Strokovno glasila ,,Zveze gost Iničarskrh zadrug za mariborsko oblast v Celju". Uredništvo in upravništvo se nahaja na Dečkovem trgu štev. 2. Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske ,,Zveze“ dobivajo list brezplačno Štev. S. V Celju, dne 20. avgustu 1927. Leto V. Naš junak. Načelnik Gostilničarske zadruge v Žalcu;, gospod Ivan Virant, ni le vzor zadružnih načelnikov, kakor smo ; že opetovano pisali, ampak je tudi ju- I nak naše lepe svobodne domovine. Kakor mnogo drugih, tako je tudi on sta - | vil prostovoljno leta 1918. in 1919. na j koroški fronti sovražniku svoja prša j nasproti, da je tako ohranil našo do1- j movino pred pohodom sovražnika v naše lepe slovenske kraje. Za to zaslu- 1 go je bil naš junak Virant odlikovan ! z zlato hrabrostno kolajno. čim so za odlikovanje zvedeli pri- | jatelji, znanci in številna društva, ka- j terim naš junak Virant ali načeluje j ali je, njih član, so se takoj .sporazume- [ li in priredili pred njegovo hišo v sre- ! do, dne 10. t. m. zvečer hakljado s se- j renado v čast junaku s koroške j fronte. j j Za izražene čestitke se je naš junak ginjen zaihival.il. Žal nam je, da nas niso Virantovi prijatelji o prireditvi slavnost' obvestili, da hi bili zamagli doprinesti naše čestitke osebno. Ker smo to ne po naši krivdi zamudili, čestitamo našemu junaku Virantu1 za odlikovanje potom našega strokovnega glasila ter se mu zahvaljujemo, da je leta 1918. in 1919. izpostavljal svoj mladi-život za našo, danes svohodmo domovino. mT—nn i - jii-mt iiT-r- nim i—n— Volitev v zbornico. D,a zadovoljimo vse tiste hujskače, katerim leži najbližje politika, ki je kriva vsej današnji narodni nesreči in medsebojnim prepirom našega naroda, smo se odločili, da ne bomo pri prihodnjih volitvah v zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani v nobenem oziru sodcv'ovali, pa tudi če nima biti zastopano gostilničarstvo niti po enem odborniku v tej za nas tako važni instituciji, kjer se izdelujejo vsi, za našo obrt potrebni zakonski načrti ter uvajajo in odpravljajo točilne takse in točilni stoječim gostom. To našo abstinenco opiramo na sledeče razloge: Pri lanskih volitvah ste bili postavljeni za obrtništvo, kamor spadamo tudi mi gostilničarji, dve kandidatni listi. Eno so postavile sporazumno vse štiri zveze obrtnih zadrug v Sloveniji, to so: Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani in Mariboru ter ljubljanska zveza gostilničarskih zadrug in naša zveza in Zveza obrtnih društev za Slovenijo v Celju, kjer so včlanjeni vsi obrtniki in gostilničarji brez razlike politične pripadnosti. Drugo so postavile pa vse politične stranke izven SDS, Mi smo se pridružili oni listi, ki so jo postavile stro- j kovne organizacije in za katero je tu- j di ogromna večina obrtništva in go-stilničarstva glasovala ter smo dobili , tako šest gostilničarjev v zbornico. To naše postopanje so razni huj- | skači obsojali in nas pri vsaki priliki j obkladali z vsemi mogočimi nelepimi | izrazi ter nam očitali, da, smo se po- ! stavili na stran politične stranke SDS. ! Da se nam ne bo godilo tudi pri pri- i hod.njih volitvah tako, smo se odločili, ! da sploh ne sodelujemo v nobenem ozi- S ru in pripustimo našim članom naj volijo kakor hočejo, če bomo pa imeli v zbornici kakšnega gostilničarja, ki bi si upal zagovarjati energično naše interese, je pa drugo vprašanje. Če se j bo to zgodilo, pripišite krivdo raznim j hujskačem po občnih zborih, Naš sklep bomo spremenili le v tem slučaju, če prejmemo od vseh naših članov pisma, v katerih nas pooblaščajo pri prihodnjih volitvah v zbornico sodelovati. ¥do bo kriv, če prihodnji list ne bo izšel? j Da se bo znalo,, kdo je kriv, če prihodnji list ne bo izšel, objavljamo nar slednje imena vseh onih zadrug, katere nam na zvezni članarini za leto 1927. dolgujejo bodisi deloma ali v celoti: Slov. Bistrica deloma 2.500,— Din Mozirje deloma . . . 1.260,— » Gornjiigrad deloma 2.350.,— Dol. Lendava deloma 2,195.— » Šoštanj deloma . . . Maribor okolica delo- 1.735.— ma i , 6.420.— » Ormož deloma . . . 225.— Ljutomer deloma . . 90. — Šmarje pri J. deloma . 1.530.-- » Murska Sobota deloma 6.730 — 1> Kozje deloma . . . 3.865,— » Rog. Slatina deloma . 520.— » Ptuj deloma .... 3,901.50 Konjice deloma . . . ■ 660 — » Vojnik deloma Sv. Jurij ob j. ž. v ce- 745.— loti ....i,. 1.890.,— » Vransko v celoti . . 3.150,— Skupaj 39.766.50 Din. Da pa ne bomo delali nikomur krivice, objavljamo naslednje tudi imena onih zadrug, katere so nam do danes nakazale zvezno članarino bo-diilsi na račun ali v celoti: Slov. Bistrica na račun 2.000,— Din Mozirje na račun . . 900,— » Gornjiigrad na račun . 800,— » Dol. Lendava na račun 1.000,— V Šoštanja na račun . . 2,000.— Maribor okolica na račun . 6,460:1—' » Ormož na račun . . 2.340,— » Ljutomer na račun . 2.385.— » Šmarje pri J. na račun 1.530,— . » Murska Sobota na rai-čun . . . 4 1.010 — Kozje na račun . . . 500.