospodičen in škratov. V imenu organizacijskega odbora škratov je pohodnike pozdravil Franci Les in pohvalil njihovo voljo in vztrajnost. Hkrati je predstavil delo organizacijskega odbora in napovedal prihodnje akcije. Vodja območne enote Novo mesto pri Zavodu za gozdove Slovenije Andrej Pečavar je pohodnike seznanil z ekološkim stanjem gorjanskih gozdov. Pohodniki, ki so I5-krat, 50-krat ali 100-krat obiskali Gorjance, so prejeti majice. Nato je sledila matica, ki so jo priravili Vojko in Krkini kuharji. (Foto: Helena Murgelj)
Mišelovka na obvoznici
Priključka severne obvoznice v Veliko Bučno vas in naselje Brezov log prometno nevarna
Gradbena dela na severni obvoznici Novega mesta se zaključujejo in nekajkrat obljubljeni in prestavljeni čas otvoritve bomo verjetno dočakali v oktobru. Nedvomno gre za veliko pridobitev, vendar so projektanti, strokovne službe na občini in investitor premalo upoštevali, da bi že zgrajeni deli obvoznice poleg razbremenitve prometa skozi center Novega mesta povezovali tudi zvezdasto razporejena naselja. Severna obvoznica nima ustrezne in prometno varne povezave z Brezovim logom in Bučno vasjo. Na 4 m široki priključni cesti v Brezov log brez pločnikov in kolesarske steze se ne bosta mogla varno srečati
niti dva osebna avtomobila, kaj šele težja vozila. Na pešce je popolnoma pozabljeno! Po tako nevarni cesti, za katere osvetlitev manjka ena sama svetilka, bodo hodili otroci vbršljinsko šolo. Res prava mišelovka!
S priključkom na severno obvoznico se bo promet na Cesti brigad nedvomno povečal. Z ustreznim prometnim režimom bi bilo treba Cesto brigad spremeniti v ulico mirnega prometa in osvetliti manjkajoči del ulice. Pričakujem, da bodo zlasti pristojni na občini pravočasno ukrepali, sicer bodo imeli na vesti posledice neustreznih in nestrokovnih rešitev.
JANEZ BULC, univ. gr. inž.
Neporavnani
računi
Kdaj odškodnine za prisilno delo vojnih ujetnikov?
LJUBLJANA - Med 100.000 vojakov razbite vojske, ki jo je zajel nemški zavojevalec, ko je aprila 1941. leta kapitulirala starojugoslovanska armada, je bilo okrog 13.000 Slovencev. Nekatere iz Štajerske in Gorenjske je rajh že konec 1941. leta odpustil iz ujetniških taborišč domov ter jih čez nekaj mesecev mobiliziral v svoj vermaht in pahnil v novo nesrečo.
Kakih 3.000 Slovencev ob večini srbskih ujetnikov pa je ostalo za dvojno žico in stražni-mi stolpi nemških ujetniških taborišč. Večina jetnikov je iz taboriščnih barak ali iz taboriščnih izpostav t.i. delovnih komand pod stražo odhajala na prisilno delo, in to kar štiri leta, vse do osvoboditve. Slovenski vojni ujetniki, srečni, da so preživeli vojno, so se šele čez čas začeli zanimati za odškodnino, ki jim jo dolguje zavojevalec za štiriletno prisilno delo. Haaška konvencija, ki so jo 1929. leta sprejele članice takratnega Društva narodov, namreč zapoveduje državam, ki so v vojni zajete ujetnike izkoriščale za delo, da jim po vojni izplačajo ustrezno odškodnino. Po drugi svetovni vojni sprejeta ženevska konvencija (1949) to določilo dodatno potrjuje, njen 66. člen pa še pravi, daje država, ki ji ujetnik pripada, po koncu vojne dolžna poskrbeti za plačilo denarja, ki mu ga po prenehanju ujetništva dolguje država, ki je ujetnike zajela.
A kaj pomagajo takšna določila, če pa jih države, poraženke v drugi svetovni vojni, nočejo uresničiti. V vseh letih in desetletjih svojega obstoja po-
vojni Jugoslaviji ni uspelo od Nemčije izterjati odškodnine, ki jo v skladu z omenjenima konvencijama terjajo nekdanji vojni ujetniki. Zakaj ji to ni uspelo, ni jasno. Isto se dogaja danes. Samostojna slovenska država je vojnim ujetnikom sicer podelila status vojnih veteranov, odškodnin za njihovo prisilno delo med ujetništvom pa še vedno od nikoder. Če Odbor nekdanjih vojnih ujetnikov, ko domuje pri ZZB NOB Slovenije, na svoja vprašanja, zakaj odškodnin za prisilno delo vojnih ujetnikov ni, kak odgovor le prejme, je le-ta izmikajoč, nejasen.
A če iz kakršnihkoli že razlogov slovenska država ne more ali noče uveljaviti z mednarodnimi pogodbami zagotovljenih pravic nekdanjih vojnih ujetnikov, bi morala upravičencem do odškodnin vsaj jasno povedati, zakaj tako ravna. Zakaj se ji vojni ujetniki ne zdijo vredni, da bi jih ob izseljencih, prisilnih mobilizirancih in sorodnih kategorijah vojnih žrtev uvrstila v slovenski zakon o žrtvah vojnega nasilja. Nekdanji vojni ujetniki se zavedajo, da imajo naši ministri in politiki veliko zahtevnejše naloge, kot so njihove skrbi, kako priti do vojne odškodnine. Prav tako vedo, da so povsem obrobna skupina, za našo državno politiko in stranke nezanimiva in tudi kot del volilnega telesa nepomembna. Vendar če so v ujetniških taboriščih štiri leta kljubovali nenehnim težavam in šikanam ter ob vsem hudem ohranili čas in dostojanstvo vojnih ujetnikov, bi zdaj ne smeli dovoliti, da se z njimi ravna podcenjevalno in žaljivo.
In ne nazadnje: kakor je razvidno iz arhiva Odbora nekdanjih vojnih ujetnikov in informacij o pogovorih z veterani zavezniških držav, so nekdanji ujetniki zahodnih vojska z razumevanjem in pomočjo svojih vlad od Nemčije že zdavnaj prejeli odškodnino z določili haaške in ženevske konvencije.
IZLET Z MOJCO PO SLOVENIJI - Minulo soboto, zadnji dan pestrega Tedna otroka, kije na svoje prireditve privabil mnogo otrok in njihovih staršev, je Društvo prijateljev mladine Mojca pripravilo izlet Po Sloveniji. Udeležilo se gaje več kot 100 petošolcev iz vseh petnajstih osnovnih šol šestih dolenjskih občin. Otroci so obiskali ljubljanski živalski vrt in si z največjim zanimanjem ogledali vzletanje in pristajanje letal na Brniku. Pika na i sobotnega izleta je bil sprehod pod Triglavsko severno steno v dolini Vrat. Za zaključek so se udeleženci izleta ustavili še v restavraciji McDonald’ s v Bršljinu. (Foto: J. P.)
Nedopustno razvrščanje ljudi
Ogorčenje nad pisanjem v Glasilu občanov
V septembrski številki trebanjskega Glasila občanov je bilo objavljeno odprto pismo z naslovom Krajani Velikega Gabra slabši od Romov. Menim, daje tovrstno razvrščanje ljudi nedopustno in kliče po ukrepanju Varuha človekovih pravic.
"Krajani Velikega Gabra smo ogorčeni nad pisanjem v Glasilu občanov,” pišejo in nadaljujejo: "Boljši posluh imata občina Trebnje in Komunala za Rome v Zagorici, ki jim te dni napeljujejo vodo - brezplačno!” Korektno, zakaj bi bili nekateri privilegirani? V tem ni nacističnega vrednotenja ljudi in sodržavljanov, zaradi katerega bi (je) nastal omenjeni uredniški naslov, ki se ga ne da razumeti drugače, kot da so Romi pri nas tista ničelna točka človeškega dostojanstva, po kateri vsi teptajo.
STANE PEČEK Mokronog, Ulica talcev 10
NA TEM KRIŽIŠČU BO POKALO - Na priključni cesti v Brezov log brez pločnikov in kolesarske steze se ne bosta mogla varno srečati niti dva avtomobilafFoto: J. Bulc)
Za življenje brez odvisnosti
Ob tednu vseživljenjskega učenja letos o odvisnosti - Bogat program prireditev vse do novembra
NOVO MESTO - Razvoj no-izobraževalni center (Ric) Novo mesto se z različnimi dejavnostmi že šesto leto zapored vključuje v akcijo vseživljenjskega učenja, ki na pobudo Andragoškega centra Slovenije poteka v oktobru. Letos so svojo ponudbo razširili do sredine novembra in jo tematsko namenili preprečevanju odvisnosti.
Ric, ki seje prva leta s svojim dejavnostmi samostojno vključeval v teden vseživljenjskega učenja, je zadnja tri leta k sodelovanju povabil več zunanjih sodelavcev in tako obogatil ponudbo. Večina izvajalcev, ki sodelujejo letos, se je predstavila že pretekla leta. Prireditve, kijih organizirajo, so povečini brezplačne. Plačati je potrebno le avtobusne prevoze in tečaj joge (predavatelj iz Indije). Od 8. oktobra do 13. novembra se bo tako odvijalo preko 350 različnih dogodkov: od predavanj, odprtih vrat, razstav, otvoritev, različnih kulturnih prireditev in srečanj do dejavnosti za prosti čas in zdravo življenje.
Večina prireditev je namenjena ciljnim skupinam (predavanja za starše, učitelje, prireditve za najmlajše in šolarje, dogodki za dijake). Nekaj je splošnih predavanj, namenjenih javnosti (učna delavnica o krvnem priti-
sku, o kajenju kot dejavniku tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, motnjah hranjenja, odvisnosti od odnosov). Pripravljajo pomembno okroglo mizo o odvisnosti v Sloveniji s poudarkom na alkoholu in prizadevanjih za sprejem nove zakonodaje, ki bi preprečevala točenje alkohola mlajšim od 18 let in prepovedovala prodajo alkoholnih pijač blizu šol. V avli Kulturnega centra bo na ogled tudi razstava o tem z naslovom Za življenje brez odvisnosti.
S svojo ponudbo seje v teden vseživljenjskega učenja vključil tudi Dolenjski muzej. Vabijo na brezplačen nedeljski ogled razstav in srečanje z umetnikom Jožetom Kumrom na njegovi razstavi Ravnovesje med prepoznavnim in abstraktnim. Dolenjski muzej organizira tudi obisk Baze 20 v Kočevskem rogu. Z odprtimi vrati in razstavami na tematiko delavnic se predstavlja Kmetijska šola Grm.
Uradna otvoritev tedna vseživljenjskega učenja bo v ponedeljek, 15. oktobra, ko bodo odprli tudi svetovalno središče in razstavo Za življenje brez odvisnosti. Za podrobnejše informacije in koledar prireditev se lahko obrnete na Ric Novo mesto.
IRENA PAVLIČ
Ob tednu vseživljenjskega učenja
Program prireditev od 11. do 17. oktobra:
•	PREDAVANJA - V četrtek, 11. oktobra, Učna delavnica o visokem krvnem pritisku, predavata Matjaž Roženbergar, dr. med., in Andreja Žnidaršič, v. m. s., ob 18. uri v sejni sobi Zdravstvenega doma Novo mesto; v ponedeljek, 15. oktobra. Odvisnost - kaj pa moj otrok? Ustanova Odsev se sliši, Andrej Kastelic, dr. med., ob 17. uri na OŠ Dol. Toplice; v torek, 16. oktobra, Rizično vedenje otrok in mladostnikov - Srečanje z drogo. Posvetovalnica za učence in starše Novo mesto, Mateja Petrič, univ. dipl. ped., ob 16. uri na OŠ Žužemberk; v sredo, 17. oktobra, Nadarjeni učenci med teorijo in prakso, Klub nadarjenih učencev Novo mesto, mag. Ana Blažič, ob 17. uri na Visoki šoli za upravljanje in poslovanje Novo mesto; Kajenje - dejavnik tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, mag. Tatjana Gazvoda, dr. med., Janja Kos Kržan, dr. med., Vanda Erpe. zdr. teh., ob 17. uri v sejni sobi Zdravstvenega doma Novo mesto; Odvisnosti - kaj pa moj otrok? Ustanova Odsev se sliši, Mojca Hvala Cerkovnik, dipl. soc. del., ob 16. uri na OŠ Stopiče;
•	OKROGLA MIZA - v sredo, 17. oktobra, Okrogla miza o odvisnosti v Sloveniji, Ustanova Odsev se sliši, Lokalna akcijska skupina in Ric, ob 18. uri na Visoki šoli za upravljanje in poslovanje Novo mesto;
•	RAZSTAVE - Otvoritve v ponedeljek, 15. oktobra. Za življenje brez odvisnosti, v avli KC Janeza Trdine; Odvisnost? Raje reci ne! Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto; Kako odvisnost vidijo najmlajši? v avli Zdravstvenega doma Novo mesto; Izobraževenje odraslih skozi čas v Novem mestu, na hodnikih Šolskega centra Novo mesto; Izdelki udeleženk programa predšolska vzgoja, v prostorih Šolskega centra; Izdelki starejših odraslih, v prostorih Šolskega centra; V sredo, 17. oktobra, med 9. in 17. uro (do 19. oktobra) Razstave na tematiko delavnic, Srednja kmetijska šola Grm;
•	PREDSTAVITVE DEJAVNOSTI - V torek, 16. oktobra. Pravilna prehrana v boju proti raku, predstavitev in degustacija, ob 10. uri v avli KC; Vseživljenjsko učenje, ogled filma, ob 16. uri na OŠ Šmarjeta; Društvo za zdravilne rastline Dolenjske, Posavja in Bele krajine, ob 9. uri v Ricu; v sredo, 17. oktobra. Predstavitev kmetijskih in vrtnarskih programov za odrasle, ob 16. uri na Srednji kmetijski šoli Grm;
•	PROSTI ČAS - V ponedeljek, 15. oktobra, Aranžiranje daril, od 9. do II . ure v likovni učilnici KC; v torek, 16. oktobra,
•	Svet ptic, predavanje Društva za opazovanje ptic Slovenije, Dolenjska sekcija Novo mesto, Jože Pečnik, univ. dipl. org. dela, ob 17. uri na Zavodu RS za šolstvo OE Novo mesto; v torek, 16. oktobra, in sredo, 17. oktobra, Oblikovanje gline, delavnica za odrasle, ob 10. uri v Dolenjskem muzeju; V sredo, 17. oktobra, do petka, 19. oktobra. Delavnice za odrasle in mladino: Pletarska delavnica, žganjekuha in kuhanje soka, sušenje sadja in sadjarska delavnica, cvetličarsko-aranžerska delavnica, vrtnarstvo in varstvo rastlin, čebelarstvo, gospodinstvo, jahanje, testiranje škropilnic, ob 16. uri na Srednji kmetijski šoli Grm.
SPOMINSKI DARILI - Predsednik Društva upokojencev Črnomelj Ivan Pečnik je ob jubileju društva izročil spominski darili direktorju črnomaljskega Doma starejših občanov Milanu Krajncu in članu DU Jožetu Zabukošku. Krajnc s svojim širokim znanjem in izkušnjami že vrsto let pomaga članom društva. Zabukošek pa je DU podaril mnogo svojih slikarskih del, s katerimi so okrasili društvene prostore. (Foto: M. B.-J.)
