GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P.I.
Leto X. štev. 30 (504)
I TRST - SOBOTA 20. SEPTEMBRA 1958
Posamezna štev. 25 Lir

V sak nov volivec za komunistično listo
je doprinos k zmagi demokracije in gospodarski obnovi Trsta
Tovariš, prijatelj, simpatizer !
S tvojim delom v hiši, kjer stanuješ, na delovišču, v kinu, baru, gostilni, kjer iščeš razvedrila in povsod kjer so volivci, lahko mnogo prispevaš v tej volilni kampanji.
Približaj se vsem, pogovori se z ljudmi, diskutiraj, prepričaj, pridobi nove glasove za Komunistično partijo !
^obro razdeli našo tiskano propagando in širi naš tisk. Daj volilni program Komunistične partije delavcu, uradniku, mladincu in upokojencu, <;irofesionistu in učitelju, gospodinji in delavki, obrtniku, lastniku javnega «i okala in malemu trgovcu.
pokaži vsem naš volilni znak, ki je na prvem mestu na glasovnici : srp, kladivo in helebarda.
•pd tvojega posebnega vsakodnevnega, potrpežljivega in vztrajnega dela, je \ odvisna pridobitev novih glasov.
»vsak nov volivec za komunistično listo je doprinos k zmagi demokracije in gospodarski obnovi Trsta !
*a občino tržaškemu ljudstvu, na delo z zagonom in navdušenjem, sak dan in povsod, kjer nanese prilika !
|d- y
rihodnjo nedeljo, 28. Septembra ob 9. uri bo tiovi dvorani Ljudskega
^'3 V lil im \T rl n n n i m
V nedeljo 28. septembra v Trstu sestanek za deželno avtonomijo
a v ulici Madonnina , deželni sestanek, ki ga *cuje deželni komite j^unistične partije Ita-j6 v sporazumu s federa-***** iz Vidma, Gorice, rdenona in Avtonomne eracije Trsta.
Ostanek je bil sklican ! Podrobno proučitev in ■b S*j° ° osnut^ih P°" . *jega statuta za deželo ^anija-Julijska krajina predstavlja izhodno to-ie-,Za novo in še intenziv-p° fazo akcije za dosego v^itte avtonomije. Kar se • Trsta gre obenem
gre ooenem za )j.e8o teritorialne avtono-■ Začetek nove faze ^Pada z otvoritvijo par-^enta in je istočasno iz-Potrebe po aktivnejši L^neiji in večji mobi-L Chi ljudskih množic
do poslale zainteresirane federacije, nadalje župani, občinski in pokrajinski svetovalci, sindikalni voditelji in zastopniki zadrug ter osebnosti iz dežel s posebnim statutom, ki so bile že ustanovljene.
Ob priliki organiziranja deželnega sestanka so fede-racije, ki spadajo pod bo-dočo deželo Furlanija-Ju-lijska krajina, objavile poseben lepak, ki pojasnjuje namene in značilnosti tega sestanka, ki bo v Trstu. V lepaku se obenem podčrtuje, da je naše Ozemlje življenjsko zainteresirano na pridobitvi režima avtonomije, ker je to velike važnosti za demokratično življenje in gospodarsko obnovo.
Avstrijski tovariši v Trstu
0, vprašanja, ki ga de-^r*8tianska vlada že pc časa zavlačuje.
finega sestanka se udeležili parlamen-l’ delegacije, ki jih bo-
Konferenca FIOM
Jutri, v nedeljo 21. t. m. ob 10.30 bo v kinu «Supercinema», Drevored XX. septembra javna konferenca, ki jo organizirata nova Delavska zbomioa - CGIL in FIOM.
Razpravljali bodo o perečih vprašanjih tržaške industrije.
Danes pride v Trst skupina avstrijskih tovarišev, ki prihaja v naše mesto na povabilo Avtonomne tržaške federacije KPI. Av. sirijski gostje si bodo ogledali mesto in podeželje. Jutri, v nedeljo pa se bodo udeležili praz. nika našega tiska v Sv. Križu.
Obisk bo prihodnji mesec vrnila naša delegacija, ki bo obiskala Avstrijo.
Občinska seja v Miljah
Prvaki ”slovenske liste,, hočejo z lažmi prikriti svoje grehe
Danes, v soboto ob 17. uri se bo sestal na izredni seji ob- | flaj0 činski svet v Miljah. Svetovalci bodo razpravljali o položaju v ladjedelnici Sv. Roka ; nadalje bodo imenovali člane občinske volilne komisije in preglednike občinskih računov. Na dnevnem redu je tudi točka o imenovanju predstavnika prizadetih dru-žin v komisijo za dodeljevanje stanovanj.
bil naš namen polemizirati v tej volilni kampanji z voditelji Slovenske demokratske zveze in Slovenske katoliške skupnosti. Prepričani smo bili, da bodo po letošnjih političnih volitvah vsaj nekoliko previdnejši in da bodo, kot politični ljudje čutili odgovornosti, ki jih nosijo iz zadnje volilne bitke. Toda zmotili smo se, kajti ostali so vedno enaki, nesramno in lažno napadajo Komunistično partijo in njene člane. Ko človek prečita članke in bedasto-če, ki jih objavlja «Demokracija» proti KP, pride neizbežno do zaključka, da skušajo s kle. retami in lažmi skriti stališče, ki so ga zavzeli na političnih volitvah. Tako stališče gotovo ni koristilo slovenski skupnosti in ni bilo v čast gospodom ki jih «Demokracija» predstavi kot nosilca skupne liste in glavna predstavnika demokratičnih Slovencev, ki jim ljudje lahko mirno zaupajo, ker vedo da so naši, ker se zavedajo, da ne bodo nikoli izdali koristi narodne skupnosti, kateri pripa-
Ali ti gospodje res mislijo, da so tržaški Slovenci tako kratkega spomina in so že pozabili, da so prav današnji predstavniki demokratičnih Slovencev, ki ne bodo nikoli izdali koristi na-rodne skupnosti, dajali smernice naj Slovenci tržaške, goriške in videmske pokrajine oddajo
na političnih volitvah svoj glas izrazito italijanskim sredinskim strankam s Krščansko demokracijo na čelu, ker je Krščanska demokracija zajezila nevarnost komunistične revolucije. Vodst-vo SDZ je bilo nadalje mnenja, da mora Krščanska demokracija ostati še naprej na krmilu države, ker je to v korist slovenski skupnosti in širše javnosti v Italiji.
pove že samo dejstvo, da sta KD in MSI označili slovenske volivce, ki so po direktivi SDZ in SKZ volili Krščansko demokracijo, kot ljudi, ki so se prilagodili italijanski KD. Ob tej
ker so dobro vedeli, da so prav te stranke proti našemu narodu, da nam nočejo priznati naših narodnih in socialnih pravic, da postopajo s nami kot z manj-prednimi ljudmi. Dokaz temu
priliki sta KD in MSI še pod- j je šovinistična gonja, ki so jo črtali, da se drugim strankam | v zadnji volilni kampanji spro-torej ni treba zavzemati za pra- žili proti slovenskemu govoru
vice Slovencev.
Voditelji SDZ in SKZ so načrtno varali Slovence, ko so
Kako je ta nasvet koristil slo- jih usmerili naj volijo KD in venski skupnosti nam najboljše ! njene podrepnike. Varali so jih,
Jutri, v nedeljo 21. septembra od 15. ure dalje bo
v LJUDSKEM DOMU v SV. KRIŽU
Praznik
demokratičnega tiska
Sodelujejo: znani kriški orkester in pevci solisti, s pestrim sporedom Avsenikovih in narodnih pesmi.
Razstava grozdja Govorila bosta tovariša:
poslanec VITTORIO VIDALI in KAREL ŠIŠKOVIČ Predseduje tov. HENRIK LAHARNAR Prisotna bo delegacija tovarišev iz Avstrije. Od 20. do 24. ure PLES z izvolitvijo «miss Vie Nuove»
Za jedačo in pijačo preskrbljeno
na Velikem trgu, ki je bil — po zaslugi predvsem klerikalcev in fašistov — tudi prepovedan. Nosilcema «slovenske liste» je vse to prav dobro znano, zato je tembolj obsodbe vredna njihova politična dejavnost napram slovenski etnični skupini.
To so neizpodbitna dejstva, ki dokazujejo, da vodijo prvaki SDZ in SKZ tako politiko, ki je narodno zavedni in pošteni Slovenci ne morejo podpreti, ne zagovarjati in ne opravičiti. To je politika klečeplazenja pred Krščansko demokracijo in drugimi italijanskimi strankami in — kar je najvažnejše — taka politika ne koristi slovenski skupnosti. Zato ni dovolj, da se gospodje okrog «Demokracije» in «Katoliškega» sklicujejo na izrazito slovensko listo in tradicionalno lipovo vejco in da njihova lističa nesramno klevetata Komunistično partijo, ki se je vedno in se bo tudi v bodoče odločno borila, v občinskem svetu in kjer koli bo treba, da se prizna Slovencem, ki živijo v Italiji načelo narodne enakopravnosti.
Naša
volilna zborovanja
Sobota, 20. septembra
ob 18. uri ul. Parini, vogal ul. Foscolo (Semili) ; 18. trg Crocefisso (Saranz); ul. Media, vogal
ul. Raffineria;
19. ul. C. Belli, vogal ul. Istria (Jole Deferri); 19.30 na mostu pri Katinari (Libera Sorini).
20. na trgu Goldoni
posl. Vittorio Vidali
in Claudio Tonel
20. ROJAN, Scala Santa (pred gostilno Tito), Muslin.
Nedelja, 21. septembra
10.	na Lonjerski cesti št. 20;
11.	trg Sv. Aniona (Muslin), trg Giuliani (Ra-dich in Gombač), ul. Carmelitani 3.
12.	Pri PIŠČANCIH (Marija Bernetič);
17. Sv. KRIŽ (posl. Vittorio Vidali in Karel Šiškovič) ;
Ponedeljek, 22. septembra
11.	Viale XX Settembre, vogal ul. Timeus (Tonel) ;
12.	ulica Economo (Paolo Sema);
18.	ulica del Rivo, pri stopnišču (Sirotich in Lussi ) ;
18.30 Campo Belvedere (Rogassi), ul. del Veltro 71 (Pescatori) ;
19.	SKEDENJ, ul. S. Lorenzo in Selva (Marija Bernetič), trg Cavana (Burlo in Libera Sorini);
20.	ul. Lorenzetti, vogai ul. D’Alvi ano.
Torek, 23. septembra
11. Largo Santorio (Sema);
17. pred izhodom stare luke (Gombač) ;
19.	trg Venezia;
19.30	Sv. IVAN, trg Gioberti (Gombač), Sv. M.M. Sp. 1239, ul. del Prato (Marija Bernetič in Muslin);
20.	ulica Crematorio (Vera Žužek), ul. Cister-none' 57 ;
20. OPČINE, Proseška cesta, pred cerkvijo; ob 20.30 v Narodni ulici 74;
20. v LONJERJU, na trgu;
20.30	ul. Istria, vogal ul. Belli (Radich).
Sreda, 24. septembra
10. ROJAN, trg Tra i Rivi (Jole Deferri), ul. Bellini, pred luškim poveljstvom (Muslin) :
18.	Corso Garibaldi (Burlo). Viale Mirama-re 109;
18.30 na Borznem trgu (Sema). Sv. M.M.Zg. 800 (Marija Bernetič), ul. Ponzianino, vogal ul. Pozzo (Tonel);
19.	Viale Campi Elisi 35 (Pacco in D’Agosto).
Četrtek, 25. septembra
11. ul. Bellini, pred poslopjem Acegat (Muslin) ;
17.30	ul. Sporcavilla (Jole Deferri) ;
19. ul. Molino a Vapore (Tonel), Vicolo San Fortunato;
19.30	BARKOVLJE, ul. Perarolo (Pegasei) ; 19.30 DOMJO (Dušan Kodrič) ;
19.30 ul. Bàtterà, vogal ul. Orlandini, ul. Marco Polo, vogal ul. Concordia (Radich).