— » Rog. Slatina na računi 2,000,— » Ptuj na račun . . . 4.828.50 » Konjice na račun . . 3.300,— » Maribor mesto v celoti 4.815,— » Vojnik na račun . . 2.000,— Celje v celoti . . . 4.635.,— » Žalec v celoti . . . 3.465.i— Prevalje v celoti . . 3.735.— » Slovenjgradec v celoti 4.005,— 7> Sv. Lenart v celoti . . 3015,— Skupaj 57.623.50 Din. če ne bomo prejeli do 1. septems bra nakazanih vsaj 12.000 Din, da bomo zamogli poravnati z istimi sedanji dolg po 8.096.— Din in plačati urad-ništvo, bomo primorani uradindštvo odpustiti in pisarno odpovedati ter z delovanjem popolnoma prenehati. Posledice, ki jih bo ta naš korak rodil, naj pripišejo člani ravnokar popisanim zadrugam, ki nam na članarini še dolgujejo. Pozitivno nam je znano, da ima zadruga v Murski Soboti 37.000 Din in ona v Ptuju pa 34.000 Din v blagajni. Tudi ostale zadruge niso brez denarja. Tako ima mariborska okoliška večjo vsoto v čekovnem računu ! in v zadružni blagajni. Nič naj se prizadeti načelniki ne j jezijo nad nami, da smo objavili ime- j na njih zadrug v listu. Mi storimo sa- j mo našo dolžnost in obvestimo člane, | kje leži krivda, če ne bo prihodnji list j izšel. Že v naprej vemo, da bomo do- j bili v odgovor, da bodo zadruge iz i zveze izstopile. Povemo jim pa tudi j v naprej, da je nam vseeno, ali jevčla- j njena taka zadruga, ki »oče članarine ! plačati, ali ne. Nič nimamo od vehke-g,a števila včlanjenih zadrug, če nam ne plačaj o redno članarine. Torej če hočete, da se bo delalo naprej, pošljite nam denar, sicer se pisarna s 1. septembrom zapre prav gotovo. Na naše mesto bodo pa prišli to-čiici stoječim gostom, katerim smo delali do danes toliko neprilik. Lepo ne bo za gostilničarje, ki se štejejo k inteligenci, če. bodo našo pisarno zasedli točilci, kakor dela vojska, kadar zasede neko ozemlje. Zapisnik izrednega občnega zbor,a »Gostilničarske zadruge pri Sv. Juriju ob j. žel.«, ki se je vršil v nedeljo, dne 31. julija ob 3. uri popoldne v gostilniških prostorih zadružnega komisarja in gostilničarja gosp. Alojzija Plausteinerja pri Sv. Juriju ob j. žel. s sledečim DNEVNIM REDOM: 1. Poročilo zadružnega komisarja. : 2. Poročilo zveznih delegatov, i 3. Volitve načelstva in odbora. : 4. Proračun za poslovno leto 1927. : 5. Volitve v zbornico za trgovino, obrt in industrijo. 6. Slučajnosti. Točno ob pol 3. uri popofdne, ka-. kor je bil zbor sklican., je zadružni j komisar g. Plausteiner konstatira!, da i ni navzočih zadostno število članov, da bi se moglo vršiti zborovanje ob prvem sklicanju. Radi tega sporoči ; navzočim, da je potrebno čakati eno uro kakor je po pravilih predvideno. Po enournem čakanju konstatira i zadružni komisar gosp. Plausteiner, i da so navsoči poleg njega, ki vodi razprave, še zvezni tajnik g. Anton Komac, ki zastopa zvezo in fungira kot zapisnikar ter 22 zadružnih članov in članic, kar se je ugotovilo potom klicanja na podlagi na novo naloženega zadružnega katastra. Na podlagi tako ugotovljenega števila navzočih j,e ugotovil zadružni komisar g. Plausteiner, da so vsi sklepi današnjih razprav veljavni, ker se vrši zborovanje po enournem čakanju brez ozira na število navzočih. Nadalje ugotavlja g. zadružni komisar, da je bil zbor pravilno sklican, ker se je vabilo poslalo vsakemu članu posebej po pošti in objavilo v »Gostilničarskem listu«. Po končanih formalnostih proglasi zadružni komisar g. Plausteiner izredni občni zbor otvor jen ter preide takoj na dnevni red in poda k prvi točki svoje poročilo, ki se glasi sledeče: Ko smo se na zadnjem občnem zboru, ki se je vršil 6. febr. 1927, videli, nismo mogli priti do nobenega pravega zaključka. Zbor se je v sredini razprav vsled neumestnih opazk in deloma neupravičene kritike nekaterih navzočih razbil ter smo se razšli, ne da bi si bili postavili vodstvo, ki je vsaki organizaciji brezpogojno potrebno. Da ne bo doletela tudi današnjega zbora enaka usoda, vam priporočam že v naprej, da sledite mirno vsem razpravam in podaste na koncu poročila vsake točke mirno svoje pripombe in mnenja, ker bi bil sicer primoran zborovanje zaključiti in podati poročilo obrtni oblasti, katera me je postavila komisarjem zadruge. Bodite uverjeni, da ne bo oblast v ponovnem slučaju ugotovljene nerednosti pri vr-ši/tvi občnega zbora postopala z nami tako milo kakor po zadnjem burnem zborovanju, ampak bo napela druge strune, ki bodo precej dražje od prejšnjih. Nalogo zadružnega komisarja sem prevzel le pod tem pogojem, Ja mi je stala ob strani naša zveza v Celju, katera mi je pridelila v pomoč zveznega tajnika g. Komaca. Z njegovo pomočjo sem zadružne knjige in vse ostalo zadružno poslovanje uredil, v kolikor je bilo v danih razmerah mogoče. Najino delovanje v tem pogledu je bilo tedaj tesno vezano, tako, da se poročilo ne more tako lahko deliti v dva dela. Radi tega pripustim nadaljne poročilo v zadevi najinega skupnega delovanja od 6. februarja, 1927 do danes popolnoma zveznemu tajniku gosp. Komacu, katerega prosim, da v tem