Pri raketoplanih pred vsemi
Državno prvenstvo raketnih modelarjev v kategorijah raket s trakom in daljinsko vodenih raketoplanih na letališču Prečna
PREČNA - Na letališču Prečna pri Novem Mestu je preteklo soboto potekalo državno prvenstvo raketnih modelarjev v kategorijah raket s trakom in daljinsko vodenih raketoplanih. V lepem jesenskem popoldnevu so se zbrali najboljši modelarji Slovenije. Državnega prvenstva seje udeležilo tudi 7 tekmovalcev astronavtično- raketnega kluba Vega iz Sevnice.
V kategoriji raket s trakom sije svoj prvi naslov državnega prvaka priboril Sevničan Borut Lendaro, na drugo in tretje mesto sta se povzpela Ljubljančana Jože Čuden in Tomaž Kogej. Poleg tega so Sevničani postali ekipni državni prvaki v kategoriji raket s trakom. Za ekipo so nastopili Lendaro, Štricelj in Drago Perc.
Druga kategorija tekmovalne dne v Prečni so bili daljinsko vodeni raketoplani. Mlada in uspešna sevniška ekipa, v njej sta bila tudi nosilca ekipnega brona z nedavnega evropskega prvenstva Štricelj in Lendaro, je dokazala, da v Sloveniji trenutno nima konkurence, in osvojila kar prva tri mesta. Državni prvak je postal Štricelj, uspeh pa sta dopolnila Lendaro z drugim mestom in Miha Pfeifer s tretjim mestom. Štricelj, Lendaro in Pfeifer so postali tudi ekipni klubski državni prvaki v kategoriji raketoplanov za leto 2001.
Po kar štirih osvojenih naslovih državnih prvakov sevniški raketarji že težko pričakujejo tekmovanje za svetovni pokal, ki bo konec tedna potekalo v Ljubljani, saj bi radi preizkusili svoje znanje še v mednarodni konkurenci. Člani novomeškega kluba Apollo niso dosegli vidnejših uvrstitev.
P. P.
Srečanje starejših
NOVO MESTO - Krajevna skupnost Kandija-Grm in krajevni odbor Rdečega križa vabita na srečanje starejših krajanov, ki bo v petek, 19. oktobra, ob 14. uri v telovadnici osnovne šole Grm. Pripravili so krajši kulturni program in skupno kosilo. Svojo udeležbo sporočite predsednici krajevnega odbora Rdečega križa Mariji Košir na telefonsko številko 30 22 477 ali Anici Oražem na telefonski številki 33 41 658.
Ambienta 2001
ZAGREB - Zagrebški velesejem vabi od 17. do 21. oktobra na 28. mednarodni sejem pohištva, notranje opreme in vzporedne proizvodnje Ambienta 2001. Odprt bo od 9. do 19. ure.
KAKO KAŽE NA BORZI?
Plačilo, nakazilo in dvig
V naših komentarjih smo že odgovorili na vprašanja, kaj potrebujemo za pmdajo delnic, kako se oblikujejo tečaji delnic na borzi, kako kupiti ali prodati delnice, s katerimi se še ne trguje na borzi, in kako zmanjšati osnovo za dohodnino z nakupom državnih obveznic. Nismo pa še spregovorili o nakazilu denarja, kar vas pri prodaji poleg cene običajno najbolj zanima.
Denar od prodaje vrednostnih papirjev prodajalcu nakažemo dva delovna dneva po prodaji. Če boste delnice prodajali v ponedeljek, vam bomo denar nakazali v sredo. Zaradi postopka obdelave na banki pa boste denar lahko dvignili šele v četrtek. Opisani način nakazila kupnine velja ne samo v naši, ampak v vseh borznih hišah. Poravnava poslov poteka preko KHrinško-depotne družbe in tudi borzna hiša prejme plačila šele dva dni po opravljenem poslu. Ko se odločate za prodajo, morate to upoštevati. Ne čakajte čisto do konca, saj je verjetnost, da bo cena vaše delnice višja, enaka verjetnosti, da bo enaka ali nižja.
No, pa poglejmo, koliko bi iztržili, če bi svoje delnice prodajali prejšnji teden. Za delnice Krke bi dobili 26.000 do 26.300 SIT. Cena delnice Leka je znašala okoli 42.200 SIT.
Glede na to, da vas je veliko svoj certifikat vložilo v pide, povej-
mo, da so v tem tednu “dvojkam ’’ (NF2N- 40 SIT, TG2N - 41 SIT, ZV2N - 36 SIT) sledile tudi "enke ". Delnice NFIN so se po dolgem času dvignile nad 100 SIT in dosegle najvišji tečaj v tem tednu - 106 SIT, tečaj delnic pida TGJN pa se je spet povzpele nad U0 SIT. Zvezda med delnicami pidov je bil pid Kmečke družbe -KDPN. Cena te delnice je dosegla 32 SIT, kar pomeni skoraj 20-odst. tedenski porast.
Še pri dveh delnicah smo zabeležili izjemno rast (okoli 50 odst.). Kaj se mora zgoditi, da tečaj delnice tako poskoči? Napoved prevzema, seveda. Po objavi informacije, da bo Istrabenz med drugim kupil tudi Hotele Palače, je cena njihovih delnic porasla kar za 54 odst. V povezavi s prevzemom Pivovarne Union pa se je močno povečala cena delnic Fructala. Na osnovi informacij, da belgijskega podjetja Interbrev/, ki želi prevzeli Pivovarno Union, ne zanima program brezalkoholnih pijač, vlagatelji pričakujejo, da bo Fructal ponovno naprodaj. Potem ko je Pivovarna Union kupila Fructal, se je namreč cena delnice tega podjetja znižala za polovico, sedaj pa bi utegnila spet občutno narasti.
HERMINA KASTELEC Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (07) 371 82 21, 371 82 27
Pestra ponudba upokojencev
V Društvu upokojencev Črnomelj so se 55. obletnice spomnili s slavnostno sejo - Spominski darili
ČRNOMELJ - Društvo upokojencev (DU) Črnomelj, ki je bilo kot črnomaljska podružnica Društva upokojencev Slovenije ustanovljeno jeseni 1946, je pretekli petek s slavnostno sejo obeležilo 55-letnico dela. Ob tej priložnosti je predsednik Ivan Pečnik v društvenih prostorih, ki sojih s pomočjo članov, gospodarstva, takratne občinske skupščine Črnomelj in republiškega odbora DU Slovenije dobili pred tremi desetletji, spregovoril o zgodovini društva ter poudaril velik pomen društva za starejše.
Program črnomaljskega DU, ki je s 1.400 člani med večjimi tovrstnimi v Sloveniji, temelji na social-no-zdravstveni, športno-rekreativ-
Narava - zdravje
LJUBLJANA - Ljubljanski sejem bo v torek, 16. oktobra, odprl sejem Narava - zdravje, sejem proizvodov, dejavnosti in idej za zdravo življenje. Sejem bo odprt do nedelje, 21. oktobra.
ni, kulturni in izletniški dejavnosti. Želijo namreč, da bi bilo življenje starejših pestro in kvalitetno. Tako je letos zopet začel z vajami njihov mešani pevski zbor. Pripravljajo enodnevne in večdnevne izlete, pohode, piknike, se srečujejo s člani drugih društev. Že nekaj let so uspešni na športnih igrah upokojencev Dolenjske in Bele krajine, kjer so bili letos ekipno tretji, kegljačice pa so se kot najboljše v regiji udeležile celo državnega prvenstva DU v Mariboru.
Pripravljajo tudi letovanje v izolskem hotelu Delfin, srečanja pred novim letom in ob dnevu žena ter obiskujejo in obdarujejo bolne člane. Skupaj z Rdečim križem obdarijo tudi člane v Domu starejših občanov, medtem ko se na občnih zborih spomnijo 80- in 90-letnikov. Sicer pa v črnomaljskem DU obljubljajo, da bodo v prihodnje svoje delo še razširili in popestrili, saj se zavedajo, da člani želijo vedno kaj novega.
M. B.-J.
90 LET VUKŠINIČEVE MAME - Terezija Vukšinič, ena najstarejših metliških občank, je preteklo soboto praznovala 90. rojstni dan. Leta 1942je prišla na Svržake iz sosednjih Čuril, kjer je gospodinjila in spravila h kruhu tri otroke. Vsi trije so odšli v tujino (Nemčija, Francija), danes pa ima Terezija tudi že 9 vnukov in 10 pravnukov. Jesen življenja preživlja v metliškem Domu počitka, kljub letom pa je še vedno zelo čila. Bere brez naočnikov, nekoliko jo mučijo te kolena. Vukšiničeva je jubilej praznovala v krogu sorodnikov, sosedov in znancev, čestitat pa so ji prišli tudi metliški župan Slavko Dragovan ter predsednik Območnega združenja Rdečega križa Metlika Jože Nemanič in sekretarka Zal-ka Klemenčič (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.)
Semičani na svetovno prvenstvo
SEMIČ - Tukajšnja osnovna šola je preteklo soboto pripravila že drugo državno tekmovanje v orientacijskem teku za osnovnošolce in srednješolce zapored. V 10 osnovnošolskih in 14 srednješolskih ekipah seje pomerilo 164 tekmovalcev. Med osnovnošolci so se najbolje odrezali Jože Malnarič (OŠ Semič), Luka Planinc (OŠ Spodnja Šiška) in Uroš Strnad (OŠ Škofja Loka), med osnovnošolkami pa Nina Perič (OŠ Spodnja Šiška), Vesna Ličen (OŠ Semič) in Vesna Vivod (OŠ Tabor Maribor). Med srednješolci so bili najboljši Jaka Pilta-ver (gimnazija Brežice), Miloš Sterle (gimnazija Škofja Loka) in Tomaž Draksler (škofijska gimnazija Ljubljana), med srednješolkami pa Petra Strnad, Ajda Cuznar (obe škofijska gimnazija Ljubljana) in Nataša Leoni (gimnazija Idrija). Ekipno je pri osnovnih šolah zmagal Semič (pred Škofjo Loko in Taborom), pri srednjih šolah pa ljubljanska škofijska gimnazija (pred škofjeloško in idrijsko). Zmagovalni ekipi bosta odšli maja 2002 na svetovno prvenstvo na Portugalsko.
Jože Bartol
V	soboto, 29. oktobra, so se številni sorodniki, prijatelji in znanci še zadnjič poslovili od Jožeta Bartola, kije letos 31. januarja stopil v 91. leto. Bilje najstarejši moški član Društva upokojencev Loški Potok, v katerem je aktivno sodeloval.
V	mladih letih je delal doma in v hrvaških gozdovih. Bilje ljubitelj odrskih desk, odigral je mnoge in imenitne vloge. Po vojni se je priključil Kulturnemu društvu Ivan Vrtačnik in v njem sodeloval, ko je že krepko prekoračil 50 let.
Jože je bil znan po tem, da je rad sedel v družbo veseljakov in razdrl kakšno šaljivo. Rad je bil med ljudmi in ljudje so ga imeli radi. Dolga leta je bil zaposlen pri Cestnem podjetju Novo mesto. Že takrat, ko so lesene pluge vlekli konji, in potem, ko so konje zamenjali stroji. Tudi v pokoju ni miroval. Sem in tja je še urejal središče Hriba in tako, kot je bil vajen, pomodroval z mimoidočimi. K njemu so radi zahajali ljudje, ki so želeli kaj zapisati o dogodkih in preteklosti. Če kdo, je Jože vedno vedel odgovor.
Kaj je Jože pomenil v Loškem Potoku, je pokazala množica, ki ga je pospremila do zadnjega domovanja.
A. K.
JESENSKA NOČ MED OTOŠKIMI POLHARJI - Turistično in kulturno društvo Otočec je prvo oktobrsko soboto na Štravberku pri Otočcu pripravilo polharsko noč. Izkušeni polhar Vili Plevnik je ob pomoči Jerneja Strgarja podnevi nastavil 24 pasti. Zvečer se je ob ognju zbralo 40 ljubiteljevpolharije. Obiskovalcem so postregli z golažem, kostanjem, slanino, gobami, domačim kruhom in pecivom. Tudi polhov ni manjkalo, saj je bi! ulov zelo dober. (Foto: Helena Murgelj)
SREČANJE STAROSTNIKOV V ŠMIHELU - Pri gasilskem domu v Šmihelu pri Žužemberku je bilo pred dnevi srečanje starostnikov, ki ga je organizirala krajevna organizacija RK Šmihel s predsednico Silvo Papež. V prijetnem vzdušju je zbrane pozdravila tudi sekretarka območnega združenja RK Barbara Ozimek. Šolarji podružnične šole so pripravili šaljiv kulturni program, aktivistke pa so starejšim pripravile tudi pogostitev in se pogovorile z njimi. (Foto: S. M.)
PO KOSTANJEV1ŠK1 POHODNI POTI - Pohodna skupina Planinskega društva Novo mesto se je v septembru odpravila na pohod v Kostanjevico. Odpravili so se preko Griča, Ivanjše in Kočarije do Malih Vodenic, nato jih je pot vodila po gozdu do 750 m visokega Mirčevega križ in mimo Potoma. Na Banovi košenici nasproti hrvaške Pogane jame so zaviti navzdol ob izvir Stičičke in pot nadaljevali preko Kozarij do Čemeče vasi. V gozdu pred vasjo še vedno kuhajo oglje v oglarski kopi. Po prehojeni šesturni poti so si odpočili v kmečkem turizmu v Jablancah. Na fotografiji pohodniki PD Novo mesto na Polomu. (Foto: Jelka Može)
darila ČOK US
Vabimo Vas, da se vključite v kreativno ekipo prodajnih strokovnjakov v enem od najhitreje rastočih slovenskih podjetij s področja osebnih, poslovnih in protokolarnih daril blagovne znamke Darila Rokus in Rokus ml. Poleg tega boste zastopali tuja ugledna podjetja kot so Troika, Rosendhal, Sinclair, Jacob Jensen, Pininfarina, Egizia, Venini.
K sodelovanju vabimo:
SAMOSTOJNE PODJETNIKE ZA ZASTOPSTVO In POSPEŠEVANJE PRODAJE
osebnih in poslovnih daril na območju Dolenjske in Bele Krajine
Pričakujemo, da:
•	imate najmanj srednješolsko izobrazbo,
•	že vsaj 3 leta pridobivate izkušnje na področju komercialnega dela s pridobivanjem novih kupcev,
•	ste pripravljeni na dinamično in timsko delo,
•	vozite svoj avtomobil
•	in imate status samostojnega podjetnika ali drugo obliko pravne osebe.
Nudimo Vam:
•	samostojno delo z izvrstno ponudbo ekskluzivnih izdelkov,
•	dodatno izobraževanje in stimulativno timsko podporo,
•	odlično stimulacijo na podlagi rezultatov.
Vse prodajne izdelke si lahko ogledate v novem Salonu Darila Rokus na Gosposvetski 2 v Ljubljani.
Vaše cenjene ponudbe, opremljene z življenjepisom in opisom dejavnosti podjetja, pošljite po elektronski pošti darila@rokus.com ali na naslov: Založba Rokus, d. o. o., Darila Rokus, Gosposvetska 2,1000 Ljubljana v roku 8 dni od objave razpisa. Vse prispele vloge bomo obravnavali zaupno. Za dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko (01) 234 97 25, ga. Lilijana Miklavčič.
reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi
NESREČNI DOGODEK RAZJASNJEN
Streljal na prašiča, zadel gobarja
Letošnje jesenske dneve je marsikdo izkoristil za sprehod po gozdu, saj gob ni manjkalo. Tudi zato je toliko bolj pretresljiv nedavni nesrečni primer gobarja iz Lastovč, ki so ga po dveh dnevih neprekinjenega iskanja našli mrtvega v bližini njegove brunarice na območju Kuzarjevega Kala. Bil je ustreljen, in kot so v rekordnem času ugotovili novomeški kriminalisti in policisti, je šlo za nesrečen slučaj - možakarja je ustrelil mlad lovec, misleč, da strelja divjega prašiča.