Petek, 26. septembra
18.	trg della Valle (Calabria), ul. del Bosco (Semiili);
18.30	ul. Campanelle 58;
19.	Lonjerska cesta, «Ograda» (Saranz), ulica Bergamasco (Ugrin);
19.30	Kolonja, v krožku Pečar (Sema, Marija Bernetič), ul. S. Cilino (Radich), Strada Vecchia dellTstria 229 (Tonel);
20.	SKEDENJ, ul. Soncini (Muslin);
20. OPČINE, pred tramvajsko postajo;
20. Kobci, na križišču Trbiške ceste (Gombač), ul. Commerciale (Pescatori in Gerlanc);
20. v TREBČAH.
POLITIKA IN GOSPODARSTVO
XJL^
Vasi v tržaški okolici
nakazujejo svoje posebne probleme
Za Bazovico pralnica in javno kopališče
fp ovariši iz Bazovice so po skrbni proučitvi občinske problematike v vasi, sestavili naslednji načrt zahtev, ki zadolžuje komunistične kandidate, da se bodo v novem občinskem svetu zavzeli za njegovo uresničitev.
— Predvsem mora občina posvetiti večjo skrb javni čistoči. Nameščenci podjetja za javno snago morajo priti večkrat v vas in ne samo enkrat v tednu, kot se to dogaja. Pometanje se ne sme omejiti samo na glavno cesto, marveč je treba poskrbeti za čistočo tudi v stranskih u-licah.
— Asfaltirati je treba cesto na gornjem koncu vasi.
treba ojačati ob urah večjega dotoka potnikov.
' Zgraditi je treba sredi vasi avtobusno čakalnico.
— Greznice je treba postaviti po vsej vasi in ne samo ob glavni cesti.
— Razširiti je treba glavno cesto, ki gre do Opčin, predvsem v bližini hiš št. 118, 113 in 143.
— Izboljšati je treba avtobusno službo, katero je
Komunistični tisk je posebno v volilni kampanji najučinkovitejše sredstvo propagande in navezovanja stikov z volivci.
Vse sekcije in celice in vsi tovariši naj v teh tednih, ki nas še ločijo od občinskih volitev v Trstu, posvetijo naj večjo pažnjo širjenju «D E L A», ki objavlja vsak teden volilne programe iz posameznih vasi in okrajev tržaške okolice, širjenje našega lista jim bo omogočilo stik z najširšim krogom volivcev in pridobitev novih glasov za Komunistično partijo.
Širjenje «DELA» pa mora biti stalna skrb in naloga tudi v tistih sekcijah in celicah, ki ne pridejo v poštev za občinske volitve v Trstu, ker je to ena od najvažnejših nalog v okviru «Meseca komunističnega tiska».
Neznosno življenje
Cehov in Slovakov za časa dinastije Habsburžanov
Klerikalci nočejo preiskave za »posebne uprave"
K'
je pred kakimi 150 leti, po porazu Napoleonove vojske cesar Franc I. habsburški izjavil, da je Avstrija še sposobna skrbeti za njegovo osebo in za ministra Metternieha, sc gotovo ni zavedal, da bodo te njegove besede postale ge^lo habsburške dinastije do njene poslednje ure. Ohranitev prestola, neglede ne vse ostalo, to je bilo gleslo tudi njegovega naslednika Franca Jožefa in zadnjega avstrijskega cesarja Karola. Habsburško cesarstvo, ki je nastalo pred več stoletji prek raznih zakonskih zvez in vojn, je postalo težka ječa za naro-
Načrtna raznarodovalna politika
Vladanje po načelu „ divide et impera“
Dinastija Habsburžanov se je naslanjala na avstrijsko-nemški in madžarski narod, ki so predstavljali manjšino in zato je morala vladati nad drugimi narodi s silo. Kapitalistični razvoj pa je imel za posledico ved. no večjo udeležbo ljudstva v socialnem, političnem in kulturnem življenju. Široki sloji so
de, ki so živeli na njegovem ; vedno bolj občutili nizko raven
ozemlju. Da si ohrani prestol je habsbur.-ka dinastija vladala po načelu «divide et impera», to je. da je hujskala narod proti narodu in zatirala vse ljudstvo. Zato jo je ljudstvo jeseni 1918. leta nagnalo.
gospodarskega razvoja, splošno politično zaostalost in socialno trpljenje, posebno ko so po letu 1905 videli, da je v carski Rusiji začel narod zahtevati svoje pravice. Nato je prišla vojna z vsemi krutimi posledi-
cami. Narodi so se začeli spraševati kaj bo prišlo potem in v najbolj težkih trenutkih je osvetlil temno obzorje sij ruske revolucije, ki se je začela kot borba proti vojni in končala z izgonom dinastije Roma-nof, veleposestnikov in indù- ! strijcev. Prvič v zgodovini člo- ' veštva je delovno ljudstvo osvo-jilo oblast. Ali je lahko ostal ta dogodek brez vsakega odmeva v
morečem ozračju cesarstva Hab-
"p'na izmed najbolj, meglenih točk vseh prejšnjih občinskih uprav, od štiristrankarske, tristrankarske in do enobarvne KD, je bilo vedno in je še danes vprašanje «posebnih uprav».
Gre za sektor, ki obsega prodajalno živil z občinsko mesnico, občinske menze v ul. Gam-bini, Viale XX Settembre in na trgu Libertà (v posebnem poslopju, kjer je javno kopališče in še druge usluge), nadalje razdeljevanje kuriva revežem in razdeljevanje šolske re-fekcije.
Računa se, da je premoženje «posebnih uprav» vredno stotine milijonov (200 milijonov samo menze), zaposlenih je kakih 200 oseb, dobički pa zna-
sburžanov?
—. Popraviti in obnoviti športno igrišče, ki je sedaj zanemarjeno.
— Vas potrebuje pralni co in javno kopališče.
Potrebno je primerno poslopje za otroški vrtec, ki se nahaja sedaj v za sebni hiši. Šolske učilnice pa ne zadostujejo niti za osnovno šolo.
V Bazovici je nadalje občutena potreba po večernih tečajih za vajence, gospodinjskem tečaju za dekleta, tečaju šivanja, krojenja in drugih ročnih del.
Na Opčinah občuteno stanovanjsko vprašanje
Vprašanje vladnih ukrepov za Trst
v intervenciji posl. Vidalija
Y današnji številki objavljamo drugi del intervencije I poslanca Vidalija v zbornici v teku diskusije o proračunu. V tem delu intervencije je tovariš \ idali obravnaval vprašanje vladnih ukrepov za Trst.
«Ministrski predsednik Fan-fani je v svojem odgovoru bežno omenil tudi položaj v Trstu (v teku razprave o zaupnici no
vladi, prip. uredn.) ter ob-
1. Problem ljudskih stano, vanj je še vedno zelo pereč in zanima številne družine, ki nimajo primernega in zdravega stanovanja. Zato komunisti z Opčin postavljajo v svoj krajevni volilni program zahtevo, da se tudi na Opčinah zgradijo ljudska stanovanja, ka. tera naj se dodelijo predvsem domačinom.
2. Na Opčinah, ki so dejansko že prvo predmestje Trsta, in je na vseh cestah velik promet, kar je še posebno nevarno za otroke, zato se postavlja zahtevo po ustanovitvi o-troškega igrišča, kjer bi se otroci lahko igrali in bi ne bili več izpostavljeni neštetim nevarnostim.
Naj se reši vprašanje razlaščenih zemljišč
3. Kot okraj, ki ima mnogo pogojev, da v bodočnosti še bolj razvije turizem, Opčine nujno po. trebujejo izboljšanje javne čistoče, postavitev smetnjakov na več pri-
mernih krajih, zgraditev ; javnega stranišča, dopol. j nitev cestne razsvetljave, posebno v ulici Ricreatorio in v Narodni ulici, takojšnjo odstranitev še preostalih ruševin, ki ne samo kvarijo lice vasi, marveč predstavljajo tudi resno nevarnost za ljudi.
4. Na sedežu občinske izpostave na Opčinah naj se odpre urad. za posredovanje raznih občinskih dokumentov in to
na način, kot posreduje n. pr. osebne izkaznice. Isto tako naj se odpre na Opčinah podružnica Urada za delo.
5. Nova občinska uprava se mora odločno zavzeti pri merodajnih oblasteh za izplačilo vojne škode, kot tudi za odplačilo zemljišč, ki so jih še pred leti zasegle anglo-ameriške oblasti openskim kmetom in so na njih zgradile športno i-grišče in druge naprave.
ljubil, tla« bodo že sprejeti krepi pospešeni zato, da se o-lajša težko «tanje tržaškega pre. bivalstva». Zadržal se bom pozneje pri teh ukrepih in tistih, ki bi jih treba uresničiti, da se reši izredno resen položaj. U-gotavljam pa, da celo sam ministrski predsednik priznava, da obstoja v Trstu zaskrbljujoč položaj, kar bi dalo misliti, da se vlada zaveda te stvarnosti, na katero so v dejanjih, če že ne v besedah, predolgo časa pozabili. Posl. Fanfani je prišel kot tajnik KD že večkrat v trst v teku zadnje volilne kampanje, kjer je imel tudi govore. Ob priliki enega od zadnjih obiskov je sedanji ministrski predsednik, na shodu bivših bojevnikov, ki ga je organizirala KD 9. marca dejal, da «so u-k repi. ki so bili pred kratkim sprejeti za Trst dobri» (gre za
Svečane obljube Scelbe in Fanfanija
Program iz leta 1954 ne zadostuje
Slovanski narodi naj večje žrtve
ga
je posl. Fanfani naslovil iz Trsta strankinim predstavnikom in hotel sem povzeti njegove izjave, ker bi želel, da se jih se
ki ga je vlada odobrila za Trst v oktobru 1954. Za uresničitev tega programa je bilo razpisano vsedržavno posojilo 30
-	— — j—	nu posojilo o v mi-
daj spomni in ker nas njegove lijard lir. Gornji znesek se je
besede in njegov «poziv» vladi na predvečer zadnje volilne kampanje, spominjajo na podobne izjave njegovega predhodni, ka, ministrskega predsednika Scelbe oktobra 1954, ko je prišla v Trst italijanska uprava.
Na predvečer prevzema oblasti je vlada najavila načrt ukre. pov za Trst, ki je bil označen kot «uvodni splošni pogram za javno, socialno in gospodarsko postopno vključitev Trsta v državno življenje nacije». V komentarju na program je Scelba zagotovil, da bo vlada razvila do najvišje mere promet in industrijo Trsta in da hoče napraviti iz tega mesta avantgard, no središče italijanskega gospodarstva».
Kje so te obveze m zadnje izjave ministrskega predsednika
tudi takoj doseglo, toda treba je podčrtati, da se je od 30 milijard na Tržaškem ozemlju po trosilo samo 12 milijard in da je en del javnih del, o katerih se je 1954 govorilo, da bodo takoj začela, šele v teku (kot dopolnitev elektrifikacije železniške proge Trst-Benetke) ali pa niso še niti začela (kot je postavitev dvojnega tira na isti progi).
Posebno prizadeti so bili pod habsburško dinastijo slovanski narodi. Vladni krogi so si na vse načine prizadevali, kako bi jih raznarodovali, kar je zaviralo njihov politični in kulturni razvoj. Čehi, ki so bili gospodarsko, politično in kulturno najbolj razvit narod na za-padu cesarstva, niso uživali niti zdaleka političnih in kulturnih pravic, ki so jih imeli Nemci v čeških deželah Čeprav je bilo takrat na Češkem in Moravskem trikrat več Čehov v primeri z Nemci, so imeli, kot Nemci eno samo univerzo in isto število osnovnih šol. Češki delavec je bil večkrat primoran pošiljati svoje otroke v nemške šole. Češki kmet ni imel dovolj zemlje, medtem ko so tuji aristokratje pogozdovali na svojih veleposestvih rodovitno zemljo.
šajo precej milijonov lir. Toda
!" Za Slovake nobenih šol
načrt, ki je bil odobren ob kon- j v proračunu, ki ga proučujemo?
cu prejšnje zakonodajne dobe), foda pristavil je še «kot pripadniki stranke moramo pritiskati na vlado, dà raztegne takoj tudi na Trst vse ukrepe, ki so bili sprejeti v korist drugih zaostalih področij ali provinc».