smislu poroča. K drugi točki dnevnega reda povzame besedo zvezni tajnik g. Komac, kateri izvaja sledeče: Moje poročilo bo obsegalo samo zgodovino zadruge od zadnjega ponesrečenega občnega zbora do danes in ugotovitev nekaterih nerednosti, ki so se vršile pod prejšnjim zadružnim vodstvom. Da je prišlo do postavitve zadružnega komisarja vaši zadrugi, se je razvila stvar sledeče: Ko sem imel čast -prisostvovati vašemu zadnjemu rednemu letnemu občnemu zboru, sem imel priliko opaziti, da je pri vaši zadrugi, posebno pa v zadružnih knjigah, popolen nered. Ce bi bil te ugotovljene nerednosti zamolčal, bi me bila lahko doletela kazen. Radi tega sem tudi vse to popisal in prijavil obrtni oblasti ki je potem na podlagi mojega poročila postavila vaši zadrugi zadružnega komisarja v ; osebi gospoda Plausteinerja, s katerim sva spravila zadružno poslovanje zopet v pravi tir in naložila vse potrebne poslovne knjige. V zadružnih poslovnih knjigah in zadružnem poslovanju sploh, sem ugotovil sledeče nerednosti: G. Klajnšek, ki ste ga imeli za zadružnega načelnika, ni bil niti gostilničar, še manj pa član vaše zadruge. Zato pa je bila njegova svojeoasna izvolitev zadružnim načelnikom nezakonita in nezakoniti so potemtakem vsi zadružni sklepi in neveljavni vsi zadružno-uradni dokumenti, podpisani od tega gospoda. Zadružni kataster, ki je podlaga vsemu zadružnemu delovanju, je bil v popolnem neredu in nerazumljive so bile tam vpisane koncesije. Radi tega sem moral sestaviti nov kataster na podlagi od članov osebno doprinešenih koncesij. Vknjižbe v blagajniški knjigi so bile tako površne in nerazumljive, da sem moral zaprositi obrtno oblast, naj zasliši g. Klajnšeka v svrho pojasnila. Ta knjiga se še danes nahaja pri oblasti. Vsled tega vam ne morem podati popolnoma točnega pojasnila o današnjem zadružnem denarnem stanju in sicer tako dolgo, dokler nam ne bo vrnila oblast blagajniške knjige s pojasnilom g. Klajnšeka. Vsekakor sem pa zamogel ugotoviti s pomočjo gospoda Plausteinerja in zaslišanjem nekaterih prič, da je današnje zadružno denarno stanje sledeče: 1. Naloženih pri »Hranilnici in posojilnici pri Sv. Juriju ob j), ž. 3.350.— Din 2. V ročni blagajni, ki se nahaja v rokah zadružnega komisarja g. Plausteinerja . . 369.— » Skupaj 3.719.— Din. V tem niso zapopadeni oni zneski, katere bo moral položiti g. Klajnšek v zadružno blagajno po ugotovljenem stanju blagajne dne 6. februarja 1927, ko je prenehal biti zadružni načelnik. O kakšnem letnem zadružnem obračunu ni bilo v blagajniški knjigi sledu. Delalo se je tudi brez- visakega rednega proračuna. Na zadnjem zboru sem vam. svetoval, da način takega vknjiiženja v blagajniško knjigo ne odobrite in izvolite posebno komisijo zadružnih članov, katera bi izvedla na novo vse vknjižbe in sestavila pravilen obračun, ker se ni moglo na podlagi teh zmešanih vknjižb ugotoviti ne pravega zadružnega denarnega : stanja in. ne ostalega zadružnega premičnega in nepremičnega premoženja,. Tega mojega nasveta-niste hoteli upoštevati vz-lic temu, da. sem vam točno pojasnil' posledico, če bi prišle ravnokar omenjene manipulacije do manja obrtni oblasti. Gg. Klajnšek in Žlioar nista napravila teh neredu,osti vedoma in hote, ampak le iz nevednosti. Radi tega jima morete zameriti le v toliko, da nista svojih mest pravočasno odložila. Vsekakor je pa ugotovljeno, da je izstavljal gospod Klajnšek vedoma in hote' neresnična spričevala osebam, ki se niso naše obrti nikoli pravilno učili. Za tako nezakonitost, ki jo je vodoma in hote napravil, je vreden, da ga danes obsodite, ker je svojemu stanu škodoval s tem, da. je pripomogel priti v posest osebne pravice onim ljudem, ki nimajo do takega dokumenta nobene pravice. Čudno se mi zdi, da se ni ta gospod pri nobeni stvari razumel in da je prav dobro napravil le to, kar je, bilo njemu v korist. Zato je pa toliko bolj vreden vaše današnje obsodbe. Ce hočete, da se bo pri vaši zadrugi vsaj v bodoče dobro in pravilno delalo, vam svetujem, da bodbe pri zbiranju zadružnega vodstva jako zbirčni, posebno pa pri nastavitvi zadružnega tajnika, ki mora biti duša organizacije ter desna in leva, ne samo desna roka zadružnega načelnika. Istotako kakor zadružni kataster in blagajniška knjiga, so bile v popolnem neredp tudi ostale zadružne knjige. Radi tega sva bila z gospodom Plau-steimerjem primorana nabaviti na novo vse potrebne zadružne' knjige. Izven zadružnega denarnega stanja, katero se bo zamoglo ugotoviti točno še le, kadar bo podal pojasnilo g. Klajnšek, imate .sedaj zadrugo popolnoma v redu. Priporočam' vam, da ju držite tudi v bodoče v tem redu kakor je sedaj;, da ne pridete zopet na-vskriž z oblastmi in vam ne bo potrebno postavljati zopet varuha nad vami v -obliki komisarja, kakor se po-stavlja osirotelim mladoletnim otrokom. Ce bi prišlo do ponovne postavitve komisarja, vam zagotavljam, da ne bodete imeli take sreče kakor sxe jo imeli sedaj, da se je postavilo gostil-, ničarja