Zadnjo oktobrsko nedeljo so Jožefa Željka našli v gozdu
se je 61-letni Jožef Željko iz Lastovč ob 8.30 najprej odpravil v trgovino, nato pa v svojo brunarico v rojstni kraj na Kuzarjev Kal, kjer je imel še nekaj dela, preostanek časa do kosila, ko naj bi se vrnil domov, pa je izkoristil še za gobarjenje. Toda žena in hčerka sta očeta okrog 12. ure zaman pričakovali doma.
Iskanje pogrešanega
Vse popoldne so ga iskali domači in sosedje, vendar brez uspeha, zato so o pogrešanem obvestili policijo. V iskanje seje takoj vključilo še sedem policistov, akcijo pa so ob 21. uri zaključili, saj je bil teren ponoči nevaren. V ponedeljek zjutraj se je iskanje pogrešanega nadaljevalo - trudilo se je enajst policistov in enajst vodnikov psov, petdeset krajanov in gasilci PGD Šmihel in Prečna. Ob 16. uri
mrtvega, le tristo metrov zračne linije od njegove brunarice. Zdravnica je na kraju ugotovila poškodbe glave.
Kot je povedal direktor PU Novo mesto Franci Povše, so o dogodku takoj obvestili novomeško tožilstvo in preiskovalna sodnica je odredila sodno obdukcijo na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani, kjer so ugotovili, da gre poškodbe glave pripisati strelu. Policiste in kriminaliste je tako čakalo veliko dela, saj so se lotili temeljitega pregleda kraja dogodka ter preiskave vseh okoliščin in vzroka zanj.
Izpeljali so obsežno kriminalistično preiskavo. "V kratkem času smo opravili razgovore s preko 70 občani, ki bi morda kaj videli ali slišali o dogodku, nepretrgoma smo pregledovali teren dobesedno centimeter za centimetrom, sodelovalo je sedem izšolanih kriminalističnih tehnikov,
strokovnjak za balistiko in za področje bombologije, z detektorjem kovin in drugimi napravami smo iskali sledove, da bi razjasnili dogodek,” je povedal načelnik Urada kriminalističen policije na PU Novo mesto Anton Olaj in se za pomoč zahvalil tako krajanom, gasilcem, zlasti pa lovcem. Od dveh domnev, ali gre za naklepni umor ali za nesrečno smrt, seje za pravilno izkazala druga.
Osumljenec je mlad lovec
V dveh dnevih so zožili krog ljudi, ki so usodnega nedeljskega dopoldneva bili na tistem območju, v sredo pa so prišli do občana, lovca, ki je priznal, da je tisti čas bil tam in streljal. Ne takoj, pa vendarle, je povedal celotno zgodbo: lovil je, in ko je zaslišal šume v goščavju, je verjel, da gre za divjega prašiča. Pripravil seje na strel in ko je silhueto dobro
NADINA SKRITA ŽELJA
Čopič v roki jo pomirja
Vsi, ki jo poznajo, jo kličejo Nada, čeprav je njeno pravo ime Ana Kozar. Doma je s Hriba pri Vinjem Vrhu, živi pa na Velikem Slatniku, kjer si je v najeti stari hiši uredila slikarski atelje. Slikanje ji je pri srcu že od nekdaj, z upokojitvijo pa se mu namerava še bolj posvetiti. Kot že njeno ime pove, je polna upanja, načrtov za prihodnost, energije.
Spominja se, da je že kot otrok risala po stenah domače hiše, posebej je bila ponosna na konja, ki ga je v naravni velikosti z apnom narisala na gospodarsko poslopje. Ko je obiskovala osnovno šolo, so bili njeni likovni izdelki večkrat nagrajeni. Kljub nadarjenosti ni imela možnosti, da bi uresničila svoje sanje in se vpisala na likovno akademijo. Zelo mlada se je zaposlila v tovarni.
Leta so tekla, želja po slikanju pa ni usahnila. Pri sedeminštiridesetih se je Nada odločila, da bo nekaj storila zase. In seje vpisala na slikarsko šolo akademskega slikarja Sava Sovreta. Čeprav utrujena od dela v službi in na kmetiji, se je enkrat tedensko vztrajno vozila v Ljubljano in uspešno opravila vse štiri semestre. Prizna, da ni bilo lahko. “Tale slika je moja najljubša,” s ponosom pokaže sliko, ki jo je poimenovala Zimska vas. “Nikakor mi ni uspelo, da bi jo naslikala kot sem želela. Jokala sem, ker mi ni šlo. Akademik Sovre mi je nato pomagal in mi svetoval, kako naj nadaljujem.” Čeprav je sama slikala že prej, so v slikar-
NADA V ATELJEJU - V stari hiši na Velikem Slatniku se najbolje počuti, s čopičem v roki pa najbolj pomiri. (Foto: I. P.)
ski šoli začeli z osnovami. Te so ji kot “samo-rastnici” nekako manjkale.
“Akademik Sovre je izjemen človek. Ob njem pozabiš na slabo voljo, utrujenost, delo, ki te še čaka. Ob njem si pozdraviš dušo,” pripoveduje o svojem učitelju. Sedaj vidi nekaj več, razvila je občutljivost za določene stvari, ki jih prej ni opazila ali pa jih ni videla na tak način. Njeno življenje je zdaj gotovo bogatejše. Kaj je zanjo dobra slika? “Da te prevzame, ko jo pogledaš. Le če ob sliki nekaj občutiš, je res dobra,” pravi.
Njen najljubši mesec je oktober. Predvsem zaradi toplih zlatorumenih barv jeseni. Njena priljubljena motiva sta jutranja zarja in sončni zahod. In konji, te obožuje! V stari hiši na Velikem Slatniku, ki jo ima v najemu, sije uredila slikarski atelje. Tam se najbolje počuti, s čopičem v roki pa najbolj pomiri. Samo ugibati je mogoče, kaj razmišlja, ko stoji pred slikarskim stojalom, na katerem jo potrpežljivo čaka belina platno. Ko slika, potrebuje mir in čas. Včasih posluša Vivaldija. “Rada imam to staro hišo, pogled na gozd in studenec v dolini. Okoli sebe moram čutiti naravo, sicer se počutim utesnjeno,” pripoveduje.
Zadnja leta je bila kot čistilka zaposlena v Šolskem centru v Novem mestu, pred dvema mesecema pa seje upokojila. Naslednji mesec se bo ponovno vpisala v slikarsko šolo in se posvetila slikanju. Še prej bo dopolnila nekaj nedokončanih slik. Konec meseca se bo udeležila likovne delavnice pod okriljem Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki jo bo vodil akademski slikar Miha Žorž. Želi si, da bi ji uspelo pripraviti razstavo lastnih del.
IRENA PAVLIC
PRIZNANJE POLICISTOM IN TOŽILSTVU - Na novinarski konferenci so dogodek v zvezi z nesrečno smrtjo gobarja pojasnili (od leve proti desni): Bojan Avbar, Franci Povše in Anton Olaj. (Foto: L. M.)
videl, je ustrelil in nato z žalostjo ugotovil, daje pokončal človeka. V strahu je zbežal in se tudi kasneje kljub pozivom policije ni javil sam.
Osumljenega 23-letnega A. J. iz okolice Novega mesta, člana LD Novo mesto, je policija aretirala v sredo ob 17.45 ter ga privedla k preiskovalnemu sodniku novomeškega okrožnega tožilstva. Zdaj je na prostosti, saj ni razlogov za pripor, je pa za kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti po 129. čl. KZ RS predvidena zaporna kazen od šest mesecev do pet let.
Brez strahu v gozd
“Pohvaliti gre kriminalistično policijo, kije v rekordnem času iz širokega kroga osumljencev utemeljeno osumila storilca s trdnimi dokazi,” je dejal vodja novomeškega okrožnega državnega tožilstva Bojan Avbar. Tudi sicer se je v tem primeru izkazalo zgledno sodelovanje policije in tožilstva.
Seveda je dogodek ljudi vznemiril, vendar policisti pravijo, da se gobarjem, zeli-ščarjem in nabiralcem kostanja ni treba bati, da bi se jim zgodilo kaj podobnega. “Razumljivo je, da občutek ogroženosti obstaja, toda tu je šlo prej za slučaj, kot pravilo. Dobro pa je, da v gozdu tudi sami poskrbijo, da so vidni in slišni,” je dodal Povše.
Etični kodeks lovcev
Čeprav gre za nesrečen dogodek in lovec gobarja gotovo ni ustrelil nalašč, pa je vendarle dejanje nedopustno in nerazumljivo. Kdaj lahko lovci sploh streljajo, sami ali v skupini, kako poskrbijo za varnost?
“Naša pravila vsebuje etični kodeks lovcev, kije bil sprejet pred tremi leti v Novem mestu, in vsak lovec, ki vstopi v lovsko družino, priseže, da se bo po njem ravnal. Kodeks je opora in vodilo lovčevi vesti za etično vedenje ter za odnose in ravnanje lovskih organizacij in vseh lovcev do narave, divjadi in drugih živali, do družbenega okolja, lovskih tovarišev, lastnikov zemljišč ter do raznih obiskovalcev narave,” je pojasnil predsednik LD Novo mesto Bojan Fink.
Pripravništvo in izpit
Vstop v lovsko družino ni tako enostaven. V prošnji za sprejem je treba navesti osnovne podatke, pogoj je polnoletnost, nekaznovanost, da ni še nikoli lovil na črno...
Najmanj eno leto oz. dve leti traja obdobje pripravništva, ki obsega obsežen program izobraževanja. V tem času ima mlad lovec svojega mentorja, ki mu pomaga in ga tudi ocenjuje, ali je primeren za lovca. Pripravnik mora nato opraviti lovski izpit, in sicer praktični in teoretični del. Če tega v dveh letih ne naredi, izgubi članstvo.
“Pomemben del izobraževanja pripravnika je seveda ravnanje z orožjem. Do sprejetja novega Zakona o orožju je pripravnik lahko na upravni enoti zaprosil za dovoljenje za lovsko orožje, vendar ni smel na lov sam, le z mentorjem. Po novem pa, dokler lovec nima opravljenega lovskega izpita, ne sme imeti opravka z orožjem in tega se držimo,” je povedal Fink in dodal, da v njihovi lovski družini lovec še eno leto po opravljenem izpitu ne sme iti na lov brez lovca z daljšim stažem. Uvajanje je pač zelo pomembno. “Gre za orožje, kjer je odgovornost velika. Pomemben je odnos do okolice, divjadi, ljudi. Sicer pa lov ni le streljanje, kot mnogi mislijo. To ni najpomembnejše. Lovci v gozdu tri četrtine časa preživijo brez orožja.”
Bojan Fink, predsednik LD Novo mesto
Mnogi si tudi narobe predstavljajo, da lovci lahko streljajo vse, kar vidijo. Toda vsaka lovska družina ima z lovsko gospodarskim in lovsko-gojitvenim načrtom točno določeno, koliko katere vrste ima v programu v letu dni za odstrel. “Največje srnjadi, okrog sto komadov, potem divjih prašičev, teh smo lani ustrelili okrog 50. Zdaj, jeseni, je lov odprt v polnem teku, ni omejitev, sicer veljajo lovne dobe,” je pojasnil Fink.
Lov na las zahteven
Lovi so individualni in skupni. Vsak lovec se lahko kadarkoli odpravi sam na lov, “in tuje lovska etika še pose-
bej pomembna. Lahko gre za čakanje na preži ali za lov na las, kot je bilo v tem nesrečnem primeru. Lov na las je značilen zlasti za srnjad in jelenjad, ne pa za divjega prašiča, ki je izrazito nočna žival in le njega je mogoče loviti ponoči, sicer pa vedno le od sončnega vzhoda do zahoda, brez svetil. Lov na las je z vidika lovske etike zelo zahteven, saj lovec nima veliko časa za odločitev, hitro mora odreagirati, ni veliko možnosti ocenjevanja in lahko pride do napake. V tem jesenskem času je tudi neprimeren in neobičajen, saj je v gozdu več ljudi - nabiralcev gob, kostanja, zelišč, kmetje pripravljajo drva, in odgovornost je toliko večja,” je povedal predsednik LD Novo mesto, ki je lovec že dvajset let.
Lovec mora za vsak strel javiti pregledniku: kaj, kdaj, kje je streljal, tudi za zgrešen strel in zastrel. Ta pravila so stroga, sledijo tudi sankcije.
Prepričaj se, kaj streljaš!
Seveda je treba tudi pri skupnih lovih poskrbeti za varnost. Vodja lova oz. starešina je odgovoren, sicer pa mora vladati disciplina. Vsak lovec ima točno določeno mesto, smer in objekt streljanja, gonjači so tudi oblečeni v oranžne brezrokavnike, da so bolj vidni, pomembno je oglašanje. Ljudi tudi opozarjajo, da poteka lov, “toda ne glede na vse varnostne ukrepe, se nikoli ne da povsem izključiti nevarnosti,” je povedal Fink in dodal, da bodo z lovi pričeli 15. oktobra, in sicer vsako nedeljo zjutraj do konca januarja.
“Nasploh pa je temeljno pravilo pri lovu: ne petkrat, desetkrat se prepričaj, kaj streljaš! Prej ne pritisni na petelina. Raje ne streljaj in uživaj v naravi, kot da je kaj narobe. To, kar seje pred dnevi zgodilo na Kuzarjevem Kalu, je katastrofa tako za domače pokojnega, kot tudi za lovsko družino in organizacijo, kjer se res trudimo, da ne bi prihajalo do takih primerov, toda vedno je vse odvisno od posameznika. V naši lovski družini v zadnjih petdesetih letih nismo imeli nobene nesreče s strelnim orožjem. Zdaj bomo uvedli disciplinski postopek zoper osumljenega lovca in ga izključili iz lovske družine. Naj bo ta primer tudi opozorilo vsem lovcem, da je odgovornost pri individualnem lovu še toliko večja,” meni Fink.
LIDIJA MURN
AVTO-BH d.o.o. I	tel.: 07/393 44 76
Avtocenter Bršljin Novo mesto	07/393 44 77
- HITRA POPRAVILA VSEH VRST VOIIL
• SERVIS ZRVOR • SERVIS IZPUŠNIH SISTEMOV j	■ MENJAVA OLJA. FILTROV
■	- ZAMENJAVA PNEVMATIK
mma - POPRAVILO PODVOZJA T01_ - VELIKA IZBIRA PNEVMATIK IN ALU PLATIŠČ COL - AVTOPRALNICA m m um - skladišče za shranjevanje gum
AKCIJA!
15 % gotovinski popust ob nakupu zimskih pnevmatik ali popravilu podvozja
Občina Mirna Peč
obvešča vse kmetovalce, da je objavljen javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova finančnih intervencij v kmetijstvu v Občini Mirna Peč za leto 2001.
Zahtevke za intervencijska sredstva vložijo upravičenci na obrazcu, ki ga dobijo na Občini Mirna Peč. Kriteriji za dodelitev sredstev so razvidni iz vsebine razpisa. Javni razpis je objavljen na oglasni deski Občine Mirna Peč, vse informacije pa lahko zainteresirani dobijo na Občini Mirna Peč in enoti kmetijsko svetovalne službe v Mirni Peči osebno ali po telefonu:
•	30-78-706 (Občina Mirna Peč)
•	39-36-162 (Enota kmetijsko svetovalne službe)
Zahtevke za intervencijska sredstva lahko upravičenci predlagajo do 16. novembra 2001 vsak ponedeljek, sredo in petek v času uradnih ur.
Vabljeni!