Kaj je
izjavil
Fanfani
Mi nismo zahtevali vrnitve Trsta pod Italijo — je dejal ob tej priliki posl. Fanfani — zato, da bi Trst umrl v njenem objemu. Zahtevali smo njegovo vrnitev, da ga sprejmemo z ljubečo skrbnostjo matere in ga vodimo k obnovi, ob solidarnosti vsega italijanskega naroda».
Hotel sem povzeti poziv, ki
Za potrebe Tržaškega ozemlja in za poslovanje državnih služb na našem ozemlju, je predvideno nakazilo 22 milijard lir. O-menjeni znesek gotovo ne odgovarja, ne svečanim izjavam in ne obveznostim do Trsta in ne resnosti gospodarskega položaja, ki se je zaostril in se stalno slabša zaradi vrste vzrokov, katere bom pozneje navedel.
Ugovarjali boste, da so še prejšnje vlade sprejele ukrepe, da se na gospodarskem področju dosežejo bližnji cilji in se postavijo temelji za akcijo, ki bi stremela po višjih ciljih. Res je, nekaj se je napravilo, spre. jeti so bili ukrepi, toda predvsem kot ukrepi priložnostnega značaja. Toda osnovne probleme tržaškega življenja in gospodarstva je treba šele rešiti Skliceval sem se na program,
Ukrep
o rotacijskem skladu
o vsem kar se je dogajalo v «po. sebnih upravah» občinski svet ni bil nikdar obveščen tako, da sploh ni vedel popolnoma nič. Zaposlitev osebja, izredne nagrade ob «desetletnici», nakupi in prodaje, uporaba dobičkov itd., o vsem tem občinski svet ni nikdar sprejel nobenega sklepa. V občinskih proračunih je postavka «posebnih uprav» izgledala vedno kot izenačena, kar pa ni bilo res. «Posebne u-prave so zaključile svojo letno bilanco vedno z dobičkom, ki je služil med drugim za nakup raznih vozil.
demokrati svoje prste pri '1 sebnih upravah» skozi $ let in prav ti ljudje se pešajo za prvake demokracije!
Socialdemokrati nosijo, da, poleg občinskega od^ težke upravne odgovornosti, kupi, prodaje, povišanje pre* ženja, vso to se ni redno ^ striralo, kot zahteva zakon-Občinski svet o vsem tel® vedel ničesar, ker ni bilo ! dano nikoli poročilo.
Šele 31. julija 1957 — V nastal škandal —- se je tak11 župan Bartoli končno od!1
de} Cflp:
nc lepo ti izl želi t J bi ce kjer seljen ako 1 tnalo k izl kako
«a je
in podal poročilo, ki pa je nepopolno. Toda če ne bi *
kampanje opozicije posebno komunistične
bi stvar sploh ne priš
škof VO
Ure
dan. Takrat je komunis1'1 sjtupina zahtevala imeno**1 preiskovalne komisije, k®f razne skupine v občinskem \ tu tudi sprejele in odobj Toda do imenovanja ni p1* ker Bartoli ni dal na gD;f nje predlaganih imen pred I sovanjem o proračunu, k1 občinski odbor propadel.
Zadevo je treba razčistiti
Pripomniti je treba še, da «posebne uprave» nimajo juri-dičnega lica, ki bi moralo točno določiti odgovornosti gospodov, kateri so vedrili in oblačili brez sleherne demokratične kontrole.
Monopol
social-
demokratov
Še na slabšem so bili Slovaki,
Poglejmo kdo so bili ti gospodje.
Od leta 1949 do 1952 je bil odbornik za «posebne uprave» socialdemokrat Invinkl, od 1952 do 1956 socialdemokrat Dulci, od 1956 do 10. junija 1957 socialdemokrat Benussi-Gambel, od 10. junija 1957 do imenovanja prefektumega komisarja pa
Klerikalci so nato raje li, da je prišel na občino fektumi komisar, kot da bi šlo do preiskave.
Zato
teta ?a », «brisi
Prt le L
;'° jr
tke 1 je izl L ja Izdaji Pesni
Va v Sil
brisat
l'em
*°fi
<t K te,
f °če. je sh
In je
Krščanska demokracije * ^nko stavlja danes v svoj volilni > 'rte.
ureditev ‘j 'am i iettei
gram juridično sebnih uprav», toda istoč1’ pozablja, da je treba še n*" ‘kani viti preiskavo za vse kar
dogajalo v devetih letih.
je pozabljajo preiskavo ®u'j je ^

ki sploh niso imeli nobene uni- bivši župan Bartoli.
verze in ne osnovnih šol v materinščini. Slovaščina ni bila priznana v javnih in državnih uradih. Volilna pravica je bila na Slovaškem zelo omejena. O kaki industriji sploh ni bilo go. vora in najbolj rodovitna zemlja je bila v rokah ogrskih plemenitašev. Slovaški narod je bil j siromašen, brez vsake pravice ; in prepuščen na milost in ne- j milost tujcu. Proces raznarodo- ! vanja je zavzel s strani ogrskih vladnih oblasti take oblike su- ' rovosti, da so še pred letom 1914 znani evropski publicisti, ; E. Denis in ” m " '
Kot vidimo so imeli social-
demokrati, ki danes sp»"- j govorijo o «posebnih opra* pesn katere so bile skozi deve1 njihov izključni monopol-
Krščanska demokracija b 1 več glasov in tukajšnji >otl demokrati se pripravliaj0 «sodelovanje» s klerikalci zato, da se bodo pri «pos upravah» stvari nadaljeval6 prej in da ne bo prišlo čiščenja zadeve.
Za demokratično ko11,(j ij“
kot
Je
Se
<1 Sir
«posebnih uprav», za p°: občinsko upravo je trcb<’ vsi volijo komunistično li5*6

ZA VSAKOGAR NEKAJ
J
V
§e
Omenjeni program je predvi- in prepuščen na milost in ne- j Aleksander Dumas je bil sin
e\a večinoma javna dela (ce- ■ milost tujcu. Proces raznarodo- j mešanca. V družbi ga je vpra-
Ste, pomorska dela, javne zgrad- vanja je zavzel s strani ogrskih šal neki radovednež ali je to
be, sole, stanovanjske hiše, itd.), vladnih oblasti take oblike su- j res. Čeprav je bil Dumas uža-
1 80 bila sicer vazna, imajo pa rovosti, da so še pred letom Ijen, je prikimal.
ve no le karakteristiko prilož- j 1914 znani evropski publicisti, | «To se pravi, da je bil vaš
stm^ u repov, ki ne more- kot g Denis in R. W. Seton- ded črnec.» je nadaljeval vsilji-
30 T'"'	"f11* pr°blem0V Watson obrnili pozornost svetov, vec.
skeea eosnodarstva.	.	1 n	.
nega javnega mnenja na neclo- |	«Da,» je mirno odgovoril
veško ravnanje ogrskih oblasti Dumas.
Znani francoski romanopisec j vprašal starejšega moškega
---’— n------- -- 1:’ —- po prosim, koliko je uro?*
«Vprašajte sprevodnikaA , ^
Kaj potrebujejo Trebče'in Padriče
Zahteve volivcev v Trebčah
«Zorko
skleni-
Sekcija KP Kralj» iz Trebč la, da bo zadolžila bodoče predstavnike v mestnem občinskem svetu, da se bodo borili za uresničitev naslednjih zahtev, ki jih postavljajo vaščani:
—	municipalizacija avtobusne proge, ki povezuje Trebče z mestom;
—	razširitev poti, ki vodi iz vasi na avtocesto;
—	asfaltiranje vaških poti;
—	pomnožitev vodnih pip in razširitev vodovodne mreže;
—	popravilo nogometnega igrišča;
—	prepoved odlaganja mestnih smeti v bližini vasi in s tem preprečitev škode, ki jo povzročajo tovorniki, ki prevažajo smeti;
—	izplačilo odškodnine za škodo, ki jo povzroča vojska z vojaškimi vajami;
—	postavitev vodne pipe na pokopališču;
razširitev v vasi.
razsvetljave
V Padričah zahtevajo poljskega čuvaja
dru-
tpudi Padriče imajo svoje probleme, ki jih bo morala nova občinska u-prava nujno rešiti.
— Predvsem zahtevajo vaščani naj se napajališče za živino, ki je ob glavni cesti, premesti na primer-
nejši kraj in sicer na go stran vasi.
— Precej preglavic dela križišče za Bazovico-Gro-pado-Trebče, ki je zaradi vedno večjega prometa, posebno ob nedeljah zelo nevarno. Zato je treba postaviti table s potrebnimi prometnimi znaki, da se pravočasno preprečijo nesreče.
— Kot v vseh vassh, tako je tudi v Padričah občutena potreba po poljskem čuvaju, ker so kmetje utrpeli že veliko škodo zaradi tatvin, posebno na polju.
tržaškega gospodarstva.
Poseben ukrep je bil takrat sprejet za ustanovitev sklada, ki bi služil za pospeševanje tržaškega gospodarstva, to je rotacijski sklad- Slednji je bil u-stanovljen v cilju vzpodbujanja, pomoči in podpore pobudam na področju velike, male in srednje industrije, vključno ladje-delniške. Sklad, ki je bil raztegnjen tudi na Goriško, pa je začel delovati šele junija 1956 in je dal od takrat do 30. aprila letos samo 55 posojil za skupni znesek 4 milijarde 164 milijonov lir, od teh za tržaška podjetja samo 18 posojil za zne. sek 2 milijardi 254 milijonov.
To pomeni, da se ni v celoti izkoristijo 37 milijard o katerih je bilo govora 1954 leta, po. tem, ko je bila potrebna dolga borba, da se je doseglo končno delovanje sklada. V tem ima. mo dokaz, da obstoja izreden položaj, pomanjkanje zaupanja, da se obotavljajo investirati kapitale na Tržaškem ozem-Iju, da jih raje investirajo drugje ali jih pustijo ležati v bankah, kjer so hranilne vloge visoke in v porastku».
Tov. Vidali je nato opozoril na znane «teorije» demokri-stjanskih poslancev Schirattija in Bmsasche o «razpršitvi» Tržačanov, ki sta jih iznesla v komisiji za ustanovitev rotacij-
s slovaškim narodom. Nenehne zatiranje, policijsko preganjanje in pomanjkanje dela, je prisililo stotisoče Čehov in Slovakov, da so zapustili domovino in se izselili v Združene države, Rusijo, Francijo in v druge dežele.
JURIJ KRIŽEK (Nadaljevanje prihodnjič)
«Kaj pa praded?»
«Orangutan,» je rekel Dumas. «Da, orangutan, gospod! Ali ne vidite, da se moje poreklo začenja tam, kjer se vaše zaključuje?»
V oddelku brzega vlaka Edin. burg-Glasgotv je mlad potnik
je ta kratko odgovoril, fa^ je bil presenečen:
«Ali je to vljuden odg°l , «Glejte,» je rekel sta ! potnik, «če bi vam vljudfl0
'°Vo
za
liS° ‘c
vedal, koliko je ura, bi
moral čez čas povedati, pišem Macfesson. V
lati. t^., nadalje
pogovoru bi vam povedal' *. sem iz Middletouma. Vi 1 nj'
govorili, tam, pa
da še nikoli nisV
bi vas moral po
itJV
Ko bi že bili pri nas, . moral postreči s kosilom I* ; tem bi spoznali mojo hče<\ je godna za možitev. Zalili , bi se vanjo, jaz pa si za ^	"
No
Ah
fifa
I bi
'tnal
i1 kener
Jf *Hk,
še ne morem pomočnice.»