kot takega, ampak se vam bo poslal tu sem državni uradnik sreske-ga poglavarja,, ki pa ne bo opravljal svoje naloge brezplačno kakor jo je opravljal sedaj g. Plaust-einer, ampak ga bodete morali mastno plačati. V tem slučaju bo zadružna članarina še mnogo višja kakor sedaj. Ne smete misliti, da je malenkostna vsota' proračuna,, ki se vam bo predložila pod 4. točko dnevnega reda, vržena proč. Vedite, da vam -organizacija koristi v vsakem oziru najmanj desetero. Ce bi od zadruge in zveze ne imeli drugega kakor to, da vam služita ti dve korporaciji kot mejnik na-pram oblastim in ji kažeta, do kam lahko gre pri nalaganju davčnih bremen, bi bilo zadostno povrnjena ta, tako malenkostna vsota. C-e bi bil jaz gostilničar, vam povem, da bi me bilo sram izjaviti, da ne morem plačati te malenkostne vsote, posebno pa, če bi imel dve gostilni, trgovino in polovico hiš pri Sv. Juriju ob j. ž.„ kakor jih ima ravno tista gospa,, ki ji gre ta vsotica- tako težko od nje. Pripovedoval bi vam v tem smislu še dalje, če bi imeli potrpljenje me poslušati. Ker pa tega gostilničarji sploh nimajo, bom svoje poročilo končal in priporočam, da zberete zmožno im delavno zadružno načelstvo in odbor ter nastavite povsem zmožnega in- agilnega zadružnega tajnika. Poročilo zveznega tajnika gosp. Komaca je dal zadružni komisar gosp Plausteiner na razpravo. K besedi se je oglasil navzoči bivši zadružni tajnik g. Žličar in opravičeval prejšnje zadružno zanemarjeno poslovanje na ta način, da mu ni bivši zadružni načelnik g. Klajnšek hotel izročiti zadružnih poslovnih knjig, ampak je uradoval vedno sam. To izjavo so po- trdili tudi drugi navzoči člani in zadružni komisar g. Plausteiner, ki so imeli priliko se o tem prepričati. 'Po daljši debati se je ugotovilo, da ne za- ; dane krivda nevednosti v zadružnem poslovanju gospoda £ ličarja, ampak , bivšega zadružnega načelnika gospoda Klajnšeka. j V ostalem se je vzelo poročilo i - zveznega tajnika g. Komaca odobruje ! na znanje. ; K tretji točki dnevnega reda pojasni zadružni ko- i misar g. Plausteiner pomen volitev in | važnost, mest, ki- jur. zavzamejo posa^ j mezni člani načelstva in odbora ter prekine zbor za četrt ure in prosi na- : vzoče,, naj se zedinijo v volitvi načel- | nika in podu a čelnika. Volitev se vrši j na ta način, da se napiše na volilni j listek ime onega člana, katerega se | hoče voliti načelnikom in pod tem pa j ime, podnačeltnika. Kot skrutinatorji se bili izvoljeni gg.: Franc K km L Jožef Podgoršek in Josip Grasselli. Oddanih glasov je bilo 22. Od teh se je glasilo 18 na' ime gosp. Alojzija Plausteinerja kot zadružnega načelnika in 12 pa na ime g. Jožefa Podgor-seka kot zadružnega podnačelndka; tri glasovnice so bile neveljavne; od ostalih glasov so dobili razni drugi člani po 2—4 glasove. Na podlagi tega volilnega rezultata sto skruitito-atorji proglasili kot’ izvoljene in sicer: 1. Zadružnim načelnikom g. Alojzija Plausteinerja. 2. Zadružnim p o dna,čelni kom g. Jožefa Podgoršeka, V olittev odbornikov se je vršila p o sklepu zbora z vzklikom. Predlagan: so bili kot taki gg, Zupanc Miha, Kincl Franc, Grasselli Josip in gos-pa Zdolšek-Prančiška, Kot odbornika-,narri-ast-nika sta biiila predlagana gg. Ivan Pe-perko itn Franc Zdolšek in kot preglednika računov pa gg. Hermart Kincl in Martin Trebovc. Ta predlog je zbor soglasno osvojil, na kar je zadružni načelnik proglasil vse omenjene za izvoljene. 5 Novoizvoljeni zadružni načelnik1 g. FiauSteiner'se zahvali- zboru za iz-, kazano mu čast, da ga je izvolil ža^-družnim načelnikom, . obljubi, da bo tudi v bodoče delal neumorno za dobrobit vseh v. zadrugi včlanjenih tovarišev in tovarišic ter preide k četrti točki dnevnega reda in poda besedo zveznemu tajniku gosp. Komacu, ki prečita sledeči mi ZADRUŽNI PRORAČUN < za poslovno leto 1927: Izdatki: 1/ Z-vjeizna' članarina za 1. 1927. . . . 1.890.- Din 2. Plača zadružnemu tajniku . 4 . . 1.800.— » 3. Pisarniške potrebščine . . . .. . 250.— » 4. Poštnina .... 100.— >> 5. Potni stroški . . . 600.— » 6. Reprezentacija . . 300.-— » 7. Članarina -tuj-sko- prometni'Zvezi . . 50.— L 8. Eventualni nepredvideni izdatki . . 200. - V1 Skupaj 5.190.-Dohodki: Din. 1. Naložena gotovina pri »Hranilnici in posojilnici« pri Sv. Jurju ob j. ž. . . 3.350.— Din od katerih se ena če- 1 1V ( trtina ne sme porabiti .za tekoče zadružne stroške . . 838,— »; 2.512,— Din. 2. Gotovina v ročni blagajni i '3(69.— » Ostane torej . 2.881.— Din. 2,309.— Din proračunskega primanjkljaja, katerega je treba kriti na ta način, da se predpiše vsakemu zadružnemu članu zadružna doklada po 50 Din letno Te doklade so proraču njene na okroglo 2.100 Dim. Po tem proračunu bi primanjkovalo koncem lett 1927. še 209 Din, kateri bi s-e krili z eventu-elnimi inkorporacijlskiimi ali z nepred1-videnimi dohodki. Za plačilo proračunjenega letnega zadružnega prispevka imajo člani sle deče ug odn ost i. 1. Brezplačno dobavo zveznega strokovnega glasila »Gostilničarski list«, ki izhaja enkrat mesečno in v katerem se objavljajo vse, za gostilni-čarsitvo važne odredbe, zakoni ter zvezna in zadružna navodila. 