TSMPLAST
TOMPLAST Mirna
Sodimo med hitro razvijajoče družbe, na področju brizganja termoplastov, predvsem za potrebe avtomobilske industrije. Poslujemo v skladu s pridobljenim standardom ISO 9001 in VDA 6.1, ki nam omogočata sodelovanje z največjimi proizvajalci avtomobilov. Za potrebe nadaljnjega razvoja podjetja in proizvodnih programov želimo zaposliti mlajše ambiciozne strokovne kadre, ki imajo željo po strokovnem izpopolnjevanju in samostojnem delu na zanimivem tehničnem področju:
1.	TEHNOLOG
•	VI. ali VII. stopnja Strojne fakultete
•	2 leti delovnih izkušenj
•	aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika (želeno nemško)
•	uporabno znanje računalniških programov v windows okolju, auto CAD in 3D modelov
2.	OPERATIVNI KONTROLOR
•	V. stopnja - strojni tehnik
•	3 leta delovnih izkušenj
•	uporabno znanje računalniških programov v vvindovs okolju
3.	ORODJAR
•	IV. ali V. (3+2) stopnja izobrazbe, smer orodjar
•	2 leti delovnih izkušenj
Prošnje pošljite na naslov družbe Tomplast d.o.o. Cesta na
Gradec 5, 8233 Mirna
Informacije na telefonu 07/ 34 35 200.
Podjetje TRGIS, d.o.o., poleg prodajalne LILETA v BTC Novo mesto odpira novo prodajalno z obutvijo v Slovenski vasi.
Za vodenje prodajalne išče
POSLOVODJO PRODAJALNE
Osnovne zahteve:
•	srednja strokovna izobrazba ekonomske ali trgovske smeri
•	2-letne delovne izkušnje v vodenju prodajalne
•	poznavanje predpisov o prodaji na drobno
•	osnovno znanje dela z osebnim računalnikom
•	urejenost, komunikativnost
Če vas zanima ponujeno delo in izpolnjujete zahteve, čim prej pošljite pisno prijavo na naslov TRGIS, d.o.o., Belska c. 59, 4205 Preddvor.
u\n£
tuZLitičnrZ cujendjcz
Katalog
ZIMA 2001/2002
je že na voljo!
Slovenija, Italija, Avstrija, Francija... Pokličite nas, brezplačno vam ga bomo poslali!
07/33 21 115
3.0 MHZ
...._...........
■mH
HOTELI OTOČEC
t KRKN ZDRAVILIŠČA.
TENIŠKI CENTER OTOČEC
Vse, kar potre 6uje te, cfa 6oste to jesen in zimo (p)ostad zdravi, gi6čni in vitki!
o tenis na notranjih igriščih o finska savna o turška savna o masažni bazen o fitnes o aerobika
Vabimo vas, da nas obiščete ob DNEVU ODPRTIH VRAT
v soboto, 13. oktobra 2001, od 16. do 20. ure, ko boste lahko navedene storitve preskusili brezplačno!
Informacije:
Hoteli Otočec - Teniški center Otočec
07/ 30 75 458
• 5* KRKNZDRAVI LIŠČk
Krka zdravilišča, d.o.o.
Novo mesto
OBJAVLJA RAZPIS ZA ODDAJO GOSTINSKIH OBJEKTOV
Oddamo v najem gostinski lokal Restavracija pri Bazi 20. Objekt z 900 m2 uporabne površine je oddaljen 12 km od Dolenjskih Toplic in je v celoti opremljen za takojšnje izvajanje gostinske dejavnosti.
K sodelovanju vabimo resne ponudnike z izkušnjami v gostinskem poslovanju. Od ponudnikov pričakujemo, da izpolnjujejo zahteve za opravljanje gostinske dejavnosti, predstavitev njihovega programa in vizijo njihovega poslovanja.
Interesenti naj pošljejo ali oddajo ponudbe najkasneje do 22. oktobra 2001 na naslov: Krka Zdravilišča, d.o.o., Ljubljanska c. 26,8501 Novo mesto, pod šifro “Najem poslovnih prostorov” Za ostale Informacije in ogled pokličite po telefonu 07/373-19-20 ali na GSM 041/385-500.
MONTER KOCJAN ALOJZ, s.p.
Gor. Laknice 40 8230 Mokronog
išče pridna, mlada delavca za delo na terenu:
1.	skupinovodja
2.	monter
Pogoji:
pod zaporedno št. 1: srednja izobrazba, 3 leta izkušenj in sposobnost vodenja skupine - pod zaporedno št. 2: poklicna šola, starost do 35 let, sposobnost dela na višini
Prijave s kratko predstavitvijo pošljite v 8 dneh na gornji naslov.
oljšega
Jure 5eiek_______radio ognjišče
dobitnik gonga popularnosti 2000/2001
Čas je, da Vaše želje postanejo resničnost.
Pripravili smo omejeno ponudbo ugodnih posojil z devizno klavzulo.
Za Vas, ki ste že naši komitenti. Za Vas, ki boste to postali - sedaj.
Oglasite se v naši poslovalnici, zaupajte nam svoje želje, vse ostalo uredimo mi.
n
KRIKOVABANKA
Kotiček za podjetništvo in regionalni razvoj
Podjetniški center Novo mesto
Smtovanju in ruvoj,d.o.o., Ljubljanska 2S, 1000 NOVO MESTO
Ul.: 07 »72 Ul. til./f.l: 17 U 72 HI, E-mall: podleUltM.untiriim@lUI.lut
POVABILO - REGIONALNI PROGRAM
Podjetniški center Novo mesto vabi vse zainteresirane (podjetja, občine, obrtnike, institucije, posameznike...) iz JV Slovenije k
sodelovanju na delavnici za pripravo IZVEDBENEGA DELA Regionalnega razvojnega programa (področja gospodarstvo, okolje in prostor, človeški viri). Delavnica bo potekala v torek, 16.10.2001, v prostorih Zdravilišča Šmarješke toplice. Prosimo za predhodno najavo in potrditev sodelovanja.
Podjetniški center Novo mesto d.o.o.
objavlja
RAZPIS ZA DIREKTORJA
Pogoji za prijavo:
•	visoka univerzitetna izobrazba ekonomske, pravne ali tehnične smeri,
•	5 let delovnih izkušenj v gospodarstvu,
•	aktivno znanje vsaj enega tujega jezika iz EU,
•	državljanstvo Republike Slovenije,
•	poznavanje dela z osebnim računalnikom,
•	kandidat mora v postopku razpisa poleg dokazil o izpolnjevanju zgornjih pogojev priložiti tudi svojo zamisel razvoja podjetniškega centra za dobo 4 let.
Mandat direktorja družbe bo trajal 4 leta, z možnostjo ponovnega imenovanja. Mandat bo začel teči s 1.2.2002.
Prijava s potrebnimi dokazili in prilogo mora prispeti na naslov:
Podjetniški center Novo mesto d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto, in sicer do vključno 16. novembra 2001, do 12. ure, v zaprti kuverti z vidno oznako “Ne odpiraj - razpis za direktorja” in naslovom prijavitelja.
Dodatne informacije: po telefonu 07/3372-980.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni do 15.12.2001.
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 11.10.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Male sive celice; Zgodbe iz školjke; Snežna kraljica; Obiskali smo...; Življenje slovenskih vasi; 4x4-13.00 Poročila -13.20 Večerni gost -14.20 Mario -16.00 Slovenski utrinki -16.30 Poročila - 16.45 Risanka -
17.00	Na liniji -17.45 Resnična resničnost -
18.20	Dosežki - 18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Tednik - 21.00 Prvi in drugi - 21.20 Osmi dan - 22.00 Odmevi - 22.50 Gibljive slike
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama -15.30 Videospot-nice - 16.05 Svetniki in grešniki, dok. nad. -
17.00	Hartovi z zahoda, nad. - 18.00 Just Write, film - 19.40 Videospotnice - 20.05 Košarka - 22.20 Kam gredo divje svinje?, nad.
-	23.10 Poseben pogled, film - 0.40 Zločinski tango, nan.
KANAL A
8.55	Eksta magazin - 9.15 Ricki Lake - 10.10 Jerry Springer show - 11.30 Begunec, nan. -
12.30	Obala ljubezni, nad. -13.25 Mladi in nemirni, nad. -14.45 Družinsko pravo, nan.
-15.40Ricki Lake-16.35Zvezdnesteze,nan.
-	17.30 Tretji kamen od sonca, nan. -18.00 Vreme -18.05 Cosby, nan. - 18.30 Varuška, nan. -19.00 Ekstra magazin -19.17 Vreme -
19.20	Jerry Springer show - 20.05 Seks in poročeni detektiv, fdm - 21.45 Will in Grace, nan. - 22.15 Tretji kamen od sonca, nan. -
22.45	Noro zaljubljena, nan. - 23.15 Seinfeld, nan. - 23.45 Dannyjeve zvezde
POP TV
9.00	Oprah show -10.00 Vse za poljub, nad.
-	10.55 Črni biser - 11.50 Prepovedana strast, nad. -13.10 Newyorška policija, nan.
-14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah show - 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. -18.15 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.55 Prijatelji, nan. - 21.30 Seks v mestu, nan. - 22.00 Zahodno krilo, nan. - 22.50 Tat za vedno, nan. - 23.40 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila -17.15 Iz združenja lokalnih TV - 17.45 Smo dobri gospodarji? - 18.15 Spoznajmo jih -18.50 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice -
21.20	Tedenski kulturni pregled - 21.30 Iz združenja lokalnih TV - 22.45 Nas poznate?
-	23.00 Novice - 23.15 Motosport mundial
HTV 1
7.00	Dobro jutro, Hrvaška - 9.30 Arrest and Trial, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.35 Ti si moja usoda, nad. - 13.20 Film - 15.00 Poročila -15.05 Raziskovalec, nad. - 16.00 Izobraževalni program -16.45 Hrvaška danes
-	17.00 Vsakdan - 18.30 Alpe-Donava-Jadran - 19.00 Kviz -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik 20.10 Politični magazin - 21.05 Željka Ogresta in gostje -22.10 Poslovni klub
-	22.45 Odmevi dneva - 23.15 Znanstvena soočenja - 0.15 Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -10.20 Jack in JUL nad. -11.00 Nikita, nad.
-	ll.SOGovorimoozdravju- 12.20Trenutek spoznanja - 12.50 Globalno zasedanje -
13.20	Misli 21. stoletja - 14.10 Evromagazin
-	14.40 Pol ure kulture - 15.10 Program za otroke in mladino - 16.10 Poročila za gluhe in naglušne -16.15 Otroška oddaja -16.45 Hugo -17.10 Ti si moja usoda, nad. -18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Na zdravje, nan. - 19,30 Arrest and Trial, nad. -20.10 Sodnica Amy, nad. - 21.00 Polni krog
-	21.20 Ljubezen lahko resno škodi zdravju, film - 23.20 Seinfeld, nad. - 23.45 Zakon in red, nad. - 0.30 Na meji mogočega, nad. -
1.15	Poročila
PETEK, 12.10.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Prisluhnimo tišini; Oddaja za otroke; Kljukčeve dogodivščine; Risanka; Na liniji; Enciklopedija znanja; Resnična resničnost; Dosežki; Slovenski magazin; Dr, Quinnova, nan. -
13.00	Poročila - 13.50 Oko vihaija, dok. nad. -14.15 Prvi in drugi-14.35 Osmi dan-15.05 Vsakdanjik in praznik -16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Sanjska dežela -17.10 Iz popotne torbe - 17.45 Slovenski pesniki in pisatelji -18.15 Zemljepis celin: Avstralija -
18.45	Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Vrtičkarji, nan. - 20.30 Deteljica - 20.40 Pod žgočim soncem, nad. -
21.30	Vikarka iz Dibleyja, nan. 22.10 Odmevi
-	23.00 Polnočni klub
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama -15.35 Videospotnice -16.00 Kaj se dogaja z vremenom?, dok. nan. -17.00 Hartovi z zahoda, nad. -18.00 Denar, film - 19.30 Videospotnice - 20.05 Sloves, nad. - 20.55 Bramwell, nad. - 22.05 Lepa sela lepo gore, srbski film - 0.05 S srcem pod krinko, nad. - 0.55 Iz slovenskih jazz klubov
KANAL A
8.55	Ekstra magazin - 9.15 Ricki Lake -10.10 Jerry Springer show-11.30 Pop’n’roll-12.30 Obala ljubezni, nan. - 13.25 Mladi in nemirni, nan. -14.45 Družinsko pravo, nan. -15.40 Ricki Lake - 16.35 Zvezdne steze - 17.30 Tretji kamen od sonca, nan. -18.00 Vreme -
18.05	Cosby, nan. - 18.30 Varuška, nan. -
19.00	Ekstra magazin - 19.17 Vreme -19.20 Jerry Springer show - 20.05 Čarovnice, nan.
-	21.00 Izganjalka vampirjev, nan. - 21.50 Satanov sin, fdm
POP TV
9.00	Oprah show -10.00 Vse za poljub, nad. -10.55 Črni biser-11.50 Prepovedana strast, nad. - 12.40 Lepo je biti milijonar - 14.10 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah shovv -16.25 Prepovedana strast, nad. -17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vse za poljub, nad. -
19.15	24 ur - 20.00 Maščevanje, film - 21.50 Nikita, nan. - 22.40Tat zavedno, nan. - 23.20 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.30 Napovedi in obvestila -17.00 Teden otroka - 17.45 Belokranjski obzornik -18.15 Otroški mišmaš -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Povej! -
21.00	Novice - 21.30 Sejem bilje živ - 22.00 Kmetijski razgledi - 22.45 Nas poznate? -
23.00	Novice - 23.15 Kako biti zdrav?
HTV 1
7.00	Dobro jutro, Hrvaška - 9.30 Arrest and Trial, nad. - 10.00 Poročila -10.05 Program za otroke in mladino -12.35 Ti si moja usoda, nad. -13.20 Smrtonosna ljubezen, film -
15.00	Poročda -15.05 Izobr. program -16.15 TV o TV - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdan -18.30 Karolingi, izobr. odd. -19.00 Kviz-19.15 Risanka-19.30 Dnevnik - 20.10 Glasbena odd. - 21.00 Ko jagenjčki umolknejo, film - 23.00 Odmevi dneva - 23.30 Ro bocop, film - 1.00 Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč
-	10.45 Poslovni klub - 11.15 Sodnica Amy, nan. -12.00 Zabavni program - 13.20 Politični magazin - 14.10 Željka Ogresta in gostje -15.10 Program za otroke in mladino -16.10 Poročila za gluhe in naglušne -16.15 Otroška serija - 16.45 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. -18.00 Panorama -18.30 Kolo sreče - 19.00 Zakonske vode, nan. -
19.30	Arrest and Trial, nad. - 20.10 Begunec, nad. - 21.00 Polni krog - 21.20 Mesečina - 22.40 Caffe Cinema - 23.20 Poročila
-	23.25 Pravi čas
SOBOTA, 13.10.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Zgodbe iz školjke; Radovedni Taček; Male sive celice; Oddaja za otroke; Stric Paul, franc, film; Tednik -13.00 Poročila -13.25 Mostovi
-	14.25 Pod piramido -14.55 Sestre v akciji, ameriški film -16.30 Poročila -16.45 Pika Nogavička, ris. nan. -17.10 Carski sel, ris. nan. -17.50 Na vrtu -18.15 Ozare -18.20 Starodavni vojščaki, nan. -18.50 Risanka -19.00 Danes -19.05 Utrip - 19.30 Dnevnik - 20.05 Vrtičkarji, film - 20.30 Mr. Wonderful, film
-	22.05 Obiskali smo..., nan. - 22.35 Poročila - 23.10 Sopranovi, nad. - 0.00 Renesansa, nad.