I skega sklada. Podčrtal je, da je I ta vi
vladna usmeritev povzročila množično izseljevanje, ki ga Trst prej ni poznal. Naš poslanec je nato tako-le nadaljeval: «Toda povrnimo se k vladnim ukrepom za Trst. Mislim, da sem že dokazal, da je imel pro-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Pragi velika ljudska manifestacija proti kapRf
22. septembra 1938 je bila v_____0. ----- plull at-
lantski vladi Hodže, ki je sprejela anglo-francoski predlog za odstopitev mejnih pokrajin Hitlerju. Pražani so se zbrali — kot kaže slika — na trg*} pred parlamentom in izrazili odločno voljo, da bodo branili domovino P1^ Hitlerjevim pohlepom. Zbrani množici je govoril tudi Klement Gottwald
195«
pri ') zi ^ e pr"! acij»'
20. septembra 1958
DELO
KULTURA IN ZNANOST
Stran 3
»Lublanske novize" prvi slovenski časopis
eiiiuiuiiiitiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiii
Q -"prat: smo Slovenci majhen narod, vendar imamo kar lepo število časopisov in revij, . '!-1 izhajajo ne le v matični dateli temveč tudi v zamejstvu losti ^ 'n C€^° Prcko1110eskih deželah, e prt- ^er *il'i mnogo slovenskih iz-f teljencev. Ne pretiravamo pa uko trdimo, da je razmeroma tnalo Slovencev, ki vedo kdaj le izšel prvi slovenski časopis, 11 0 kako se je ta imenoval in kdo Sa je urejeval, oziroma izdajal. Zato posredujemo našim bralcem pričujoči sestavek, katere-j Cu namen je, da jih v bežnih 'brisih seznani z vsem tem.
ako»-n tel»
— V
takr»
, odi' a jc
Ji»
sk«p Vodnik
prišla]
prvi slovenski
unis^j
ieno^’
kB* kem odob; li p1
gl/
pred e
k«
el.
aje
:ar
h.
o /1 pid1
praVj leve* 1 •oh
ija H
J K
Urednik
Prvi slovenski časopis so bi-ie Ljubljanske novice ali kot 'o jih tedaj imenovali Lublan-‘™e Novize. Prva številka lista ie izšla, seveda v Ljubljani, dne 1- januarja 1797. Urednik in 'zda fateli obenem pa je bil Pesnik Valentin Vodnik.
Valentin Vodnik se je rodil 1 šiški pri Ljubljani dne 3. februarja 1758. Študiral je v No-lem mestu in Ljubljani. Proti “voji volji je postal duhovnik
temu ga je bil prisilil njegov
'ino P °če. Ker se že ni mogel upreti, a bi' *e sklenil, da se odpove vsemu ‘n je vstopil v frančiškanski red. :ija luko je očetu prekrižal vse na-lilo* ' črte Da je bilo tako je zapisal :ev 'J ,arn v biografiji: Leta 1775 me isto»1 ženejo muke v kloster k franci-ie »” ‘Lunarjem.
Vodnik je mnogo pisal, poleg l*ga je tudi učil in nekaj časa ! 1,1 bil celo šolski nadzornik. Bolj ,1 bot pisec pa se je uveljavil s Pesnikovan jem.
4 Neminljive zasluge Valentina Vodnika
^ Malo poznano poglavje slovenske zgodovine
nje je pojemalo od številke do številke. Zaradi pomari jkanja sredstev in sodelavcev in predvsem zaradi pomanjkanja zanimanja slovenske javnosti, je časopis postopoma hiral, dokler ni končno prenehal izhajati V zadnji številki je bila napoved j prenehanja izhajanja izražena j v skromnih besedah: V prihod- j ni j lejtu ne bodo Krainske no- j vize več izdajane. Tako je prvi slovenski časopis, ki je v začetku izhajal dvakrat, kasneje pa enkrat na teden, in je vsega skupaj izšlo le 285 številk, prenehal izhajati ob koncu leta 1800.
Novo šolsko leto se bliža
ZSSR v številkah
od 1913 do 1957
43 let molka
i » Maj" lei ' po$et1 val» do
ko»1.
poš|(
reb#’
li#
|0t' Vil
$
ia\
■o?*
in
fa
Ig*'
ji/
dn»
bi
■
laif
dal
iste
iot>[
bi
hčeK
'IV
Zu naslovno stran prve števil-bo Ljubljanskih novic je sesta-
naslednjo pesmico:
Je kaša zavrela Se terga kaj nit?
-Voj sosed kaj dela?
Sim barat že sit !
Al vmnosti imajo Po svejtu kaj več? Al d ruj ga kaj znajo, Ko hruške zgolj peč!
Od lega Novize Lublanske povdo.
V nov leto potice Se take ni blo !
285 številk Novic
Poslanstvo, ki so ga opravile Ljubljanske novice, je bilo veliko. Z njihovim izidom je bila ledina načeta, zaorana in v brazdo je bilo vsejano seme, ki je j šele po 43 letih obrodilo. Tedanje avstrijske oblasti so se namreč zavedale pomena, ki bi ga utegnil imeti nov slovenski časopis, zato pa so na vse načine zavirale njegov izid.
M. KAPELJ
y letih od 1913 do 1957 se je celokupna proizvodnja v Sovjetski zvezi povečala za 33 krat. To nam pove statistični pregled, ki so ga pred kratkim objavili v Moskvi. Pa še nekaj nam pove tale pregled, namreč, da ima v proizvodnji socialistični sistem absolutno prednost. Saj se je v istem času v Združenih državah Amerike proizvodnja povečala le za 4,1 krat, v Veliki Britaniji za 1,8 krat, v Franciji pa 2 krat. Samo v letih 1954-1957 se je kmetijska proizvodnja v Sovjetski zve-zi povečala za 7,1 odst., v Ameriki pa le 1,1 odst.
Leta 1957 je v Sovjetski zvezi znašala skupna proizvodnja železa 84,2 mil. ton, 463 mil. ton premoga, 209,7 milijard kilovatnih ur elektrike, 51,2 milijonov ton jekla in 282 milijonov metrov volnenega blaga.
V letih 1919-1957 se je industrijska proizvodnja na osebo povečala za 23 krat in se že ' bliža količini ameriške proizvodnje.
Lani so v Sovjetski zvezi predelali več litega železa kot v Veliki Britaniji, Franciji in
V teku je vpisovanje v šolo. Slovenski otrok spada v slovensko šolo. V njej bo največ pridobil. Naučil se bo svoje materinščine. Svoj narod bo vzljubil, druge narode pa se bo naučil spoštovati. To geslo naj vodi vse slovenske starše zlasti v teh dneh. Kdor se bo po tem geslu ravnal, bo izpolnil tudi svojo narodno dolžnost !
Novosti na slovenskem knjižnem trgu
glusila slo- | Založba «Lipa» v Kopru je št. 7-8 po- izdala letos šest kvalitetnih ro-novitel na j manov: lika Vaste: «Roman o
^ko bi primerjali prvi časo-1315 5 sedanjimi, četudi najskro-"l'lcjšimi časopisi, bi prav gori1 l°v° za hip obstali, toda ko bi ’e Zamislili v razmere, kakršne I takrat obstojale in v poloti 'al> v katerem se je znašel V o-i en*in Vodnik, potem bi kaj 'Ì . n"‘lu spremenili mnenje in ...	1 PTav gotovo z večjim zani-
l li1 J’1"ujem občudovali drzen in o-’’ enem hvalevreden poskus tega ■' ^ikega moža. Vodnik je Novi.
Jz «Knjige 58», venskih založb
vtemamo seznam slovenskem knjižnem trgu :
«F. S. Finžgar:	«Pod svo-
bodnim soncem». Tretja povojna izdaja. To delo spada med najbolj popularna dela slovenskih avtorjev in je ohranilo do današnjega dne vso svojo svežost in aktualnost.
Ivan Tavčar:	«Zbrano delo
Vil». Oskrbela ga je Državno rinfiori, roman o divje razgiba-založba Slovenije pod vodstvom ‘ v„inji ladje nConway Castle». dr. Marje Borštnikove. Sedma /a' z nenavadnimi potniki po-knjiga prinaša obsežen vpogled, stane žrtev razbesnelih valov v tisto Tavčarjevo pisanje, ki Atlantika: B Traven; «Mrtva-, doslej v glavnem ni bilo knjiž- -ka W;a))> ;omcm 0 trugl(tnem j
Prešernu», ponatis; Stale Popov: «Tole paša», makedonski zgodovinski roman (Ilidenska vstaja) ; Annemarie Selinko : «Désirée», zgodovinski roman iz Napoleonovih časov; Viktor Hugo: «Človek se smeje», zgodovinska legenda nenavadnih in gnusnih razmer angleškega fevdalizma ; Willim Voods:	«Ma-
Miško
Kranjec
petdesetletnik
15 t.m. je slavil svoj 50. rojstni dan pisatelj Miško Kranjec. Pisatelj, ki izhaja iz siromašne kmečke družine iz Prekmurja, spada v vrsto zelo delavnih slovenskih književnikov, saj je spisal že več kot 30 del. Med glavna dela spadajo «Težaki», «Sreča na vasi», «Osi življenja», «Tihožitja in pejsaži», «Pesem gora» itd. Med vojno je bil Kranjec organizator osvobodilne borbe v Prekmurju, ki je bilo zasedeno po Madžarih. Danes je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
S. Gregorčiču postavljajo spomenik v Kobaridu
-TT-ot smo že svojčas poročali bo.
do postavili v Kobaridu velik spomenik pesniku Simonu Gregorčiču. Spomenik bo stal na trgu, nasproti spomeniku skladatelja Volariča. Bronasti kip v naravni velikosti je že vlit, kamniti podstavek pa morajo še pripraviti. Prvotno so nameravali prirediti slovesno odkritje spomenika prihodnjega oktobra, toda vse kaže, da ne bodo mogli dela dokončati tako
hitro in se bo verjetno odkritje nekoliko zakasnilo.
Zanimiva statistika, ki je bila pred kratkim objavljena v Moskvi
Triintridesetkratno
povečanje
proizvodnje
Sabino Coloni (Klun)
razstavlja
v občinski galeriji
Belgiji skupaj in več jekla kot v Veliki Britaniji in Nemški zvezni republiki skupaj. Samo štiri sovjetske tovarne proizvajajo več jekla kot vse francoske tovarne. Letos in v prihodnjih letih se bo proizvodnja še povečala. Tako bodo samo letos in prihodnje leto v Sovjetski zvezi nakopali dvakrat toliko železne rude kot pa sta jo leta 1955 nakopali Velika Britanija in Švedska skupaj.
Leta 1957 so v Sovjetski zvezi izdelali raznih strojev za predelovanje kovin kar 88 krat več kot leta 1913. Sovjetska mo. torna industrija je danes že tako napredovala, da izdela povprečno po en motor na minuto.
/'"YZ 11. do 22. t.m. je postavil svoje slike na ogled v občinsko galerijo na trgu Unità },akad. slikar Sabino Coloni (Klun). To je v tej osrednji tržaški umetnostni galeriji že njegova druga razstava.
Še mlad po letih si je umetnik Coloni dodobra utrl pot med tržaškim občinstvom bodisi s svojim sodelovanjem kot sli-kar-simholist po revijah, bodisi
karikaturist v dnevnem časopi- | delovnega človeka in njegovih sju. Posebno pa ga tržaško de- | tegob v borbi za obstoj in na-lovno ljudstvo pozna po njego- \ predele. Tu so naslikani indù-
vi zanimivi alegorični freski na zidu dvorane v ulici Madonnina, ki je dostojno predstavila potek dosedanje težke in večkrat krvave borbe tržaških delavcev za socializem.
Tudi na sedanji Colonijevi razstavi prevladujejo motivi okolja tržuškega in okoličanskega
Hranilne meda
snovi
j^£;d je naravna hrana, ki jo priporočajo že od davnih časov. Omenjajo ga zgodovinski zapiski celo iz asirskih in babilonskih časov. Rimski pesnik Ovid je o medu zložil posebno . pesem. Aristotel pa je zapisal. Vehk napredek je bil dose- j da delajo ;lirski Taulantijei iz
žen na področju kmetijstva. Sa. mo leta 1957 je znašal skupen dohodek sovjetskih kolhozov nad 95 milijard rubljev, kar je več kot podvojeno v primeri z letom 1952. Istega leta so v Sov-jetski zvezi pridelali med drugim 39 milijonov ton sladkornega trsa in 4,2 milijone ton bombaža.
int
večinoma sam spisal, saj je
le malo sodelavcev.