2. Skupni, nastopi v vseh zadevah, ki so bodisi lokalnega pomena, ali se tičejo celokupnega gostilničarskega stanu v oblasti ali državi. 3. Brezplačne nasvete v gostilni- čarski stroki in sestava vlog na oblasti za vsakega posameznega člana ter informacije v vsaki, bodisi katerikoli \ zadevi. j Proračunjen-a vsota j-e za ravno- | kar naštete ugodnosti, ki jih nudi za- ! druga svojim članom, tako malenkost- : na, da niti najmanj ne dvomim, da bi i se znašel med vami kdo, ki bi predlo- | ženemu proračunu ugovarjal iz kakr- I šnegakoli razloga. Ce bi kdo trdil, da j je ta vsota za njega in njegov obrat j previsoka, potem se mu iie izplača, da j gostilno sploh izvršuje. Ako ste čitali pazljivo naš >Go- i stilničarski listi«, ste se prav gotovo, j uverili, da je naša zveza zaslužila ma- j lenkostno svotico, ki ji bo od tega proi- j računa pripadala, ker je s svojim do- j sedanjim intenzivnim delovanjem do- j segla marsikakšen uspeh, ki je prišel j v korist tako posameznikom kakor ce- j 1‘okupnosti ter na ta način prekosila j marsikatero starejšo in financijelno i močnejšo organizacijo. Pomnite, da j plačujejo člani drugih zadrug še več- j je vsote kakor se predlaga vam. , Vpričo teh dejstev bi ne bilo pre- | več častno za gostilničarje, včlanjene j v vaši zadrugi, če bi predloženega pro- i računa ne odobrili. Le če bodete predloženi proračun j odobrili in članarino tudi točno pla- j čali, je pričakovati intenzivnega in : uspešnega delovanja tako zadruge ka- j kor zveze. Zato pa vam svetujem, da j se ne obotavljate predloženega prora- ' čuna odobrili. Ravnokar obrazloženi proračun i je dal zadružni načelnik g. Plaustei- j ner na razpravo. K besedi so se ogla- j ;jdli razni govorniki. Po daljši debati j ,se je predloženi proračun v polnem j , obsegu soglasno odobril. K peti točki dnevnega reda, to so volitve v zborni- j eo, se je razvila jako obširna in burna j debata, v katero so posegali razni go- j vornifci.. Največjo debato in kritiko je j hotel voditi bivši zadružni tajnik'g. ’ Žličar. Trdil je staro lajno, češ, da se i 'je zveza pri zadnjih volitvah postavila : na stran politične stranke SDS. V tej i zadevi se nam ne zdi vredno dalje raz- i lagati, ker smo to staro stvar že tolikokrat popisali, da jo že vsi vrabci po strehah ponavljajo, samo SLS-politi-ku g. Žliearju jie še neznana, oziroma je radi svoje politične zaslepljenosti popolnoma nepoučen. Končno se je po daljši razpravi soglasno sklenilo, da se nima zveza spuščati prav v nobeno sodelovanje pri volitvah v zbornico in da mora pripustiti celo zadevo posameznim članom. Tega sklepa se bomo pri zvezi točno držali, pa tudi če ne bomo imeli y zbornici prav nobenega gostilničar j a in s.e nam bo naložila še ena točilna taksa. To objavimo, da se nam ne bo pozneje predbacivalo, češ, cia nismo ničesar ukrenili. Pri slučajnostih moramo omeniti še ta, da je pri tem zborovanju igrala smešno vlogo gospa Lecpoldina Vrečko iz Trške gore. Ta gospa je radi svoje nepoučenosti in nerazsodnosti ves čas zborovanja medklicala in precej otežkočila pravilno vršitev zbora. Redili letni občni zbor mariborske mestne zadruge. V sredo, dne 27. julija 1927 ob pol 4. uri popoldne se je vršil v mali dvorani mariborskega Narodnega doma zadružni redni letni občni zbor mariborske mestne zadruge z jako lepim in obširnim dnevnim redom. (Zboru je predsedoval dosedanji zadružni načelnik gospod Henrik Senekovič, obrtno oblast je zastopal ma-gistratmi svetnik gospod Rodovšek, v imenu naše zveze se je udeležil zbora zvezni tajnik g. Komac. Navzočih je bilo od 116 zadružnih članov samo 24, torej komaj 20%. Vzlic temu, da se nalagajo mariborskim gostilničarjem s posebnim veseljem težka bremena in delajo razne druge zapreke pri izvrševanju obrti, niso čutili člani te zadruge potrebe se zbora polnoštevilno udeležiti. Celo gospoda Majdiča, ki je bil resni kandidat za zadružnega načelnika,, smo na zboru pogrešali. Gospod Klesič. ki se za organizacijo jako zanima ib bi isti lahko tudi mnogo koristil, če bi bo-, tel, je pa vodil ves čas zborovanja srdito opozicijo, tako, da ,se je dovršil tudi ta zbor jako klaverno. Zbor je bil' sklepčen le po milosti določila zadružnih pravil, ki se glasi, da §e po enournem čakanju vrši drugi občni zbor in se veljavno sklepa ob vsakem številu dašlib članov. Podeželske zadruge, ki štejejo po 40 do 80 članov in. niso na tako visoki izobrazni stopnji kakor ■ mestni tovariši, pa bodisi v strokovni in organizacijski sposobnosti ali v splošni izobrazbi, zaznamujejo navzočih na svojih zborovanjih vedno najmanj tri četrtine vseh elanov. Večkrat so nas take zadruge presenetile tudi na ta način, da je manjkalo na Občnih zborih samo par starih tovarišev, ki se vsled : visoke starosti ali bolezni niso mogli zbora udeležiti, vsi