SLOVENIJA 2
9.20	Videospotnice - 9.55 Raymonda imajo vsi radi, nan. -10.15 Murphy Brown, nan.
-	10.40 Štafeta mladosti - 11.30 Dok. oddaja -12.30 Razvedrilna oddaja - 15.45 Krško: speedway - 17.15 Košarkarski magazin
-	17.45 Športna oddaja -19.30 Videospotnice - 20.05 Turandot iz prepovedanega mesta Peking - 22.05 Praksa, nan. - 22.55 Sobotna noč
KANALA
9.20	Obala ljubezni, nad. -13.30 Odkupnina za mrtveca, film -15.10 Tako pač je!, nan. -
15.40	Mestece Angel, nad. -16.30 Matlock, nan. - 17.20 Košaka -19.30 Domače kraljestvo, nan. - 20.00 Trikotnik, film - 21.40 Ledeno hladni, nan. - 22.30 Zrcalne podobe, film
-	0.10 Rdeče petke, nan.
POP TV
6.00	Formula 1 - 7.00 Policisti: najboljših 15 prizorov, dok. oddaja - 8.30 Risanke -11.00 Hroščeborgi, nad. -11.30 Mladi Herkul, nan. -12.00 Šolska košarkarska liga -13.00 Formula 1 - 13.50 TV Dober dan, nan. -14.50 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.40 Prva izdaja, nan. -16.30 Možje v belem, nan. -17.30 Mati nima časa, film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Izbruh, film -
23.30	Mož z zvezde, film
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.30 Napovedi in obvestila - 17.00 Iz združenja LTV -
17.30	Klepet z... -17.45 Kmetijski razgledi -
18.30	Smo dobri gospodarji? - 18.45 Nas poznate?-19.00 Novice- 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Teden otroka -
22.15	Brez panike - 23.00 Novice - 23.30 Motosport mundial
HTV 1
8.00	Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.30 Dok. oddaja - 13.00 Prizma -14.00 Glas domovine -14.35 Oprah show -
15.25	Hruške in jabolka - 16.10 Zlata dekleta, nan. - 16.35 National geographic -17.35 Salsa rosa, film -19.30 Dnevnik 20.10 Francoski poljub, ameriški film - 22.05 Družina Soprano, nan. - 23.15 Poročila - 23.30 Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -
10.55	Pilot reakcijskega letala -12.45 Operna matineja -14.45 Hišni ljubljenci -15.30 Oddaja za otroke -16.20 Beverly Hills, nad. -17.10 Briljanten -18.05 Punce v trendu, nan. -19.00 Maggie, nad. -19.30 Arrest and Trial, nad. - 20.10 Mačke ubijalke, dok. nad. -
21.00	Poročila - 21.15 Hit HTV - 22.05 Glamur - 22.55 Moške svinje, nad. - 23.20 Rock in Rio, nad.
NEDELJA, 14.10.
SLOVENIJA 1
8.00	Živžav: Telebajski; Mumini; Palček David; Promenadni koncert; Pomagajmo si; Dne-vik velikih mačk, nad.; Obzorje duha -12.00 Ljudje in zemlja -13.00 Poročila -13.15 Film -14.35 Pod Pod žgočim soncem, nad. -15.25 Umetnost bivanja -16.00 Lingo -16.30 Poročila -16.45 Vsakdanjik in praznik -17.45 Alpe-Donava-Jadran -18.15 Večna skrivnost triglavskega narodnega parka -18.45 Risanka - 18.50 Žrebanje lota - 19.00 Danes -
19.05	Zrcalo tedna -19.30 Dnevnik - 20.05 Mario! - 21.50 Intervju - 22.45 Poročila -
23.05	Zgodbe o knjigah - 23.15 Osebni pogovori, švedski film
SLOVENIJA 2
8.20	Tedenski izbor: Videospotnice; Bram-well, nad.; Kam gredo divje svinje?, nad.; Obljubljena dežela; Policija; Mladinski pevski zbor iz Sheffielda -17.00 SP v kolesarstvu -17.40 DP v športnih plesih -17.50 Športni film -19.30 Videospotnice - 20.05 Svetniki in grešniki, nad. - 21.00 Murphy Brovvn, nan. - 21.30 Turistična oddaja - 22.00 Končnica - 23.00 Ples sodobnih koreografov
KANAL A
9.20	Bmladi in nemirni, nad. -13.30 Moč napada, film -15.15 Slavne zvezde, dok. oddaja - 16.15 Fe!icity, nan. - 17.10 Beverly Hills,
Nagrade v Metliko, Novo mesto in Mavčiče
Do roka smo prejeli 134 rešitev in žreb je izmed reševalcev 39. nagradne križanke izbral Karmen Gosenca iz Metlike, Franca Gričarja iz Novega mesta in Ludvika Glavača iz Mavčič. Gosencovi je pripadla denarna nagrada, Gričar in Glavač pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 22. oktobra na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 41”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 39. križanke
Pravilna rešitev 39. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SPORADI, RAKETAR. ALEMANI, ŠKOREC, POL, DANA, MAMILO, UMOR. EROTI, ARARA, DONACIJA, ČN, AMILAZA, RIŽ, RAKA, AJE-AJE, TAR, KAPLAR.
nad. - 18.05 Melrose Plače, nad. - 19.00 Pop'n'roll - 20.00 Jeklo, film - 21.45 Dosjeji X - 22.40 Goodyear liga
POP TV
7.00	Formula 1 - 9.30 Risanke -11.00 Hroščeborgi, nan. -11.30 Šolska košarkarska liga -12.30 Formula 1 -14.30 Otroški zdravnik, nan. -15.30 Gorski zdravnik, nan. - 16.30 Možje v belem, nan. -17.30 Na lovu za hčerko, film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.30 Športna scena - 22.15 Temni maščevalec, film
VAŠ KANAL
13.00	Če boste danes z nami -13.30 Napovedi in obvestila -17.00 Posnetek dogodka -
18.00	Podjetniška praksa - 18.15 Posavski obzornik -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.30 Športna scena - 22.30 Podjetniška praksa - 22.45 Nas poznate? - 23.00 Novice - 23.15 Od sobote do sobote
PONEDELJEK, 15.10.
SLOVENIJA I
8.00	Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; Pod piramido; Sanjska dežela; Iz popotne torbe; Srečanje z živalmi; Slovenski pesniki in pisatelji; Zemljepis celin: Avstralija; Na vrtu; Starodavni vojščaki; Umetnost bivanja -13.00 Poročila - 13.30 Ljudje in zemlja - 14.20 Polnočni klub - 15.30 Gibljive slike - 16.00 Dober dan, Koroška - 16.30 Poročila -16.45 Telebajski -17.10 Radovedni Taček -17.45 Dober večer -18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 -
18.45	Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Komisar Rex, nan. - 21.00 Otok zmajevega drevesa, dok. film - 22.00 Odmevi - 22.55 Brez reza
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama - 15.05 Videospotnice - 15.40 Sloves, dok. nad. - 16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Hartovi z zahoda, nad. -18.00 Oddaja Maribor -18.30 Jasno in glasno - 19.30 Videospotnice -
20.05	Parada plesa - 20.35 Gospodarski izzivi - 21.05 Studio City - 22.05 Ledena doba, dok. nad. - 23.00 Brane Rončel izza odra
KANAL A
9.00	Ekstra magazin - 9.15 Ricki Lake -10.10 Jerry Springer shovv - 11.30 Dannyjeve zvezde -12.30 Obala ljubezni, nan. - 13.25 Mladi in nemirni, nad. - 14.45 Družinsko pravo, nan. - 15.40 Ricki Lake - 16.35 Zvezdne steze, nan. -17.30 Princ z Bel Aira, nan. -18.00 Meteor, vreme -18.05 Cosby, nan. - 18.30 Varuška, hum. nan. - 19.00 Ekstra magazin -19.17 Vreme -19.20 Jerry Springer shovv - 20.05 Nedokazana krivda, film - 22.20 Will in Grace, nan. - 22.50 Tretji kamen od sonca, nan. - 23.20 Noro zaljubljena, nan. - 23.50 Seinfeld, nan. - 0.20 Dannyjeve zvezde
POP TV
9.00	Oprah shovv -10.00 Vse za poljub, nad. -10.55 Črni biser, nad. -11.50 Obala ljubezni, nad. -13.10 Športna scena -14.05 Žakon
v Los Angelesu, nan. -15.30 Oprah shovv -
16.25	Prepovedana strast, nad. -17.20 Črni biser, nad, - 18.15 Vse za poljub, nad. -19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. - 20.55 Sedma nebesa, nan. - 21.50 Urgenca, nan. -
22.40	Tat za vedno, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila - 17.00 Posnetek dogodka - 17.45 Smo dobri gospodarji? - 18.15 Športni pregled - 18.45 Nas poznate? -
19.00	Novice - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. - 20.45 Nas poznate? -
21.00	Novice - 21.20 Klepet z... - 21.50 Kmetijski razgledi - 22.20 Športni pregled - 22.45 Nas poznate? - 23.00 Novice -
23.15	Podjetniška praksa
TOREK, 16.10.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Čarobni šolski avtobus; Radovedni Taček; Oddaja za otroke; Dober večer; Pomagajmo si; Komisar Rex, nan. - 13.00 Poročila -13.15 Evropska glasbena noč -13.35 Obzorje duha -14.05 Otok zmajevega drevesa, film - 15.00 Renesansa, nad. -
16.00	Oddaja TV Maribor - 16.30 Poročila
-	16.45 Sprehodi v naravo - 17.00 Otroci na ladji Luna, nan. - 17.45 Miti človeštva, dok. nad. -18.45 Risanka -19.00 Kronika
-	19.30 Dnevnik - 20.05 Titani, ameriška nad. - 20.55 Aktualno - 22.00 Odmevi -22.50 Globoka voda, drama
SLOVENIJA 2
10.30	Vremenska panorama - 14.55 Videospotnice - 15.30 Studio City - 16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Hartovi z zahoda, nad. -17.50 Mogočni par, film -19.30 Videospotnice - 20.05 Narodno zabavna glasba -
21.00	Tri, srbski film - 22.10 Svet poroča -
22.40	Zjutro, slovenski film - 22.50 Podobe mesta, slovenski film - 23.00 Čudovito življenje, japonski film
KANALA
9.00	Ekstra magazin - 9.15 Ricki Lake -10.10 Jerry Springer show - 11.30 Mladenič v modrem, nan. -12.30 Obala ljubezni, nad. -
13.25	Mladi in nemirni, nad. - 14.45 Družinsko pravo, nan. -15.40 Ricki Lake -16.35 Zvezdne steze, nan. - 17.30 Princ z Bel Aira, nan. -18.00 Vreme - 18.05 Cosby, hum. nan. -18.30 Varuška, nan. - 19.00 Ekstra magazin- 19.17 Vreme -19.20 Jerry Springer show
-	20.20 Bud Spencer: Senca nindže, film -
21.40	Will in Grace, nan. - 22.10 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.40 Noro zaljubljena, nan. - 23.10 Seinfeld, nan. - 23.40 Dan-nyjeve zvezde
POP TV
9.00	Oprah show -10.00 Vse za poljub, nad. -10.55 Črni biser, nad. -11.50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 TV Dober dan, nan. -
14.05	Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah show -16.25 Prepovedana strast, nad. -17.20 Črni biser, nad. -18.15 Vsiljivka, nad.
-	19.15 24 ur - 20.00 Preverjeno - 20.45 Pozna ljubezen, film - 22.30 Tat za vedno, nan.
-	23.30 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obestila -17.00 Brez panike -
17.30	Belokranjski obzornik -18.00 Športni pregled -18.30 Podjetniška praksa -
18.45	Nas poznate? -19.00 Novice -19.15 24 ur - 20.00 Preverjeno - 21.00 Novice -
21.30	Miss Slovenije - 22.05 V dobrih rokah, dok. film - 22.35 Rezerviran čas -
23.00	Novice
SREDA, 17.10.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Dober dan, Koroška; Risanke; Sprehodi v naravo; Otroci na ladji Luna, nad.; Lingo; Miti človeštva, dok. oddaja; Titani, nad. -13.00 Poročila -13.40 Stric Paul, franc, film -15.05 Aktualno -16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Pod klobukom -17.45 Skrivnosti Choca, dok. oddaja - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika -
19.30	Dnevnik - 20.05 Sedmi pečat, film -
21.20	Feljton - 22.00 Odmevi - 22.50 Portret
-	23.50 Pihalni kvartet
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama -15.00 Videospotnice -15.30 Turistična oddaja -16.00 Policija -16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Hartovi z zahoda, nad. 17.50 Sklati zvezde z neba, film - 20.05 Športna sreda - 0.00 Umori, nan.
KANAL A
9.00	Ekstra magazin - 9.15 Ricki Lake -10.10 Jerry Springer show - 11.30 Dannyjeve zvezde - 12.30 Obala ljubezni, nad. -13.25 Mladi in nemirni, nad. - 14.45 Družinsko pravo, nan. - 15.40 Ricki Lake - 16.35 Zvezdne steze -17.30 Tretji kamen od sonca, nan. -18.00 Vreme - 18.05 Cosby, nan. -
18.30	Varuška, nan. -19.00 Ekstra magazin
-	19.17 Vreme -19.20 Jerry Springer show -
20.05	Begunec, nan. - 21.00 Na kraju zločina, nan. - 21.50 Will in Grace, nan. - 22.20 Tretji kamen od sonca, nan - 22.50 Noro zaljubljena - 23.20 Seinfeld, nan. - 23.50 Dannyjeve zvezde
POP TV
9.00	Oprah show -10.00 Vse za poljub, nad. -10.55 Črni biser, nad. -11.50 Prepovedana strast, nad. -13.10 Preverjeno -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.30 Oprah show -
16.25	Prepovedana strast, nad. -17.20 Črni biser, nad. -18.15 Vsiljivka, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Cesta smrti, film - 21.45 Newyor-ška policija, nan. - 22.40 Tat za vedno, nan. -
23.30	M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.30 Napovedi in obvestila -17.00 Povej! -17.45 Brez panike- 18.15 Čas za nas-19.00 Novice-19.15 24 ur - 20.00 Upravna enota Novo mesto -