1
*3
g
■
7nu je v glavnem služil du-V/s/ci uradni časopis, ki je bil j ?Veda nemški. Povsem razum-je, da vesti niso bila sve-* Saj so za naše pojme bile '*Ute že tedaj, ko jih je objavil gajski časopis. Tudi v tem po-| *du se je Vodnik znašel pred _	problemom, ki je bil
.*°den za razvoj ljubljanskega °pisa. Slovenska javnost je z ^dušenjem sprejela prvo šte-° Novic, toda, to navduše-
no dostopno.
Ivo Andrič:	«Gospodična».
Avtor knjige je poznan med Slovenci tudi po delih «Most na Drini» in «Travniška kronika». Zadnje delo izpopolnjuje serijo treh romanov, s katerimi je avtor pred desetimi leti pre-setil jugoslovansko javnost.
Z zolt Harsanyi: «Galileo Galilei». Roman, ki je v resnici življenjepis velikega genija, je oskrbela Cankarjeva založba. V lem romanu so posebno mikav-Kot na poglavja, ki prikazujejo konflikte s cerkvenimi oblastmi, zlasti še zadržanje v zaporu in pred sodiščem, pred katerim je izrekel zgodovinske besede: «Eppur si muove». Delo je. prevedel Marijan Kozina.
F. M. Dostojevski, a Iz poved mladega človeka». Delo je prevedel Janko Al oder, izdala pa ga je Državna založba Slovenije.
Theodor Pliver:	«Moskva».
Izdajo je oskrbela založba «Nova obzorja» v Mariboru.
B. B.
prepovedana v Beogradu
V Beogradu je ukazalo državno pravdništvo zapleniti jugoslovansko ilustrirano revijo «Filmski svet». Vzrok zaplembe lista je bila slika slovite filmske igralke Brigitte Bardot, ki je bila objavljena na prvi strani. Ukrep o zaplembi je nato potrdilo tudi okrožno sodišče v
,	, . .	, Beogradu z utemeljitvijo, da ie
Stic: «Karte za mizo», kriminal- , .	..	,	,
7,„ / i n/;i,i .. .... objavljanje takih slik hud prc-
življenju ladijskega delavca, ki je zaradi izgubljenih listin zapisan trpljenju, ponižanju, lakoti in žeji, in ki ga lahko reši samo še smrt v valovih,
Ista založba je izdala še sledeča dela:
B. Magajna:	«Na bregovih
srca», novele; Nicholas Mon- 1 sarrat: «Esther Costello», roman ; Leonid Solov jev : «Prigode Hodže Nasredinan, šaljive orientalske zgodbe; Agatha Cri-
Kitajska folklora
ka, L. I. JVilder: «Hišica v veliki h osti«, mladinska povest in 1. Bevk: Mrak za rešetkami», spomini.
kršek proti morali in lahko negativno vpliva na vzgojo mladine.
Ukrajinska knjižnica v Kanadi
V	Vinnipegu v Kanadi, v poslopju muzeja Ivana Franko, je bila otvorjena ukrajinska narodna knjižnica po imenu tega velikega pisatelja. Na otvoritev knjižnice je prišlo mnogo ljudi. Zato so prvo zborovanje prenesli v Ukrajinski delavski dom. Pred navzočimi je nastopil ravnatelj knjižnice M. Čaškovski in predsednik kanadskega Tovarištva za kulturne stike z U-krajino V. Svistun.
Bogati knjižni sklad te knjiž-niče, je dejal V. Svistun, bo na razpolago vsem Ukrajincem brez izjeme. Podrobno je govoril o svojih opazovanjih za časa bivanja v Ukrajini in o tem, kako sovjetski ljudje ljubijo knji-
ge.
V	knjižnici so že začeli prirejati glasno čitanje literarnih del.
Povečanje
delavskih
plač
Danes ima sovjetsko kmetijstvo na razpolago 1,7 milijonov traktorjev, 480.000 mlatilnic in na milijone drugih kmetijskih strojev.
Istočasno z večanjem količine, se izboljšuje tudi kakovost proizvodnje in kar je še posebno važno, se dviga življenjska raven sovjetskega delovnega ljudstva. Samo v času med 1950-1957 so se delavske mezde po-večale za 50 odst.
medu vino, ki se po okusu le neznatno razlikuje od pravega vina iz grozdja.
Kaj vse vsebuje med
Med pa ni bila le hrana in vir pijače, marveč tudi zdravilo. Dioskurides, eden najbolj znanih zdravnikov v davnih časih, je opisal v svoji knjigi «Znanost o zdravilih» celo vrsto receptov za zdravila, katerih poglavitna sestavina je med. Rimski pisatelj Plinij pa je zapisal sledeče o čebelah in medu: «Čebele nabirajo med, naj. slajši in najbolj zdravilni sok». Srednjeveški spiski slavijo med kot odlično hrano za otroke, bolnike in stare ljudi, hkrati pa tudi kot zdravilo.
Kaj vse vsebuje med?
Razen grozdnega in sadnega sladkorja ter dekstrina, dušikovih proteinskih kislin je v njem
^ Med ima med vsemi vrstami hrane največ kalorij
množica rastlinskih vitaminov, eteričnih dišav in nekaj vode Vse to je že tako pripravljeno, da naša prebavila nimajo težkega napora. Med ima med vsemi vrstami hrane največ kalorij, saj bi kilogram s svojo energijo, spremenjeno v toploto, zavrel tri litre vode.
Čebela, ki znaša med mora za kilogram sladke strdi obleteti šest milijonov deteljnih ali poldrugi milijon akacijevih cvetov. Izračunali so, da se za kilogram medu trudi 18.000 čebel. V satju konservirani cvetni prah pa je vedno živ in je z njim mogoče oploditi rastlinske cvetove. Ohrani se celo stoletja dolgo.
sirijski delavec, ribič in okoli-čanski kmet, pejsažni motivi mesta in vasi, palača in periferna bajta, Bazovica, Doberdob itd., vse kar zadeva sfere reclne miselnosti in čustvenosti naprednega tržaškega človeka.
Lahko rečemo, da Sabino Co-loni opevu v svojih slikah r.aše kraje in ljudi. Njegov žanr sli-| kanja je realizem, navdahnjen ! s umetniško prefinjenostjo in I dokaj močno barvitostjo. V današnjem sodobnem realizmu je — izgleda — ubral prav svojo, svojstveno pot, ki dokaj prepričuje ter zelo radovedni smo do kakšnih vrhuncev ga bo še vodila. Ta svojstvenost je izrazito poudarjena v razstavljenih slikah Ribiška družina, Ribiči in ladje, Perice, Kosci, Hiše v Doberdobu, Hiše v Bazovici, Periferija 1 in 2, Kraški vinogradi, Tihožitje s pokrajino indrugoh. Odlikuje jih močna ekspresivnost, a obenem skopost in ekon orni ziranje v u-porabi barvnih sredstev. Vseh razstavljenih slik je trideset, v olju in temperi.
Vsekakor umetniku Coloni ju prisrčno čestitamo ter mu želimo še nadaljnih uspehov. Ob-činstvu pa priporočamo, da si to zanimivo slikarsko razstavo, polno motivike iz življenja delovnega človeka, gotovo ogleda. Razstava je, kot rečeno, odprta še do ponedeljka 22. t.m. vsak dan od 10. do 13. in 17. do 20
Trgatev se bliža...
Hrušč, ropot in ljudje
“i
Trgatev je najlepši praznik naših kmetov-vinogradni-kov. Ta praznik je tem lepši ako je letina dobra. Z letošnjo^ letino so vinogradniki večinoma zadovoljni. Še boljša pa bi bila ako ne bi bilo suše skozi vse leto. Toda v nekaterih krajih, zlasti v nabrežinski občini bo trgatev kaj žalostna, saj je pred nekaj tedni toča strahovito oklestila bogato obetajoč pridelek
~VT posebnih pravilnikih so določene globe za ljudi, ki delajo pretiran hrup. Oglejmo si na katerih primerih, kako ponekod merijo tale hrup.
V	tramvajih ga je 80 fonov, v vlaku 60, pasji lajež v stanovanjih in na dvoriščih 85 fonov, v delavnicah, kjer kujejo jekleno pločevino pa 113 fonov. V tihi naravi kaže fonometer ničlo. Okolica, v kateri ne seže hrup nikoli čez 35 fonov, je za človeški 'organizem prikladna, torej mirna.
Podobno, kot zaznamuje hrup fonometer, reagirajo nanj tudi človeški živci. Strokovnjaki vseh dežel opozarjajo na posledice prevelikega hrušča : živčne motnje in bolezni.
Opišimo na kratko fonometer:
V	posebni napravi je fonometer z radijskim sprejemni, kom na kratke valove in galva-nometer Vsa naprava pokaže maksimalni hrup, ki ga lahko človek prenese. Meja znosnosti je od 75 do 80 fonov.
V	delavnicah, kjer kujejo, se človeški organizem vznemiri. Najbolj je človek občutljiv za hrup v nenadnih presledkih, ko živci niso pripravljeni. S fiziološkega stališča povzroča to vprašanje precejšnje skrbi.
(Anton Pavlovič Čeho£) HUDOBNI DEČEK
A Posledice hrušča : živčne motnje in bolezni
Znani fiziolog Mossot je opisal delovanje hrupa na človeške možgane. Opazoval ga je med operacijo na lobanji. «Zdelo se je, ko da bolnik spi, toda zadnja straža živčega sistema je bila budna. Na sleherni hrup v bližini je prišel val krvi v vrhnje možganske plasti. Pri navijanju bolniške ure. škripanju stola ali ob kašlju v sosedni sobi. Vse to je bilo dovolj, da se je spremenil krvni obtok v možganih».
Strokovnjaki so predlagali že na več mednarodnih zasedanjih ukrepe za zmanjšanje hrupa sodobne civilizacije. Opisali so pidi že posledice hrupa za človeški želodec. Pomembni* ug' levitve so pred časom objavili tudi v letaliških središčih. Med poletom imajo ljudje povečan krvni pritisk, srce jim močneje bije. V poveljniški kabini je f -nometer zaznamoval okrog 100 fonov. Po nekaj urah let, n j n postane človek utrujen in razdražljiv, pozornost popusti, posledica pa je fizična izčrpan t in slabši vid.
Ivan Ivanič Lapkin, mlad mož prijazne zunanjosti, in Ana Semjonovna Zamblieka, mlada deklica s privihanim noskom, sta se spustila po strmem bregu in sedla na klopco. Klopca je stala čisto ob vodi, med gostim grmovjem mladega vrbovja. Čudovit kraj ! Če sedite tu, ste skriti pred svetom — vidijo vas samo ribe in pa pajki, ki se kot blisk poganjajo po vodi. Mlada človeka sta bila oborožena v trnki, mrežami, trebu. šastimi lonci s črvi in drugimi ribiškimi potrebščinami. Ko sta sedla, sta se takoj lotila ribolova.
"— Vesel sem, da sva naposled sama, — je začel Lapkin in pogledoval okoli. — Moram vam veliko povedati, Ana Semjonovna... Zelo veliko... Ko sem vas zagledal jirvikrat .. Na vasi valu prijemlje... Takrat sem spoznal, za kaj živim, spoznal, kje je moj malik, kateremu moram posvetiti svoje pošteno in delovno življenje. . Lejte, gotovo je, velika... prijem-lje... Ko sem vas zagledal, sem se zaljubil prvič, strastno zaljubil ! Nehajte vleči... naj še bolj zgrabi... Povejte mi, draga moja, rotim vas, če lahko upam ra — ne na vašo ljubezen, ne ! — tega si ne drznem, niti pomisliti ne smem na to ali lahko upam na... Vlecite !
Ana Semjonovna je vzdignila roko z ribiško palico, potegnila in vzkriknila. V zraku se je zableščala srebrnkasto zelena ribica.
— Moj bog, ostriž! O, ...Hitreje! Zmuznil se je!
Ostriž se je strgal s kavlja, se premetaval po travi proti mokremu domu in... štrbunk v vodo !