ostali pa so se udeležili zbora polnoštevilno in vztrajali do konca vseh razprav vzlic temu, da so prišli od daleč in žrtvovali za to zborovanje včasih ves dan. Zadosti slabo je. da tega mariborski mestni tovariši ne vidijo. Ce se pride tu pa tam s posamezniki v pogovor o zadrugi, se slišijo razni vzroki, zakaj se člani zborovanj ne udeležujejo. Teb različnih nazorov ne bomo danes tukaj naštevali, ker upamo, da bo ta naša današnja kritika nekaj zalegla in bo prihodnji zbor drugače zglodal,. kakor so zgledali visi dosedanji. Vse, kar smo ravnokar našteli, ni ; ■ ' v...V G .1' §; .; l''.:.; v ' I. Ki«, lis, Gr Miško ki je tudi v Jugoslaviji dobro znana tovarna za štedilnike, specijalne peči in za aparate za kuho; je razstavila i na strokovni razstavi za, gostilničarsko j in hotelsko obrt v Gradcu vzorne težke, ! emajlirane in poniklane štedilnike za velike kuhinje z napravo za pripravljanje gorke vode, kakor tudi omare za ogrevanje, peči za slaščičarje s plinsko kurjava, pomivalnike i. dr. Veliko hotelsko kuhinjo je kupila pivovarna Puntigam pri Gradcu, restavracijsko kuhinjo pa restavracija Bayer v Mu-rau, Štajersko. Tvrdka H. Koloseus je bila na I. in na II. strokovni razstavi v Linzu in Salzburgu odlikovana z najvišjim državnim odlikovanjem ter je bila pri tej razstavi, ker ji višja odlikovanja niso mogla biti prisojena, izven tekmovanja. V preteklem letu je tvrdka Koloseus dobavila v Jugoslavijo za Ljubljanski dvor v Ljubljani, nadalje za Mestno zavetišče 30 onemogle v Ljubljani ter za upravo kr. zem\aljske bolnice v Pakracu po eno veliko štedilmi-ško napravo s pripravo za gorko vodo. Za gospoda dr. Gedeona Dundješi v Novem Sadu je sedaj' večja štedilniška naprava v delu, kar dokazuje, da je dobava izdelkov tvrdke Koloseus zopet v Jugoslaviji mogoča. V splošnem je pa ta tvrdka postavila v Jugoslaviji mnogo velikih kuhinjskih naprav, ki jih je seveda dobavila že pred vojno. tako velik greh, kakor je obsodbe vreden oni tovariš, pri katerem se zbo- : rovanje vrši, pa se zbora ne udeleži, ; kakor je storil lastnik onih gostilni- j ških prostorov, v katerih se je vršil | predzadnji zbor in sicer dne 27. okto- j hra 1926, kateremu se ni zdelo vred- ! no zboru prisostvovati. Ta gospod je ; došle zborovalce sicer pozdravil kot j svoje goste, ni se mu pa vredno zdelo j zboru prisostvovati in sodelovati za j zboljšanje položaja vseh tovarišev. Če res obstojajo kakšni vzroki. ; iiz katerih se nekateri člani zborov nočejo ali ne morejo udeležiti, potem je treba te eventuelno reis obstoječe, ne samo izmišljene vzroke prilikom vršit-ve zborov odst raniti. To se naredi seveda le s stvarnim razpravljanjem na j občnih zborih), ne pa s principijelno j opozicijo a la Klešič, ali pa, da še zborov ne udeleži in še nadalje po gostilnah in ob raznih prilikah kritizira. Če se pa na zbor pride, potem je treba vztrajati do konca razprav, ne pa oditi v sredini zborovanja. Oni: zadružni voditelji, ki se resno zavedajo današnjega težkega gospodarskega položaja gostilničarstva. so skusili storiti že vse mogoče, da bi bili maso zadovoljili in jo pridobili za skupno in intenzivno sodelovanje. Vsi napori niso do danes zalegli ničesar. Ostalo je pri starem. Pri nezavednosti in abstinenci. Zato pa poskusimo mi z današnjo ostro kritiko zadnji poizkus, spraviti članstvo do tega, da se ho za svojo prepotrebno organizacijo ; bolj zanimalo. Veseli nas skoro soglasna izvoli- J tev gospoda Andreja Oseta, restavra- i terja v Narodnem domu, zadružnim j načelnikom, za katerega so glasovali i ne le vsi Slovenci, ampak tudi Nemci, j Iz tega se vidi, da je ta tovariš pri vseh članih jako priljubljen. To dejstvo nam daje upanje, da bo prihodnji zbor polnoštevilen,, tako, da bo mala dvorana Narodnega doma premajhna in bo moral g. Oset pripraviti veliko, za veliko zborovanje vseh mariborskih gostilničarjev, katere je iz trdnega spanja zbudil. Iz poročila načelstva, katerega je podal dosedanji vrli neutrujeni' zadružni načelnik gospod Senekovič, po- I snemamo sledeče: V odsotnosti zadružnega načelni- | ka gospoda Spatzeka, kateri je zapro- | sil za daljši dopust v svrbo zdravlje- j nja, si častim današnji zbor najsrč- | neje pozdraviti. Posebno si štejem v | čast pozdraviti navzočega zastopnika obrtne oblasti magistralnega svetnika gospoda Radovšeka in zastopnika naše zveze gostilničarskih zadrug v Celju, zveznega tajnika gospoda Komaca. Poprej ko preidemo k razpravam današnjega dnevnega reda, spomnimo se naših v minulem poslovnem leta umrlih sozadružnikov im sotrpinov, ki so nas za večno zapustili. V znak žalovanja prosim, da se s svojih sedežev dvignete in izkažete tako zadnjo čast našim umrlim tovarišem. Nadalje ugotavljam, da je bil današnji zbor pravilno sklican in da se vrši po enournem čakanju ob vsakem številu došli h članov. Vsled tega ugotavljam, da so vsi sklepi današnjih j razprav veljavni ter otvarjam današ- | nji redni letni občni zbor in preidem