21.00	Novice - 21.30 Odprta tema - 22.30 Klepet z... - 23.00 Novice - 23.15 Kako biti zdrav?
NAGRADNA KRIŽANKA 41											
				DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST	KDOR ROPA	POUŠČINA, KI JO JE TREBA OKOPAVATI	KDOR PRESTAVUA KULISE	RUSKO MOŠKO IME	LADIJSKI ČOLN NA 16 VESEL	MANJŠI OTOK ZAHODNO OD ZADRA	SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA
j'' mi m jHi l				BESEDILO, KI SE PRIPRAVLJA ZA TISK							
		| .' % >		SPECIALIST ZA OČESNE BOLEZNI							
/im^l [.	p				JED IZ KORUZNEGA ZDROBA RANOCELNIK							
				>						STRELNO OROŽJE	SIABOTNEŽ, KDOR JE SLABOTNE POSTAVE
AVTOR: JOŽE UDIR	SREDNJE VEŠKI ŠTUDENT	KONGLO- MERAT	RANCOSKA PREPROGA PUŠČAVNIK					BELGIJSKE TERME PLOD LIMO- NOVCA			
VRSTA PLAVE RIBE					KANTON V ŠVICI IZDELOVALEC KOS						
ČASTNI SAMOMOR PRI JAPONCIH									OKR. ZA ŠTEVILKA GL. MESTO JORDANIJE		
MITOLOŠKI KRAU ŠKRATOV							JUŽNO AMFRIŠKI ČAJ INDUSTR. RASTLINA				
KAMNO- LOM				MODRI IZRAELSKI KRAU DOMAČA PRITRDIL- NICA							
SAMOSPEV						LETOPIS					
ORAČ						TVOREC SIKHIZMA (GURU)	•				
NOVO MESTO, Ul. talcev 2, tel.,fax: (07) 332 34 44 BREŽICE, Aškerčeva 1, tel.,fax: (07) 496 29 26
ŠMARTNO pri Litiji, Jernej d.o.o., tel.: (01) 898 74 72, fax: (01) 898 71 81 ZAGORJE, KeraTrade d.o.o., tel.,fax: (03) 566 44 65,
TREBNJE. Bavex d.o.o., tel.,fax: (07) 304 56 40
Lesna industrija, Ud 4220 ŠKOFJA LOKA til.: 04/511 3000 faks: 04/513 4261 imw'/www.|dijvicj.sl E-mall;info@|tlwtaLsi
LERAN
Novo mesto, Lebanova 24
http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net telefon:	07/33 79 940
07/33 79 941 faks:	07/33 22 282
mobitel:	041/633 553
Prodamo:
•	HIŠE: v Bojanji vasi, na Bučki, v Črnomlju, Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Jagodniku, Krškem, Metliki, Mokronogu, na Mirni, v Novem mestu (in okolici), v Grobljah, Straži, Škocjanu, Žužemberku, Gabrijelah, na Otočcu, Dvoru, Uršnih selih
•	STANOVANJA: v Krškem, Novem mestu, Straži, Črnomlju, Ljubljani (enoinpoP in 2-sobna)
•	APARTMAJE: več novih enot v Šmarjeških Toplicah
•	VIKENDE (zidanice): v Dol. Kotu pri Dvoru, Semiču, na Uršnih selih, Ljubnu, Karta-Ijevem
•	STAVBNA ZEMLJIŠČA: nad Tuševim Dolom, v Šentrupertu (okolica), Šentjerneju (Gor. Vrhpolje), Straži, Novem mestu, na Ratežu
•	POSLOVNE OBJEKTE IN PROSTORE: v
Črnomlju (diskoteka), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Germova, Dilančeva, Bršljin -Rialto, Hedera)
•	POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Dol. Vrhpolju (gostilna), Vavti vasi (pizzerija)
•	KMETIJE: v Praprečah pri Šentjerneju, Šentrupertu (okolica), v Beli krajini (6 km od Črnomlja)
Oddamo:
•	poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu
Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite.
Trebanjske mažorete 9. na EP v Angliji
TREBNJE - Pred kratkim so se trebanjske mažorete, in sicer starejša skupina, pod mentorstvom Darje Korelec z avtobusom odpeljale na evropsko prvenstvo mažoretnih skupin, kije potekalo v Angliji v mestu Mablethorpe (250 km severno od Londona). Poleg trebanjskih mažoret so se tega tekmovanja udeležile še mažorete iz Laškega in Logatca. Mažorete so uspešno nastopile na evropskem prizorišču, saj so Trebanjke v svoji kategoriji med 18 ekipami osvojile 9. mesto.
DESET ' DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista nagrado dodelil Anžetu Pršini, Grajski trg 33, Žužemberk. Čestitamo! Lestvica, kije na sporedu Studia D v ponedeljek ob 20.10 v sklopu Večera domače glasbe, ponovitev pa ob nedeljah ob 17. uri, je ta teden takšna:
1.	(1) Pri nas je pa taka navada - ansambel Korenine
2.	(5) Moj svet - ansambel Rog
3.	(7) Očka odhaja - ansambel Mladi Dolenjci
4.	(2) Dolenjski dimnikar - ansambel Gregorja Oblaka
5.	(4) Ohcet bo - ansambel Petra Finka
6.	(3) Brez pesmi ni življenja - ansambel Jevšek
7.	(6) Moje trte - ansambel Spomin
8.	(-) Smehljaj narave - Klemen Hribar
9.	(9) Ni vse bogastvo - ansambel Štirje kovači
10.	(8) Teci, teci Kolpa moja - ansambel Tonija Verdcrberja
Predlog: Črnolaska s kitaro - ansambel Vasovalci
§€----------------------------------------------------------H
Kupon št. 41
Glasujem za:	_____________ ____________________________
Moj naslov:	_
kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
ZAHVALA
Delo, skrb. trpljenje -tvoje je bilo življenje.
V 93. letu starosti je umrla naša draga
ANA KRIŽAN
Matkova Tama
iz Otoka 8
Iskrena hvala vsem, ki ste jo obiskovali, ko vas je potrebovala. Hvala tudi vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti.
Vsi njeni
NAPRODAJ
LOKALI
OB NOVI ŠPORTNI DVORANI V KRŠKEM
Poslovni prostori, velikosti od 55m2 do 59m2, so v sklopu novega šolskega centra, ki je lociran v središču Krškega.
Vse informacije v zvezi s prodajo dobite na naslovu: Občina Krško, Oddelek za gospodarske dejavnosti, CKŽ 14, KRŠKO, telefon 07/ 498 12 79.
občina krško
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi moje sestre
JULKE HOČEVAR
iz Stavče vasi 10
se zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo pokojne na zadnji poti. Posebna zahvala Tonetu Leganu za pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujem se tudi g. dekanu in g. Franciju Godcu za lep pogrebni obred in pogrebni službi Novak.
Žalujoči brat Jože
ZAHVALA
Poslovili smo se od našega dragega
MILANA MOČNIKA
Iskrena hvala vsem, ki ste nam stali ob strani med njegovo boleznijo in ob slovesu ter ste z nami tudi sedaj. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem Intel servisa za nesebično pomoč. Iskrena hvala vsem skupaj in vsakemu posebej.
Vsi njegovi
Novo mesto, Portorož, Tolmin, Gorenja Trebuša, Kobarid
2.10.2001
ZAHVALA
Ni le na pragu več, ni le v hiši,
nihče več tvojega glasu ne sliši, zato pol nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo.
Rada si delala, rada živela, družino si svojo rada imela, zdaj, ko te med nami ni, vemo koliko nam pomenila si.
V 68. letu starosti nas je mnogo prezgodaj po hudi in dolgi bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta in sestrična
NE ZAMUDITE NA VAŠEM KANALU
•	Belokranjski obzornik bomo predvajali v petek ob 17.45, v katerem si med drugim lahko ogledate prispevek o Prostovoljnem gasilskem društvu Krško, ki je pred kratkim praznovalo 13CHetnico delovanja. Visok jubilej praznuje tudi Kmetijska šola Grm iz Novega mesta. Vse o pripravah na 115-letnico delovanja pa v Kmetijskih razgledih v petek ob desetih zvečer.
•	V soboto ob 17.15 vas vabimo na ogled zanimive oddaje Klepet z..., tokrat bo naša gostja Anica Zidar. V Podjetniški praksi v nedeljo ob šestih zvečer se predstavlja Roletarstvo Medle
•	Kdo ne pozna Lojzke Potrč, dolgoletne direktorice Doma starejših občanov v Novem mestu? Pa vendarle, v Klepetu z... v ponedeljek ob 21.20 se bo predstavila tudi tistim, ki še niso slišali zanjo. Kaj vse so počeli naši športniki konec tedna in kakšne uspehe so dosegli, pa v ponedeljkovem Športnem pregledu ob 18.15 in 22.20.
•	Nova miss Slovenije Rebeka Dremelj je obiskala tudi našo televizijo. Z lepotico se je pogovarjala Melita Skušek, oddaja pa bo na sporedu v torek ob pol desetih zvečer.
•	Pester spored pripravljamo v sredo. Opozorili bi na mladinsko oddajo Povej!, kjer bo govor o tujih jezikih, ogleda vredna pa bo tudi oddaja V živo, ko nam v goste pridejo iz Upravne enote Novo mesto.
MATILDA SAJE
s Čiipaha 23, Trebelno
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter izraze sožalja. Posebna zahvala Splošni bolnišnici Novo mesto, Zdravstvenemu domu Mokronog, sodelavkam Zdravstvenega doma Novo mesto, IMP Telekom, d.d., Ljubljana, Društvu mladine Trebelno. Hvala ge. Nahtigalovi za poslovilne besede, pevcem, župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Blatnik ter vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti.
Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi
ZAHVALA
Tudi če se noga ne ustavi, tudi če pojenja bolečina, tudi če se rana kdaj zazdravi, zmerom bo ostala brazgotina.
(Janez Menart)
V 81. letu je za vedno zaspala naša draga žena, mama in stara mama
rojena Trbovc
iz Sevnice
Zahvaljujemo se za nego pokojne v Trubarjevem domu upokojencev in oskrbovancev v Loki pri Zidanem Mostu, še posebej pa vsem, ki so se borili za njeno življenje v zadnjih dneh: dr. Željku Halapiji ter zdravstvenemu osebju intenzivne nege Internega oddelka v celjski bolnišnici. Hvala tudi vsem,ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Posebej hvala sorodnikom, sosedom, predstavnikom občine Sevnica ter sodelavcem Preisa in Dolenjskega lista. Iskrena hvala tudi Martinu Luzarju za tople poslovilne besede in župniku, gospodu Cirilu Slapšaku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: mož Alojz, sinovi Herman, Friderik, Silvester in Pavel z družinami ter hčerka Marica
z družino
JOŽEFA PERC
nn O IT] RITI W7r\/3 ^ A Tin ["VIA TEDENSKIK0LEDAR'KIN°,BELATEHNIKA* čestitke »elektronika* kmetijski stroji »kupim -motorna vozila -pohištvo UZAj LilB !_-✓ L3 LnJ V/lAa lD 7 n/iAl K 11 1/Mi/A POSEST •PREKLICI‘PRODAM »RAZNO »SLUŽBO DOBI‘SLUŽBO IŠČE »STANOVANJA »ZAHVALE »ŽENITNE PONUDBE »ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 11. oktobra - Milan Petek, 12. oktobra - Maks Sobota, 13. oktobra - Edvard Nedelja, 14. oktobra - Veselko Ponedeljek, 15. oktobra - Terezija Torek, 16. oktobra - Jadviga Sreda, 17. oktobra - Marjeta
Lunine mene
16. oktobra ob 21.24 - mlaj
kino
BREŽICE: 11.10. (ob 18.30 in 20.30) Ameriška pita. Od 12. do
15.10.	(ob 18.30) Čarovnica iz Blaira. Od 12.10. do 15.10. (ob 20.30) Preprodajalci. 16.10. (ob 20.30) Sladke sanje.
ČRNOMELJ: 12.10. (ob 20. uri) in 13.10 (ob 18. uri) Jesen v New Yorku. 13.10 (ob 20. uri) in
14.10.	(ob 17. uri in 20.30) Pearl Harbour.
GROSUPLJE: 11.10. (ob 19. uri) Čokolada, 12.10. (ob 19. uri) Lara CroftiTomb Raider.
IVANČNA GORICA: 11.10. (ob 19. uri) Lara CroftiTomb Raider.
KOČEVJE: 13. in 14. (ob 16. uri) Shrek. 13.10. (ob 18. uri) in 14.10. (ob 20. uri) Čokolada. 14.10. (ob 18. uri) in 15.10. (ob 20. uri) Lara CroftiTomb Raider.
KRŠKO: 11.10. (ob 18. uri) ter od 12. in 14.10. (ob 17. uri) Pearl Harbour. 11.10 (ob 21.15) Hamlet. 12. in 14.10. (ob 20.15) Rop stoletja. 16. in 17.10. (ob 17. uri) Cesarjeva nova podoba. 16. in 17.10. (ob
19.	uri) Osumljen.
NOVO MESTO - Dom kulture: 11., 12., od 15. do 17.10. (ob 18. in
20.	uri) ter 13. in 14.10. (ob 17., 19. in 21. uri) Hitri in drzni.
NOVO MESTO - KC Janeza Trdine: Od 12. do 14. in 17.10. (ob 18. uri in 20.15) Osumljen.
RIBNICA: 13.10. (ob 21. uri) Lara CroftiTomb Raider.
SEMIČ: 12.10. (ob 20. uri) Pearl Harbour. 14.10. (ob 18. uri) Jesen v New Yorku.
TREBNJE: 12.10. (ob 20. uri) in 14.10. (ob 17. uri) Podmornica.
VELIKE LAŠČE: 13.10. (ob 19. uri) Lara CroftiTomb Raider.
MALE OGLASE
sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko
07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani . Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
KMETIJSKI STROJI
PLUG IMT, 12 col, in mešana drva (bukova, kalana) prodam. 0(031)731-690.	2166
KUPIM
ENO PRIKOLICO hlevskega gnoja kupim. Alojz Kranjčič, Hmeljčič 20, B (07)30 78 539.	2162
MOTORNA VOZILA
R 4, letnik 1988, ohranjen, prodam. B (07)3065184 ali (041)581-819. 2158
PREPIS VOZIL
041/546-159
\__________________y
MAZDO 323 F1.5, prva registracija 2/ 99, 24.000 km, vsa oprema, prvi lastnik, prodam. B (040)370-711. 2179
POSEST
HIŠO, še bivalno, z vsemi priključki, zraven še parcela za nadomestno gradnjo, 800 m2, všentrupertu, Dolenjska, prodam. B(01)3641 288.	2122
NA TOLSTEM VRHU prodam 10 a vinograda in zidanico. B (07)3085 968.
DOLENJSKI LIST
Št. 41 (2720), leto Lil • Novo mesto, četrtek, H. oktobra 2001 • Naklada 15.784 izvodov
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o., časopisno založniška družba Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mesto, p.p. 212 Direktor: Drago Rustja
Uredništvo: Jožica Dornii (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v kolportaži 240 tolarjev, naročnina za 26 izvodov v 2. polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5.382 tolarjev, za pravne osebe 11.960 tolarjev,- za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni kolporlažnega izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odsl. DDV.
Naročila in pisne odpovedfsprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 3.100 tolarjev (v barvi 3.300 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev (v barvi 6.600 tolarjev).-za razpis 3.700 tolarjev V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV.
Mali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Poslovni račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto: 02970-00114251 16 (tolarski); 970-7100-4405/9 (devizni)
Telefoni: tajnica 07/39 30 500, direktor 39 30 502, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514. naročniška služba 39 30 508 In 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506 Telefaks: 07/39 30 540
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet: http://www.dol-list.si Računalniški prelom: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO, d.d., Ljubljana, Dunajska 5 Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
PREKLICI
OPOZORILO! Vse, ki spodžirajo moje premoženje, moje prihodke, moja imenovanja ter moj ugled, bom spravila v zapor! Resnična Ela Kreis, Celje. 2112
PRODAM
KORUZO v zrnju prodam. B (07)30 73 634.	2148
HIDROPAK, malo rabljen, ugodno prodam. B (07)30 81 946 ali (031) 306-131.	2152
OMARO za dnevno sobo, 3.50x2.05, ovalno raztegljivo mizo, 4 stole in garderobno omaro poceni prodam. B (031)575-039.	2154
OKRASNO DREVJE, grmičevje in razne ciprese prodam. B (07)49 20 391 ali (041 >564-621.	2161
VINSKO KAD, 1100-litrsko, leseno, ugodno prodam. B (07)33 46 004.