Ko sta lovila ribo, je Lapkin namesto ribe kot po naključju prijel roko Ane Semjonovne in jo nepričakovano prižel k ustnicam... Ta se je odmaknila, toda že je bilo prepozno: usta so se nepričakovano spojila v poljub. Zgodilo se
«■iniiimmironruiiijiMiuiii
tiitriiiiininiHii!iniiwni!iiHininiiiii!ininiifiRtirt!iinniiiiiniiiinrTriiiiii!iiiinriiriiiii!ii'!i:ii'iiiiii[|iii!ii!ii!iii!ininiiiiiiiiiii(iniiiiiiininiiiiniiiiiiiiiiniiiiniiiiin)
je ko po naključju. Za prvim poljubom je prišel drugi poljub, potem pa prisege in obljube... Srečne minute ! Toda v tem zemeljskem življenju ni prav nič popolnoma srečnega. Sreča navadno skriva v sebi že strup ali pa se zastruplja s čimer koli od zunaj... Tako je bilo tudi zdaj. Ko sta se mlada dva poljubljala, se je nenadoma razlegel smeh. Pogledala sta po reki in otrpnila : do pasu v vodi je stal nag deček. Bil je Kolja, gimnazijec, brat Ane Semjonovne.Stal je v vodi, gledal mlada človeka in se zahrbtno nasmehnil.
— A-a-a-... poljubljata se? — je rekel. -— Lepo to! Mami bom povedal.
— Nadejam se, da boste kot pošten človek... — je zamrmral zardeli Lapkin. — Zalezovati je podlo, naprej pripovedovati pa nizkotno, gnusno in ogabno. Sodim, da vi kot časten in plemenit človek...
— Dajte rubelj, pa ne bom povedal ! — je rekel plemeniti človek. — Če ne, bom povedal.
Lapkin je potegni] iz žepa rubelj in ga podal Kolji. Ta je stisnil rubelj v mokri pesti, se odgnal in zaplaval. Mlada dva se pa po tem nista mogla več poljubljati.
Drugi dan je prinesel Lapkin Kolji iz mesta barvice in žogico, sestra mu je pa podarila vse svoje škatle s kroglicami. Potem je morala podariti še zaponko s pasjo glavo. Hudobnemu dečku je bilo vse to očitno zelo všeč in da bi dobil še več, je pričel zaljubljenca nadzorovati. Kamor je šel Lapkin z Ano Semjonovno, tja je šel tudi on. Tudi za minuto ju ni pustil sama_
— Podlež ! — je škripal Lapkin z zobmi. — Tako maj-
hen, pa že tako velik podlež ! Kaj bo še iz njega za naprej? !
Ves junij Kolja ubogima zaljubljencema ni dal živeti. Grozil je z ovadbo, ju zalezoval in zahteval darila ; toda vse mu je bilo premalo in navsezadnje je pričel napeljevati besedo na žepno uro. In kaj? Treba je bilo obljubiti uro.
In nekoč pri obedu, ko so prinesli na mizo oblate, se je nenadoma zakrohotal, pomežiknil na eno oko in vprašal Lapkina :
— Naj povem? A?
Lapkin je strašansko zar del in napičil nametsto oblata prtiček. Ana Semjonovna se je pognala izza mize in zbežala v drugo sobo.
In v takem položaju sta bila mlada človeka do konca avgusta, prav do tistega dne, ko je Lapkin naposled zasnubil Ano Semjonovno. O, kako srečen dan je bil to! Ko se je pogovoril z nevestinimi starši in dobil privolitev, je Lapkin najprej zdrvel na vrt in začel iskati Koljo. Ko ga je našel, je skoraj zaihtel od vzhičenja in zgrabil hudobnega dečka za uho. Pritekla je Ana Semjonovna, ki je prav tako iskala Koljo, in ga zgrabila za drugi uhelj. In treba je bilo videti kakšna naslada je sijala na obrazih zaljubljencev, ko je Kolja jokal in prosjačil :
— Ljubčka, dušici, golobčka, ne bom več ! Au. au, odpustita !
In potem sta onadva oba spoznala, da ves čas, ko sta bila zaljubljena eden v drugega, nista niti enkrat doživela tolikšne sreče prevzemajoče blaženosti kot v teh minutah, ko sta vlekla hudobnega dečka za ušesa,
Vsakomur je jasno, da hrup slabo vpliva tudi na sluh. V tovarnah, kjer izdelujejo pločevino, ogluši 22 odst. delavcev, -e nekaj številk : pri kovačih 11. strojevodjih in topničarjih po 7, pri ostalih delih s splošnim hrupom pa 5 odst.
Francoski znanstveniki pa so objavili tele ugotovitve: sod -1 ■ ni delovni človek, utrujen od dnevnega dela, zaradi hrupa ponoči slabo počiva. S tem se obdobje dela podaljša na škodo časa za počitek. Posledic so : srčne motnje, že obstoječe bolezni pa se še poslabšajo Motnje v živčnem sistemu se začno z razdražljivostjo in zmanjšajo umske sposobnosti. Hrup ovira najpreprostejše um sko delo in povečuje napor.
Kako pomagati?
Za zdravljenje je potreben popoln mir. Prvo zdravilo pa je pazljivost, da pri delu ne bo-mo delali nepotrebnega hrupa. Omejiti je treba hrup, ki v me stih ne preneha ne podnevi ne ponoči. Pri gradnjah bodočih stanovanj bi bilo treba misliti tudi na to, da bo skozi steno prodrlo čim manj hrupa s ce-ste. Tako bi ljudje imeli mir vsaj med počitkom. Pri današnji tehniki bodoče «hiše miru» niso več utopija.
DOMACI PROBLEMI IN VESTI
Grozečo krizo
je treba odstraniti!
^ edno bolj upravičene se ka žejo ponovne zahteve, ki so jih postavile nekatere politične stranke in sindikalne organizacije, da bi izvedele za načrte, ki jih ima ministrstvo za državne udeležbe z raznimi podjetji IRI. Za Trst je jasno, da so perspektive, ki jih vlada namerava zagotoviti vse prej kot pa dobre. Položaj v ladjedelnici Sv. Roka, odpust starih delavcev v ladjedelnicah GRDA in v livarni ILVA, namen, da bi razstavili nekatere oddelke in celo nekatera podjetja, pomanjkanje novih naročil, novica, da so dodelili 50 milijard lir podjetjem IRI v Genovi in podjetjem v Trstu ničesar, nudijo točno sliko o nevarnosti, ki grozi našim največjim industrij, skim podjetjem.
Italijanska vlada je s pristopom v Evropsko skupno tržišče sprejela tudi načrte za razne proizvajalne sektorje. Že večkrat se je govorilo o tako-imenovanih «suhih vejah», t.j. o industrijskih panogah, ki, v sedanjih pogojih, v okviru Evropskega skupnega tržišča ni-majo nobenih perspektiv za raz-voj.
To nam da misliti, da se sku-Ša pri nas vse skupaj smatrati kot «suhe veje». Tako se še ena odgovornost več prišteva raznim demokristjanskim vladam, in danes, še posebej socialdemokratom, saj sta prav socialdemokrata ministra za državne udeležbe in za delo.
Odgovornost klerikalne vlade za krizo tržaških industriji
Intervencija posl. Vida
pri obrambnem ministru za lonjerske kmete
ija
Podtajnik Ceccherini, ki je prav tako socialdemokrat je pohitel s sklicanjem klerikalnih parlamentarcev in drugih mestnih predstavnikov na sedež njegove stranke, kljub temu, da je prišel v Trst v imenu vlade, ni pa hotel obiskati ladjedel-niče Sv. Roka in povprašati tamkajšnje delavce kaj pred-lagajo skupno s tehniki za rešitev obrata. Prav tako ni hotel obiskati ILVE, četudi imajo socialdemokrati določen vpliv med delavci tega podjetja.
V ladjedelnicah GRDA se delavci in notranje komisije že več let bijejo za modernizacijo in ustvaritev novih, racionel-nejših naprav. Danes je že na vidiku grozeča kriza, katero bo mogoče odstraniti samo če bodo nujno sprejeti učinkoviti ukrepi. Nujno so potrebna tudi nakazila oddelkov in celotne skupine IRI.
Odgovornost za to, da živi v Trstu 20.000 brezposelnih, kate-, ri že več let čakajo na zaposlitev, pada tudi na krajevne in vsedržavne voditelje podjetij IRI. Ti ljudje niso znali v pravem času sprejeti primernih u-krepov in zagotoviti večjih naročil, dočim so skušali vreči na ramena delavcev in nameščencev večji telesni in duševni napor, da bi kljubovali konkurenci bolje opremljenih in bolje organiziranih podjetij.
Danes nastopa že čas, ko po-
staja nevarnost grozeča za vse. Intervencija posl. Vidalija v parlamentu je vzbudila pozornost pri večjem številu ljudi in je prisilila nekatere vodite lje, da skušajo ublažiti položaj z nekaterimi vojaškimi naročili. Seveda se nahajamo v času predvolilne kampanje. Toda s takimi zagotovili ni mogoče rešiti temeljnih problemov naše industrije.
Obstajajo načrti, predlogi teh-nikov, notranjih komisij in FIOM, obstajajo možnosti, da vlada države, ki šteje 50 milijonov ljudi nudi Trstu in njegovemu Ozemlju široke možnosti dela, večjo gotovost za bodočnost, in priliko tisočem brezposelnih delavcev in mia-dini, da tudi v bodoče ohranijo slavne delavne tradicije našega mesta.
PAOLO SEMA
nedeljo popoldne je bil poslanec tov. Vidali, skupno s tov. Bernetičevo v Lonjerju, kjer je imel daljši razgovor z lastniki zemljišč na «Hudem letu», ki čakajo že 13 let, da se njihova zadeva reši. Prizadeti so obrazložili našemu poslancu ves potek zadeve. Tov. Vidali je zagotovil, da bo iznesel problem pri merodajnem ministrstvu v Rimu. In že v torek je tov. Vidali predložil obrambnemu ministru v Rimu naslednje pismeno vprašanje :
«Podpisani vpraša obrambnega ministra če mu je znan položaj, ki je nastal v škodo ka-kih sto lastnikov zemljišč, ki se nahajajo v bližini Lonjerja in Padrič v tržaški občini. Gre za kakih 300.000 kv m pašnikov, ki niso derekvirirani, katere je zavezniška uprava (ZVU) uporabila za igrišče golfa in so nato prešli v roke italijanske vojaške uprave.
Za časa anglo-ameriške upra-
ve so formalno obljubili, da bo škoda, ki so jo utrpeli omenjeni lastniki povrnjena. Pred kratkim so vladne oblasti, potem ko so dale zemljišča v najem «Golf klubu», poslale zakonitim lastnikom obvestilo o razlastitvi in ponudile tako nizko ceno, da je za prizadete povsem nesprejemljiva.
O tej zadevi je bil, prek parlamentarcev Beltrameja in Pel-legrinija, svojčas obveščen takratni obrambni minister Ta-viani. Slednji pa ni sprejel zah. leve za derekvizicijo, češ da potrebujejo zemljišča za vojaške vaje.
Podpisani opozarja, da se za vojaške vaje lahko izkoristijo drugi kraji in poudarja pravi-
Pomen prispevkov za tisk v času volilne kampanje
čno zahtevo
abiranje prispevkov za tisk inza volilno kamponjo, ka tere naša partija nujno potrebuje za to, da vodi borbo za dosego pravične in demokratične občinske uprave v Trstu, se nadaljuje in je vokvirjena v vo. lilno propagando, ki je v teku. Tako gledajo na to kampanjo tudi simpatizerji in bralci na šega tiska, ki pošiljajo svoje prispevke in s tem dajejo svoje priznanje naši borbi, protestirajo proti dosedanji občinski upravi in proti nesrečni demo-kristjanski politiki, katere posledice so občutene zlasti na področju obdavčenja in drugih dajatev; obenem pa s tem naši prijatelji in podporniki protestirajo, ker niso še sprejeti organski ukrepi za poživitev tržaškega gospodarstva. V tem duhu raznih mestnih okrajih
številnih prizade- j prispevajo zlasti gostilničarji,
tih malih posestnikov, ki hočejo priti ponovno v posest svojih zemljišč in zahtevajo obenem primerno povračilo škode, ki sc jo utrpeli.»
mali trgovci in obrtniki. Značilen je zlasti prispevek, ki ga je ta teden dal nek upokojenec enemu izmed naših govornikov na volilnem shodu. Daroval je
Volilna zborovanja KP
Značilen prispevek upokojenca Nadaljnji prispevki sekcij
500 lir. Na prvi videz bi lahko rekli, da je ta prispevek skromen, toda ko vidimo, kdo ga je dal, da je ta človek upokojenec, ki živi od borne pokojnine, kaj lahko pridemo, do zaključka, da je prispevek v resnici velik in pomemben, zaradi česar ga tudi na tem mestu o-menjamo.