f na razpravljanje dnevnega reda. ■ Prečital se je obširni zapisnik zadnjega izrednega občnega zbora, kateri se je soglasno odobril. Znano vam je, da je bil na.zadnjem izrednem občnem zboru izvoljen zadružnim načelnikom g. Adolf Spatzek in moja malenkost pa zadružnim podnačelnikom. Vsled nenadnega obolenja gospoda Spatzeka, je prešlo zadružno vodstvo v moje roke. Ker je čas mojega načelovanja zadrugi precej kratek, vam ne bom mogel poro- j čati danes o bogve kako velikih | uspehih. Običajno se na občnih zborih po- j roča, koliko spisov je došlo k zadrugi ! in koliko je bilo rešenih, koliko je bilo i med letom odborovib sej itd. Jaz ne i bom mlatil danes take prazne slame, i ker nimajo za vas taki statistični po- | datki prav nobenega pomena. Ta čas : bom porabil, da vam podam izčrpno j poročilo o drugih bolj važnih dogod- ! kih, ki so se med poslovno dobo moje- ; ga načelovanja zadrugi vršili. Najvažneje se mi zdi' poročati vam o davku na ponočni obisk naših obratov, takozvani »Lumipensteuer« ali »Bahunovec«, katerega je pobirala do 31. marca t. 1. mestna občina in ga namerava pobirati v bodoče oblastna skupščina. i Cenjeni zborovalci! Vsem je znano kakšne velikanske neprijetniosti je nam povzročal te vrste davek. Mislim, da je le malo naših članov, ki niso bili osrečeni z raiznimd kaznimi' in drugimi neprijetnostmi bodisi v eni ali drugi obliki. Ne samo to škodo so morali naši člani trpeti, ampak celo to, da so ob 10. uri v gostilni, se nahajajoči gosti zapustili lokal demonstrativno vsi naenkrat, ker jim je bila te vrste dajatev ne le nesimpatična, ampak so jo smatrali kot nekako seka-tuiro onega dela prebivalcev, ki iščejo po trudapofnem dnevnem delu razvedrila v naših obratih. Prilikom posvetovanja o sestavi občinskega proračuna za letošnje leto. smo se z vso silo zavzeli, da bi se ta način obratom tako škodljiva dajatev ne vnesla ponovno v občinski proračun. Stopili smo v stik z vsemi vodilnimi činitelji naše občine, da bi vsaj predlog pri glasovanju spodbili, če bi se nam ne bilo posrečilo doseči že pri. sestavi proračuna te postavke dohodkov iz sestavljajočega se proračuna izločiti. Hvalevredno sta nas podpirala pri nar ših prizadevanjih gg. Pfrimer in Weixel, načelnik gremija trgovcev. Zato pa izrekam tema dvema gospodoma na tem mestu najsrčnejšo zahvalo za dano nam podporo. Odprava tega povsod tako odi jeznega davka znači odbiček za gostilničarje mesta Maribora V približni višini 360.000 Din, ker je z odpravo tega nesrečnega davka, odpadel tudi davek na igranje na karte. Poleg tega, da smo z odpravo davka na igranje kart koristili vsem našim članom, smo obvarovali tudi občino nadaljnega doplačila na ta davek, ki je nastal s tem, da je pridobila občina na podpisanem davku 4.000 Din, je pa morala nastaviti za kontrolo o pravilnem izvrševanju tega predpisa kar štiri uradnike, ki so prav gotova imeli vsi skupaj več plače kakor je znašal dohodek tega davka. Iz tega se jasno zrcali tudi slabo gospodarstvo na naši občini. Ni zadostovalo, da je bila občina pri takem načinu pridobivanja (ali bolje rečeno oškodovanje občine) kritij za občinske izdatke oškodovana za 50.000 Dim, ampak je s pošiljanjem svojih kontrolorjev po naših obratih tudi izpostavljala naše člane vsem mogočim šikamam teh ljudi. Nisem vas danes poklical tu sem, da, bi na tem mestu kritizirali delovanje naše občine, vendar pa je bilo potrebno, dia1 vam to krivico, katero smo z velikim trudom odpravili1 in jo hoče oblastna skupščina zopet uvesti, dodobra pojasnim. Ko sem zvedel, da boče1 predmetni davek uvesti sedaj oblastna skupščina, vzlib temu, da ji mora biti znano, da ga je mestna občina odpravila le radi tega, ker so bili izdatki večji od dohodkov, sem se takoj zavzel za to, da bi ta novi napad na naše obrate preprečil. če bo oblastna skupščina ta davek zopet uvedla, sem prepričan, da bo : imela pri pobiranju istega in nadzo- i rovanju o pravilnem izvrševanju od- : redbe, veliko večje izdatke in težkoče > kakor jih je imela do sedaj naša občina, ker je uspešna kontrola po deželi nemogoča. nega referenta pri velikem županu, se bedo vloženi prizivi odbili. Nastopili bodo tedaj za poklicno gostilničarstvo zopet boljši časi. Nikakor ne smemo vreči puške v koruzo in se udati svoji usodi, ampak stati tudi v bodoče pazljivo na straži, ker so V naši državi presenečenja na dnevnem redu. Točilci na stoječe goste. Izmed glavnih naših nalog je bila pajglavnejša naloga odpraviti to-čilce stoječim gostom. Prav gotovo ste posneli iz našega zveznega glasila »Gostilničarski list«., s kakšno energijo smo se zavzemali tako mi kakor naš.a zveza v Celju za odpravo takih točilnic po trgovinah in branjarijah'. Naše neprestane vloge in pritožbe so vendarle rodile uspeh. Veliki župan, katerega smo z našo zvezo neprestano obkladali z raznimi protesti in sličnimi vlogami, se je vendarle udal in zaukazal vsem podrejenim sreskim poglavarjem, naj ustavijo točenje alkoholnih