JOGI, 190 x 90 cm, prodam. B (07)30 27 749 .	2167
KOMPLETNO kuhinjo ugodno prodam. B(07)30 20243.	2168
NEŠKROPUENA JABOLKA za sok ali ozimnico prodam. B (07)30 49 627. RDEČE in belo grozdje ter mešano rdeče vino prodam. B (041)355-099 ali (03)5804-093.	2175
SUHA bukova drva prodam. B (07)30 84 343 (Straža).	2176
OGLEDALO, komodo (oreh), kotno klop, zibelko, skrinjo in hrastovo omaro prodam. B (041 >248-646.	2177
ZAKONSKO POSTELJO ugodno prodam. B (07)30 66 704.	2178
MOŠT modre frankinje in žametne črnine prodam. B (07)30 85 954. 2180
RAZNO
DOMAČE PECIVO po ugodnih cenah (piškoti, potice, pecivo, torte). Dostava brezplačna B (07)3073 083, (041)746 3 30, Slaščičarstvo Rogljiček, Gornje Kronovo 8, Otočec.	1753
HITRO IZPLAČILO gotovine z nizko provizijo pri prodaji delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, nudimo. BPH Medveše Pušnik, d.d., Ljubljana, poslovalnica Mercator center Novo mesto, B (07)393 02 62.	1919
HLADILNIKE, zamrzovalne skrinje in omare vseh znamk popravljamo na domu. Menjamo tudi izolacijo na skrinjah, če puščajo vodo. B (041)414-078.	2047
ROLETARSTVO
BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/ 202 868
07/33-24-945
Garancija:	»avtomobili
•	plačilne kartice »pokojnina
•	osebni dohodek • nepremičnine
GOTOVINA TAKOJ
Pon-čet: 9.00-17.00, pet: 9.00-12.00 GOLDINVEST, d.o.o., Glavni trg 14, Novo mesto
DEŽURNE TRGOVINE
Mercator Dolenjska, d.d.
Livada 8, Novo mesto
ob sobotah: od 7. do 13.ure:
•	vse živilske prodajalne
•	od 8. do 20. ure: Hipermarket Cikava ob nedeljah: od 8. do 12. ure:
•	Hipermarket Cikava .
•	od 8. do 11. ure: PC Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova, PC Kandijska
•
Kmetijska zadruga Krka, z.o.o. ob nedeljah: od 7. do 12. ure: ZNC
•	od 7. do 11. ure: Samopostrežba Mirna Peč
•	od 8. do 11. ure: samopostrežbe Brusnice, Straža (vsako drugo nedeljo), Dol. Toplice, Škocjan
•	od 8. do 11. ure: samopostrežba Bršlpn
\_____________________________________/
delovni čas: vsak dan non-stop
REALIZACIJA TAKOJ !!!
GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kakovostno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. B (031)623-000.	2049
MEŠANI pevski zbor išče zborovodjo. B (041)342 236, (041)983 355 -popoldne.	2118
INŠTRUKCIJE za osnovno šolo nudim. B (031 >466-750.	2146
PARKETARSTVO KOVAČIČ MARJAN, s.p., vam za vsa naročila do 31.10. 2001 nudi 5 % popusta na opravljene storitve. B (041)652-747.	2182
SLUŽBO DOBI
AVSENIK, AVTOMEHANIKA, Vavta vas 36, Straža, zaposli delavca za pranje vozil in vulkanizerstvo. B (07)30 83 032ali (041)581-819.	2160
2 KV MIZARJA ali delavca za priučitev zaposlimo. Uniles, Laze, B (031)329-122.	2163
KUHARICO in NATAKARICO zaposlimo v novomeški okrepčevalnici Caffe de Pariš. S 07/33 22 765 ali 041/ 628 385.
ZAPOSLIMO prodajalca osebnih avtomobilov. Pogoj: izpit B kategorije in vsaj srednješolska izobrazba trgovske ali ekonomske smeri. Prošnje s krajšim življenjepisom pošljite na naslov: Daemobil Novo mesto, d.o.o., Žabja vas 4, Novo mesto, B (07)33 41 670.	2165
V GOSTILNI - PIZZERII Štangelj, Ivana Roba 56, Novo mesto, zaposlimo natakarico. Delo je izmensko, nedelje proste. B (041 >637-352.	2172
PROVEL, d.o.o., oblazinjeno pohištvo, Hudenje 1 a, 8275 Škocjan, zaposli delavcazadelovproizvodnji. 2173 ZA OBČASNO DELO v gostinstvu iščemo študentko. Gostinstvo Rezelj, s.p., Kettejev drevored 2, Novo mesto.
STANOVANJA
ENOSOBNO STANOVANJE v zasebni hiši oddam B (07)30 75 377 ali (041)493-736.	2157
2-SOBNO STANOVANJE v Kočevju, veliko 78 m2, prodam ali zamenjam za enakovredno v Novem mestu. Možnost kredita, ostalo po dogovoru. "B 041/ 730-151.
OPREMLJENO garsonjero s posebnim vhodom oddam. B (07)33 25 387 ali 30 85 962.	2169
Neodplačna objava
Pa.pilo-t
CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ
vam ie na volio vsak dan v tednu 24 ur na dan! Če ste bili žrtev kateregakoli kaznivega dejanja (rop, tatvina, spolni napad, ogrožanje varnosti), če se nad vami izvaja nasilje (fizično, psihično, spolno), če ne vidite poti iz situacije, v kateri se počutite kot žrtev, ne glede na to, ali je storilec znana, neznana oseba ali institucija:
POIŠČITE POMOČ!
Prijazne svetovalke so vam med delovnim časom na voljo osebno, nenehno pa na telefonski številki
"S 07/33-74-030, Florjanov trg 2, Novo mesto tP 07/49-93-576, Černelčeva 3a, Brežice Izvedeli boste vse, kar vas zanima.
POMOČ JE ZAUPNA IN BREZPLAČNA!
ŽENITNE PONUDBE
UPOKOJEN VDOVEC s hišo in avtom želi spoznati upokojenko, staro do 60 let, za skupno gospodinjstvo. Šifra: Dolenjec.	2155
ŽIVALI
4 PRAŠIČE, težke 120 kg, prodam. B (07)30 71 343.	2147
BELE PIŠČANCE prodajamo. B (07) 3067108.	2149
BREJE TELICE v osmem mesecu prodam. B (07)33 22 750.	2150
8 MESECEV brejo telico simentalko prodam. B (07)30 79 833.	2151
BIKCA FRIZIJCA, starega 10 dni, prodam. B (041)548-577.	2153
TEŽKE bele kokoši in piščance ter rjave jarkice pred nesnostjo prodajamo. Ramovš, Šentrupert, B (07)30 40 189 ali (041)542-756.	2156
8 TEDNOV staro teličko simentalko prodam. B (07)30 71 360.	2169
ČRNO-BELEGA BIKCA, starega 10 dni, prodam. B (07)30 87 608. 2170
AKCIJA! Piščanci, beli, za dopitanje ali zakol, po 280 SIT/kg. Zaradi omejene količine sprejemamo naročila! Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, B (07)33 80 360.	2171
KOKOŠI NESNICE za zakol ali nadaljnjo rejo prodajamo. Farma Kalem, Zalog 17, Novo mesto, B (041 >689-427. KRAVO SIMENTALKO, staro 5 let, izpod teleta, prodam. B (07)30 81 075.

S 07/33 24 377
v/-	........-■ ■■ V
TT
H
r MESARSTVO KRUSIC \
Tj v ::'c Bezenškova 11, 1000 Ljubljana C i	tel.: 01/540-37-42
PO NAJVIŠJIH CENAH ODKUPUJEMO ŽREBETA IN KONJE.
ROK PLAČILA 15 DNI!
tel.: 041/653-525, 041/644-711,041-755-848
# SUZUKI

Avtomehanika ___________ Jurij Murn, s.p.
Resslova 4, Novo mesto "S 07/30 24-791
Akcija: 15% popusta
HANKOOK, KUMHO, SAVA, BARUM, DUNLOP
Brezplačna hramba vaših gum. Možnost plačila na 3 obroke s kartico American express in Magna.
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.
H
Naročilnica za
DOLENJSKI LIST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
Ime in priimek:________________________________________________________ Upokojenec:	da	ne
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):________________________________________________________________
__________________j________________________________________Pošta:___________________________________
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	2001
Kraj:	Datum:	Podpis:
IZ PORODNIŠNIC


VOIVI E* »cj NiŠN
V času od 24. septembra do 3. oktobra so v novomeški porodnišnici rodile: Irena Pavlič iz Dol. Stare vasi - Marušo, Višnja Bašelj z Lutrškega sela - Petra, Bojana Kraševec z Gor. Lokvice - Nino, Damjana Simonič z Oskoršnice -Elo, Mirjana Kambič z Oskoršnice - Mašo, Irena Car Švajger iz Črnomlja - Tjašo, Sonja Lobe s Plu-ske - Luka, Lidija Brozovič iz Trebnjega - Mašo, Suzana Uhan iz Štefana - Kristjana, Nataša Ši-rič iz Sevnice - Patricijo, Mateja Grandovec Kumelj iz Soteske -Manco, Marjeta Blažič iz Židnje vasi - Evo, Nika Bartolj z Gor. Kamene - Erika, Adrijana Horvat iz Občic - Mojco, Barbara Papež z Daljnega Vrha - Natalijo, Tanja Štravs iz Črnomlja - Gašperja, Antonija Hiti s Sel pri Otovcu -Mašo, Marjanca Bec iz Šentjanža
- Lino, Lavra Petrovič, Ob Težki vodi - Emo, Vesna Tovilovič iz Sremiča - Žiga, Nataša Hudelja iz Črnomlja - Aljaža, Mišel Sintič iz Krškega - Špelo, Danica Šiljič iz Smolenje vasi - Klemena, Marica Ivanušič s Preloke - Jana, Jasmina Grabrijan iz Adlešičev - Staša, Mateja Kozole iz Leskovca - Jureta, Helena Kitek z Muhabera -Anžeta in Darinka Bahor iz Stare Lipe - Žana.
Iz Novega mesta: Andreja Klobučar, Nad mlini 31 - Marka, Bojana Lah, Trdinova 27 - Blaža, Simona Smuk, Mestne njive II -Benjamina.	Čestitamo!
Našli puško
TREBNJE - Policisti so na podlagi odredbe Okrožnega sodišča Novo mesto opravili hišno preiskavo pri 20-letnem A. M. iz okolice Trebnjega ter mu zasegli avtomatsko puško. Sledi kazenska ovadba.
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, ati, dedi, tast, brat, svak in stric
ALOJZ
PLUT
iz Novega mesta, Westrova ulica 24
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani in so pokojnega v tolikšnem številu pospremili na zadnji poti.'
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je zapustila draga mama, sestra, teta in tašča
AMALIJA
GRBEC
iz Prapreč 8 pri Žužemberku
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo pokojne na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju ZD Žužemberk, župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete pesmi ter pogrebni službi Oklešen.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je zapustila naša draga mama
MARIJA PUŠAVEC
s Trške Gore 14
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, ki ste jo spremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše, nam izrazili sožalje ter v težkih trenutkih slovesa sočustvovali z nami. Hvala tudi vsem sodelavcem podjetij Malkom, TPV, Revoz in ZZZS. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo darovano sveto mašo in opravljen obred.
Žalujoči: otroci Franc, Marjana, Janez z družinami, sestra Lojzka in brat Lojze z družinama ter ostali sorodniki
ZAHVALA
Opravičilo!
Pri objavi spodnje zahvale za pokojno Ljudmilo Barle se je v prejšnji številki Dolenjskega lista zaradi nepazljivosti pri sprejemu gradiva zgodilo, da smo iz skupinske fotografije poskenirali in priobčili napačno sliko. Seveda zdaj nobena beseda opravičila ne more odtehtati neprijetne občutke vseh prizadetih, pa vseeno: iskreno se opravičujemo svojcem pokojnice, predvsem pa gospe Tereziji Barbo iz Sejenic 11 pri Veliki Loki, katere še živa podoba se je po naši nemarnosti znašla v zahvali.
Uprava Dolenjskega lista
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila draga mama in stara mama
LJUDMILA BARLE
Gor. Podboršt 5, Velika Loka
Iskrena zahvala vsem, ki ste nam pomagali med boleznijo in v težkih trenutkih slovesa sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, pokojni pa darovali cvetje in sveče.
Žalujoči: sinovi z družinami
V 86. letu starosti se je iztekla življenjska pot našega dragega tate
ZAHVALA
MATIJE KOBETIČA
Ob boleči izgubi naše drage
iz Drežnika
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče, sosedom za pomoč, organizaciji Zveze borcev Vinica in organizaciji Zveze borcev Črnomelj ter njunima govornikoma g. Jaketiču in g. Kralju za poslovilne besede, pevcem za zapete pesmi, gospodu župniku Francu Kastelcu ter pogrebni službi Jožeta Flajnika za lepo opravljen obred.
fr
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 54. letu starosti se je iztekla življenjska pot nam vsem dragega
JANEZA
ZORKA
iz Brezja 24 pri Raki
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, osebju Splošne bolnišnice Novo mesto ter dr. Jagičevi in patronažni sestri Maji iz Zdravstvenega doma Krško. Zahvala tudi g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ANE KASTELIC
iz Rakovnika pri Birčni vasi 5
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sovaščanom zg izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo pokojne na zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, hvala tudi Splošni bolnišnici Novo mesto, JP Komunala Novo mesto in kolektivu Upravne enote Novo mesto. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustila draga mama, stara mama, sestra, teta in botra
MARIJA GRANDA
roj. Pirc
iz Dobrave 14 pri Škocjanu
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Lepa hvala sodelavcem V.P. Flexa in Orodjarstvu Prešeren. Zahvala g. župniku, pogrebni službi Blatnik, cerkvenim pevcem, DU, gasilcem in dr. Slavki Žibert ter sestri Slavici za obiske na domu. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
ZAHVALA
V četrtek, 4.10.2001, smo se poslovili od 57-letnega moža, brata in
strica
KARLA AVSENIKA
z Drganjih sel 9
Za vso pomoč se zahvaljujemo Domu starejših občanov Novo mesto, dr. Koklju in patronažni sestri Erni, g. župniku Dolšku, pogrebni službi Oklešen, pevcem, govorniku Irtu in trobentaču Tišine, gasilcem za lepo opravljen pogrebni obred, nekdanjim sodelavcem G.G. Gradnje in vsem ostalim za podarjeno cvetje, sveče in izraze sožalja. Hvala vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti ter sosedi Pepci in ostalim za pomoč.
Žena Jožica in ostalo sorodstvo
Pogrebne storitve Leopold Oklešen
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ni smrt listo, kar nas loči,	Brez pomena zanje so razdalje,
in življenje ni, kar druži nas.	kraj in čas.
So vezi močnejše.	(M- Kačič)
Tiho in mirno nas je mnogo prezgodaj zapustila naša
NEVENKA RADOŠEVIČ
roj. Smrekar
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in sta nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Veliko vasje in ob takšnem spoznanju je težko najti dovolj besed zahvale. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, nekdanjim sodelavcem in znancem za vse ustne in pisne izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi g. župniku za opravljen obred. Posebna zahvala osebju Odseka za intenzivno medicino Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za nesebično pomoč.
Mož Danilo, hčerki Sanja in Tamara
PORTRET TECjA TEdNA
Rebeka Dremelj
Shornica je spet čista jama
Novomeški jamarji so očistili še eno kraško jamo - Vsaka druga kraška jama je onesnažena
Nova miss Slovenije, naravna in prikupna temnolaska 2 l-letna Rebeka Dremelj s Senovega, pravi, da je ta naslov njen doslej največji uspeh. Pa je na svoji osemletni manekenski poslovni poti dosegla že marsikaj. Bila je tudi na naslovnici Bravo Girl. Ima svojo manekensko skupino. O največjem tovrstnem lepotnem tekmovanju v južnoafriškem Sun Cityju ne razmišlja pretirano, sploh pa ne glede svojega (nejus-peha. No, ker deluje kot zelo odkritosrčno dekle, ji vendarle izvabim v gostilni pri Senici na Senovem, kjer sva kramljala, priznanje, da bi bila zelo vesela, če bi se uvrstila v finale, med deseterico.