Ob nabiranju prispevkov za tisk in volilno kampanjo se širi tudi pogovor z bralci ; se raz-
litične stranke. Ako gledamo v tej luči kampanjo za nabira-
nje prispevkov v gori omenjeni sklad, moramo tej kampanji pripisati velik politični pomen. Zato pa je naloga sekcij, celic in posameznih tovarišev, da pospešijo svoje delovanje v tem smislu.
Evo seznam pomembnejših prispevkov, ki jih je osrednja uprava naše federacije prejela v teku tega tedna :
Sv. Alojz 11.500 lir, Sv. Ana
ŠOLSKE
VESTI
pravlja, o našem volilnem pro gramu in se ta program popu-1 5.950, Pratolongo 5.950, Mag-larizira ; se nadalje objasnuje dalena 5.020, Greta 1.150,
obstoječi gospodarski položaj in razkrinkuje ter zavrača stališča, ki jih zavzemajo nasprotne po-
Škedenj 25.000, Sv. Ivan-Podlo-njer 13.600, Sv. Vid-Campi Elisi 1.650.
Pozor pred provokatorjem
ktivisti sekcije Pončana so na svoji skupščini, ki je bila 8. septembra razpravljali o zadevi bivšega člana partije Fausta Monfalcona in so sogla-| sno odobrili resolucijo, v kateri odločno obsojajo provokator, sko delovanje gori omenjenega elementa, ki se je javno razkril kot predstavnik takoimenova-nih «skupin revolucionarnih komunistov», to je diverzantske agencije proti partiji delav. skega razreda.
Naša federacija je oivorila kampanjo za občinske volitve že preteklo nedeljo. Tedaj je bilo veliko zborovanje na trgu pri Sv. Jakobu v Trstu, na njem pa so govorili kandidati: posl. Vidali, tov. Bernetičeva, in odv. Rogassi ter sekretar federacije prof. Sema. Istega dne je bilo tudi zborovanje v Barkovljah. V ponedeljek je bilo skupno sest zborovanj, v torek in sredo pa po osem. Doslej je samo naša partija vodila razgibano volilno kampanjo in je v podrobnostih obrazložila svoj volilni program in zahtere volivcev
V omenjenem dokumentu so aktivisti s Pončane, potem ko so preučili cilje in nesramne metode, katerih se poslužuje Monfalcon pri svojem klevetni-škem, obrekovalnem in razdiralnem delovanju proti partiji, omenili tudi opozorilo, katero je svojčas objavila naša federacija : obenem pa vabijo vse tovariše, naj bodo budni pred vsemi možnimi provokacijami sovražnikov delavskega razreda, naj povečajo svojo budnost in komunistično disciplino ter naj se odločno borijd proti pomanjkljivostim in za utrditev naše partije.
Vse tovariše vabijo, naj se izogibajo Monfalcona in naj prekinejo vse odnose s človekom, ki je nevreden zaupanja tovarišev.
Opozorilo sekcije Pončana
^ Bivši član Partije Monfalcon razkrinkan
VPISOVANJE IN POPRAVNI IZPITI NA SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOLAH TR ŽAŠKEGA OZEMLJA.
šolsko nadzorništvo osnovnih šol v Trstu sporoča, da bodo popravni izpiti v jesenskem roku in vpisovanje v vseh osnovnih šolah Tržaškega ozemlja po naslednjem razporedu:
Od 15. do 25. septembra t. 1. vpisovanje in popravni izpiti po razporedu, ki ga določi didaktični ravnatelj.
V sredo 1. oktobra t. 1. se bo pričelo šolsko leto s šolsko mašo.
Vsa potrebna.navodila in pojasnila dobe starši pri didaktičnem ravnatelju ali na sedežu šole.
ZA TEDEN DNI
NIŽJA SREDNJA ŠOLA Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole v Trstu, ul. della Scuola Nuova 14 sporoča staršem, da se rok za vpisovanje na to šolo zaključi 25. t.m.
Vpisati se morajo učenci, ki so delali sprejemni izpit.
Sobota, 20. - Evstahij, Mora»’ (Zadnji krajec)
Nedelja, 21. Matej, Mate Ponedeljek, 22. - Tomaž, T® misi a v
Torek, 23. - Tekla, Slavna Sreda, 24. - Gerard, Nenad Četrtek, 25. - Kleofa, Uroš Petek, 26. - Justina, Stojslava
RADIO
ODDAJE
SOBOTA: 11.30 Brezobvezo1' drobiž od vsepovsod in... 1*1*® po gorah:	(12.) «Sauris»
15. Kmečki kvintet - 16. Radij' ska univerza : Življenjepisi 1° slecev - 17. Schumann: «Lj6
!«■
Skupina je podčrtala, da je provokacija omenjenega elementa tem bolj nesramna, ker je bila izvedena v času volilne kampanje, to je v času, ko je vsa partija mobilizirana v borbi za učvrstitev svojih vrst in svojih položajev.
Vladni ukrepi za Trst
( Nadaljevanje z 2. strani)
Seja
federalnega
komiteja
KPI
Danes, v soboto 20. t.m. ob 17.30 se sestaneta na sedežu federacije v ul. Capitolina 3 federalni komite in federalna kontrolna komisija.
Obvestilo
bivšim
partizanom
2 druženje za kulturne stike s Sovjetsko zvezo v Trstu nas'' je naprosilo za naslednjo objavo :
Združenje za kulturne stike s Sovjetsko zvezo javlja, da je v teku zbiranje podatkov o sodelovanju sovjetskih partizanov v osvobodilni borbi v teh krajih.
Vodstvo združenja prosi bivše partizanske borce in aktiviste, ki so na kakršen koli način sodelovali v osvobodilni borbi s sovjetskimi partizani in se spominjajo dogodkov, ki pričajo o junaštvu ruskih tovarišev v teh krajih, naj mu svoje spomine sporoče pismeno ali ustmeno. Sedež Združenja Za kulturne stike e Sovjetsko zvezo je v ul. S. Nicolò II, drugo nadetropj«.
gram iz leta 1954 pretežno značaj zasilnih ukrepov za javna dela in ukrepov takoimenovane-ga podpornega značaja. In celo ti ukrepi niso bili vsi uresničeni.
Februarja letos je ministrski svet pripravil še drug zakonski osnutek za Trst, ki je bil odobren ob zapadlosti prejšnje zakonodajne dobe. Načrt predvideva izdatek 45 milijard v sedmih letih, to je do leta 1964 in se tiče javnih del ne samo na Tržaškem ozemlju, marveč v vsej deželi Furlanija-Julijska krajina.
Omenjeni načrt predvideva o-jačanja železniške proge Trst-Videm-Trbiž in razširitev železniške postaje Campo Marzio v Trstu (10 milijad); gradnjo nove krožne proge, ki bo povezovala postajo Campo Marzio s progo za Tržič ter zadevnih zvez z glavno postajo v Trstu in Aquilinio in končno gradnjo novega dela proge med Sv Ivanom ob Nadiži in Sredipo-Ijem na progi Trst-Videm-Trbiž (10 milijard); ureditev državne ceste za Pontafelj (6 milijard), prispevek 6 milijard za avtocesto Trst-Benetke z odcepitvijo Palmanova-Videm, gradnjo pomola VII v tržaškem pristanišču (13 milijard).
Toda v načrtu ni sploh omenjen osnovni problem tržaškega pomorstva in velike industrije, ki so pretežno podjetja IRI. Zato je treba vnovič podčrtati pomanjkanje ustreznih ukrepov, ker so sprejeti ukrepi dolgoročni (7 let) in taki, da ne načenjajo osnovnih problemov tržaškega gospodarstva.
To je kritika k vladnemu na. Črtu, ki so jo iznesli najbolj kvalificirani tržaški gospodarski krogi, opazovalci in tehniki ter osebnosti, ki proučujejo gospodarske probleme Trsta».
Dopisi naših sodelavcev
Novice iz Križa
Dva kongresa zdravnikov v Trstu
in to zaradi volilne kampanje, . in naših vasi, kakor tudi borb ki je v teku, to je v času, ko se ponovno postavlja naloga
po daljšem molku sc zopet o-j nih v vsej tržaški občini, za glašamo, da povemo, kaj je | kar nosijo vso odgovornost prej-
I šnje občinske uprave. In prav to bomo upoštevali na dan volitev. Zato bomo glasovali za Komu-
za obrambo miru in za bratstvo med narodi.	V. Ž. V.
novega v naši vasi.
Vprašanje ambulante INAM v naši vasi je končno rešeno in ne bo treba vaščanom za vsako malenkost hoditi v Nabrežino. Toda ljudje zopet tarnajo. Tokrat zaradi zdravnika, ki vodi vaško ambulanto. Pritožujejo sc nad tem, da jih za vsako malenkost pošilja v ul. Farne-to v Trst. Pred kratkim se je zgodilo, da je moral nekdo v Trst samo za to, da so mu menjali neko obvezo, kar bi bil zdravnik prav gotovo lahko o-pravil v vaški ambulanti. Ljudje pravijo, da bi tako zdravniško službo lahko vsakdo opravljal in da ni ravno potrebno, da bi zato imel doktorski naslov.
Pa še nekaj kar je v zvezi z zdravnikom: Križani nimajo sicer ničesar proti njemu, toda ni jim pa po volji, da ni vešč slovenskega jezika, saj je vendar Križ slovenska vas. Zaradi tega se lahko zgodi, da pride kdaj tudi do nesporazuma med zdravnikom in bolnikom, kar bi bilo seveda v škodo samo bolniku.
Bližajo se upravne volitve. Kot ob prejšnjih volitvah tako je tudi tokrat vse polno vabljivih obljub, katerim pa, kot je znano, Križani kaj malo verjamejo. Sedaj krožijo vesti, da bodo končno dve vaški poti asfaltirali. Sicer pa je skrajni čas, da to naredijo, saj smo že toliko krat zahtevali na merodajnih mestih, naj uredijo vse vaške poti in ne le dve važnejši.
Ne glede na razne obljube moramo, na žalost, mi Križani ugotoviti, da je prav naša vas ena izmed najbolj zanemarje-
nistično listo, na kateri nastopata kot kandidata tudi naša vaščana Leda Sirk in Viktor Bogateč.
Ne smemo pozabiti, da smo v septembru in' da je, torej, čas za vpisovanje v šolo. Kriške matere bodo prav gotovo izpolnile svojo narodno dolžnost in vpisale svoje otroke v slovensko šolo, oziroma v slovenski otroški vrtec; kajti ne izpolniti te dolžnosti, bi pomenilo, želeti narodno smrt našemu življu na lastni zemlji.
Za zaključek naj povemo še to, da bo v naši vasi trgatev že prihodnjo nedeljo. Grozdje je lepo in se nam obeta dobra kaplica, ob kateri se bo prav gotovo razživela tudi naša lepa pesem.
DRAGO SEDMAK
.
oirjenje „DELA“ v Gropadi in Padričah
jQ na izmed zelo važnih nalog slehernega člana naše partije je ta, da širi in podpira komunistični tisk.
Ta tisk vsak dan napadajo reakcionarni in monopolistični krogi, zlasti za to, ker širi v vrstah delovnih ljudi resnico in razkriva sedanji položaj ter razkrinkuje tiste, ki so odgovorni zanj.
Širjenje našega tiska prav v teh dneh ima še poseben pomen
pred tržaške volivce, da odlo-! čijo, kakšna bo bodoča občin-■ ska uprava tržaškega mesta.
| Na tem mestu želim še posebej podčrtati pomen, ki ga ima v tej kampanji širjenje časopisa «Delo», glasila Avtonomne tržaške federacije KPI. Ta časopis je zelo priljubljen med , slovenskim prebivalstvom. Da je tako nam potrjuje tudi dejstvo, da smo prejšnji teden v Gropadi prodali 30 izvodov in ta teden 42, v Padričah pa nad 20 izvodov. Ljudje so nas povsod vljudno sprejeli, kupili so časopis in razpravljali o med-
Pritožbe kmetov iz Padrič
Kmetje iz Padrič se zelo pritožujejo zaradi vojaških vaj, ki se vrše na Griži in v okoliških krajih. Zaradi vaj ne morejo goniti živine na pašo. Pripomniti moramo, da so pašniki in travniki na omenjenem področju last padriških kmetov. Letošnji pridelek krme je hil zelo slab, zaradi tega je tem bolj upravičena nevolja in celo zaskrbljenost prizadetih kmetov.
Od 22. do 24 septembra bo v Trstu kongres italijanskih pediatrov, katerega se bo udeležilo okrog 1000 zdravnikov iz vse Italije. Na kongresu bodo razpravljali o dveh zelo važnih vprašanjih : o otroških pljučnih obolenjih in o polio-mielitičnih bolnikih v zvezi s socialnimi vprašanji. Kongres bo zasedal v veliki dvorani pomorske postaje, kjer bodo uredili tudi razstavo zdravil in tehnične dokumentacije. Tu bodo predvajali tudi dokumentarne filme o skrbstvu in zaščiti o-trok.
Od nedelje do srede pa je bil v Trstu vsedržavni kongres o psihologiji. Udeležilo se ga je okrog 200 znanstvenikov in zdravnikov. Glavni poročili sta imela prof. Bertozzi in Florence in Mossatti iz Milana. V glav-nem so na kongresu razpravljali o temah: psihologija vzgojne dobe, klinična psihologija, psiholometrične metode preiskave.
narodnih kakor tudi o krajev- j Kaj bodo nudili živini pozimi, nih vprašanjih. To je dokaz, da ! če Pa bodo že sedaj krmili s
gre glas komunistov lahko v vsako hišo, saj slovensko ljudstvo ve, da je Komunistična partija bila in bo vedno na čelu vseh borb ljudskih množic za boljšo bodočnost našega mesta
senom? Poleg tega pa vojska dela veliko škodo kjer se vežba.
Mnenja smo, da bi vojaške oblasti lahko kje drugje poiskale primeren teren za vojaške vaje.
Cestni promet v Barkovljah
pričujočem dopisu opozoriti na nekaj vprašanj, ki zanimajo širšo javnost iz Barkovelj.
Že več časa se opaža, da so zaradi velikega prometa na obrežni cesti pešci prisiljeni dolgo čakati na pločniku, saj skoro ni več mogoče prečkati ceste. V tem oziru so še posebej priza. deti tisti i-otniki, ki so namenjeni v mesto, in ki se vozijo s tramvajem št. 6. Dogaja se, da delovni ljudje zaradi tega prihajajo z zamudo na delo. Zato bi morali čimprej postaviti v bližini tramvajskega postajališča v Barkovljah semafor ali prometnega policaja, ki bi urejeval promet na cesti.
želim Prebivalci, ki stanujejo ob cesti, ki vodi na Prosek (Strada del Friuli) se pritožujejo zaradi prekomernega hrupa, ki ga povzročajo zlasti klaksoni avtobusov, ki vozijo na Prosek in dalje.
Resda je omenjena cesta zelo nevarna zaradi tega, ker je za tako obilen promet preozka in ima poleg tega tudi številne o-vinke, toda vseeno bi se z zmer. nejšim trobljenjem dalo omenjeni hrup znatno omiliti. Obla. sti bi morale v tem pogledu poseči v zadevo in vsaj opozoriti avtobusno podjetje, ki vzdržuje progo, na predpise o cestnem prometu.
J. G,
Odredba
tržaške
prefekture
VIŠJA
REALNA GIMNAZIJA
Na višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za solsko leto 1958-59 do vključno 25. septembra vsak delovni dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v ulici Lazzaretto Vecchio št. 9/11. nadstr.
Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski.
DRŽAVNA
TRGOVSKA AKADEMIJA
bežen in življenje žene» Oddaja za najmlajše: Saša M*1 telane:	«Mizarček svedriček*
Igrajo člani Radijskega odra 19.15 Sestanek s poslušalkami 20.45 Vokalni kvintet «Nik® Štritof» •	21. Dramatizira6’
zgodba: Renzo Russo: «Popi® v atomskem skladišču».
NEDELJA: 9. Kmetijska ^ daja - 13.30 Glasba po željah 16. Moški zbor «Ivan Cankar’
-	17. Novela :	Branislav B6'
šiče - «Nagrobni govor» - 18-30 Brahms: Trio št. 2 v C-du*1! op. 87 . 19. Kmečki ansainb* «Silvio Tamže» - 21.30 Naraf’ poje v pesmi: «Jesen, že al™1 tim te» . 22. Nedelja v sp0**”
-	22. Poje Majda Sepe z orkr strom Franca Russa.
PONEDELJEK: 18. Haende1' Concerto grosso v c-molu op* št. 8. Concerto grosso v d-m0^
jugoslovanskih skladateljev 19.15 Radijska univerza:
Na državni trgovski akademiji *Uijska revolucija 19. stole!]1
i«:
v Trstu se vpisovanja za šolske leto 1958-59 zaključijo dne 25. septembra.
Potrebne informacije se dobijo v tajništvu zavoda na trgu Gioberti št. 4 vsak delavnik od 10. do 12. ure.
DRŽAVNA NIŽJA TRGOVSKA STROKOVNA ŠOLA
Ravnateljstvo državne nižje trgovske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, trg Gioberti št. 4 sporoča, da traja vpisovanje za šolsko leto 1958-59 do vključno 25. septembra. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure.
DRŽAVNA NIŽJA INDUSTRIJSKA STROKOVNA ŠOLA
Ravnateljstvo državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ul. Montorsino št. 8/III. nadstropje (Rojan), obvešča prizadete starše, da s vrši vpisovanje za I-, IL in III. razred za šolsko leto 1958-59 do vključno 25. septembra vsak delavnik od 10. do 12. ure.
INDUSTRIJSKI STROKOVNI TEČAJ V DOLINI
Ravnateljstvo slovenskega industrijskega strokovnega tečaja v Dolini obvešča prizadete starše, da se vrši vpisovanje za I-, II. in III. razred do vključno 25. septembra vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Tržaška prefektura je prepovedala kroženje tovornikov po tržaškem cestnem omrežju ob nedeljah in praznikih do 31. oktobra t. 1. med 6. in 24. uro. Ta prepoved pa ne velja za tista vozila, ki vozijo jestvine ali pokvarljivo blago in za tista vozila, tudi s prikolico, ki so prišla ali ki so namenjena na obmejne bloke z Jugoslavijo in Avstrijo.
Obvestilo
kmetovalcem
INDUSTRIJSKI STROKOVNI TEČAJ
V	NABREŽINI
Z ODDELJENIMI RAZREDI
V	SV. KRIŽU Vpisovanje v I., II. in III.
razred se vrši neprekinjeno do 25. t.m. v ravnateljstvu v Nabrežini vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Vpisovanje v otroške vrtce
Obveščamo kmetovalce, da je Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo pričelo dne 10. t. m. sprejemati prošnje za prejem 30 odst. državnega prispevka za sledeče pobude :
1.	za nakup čebulic tulipanov, hiacint, iris in narciz holandskega izvora ter enoletnih cepljenk vrtnic, ki bodo, uvožene iz Toskane. Prošnje se sprejemajo do 25. t. m.
2.	za nakup melitozija za zimsko krmljenje čebel in potrebnega čebelarskega orodja za racionelno čebelorejo. Za te po. bude pa se sprejemajo prošnje do 30. t. m.
ID ržaško županstvo sporoča, da se 19. septembra prične vpisovanje otrok v občinske otroške vrtce. V vrtce bodo sprejeli otroke, ki izpolnijo ob vpisu tri leta starosti. Vpisovanje je pri ravnateljstvih posameznih vrtcev. Ob vpisu je treba predložiti rojstni list, potrdilo o cepljenju proti kozam in da-vici in potrdilo o zdravih očeh.
(7.) «Kako je nastala italij8^ ska industrija» - 20. Šport6’ tribuna - 20.30 Richard Stre»®-^ «Kavalir z rožo», opera v dejanjih. Prvo in drugo dej’ nje.
TOREK: 13.30 Glasba po V‘ ljah -	18. Simfonični k®6
cert dirigira Pasquale Risp°® Haydn : Koncert v D-duro *’ čelo in orkester. - 18.55 Ženah’ vokalni tercet «Metuljček» 19.15 šrimp obzorja: Tehnik’ ustvarja nov svet:- (9.) mijska predelava lesa» - 20-» Operna glasba - 21. Obletni tedna:	«štiristoletnica s»1*1
Karla V.»	- 21.20 Ilicha®*
Strauss: «Kavalir z rožo», °Pr ra v 3 dej. - Ttretje dejanje-
SREDA : 11.30 Žena in obzornik za ženski svet • Johann Strauss: Na lepi mo® Donavi - balet. - 18.30 Z zača1* ne police: Marija Polak: zadovoljni netopirji» - 19. ^ kalni kvintet «Niko Štritof» 19.15 Zdravniški vedež - ^ Ugo Betti: «Lepa septemb^® ska nedelja», igra v treh dej® njih.
ČETRTEK:	18. Bohu*!1'
Martinu : Les pastorales - 1^* čelist Zvonko Pomvkalo in P1 nist Vladimir Seljan - 19. venski samospevi - 20.30 Zb6 Slovenske filharmonije - ' Ilustrirano predavanje :	M8
znane ljubezenske zgodbe iz lovne zgodovine: (II.) «Dick611 sovo srečanje z Gibemijo»
PETEK: 13.30 Glasba po V ljah - 18. Velika dela slav16 mojstrov -	19.15 Znanost 1
tehnika:	«Nekaj o stereo!®1*
tl
F
ii
1
t



skih ploščah» - 20.30 Iz op6
nega sveta - 21. Umetnost prireditve v Trstu - 21.30 S®8® lattijeve sonate - igra čelist B6® gero Gerlin - 22. Dante Aligh’' ri : Božanska komedija - Peke:
33. Spev. (V prevodu dr.
Gradnika razlaga dr. J. J6’
ZAHVALA
Po dolgi in mučni boleli katero je potrpežljivo pr6’’» (j: šala, je v 80 letu starosti Pj , blaga g0$ *>,
e
N
Vsem, ki so na kateri K;t
način blago pokojnico in v bolezni pomagali in
KINO
Prosek
Sobota ob 20. «Presod na Severozahod» (Passaggio a Nord-ovest). Barvni film MGM.
Nedelja, ob 17. se ponovi Sreda ob 20. «Grisbi».
(mladini izpod 16. leta pre. poreden).
minula dobra in___„
FRANČIŠKA RESINOV^ rol. ČUPERLA	,j
. >
njenega pogreba udeležili- „ ^ toplo zahvaljujemo. Zahv8J, 1 tudi pevskemu zboru S»le 11 Zgonik-	d
Samatorca, 15. septembra
DRUŽINA KOLE jt IN OSTALI SORODNI*’
ZAHVALA
»e
Mi
Cii
S
0]
s

sa
K
Ml
8kt
Žalujoča družina Žulja» Loga pri Ricmanjih št. 48
“V
k,
b« pil 1VH IlldllJ lil 31.	*	‘j*	\|
prek našega lista najiskre®^ ^](|
zahvaljuje vsem, ki so ji »a
te?
ieri koli način pomagali v nesreči in ki so se udeležili ,j
greba nepozabnega Emila-
< it
h,
'«]j,
C
sebno se zahvaljuje prosv» j, mu društvu «Slavec», vaški & bi, pevskemu zboru in vset» rovaloem cvetja.
'ea
.V
‘S,