Naslov miss Slovenije ji je prinesel tudi osebni avto Peugeot 206. Ko jo pobaram, če ne bi raje kakšnega ferrarija, odvrne, da bi bila povsem zadovoljna že s peugeotom CC. Veliko je na poti in zanjo dober avto pomeni predvsem varno in zanesljivo prevozno sredstvo in ne statusnega simbola. Že zdaj ji razdalje med Ljubljano, Mariborom, Senovim in Brežicami, kamor se bo v kratkem preselila k fantu, ne pomenijo resne ovire za delo. Vajena je trdo delati, če se seveda za manekenski kruh temu lahko reče, saj pravi, da nemalokrat spi tudi le 5 ur. To za manekenko, kaj šele fotomodel, ki naj ima spočit, svež obraz, sploh ne bi smelo biti zadosti. A Rebeka vse to zmore, ker tako, kot oddaja,
tudi črpa pozitivno energijo od vseh, ki jo obdajajo, predvsem pa od svojih domačih. Še najbolj je navezana na očeta, zaposlenega v sevniškem SGP Posavje. Oče jo je spremljal od njenih prvih korakov po modnih pistah, na katere je zakoračila že s 13 leti. Brat ji je veliko pomagal pri organizaciji, mama pa ima dosti dela doma z vodenjem poslovnih knjig za neko podjetje.
Tako Rebeka kakšnih posebnih konjičkov nima, saj preprosto nima časa, če hoče še študirati, saj je izredno vpisana v 2. letnik Visoke šole za upravljanje in poslovanje v Novem mestu. S fantom sta včasih dosti hodila kot sladokusca po raznih restavracijah, potem se je on bolj navduši! za mehiško, ona pa za kitajsko kuhinjo. Pravi, da zna kakšno kitajsko jed pripraviti že tudi sama. Pošalim se, ali da najprej poizkusiti drugim, če preživijo, in odgovori, da se bom lahko sam prepričal. Povabilo in izziv Rebeke - kuharice sem sprejel.
Njen značaj, odkritosrčnost pa še kaj lepo odstira odgovor na vprašanje, ali bere knjige in katera je njena najljubša: "Veste, saj mi je nerodno priznati, ampak knjige sovražim. Že po štirih, petih straneh me začne boleti glava...!"
3. oktobra, po tistem, ko sva se pogovarjala, so ji zvečer krajani pripravili lep sprejem, kjer ni manjkalo niti politikov. Rebeka je bila najbolj vesela tistega, ki ga je doživela v Kvedrovi ob vrnitvi iz Ljubljane. Takrat še domačini, kaj šele slovenska javnost, niso vedeli, da nosi letošnja miss Slovenije temen madež iz mladosti. Tudi na spletnih straneh so se pojavile informacije, naj bi Rebeka kradla. Rebeka je te dni sama (spet) priznala, da je najboljši sošolki v brežiški gimnaziji vzela bančno kartico in z njo dvignila 15.000 tolarjev. Skušala se ji je opravičiti, ji denar vrnili, zakaj je to storila, pa ne ve. Rebekina krona je izgubila lesk dobre vile. PAVEL PERC
PETANE - Člani jamarskega kluba Novo mesto so minulo soboto s pomočjo vaščanov Petan, krajevne skupnosti Birčna vas in s finančno pomočjo mestne občine Novo mesto očistili izvirno kraško jamo Shornico pri vasi Petane. Iz jame so odstranili 13 prostorninskih metrov najrazličnejših odpadkov.
Ti so bili v jamo odvrženi pred več kot petimi leti, torej v času, ko še ni bilo organiziranih pobiranj večjih kosovnih odpadkov in so bile kraške jame najprimernejši prostor za znebitev odvečne krame. V mestni občini Novo mesto je od okoli 130 kraških jam, polovica onesnaženih. Večinoma so to jame v bližini naselij in ob gozdnih poteh. Jamarji, ki so letos v sodelovanju z mestno občino Novo mesto začeli ponovno pregledovati kraške jame, ugotavljajo, da so te največkrat odlagališča gospodinjskih odpadkov, pogosto so v njih poginule živali in odpadki od domačih zakolov, veliko jam ima poškodovano kapniško okrasje. V zadnjih letih so novomeški jamarji očistili že Veliko Prepadno pri Birčni vasi in Planinovojamo pri Ždinji vasi, v prihodnje pa načrtujejo očistiti vsaj eno kraško jamo na leto.
Predsednik Jamarskega kluba Novo mesto Mihael Rukše je
povedal, da je Shornica zelo zanimiva jama, a je zaradi zatrpa-nosti z odpadki niso mogli raziskati. Osem metrov globoka jama mora imeti veliko večji jamski sistem, saj se ob večjih deževjih iz jame izliva ogromna količina vode. Obsežnost jamskega zaledja Shornice bodo novomeški jamarji raziskovali v prihodnje.
Najprej želijo dokončati raziskovalno nalogo o kraških jamah v občini Novo mesto. Projekt obsega predstavitev jam, njihovo raziskanost, onesnaženost in posebnosti ter čistilne akcije. Doslej so jamarji pregledali polovico od 130 jam. Do novembra v prihodnjem letu, ko bodo v jamarskem klubu praznovali 40 letnico delovanja, pa želijo raziskovalno nalogo predstaviti širši javnosti.
J. Ž.
Obrali jo bodo
VRBOVCI PRI ŠENTJERNEJU - Danes popoldne društvo Gallus Bartholomaeus in župan Franc Hudoklin prirejata slovesno trgatev potomke najstarejše slovenske vinske trte z mariborskega Lenta. Trta raste pri obnovljenem križu na Vrbovcih.
ENAKOPRAVNOST - Pri odnašanju odpadkov iz Shornice so med večinsko moško druščino dejavno sodelovale tudijamarke Tanja, Mateja in Maša, ki so bile kljub nič kaj lahkemu delu povsem enakovredne svojim jamarskim kolegom. (Foto: J.Ž.)
NAŠA NARAVNA DEDIŠČINA
Fosilni polž Pereiraea gervaisi, posebnost Dolenjske
Pred približno 15 milijoni let je do Šentjernejskega polja segal eden od zalivov Panonskega morja. V laporjih, ki so se usedli v takratnem mirnem, toplem in ne preveč globokem morju, najdemo veliko različnih fosilnih ostankov. Ti so najbolj pogosti v okolici Šmar-jete, Škocjana in na obrobju Šentjerejskega polja v vznožju Gorjancev.
Hišice fosilnih polžev, ki izstopijo na površje z obdelovanjem, so najpogostejše med Vajndolom in Orehovico. Med njimi si največ pozornosti zasluži Pereiraea gervaisi, najznamenitejša vrsta polža med mi-ocenskimi mehkužci. Bogato okrašena porcelanasta hišica vretenaste oblike šteje od 10 do 11 zavojev. Le-ti so od šestega zavoja okrašeni z rahlo navzgor zavihanimi trni, ki se proti zadnjemu zavoju vse bolj povečujejo. Največji trni dosežejo velikost do 18 mm. Za razliko od bogate zunanjosti je notranjost hišice povsem gladka. Nahajališče Vajndol pri Šentjerneju je eno izmed treh nahajališč perirej v Evropi in je zavarovano kot naravni spomenik.
Fosile, neme priče preteklosti, si je bilo moč ogledati v
Pereiraea gervaisi. (Foto: Bogdan Kladnik)
okviru mednarodne geološke akcije Geotrip 2001 v Dolenjskem muzeju Novo mesto do 7. oktobra 2001. Razstavo je pripravil naš Zavod skupaj z Dolenjskim muzejem in sponzorji. Razstavljeni primerki, ki so bili nabrali v širši okolici Novega mesta, predstavljajo našo pomembno geološko naravno dediščino. Z akcijo smo poskušali javnost seznaniti s pomenom geologije, geološke dediščine in njenim varovanjem.
ANDREJA ŠKEDELJ PETRIČ Enota za varstvo narave ZVNKD Novo mesto
POZA R UNIČIL GOSTINSKI LOKA L DOLENJSKEGA LISTA - Pozno zvečer v nedeljo, 7. oktobra, je prišlo do požara v gostinskem lokalu “Nadjezom "na novomeški Germovi ulici. Požar so pogasili gasilci GRC Novo mesto, policisti pa še raziskujejo, zakaj je zagorelo. Po prvih ocenah je požar v lokalu, ki je sicer last Dolenjskega lista, v najemu pa ga ima L. M. iz Novega mesta, naredil za okoli 5 milijonov tolarjev škode. Delno je poškodovano poslopje, popolnoma uničena je notranjost lokala, z opremo vred, vročina, gost dim in plini pa so prizadeli tudi kegljišče Dolenjskega lista, ki je pod isto streho kot lokal. Agencija za šport in Dolenjski list bosta skušala kegljišče čimprej usposobili, saj gre za edino tovrstno športno napravo daleč naokoli, ki jo uporablja veliko športnikov in rekreativnih ljubiteljev kegljanja. (Foto:J. Dorniž)
Predavanje o psih
NOVO MESTO - Kinološko društvo Novo mesto vabi svoje člane in druge lastnike psov na strokovno predavanje z naslovom Socializacija,'avtoriteta in uvrstitev psa v družinsko krdelo ter vedenjske značilnosti psov. Predavanje bo jutri ob 18. uri na Ekonomski šoli Novo mesto. Vodila ga bo znana strokovnjakinja s tega področja mag. Sabina Stariha Pipan. Vstop je prost.
TAKIH JURJEVJE MALO - Jože Erjavec iz Gornjega Suhadola je našel jurčka, ki spada med rekorderje. Goba je imela klobuk s premerom 43 cm, težka je bila 3 kg in visoka 25 cm. V Koprivniku, kjer je jurja našel na gozdni poti, raste takih bolj malo. Jože je opazil blizu gobe, ki jo je bil odtrgal in s katero se je že ponoči fotografiral v Gabrju, v gozdu le še tri manjše. Kakor koli, takega še ni nikoli prej našel. (Foto: M. Luzar)
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Vlaga napada zdravstveni dom - Kje so fotografije s semiške ohceti? ■ Podpora dr. Pavlinu ■ Pohvala prijaznemu zdravniku - Kdaj mrliška vežica na Vinici? ■ Adoramus razočaran
Marija iz Novega mesta je povedala, daje nekega deževnega dne ob obisku novomeškega zdravstvenega doma opazila, da so stene v kotih vlažne. “Nikomur nisem nič rekla, šla sem ven in pogledala streho. Sprašujem gradbenike, zakaj niso bolj natančni pri svojem delu, lastnika stavbe pa, zakaj napake ne odpravi, saj se dela škoda!” Čeprav je od letošnje semiške ohceti že daleč, je v zvezi z njo poklicala J. B. iz Dečje vasi pri Trebnjem. Na tej prireditvi se je namreč poročila njena hči, in čeprav so bili z organizacijo zadovoljni, jih moti, da od 21. julija še vedno niso dobili fotografije uradnega fotografa, ki je ta lepi dogodek ovekovečil. “Nerodno nam je, saj bi fotografije radi poklonili sorodnikom v spomin in zahvalo za dari-
Halo, tukaj je
DOLENJSKI UST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo. da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili. morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
la. Razočarani smo,” je povedala bralka. Predsednica TD Semič Sonja Križan je pojasnila, da bodo naročene fotografije prejeli v teh dneh.
Znova je poklicala Jelka Berce Žgajnar, saj se je pretekli teden dežurni novinar ponesrečeno izrazil o njenem mnenju v zvezi z dr. Marjanom Pavlinom. "Prav gotovo smrti dojenčka, ki se ga vsaka mati veseli, ne moremo reči spodrsljaj in tega nisem izjavila. Menim pa, da je novomeški bolnišnici dogodek prišel prav za razčiščevanje notranjih razmer, zaradi česar dr. Pavlin ni več predstojnik porodniškega oddelka. Imam občutek, da je visoka strokovnost, disciplina in red na oddelku dr. Pavlina motila marsikoga. Kot njegova pacientka sem z njim zadovoljna, prav tako tudi z ostalim zdravniškim osebjem, ki je name delovalo delovno. Gotovo gre to pripisati tudi dr. Pavlinu, ki je deloval bolj v zadovoljstvo pacientk, manj pa je morda gradil na dobrih medsebojnih odnosih svojega osebja. Ali se sedaj kdo vpraša, kako se mnogim pacientkam skuša na silo odvzeti nekoga, ki so mu na osnovi pridobljenih izkušenj in pravice svobodnega odločanja o izbiri osebnega zdravnika zaupale sebe?” se sprašuje Žgajnarjeva in dodaja, da je po njenem mnenju ukrep odvzema mesta predstojnika prenagel, saj mu krivda še ni dokazana. "Njegove zveste pacientke ga visoko cenimo in spoštujemo, zato je postal in ostaja naš izbrani zdravnik.”
Še vedno ostajamo v novomeški bolnišnici. Krajanka iz Mirne Peči je pretekli teden zvečer morala
obiskati zdravnika zaradi nesrečnega vboda z gnojnimi vilami v roko. “Enkrat za spremembo sem bila prijetno presenečena nad prijaznostjo dežurnega zdravnika - to je bil Klemen Kerina, dr. med. Z mano se je lepo pogovarjal, me tudi kaj vprašal, skratka, tako bi se moral obnašati vsak zdravnik. Tudi bolečine so bile zato manjše. Od njega bi se marsikaj lahko naučila tudi medicinska sestra, ki ji je bilo vse odveč.”
Majda iz okolice Vinice sprašuje, kdaj bo dokončana njihova mrliška vežica, saj dela napredujejo počasi, ljudje pa vežico potrebujejo. Predsednik KS Niko Simčič je povedal, da ravno zdaj potekajo zaključna dela, nato pa jih čaka še ureditev okolice, pri čemer računajo na občinsko pomoč. “Otvoritev nove mrliške vežice predvidevamo to jesen.”
V zvezi s pojasnilom urednika Vašega kanala v prejšnji številki časopisa, ker novomeška televizija ni poročala o nedavnem jubilejnem koncertu domačega okteta Adoramus, ki je praznoval deset let delovanja, se je oglasil P. K. iz Novega mesta. “Člane okteta je zmotil ta diplomatski odgovor in selitev ni pravi izgovor. Verjamemo, da imajo premalo delavcev in opreme in težko pridejo na vsak dogodek, toda očitno nimajo izdelanih pravih kriterijev, o katerem dogodku je vredno poročati in o katerem ne. Tudi ob naši peti obletnici nismo bili deležni njihove medijske pozornosti oz. sploh še nikoli, zato težko sprejmemo tak odgovor in smo nad njim razočarani.”
L. M.
Liipatva v Kapelah
KAPELE - Društvo za razvoj podeželja Kapele bo pripravilo v soboto ob 13. uri na Krošljevi kmetiji v Sl-ogonskem pri Kapelah Lii-patvo v Kapelah 2001. Predstavili bodo trganje, prevoz in ličkanje koruze in za dobro razpoloženje poskrbeli še z družabnimi igrami ter ljudskim petjem in igranjem, nastopili bodo tudi Brežiški flosarji. Če bo slabo vreme, bo prireditev odpadla.
Medved
spet delal škodo
LOŠKI POTOK - Pred dnevi je medved vdrl v obor z ovcami lastnika A. M. v vasi Mali Log. Raztrgal je dve ovci in ovna, eno ovco še pogrešajo. Nastalo škodo je že ocenil predstavnik Zavoda za gozdove. Težko je reči, kaj na to pravijo lovci, ki za letos nimajo dovoljenja za odstrel niti ene živali.