pijač vsem tistim trgovskim obratom, ki niso spravili svojih lokalov v sklad s predpisi čl. 82—85 in 105 novega pravilnika o gostilnah. Različno tolmačenje ravnokar omenjenih členov pravilnika, je dovedlo do tega, da so prišli neopravičeno v posest pravice za točenje alkoholnih pijač tudi lastniki raznih trgovin z mešanim blagom, špecerijo in branjarijo. Smatralo se je kot delikatesne trgovine tudi take trgovske obrate, v katerih je visela kakšna konjska klobasa ali bilo na prodaj par »k var gel-nov«. Da so bili take vrste obrati za naše gostilničarstvo uničujoči, mislim, da ni potrebno še posebej poudarjati. Teb obratov, katere smatrajmo prav lahko kot našo nesrečo, je danes v Mariboru 62. Upati je, da jih bo vsled nove odredbe najmanj 50 odpadlo čim bodo rešeni vsi, od teh pa-rasitov vloženi prizivi Zvedel sem, da sta zadnje čase zavzela proti nam stališče tudi zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, ki nam je bila doslej vedno naklonjena., in gremij trgovcev v Mariboru. Zato ne morem razumeti, zakaj se je ravno trgovski gremij zavzel tabo energično za. svoje branjevce in jim sestavljal prizive -proti izdanim odlokom sreskega poglavarja, da bi bil na ta način preprečil zatvoritev takih neopravičenih obratov. Vloženi prizivi imajo po zakonu odložilna moč. To je torej vzrok, da so ti obrati še danes v polnem obsegu. Da ni to stališče gremija in sestavljanje prizivov prizadetim bra-njarjem zastopanje interesov! svojtih članov, je jasno kakor beli dan, kadar sije najmočnejše solnce. če se pomisli, da plava gremij popolnoma v demokratskih vodah, se takoj razume zavzemanje bogatih trgovcev za uboge male branjarje. Bližajo se namreč volitve in potrebni so glasovi. Po volitvah se pa ne bo nihče več brigal za uboge točilce, kakor poprej. Temu je dokaz dejstvo, da jih nočejo niti pri-poznati kot člane. Glasom osebne informacije dotič- Vino lastnega pridelka in dalmatinsko vino. Ujedajoci črv v naši gostilničarski obrti je tudi prepogosto podeljevanje pravic za točenje vina lastnega pridelka. Če ne bomo na bodisi ka-koršankoli načini preprečili dovoza dalmatinskega vina v naše kraje, resno dvomim, da bomo kdaj mogli uspeti v tem, da borne* zamegli preprečiti dnevno otvarjanje točilnic vina lastnega pridelka. Že leta 1925 smo vložili pri oblasti vlogo in stavili v tem oziru naše zahteve. Za vse naše prošnje imajo oblasti, posebno pa v Beogradu, gluha ušesa. Zavzemali se bomo za stvar še nadaTjoTn zahtevali, da se zadevni obstoječi zakoni točno izvajajo. Želeli bi, da se nam vsi prestopki, podprti z dokazi prijavlja jo, da bomo zamogli pravočasno podvzeti vse potrebne korake. Občinske doklade. Težko obremenitev našega stanu pomeni tudi brezmejno obdavčenje alkoholnih pijač od strani občine. Občina pobira sedaj! 1.40 Din za' vsaki liter vina in 0.60 Din za vsaki liter iztočenega piva kot občinske doklade. Občini pa ta itak prevelika in neizmerna doklada še ni zadostovala, ampak je hotela naložiti na vijio še na-daljni dinar za vsak liter V'na in 20 par pa za vsaki liter piva. Prav gotovo se bodete spominjali, da 'smo skušali z vsemi razpoložljivimi sredstvi to nameravano povišanje občinskih doklad preprečiti. Demonstrativno prisostvovanje občinski' seji je rodilo ta uspeh, da se je naložilo v prvi vrsti 2 dinarja višji občinski davek na črna in rdeča vina kakor za naša bela vina. Le če ne bo oblast‘tega sklepa odobrila, se bo dosedanja doklada na‘vse vrste vina za 1 Din pri litru zvišala. Proti temu sklepu občinskega tod-bora smo vložili na velikega župana potom deputacije glesen protest. Deputaciji je bilo obljubljeno, da se .' bodo naše želje upoštevale. Po drugi strani sem pa zvedel, da se je glasil predlog velikega župana na delegacijo ministrstva financ v. Ljubljani ravno nasprotno naši deputaciji dani obljubi. Zaprosil sem poslanca g. Žebo-ta in tovariša Oseta, da sta me spremila v Ljubljan.o k delegaciji ministrstva financ, da* bi zamogli od tam doseči to, kar se nam je ponesrečilo pri velikem županu. Žaf, da nismo mogli tudi pri delegaciji nič opraviti, ker je prešla med tem časom kompetenca potrjevanja občinskih proračunov na ministrstvo v Beogradu. Spis se je vrnil velikemu županu v Maribor in odt tod je bil poslan na ministrstvo v Beograd. * V tem slučaju bi bilo priporoč- Novo veletrgovina Maribor Grand magazin konfectiona Naj večja konfekcijska dvorana v Jugoslaviji. j Velikanska izbira vsakovrstnega sukna za gospode« Lastni atelje za izdelovanje oblek po dunajskem kroju« NtjveJja izbera krasnega volnenega blaga, platna, Sifonov, odej, posteljnih garnitur, namiznih prtov itd. — NiMO Sli] HB ZllllUdl Si OgiBdlli VBilllO riZStSUD V TrgOVSliein dODUi Ijivo, da bi sa bila peljala posebna deputacija v Beograd. Radi previsokih potnih stroškov in pomanjkanja časa, se je morala ta ideja popolnoma opustiti. Da pa nismo pustili voza na sredi ceste, smo zaprosili gospoda poslanca Žebota, da bi se pri doti onem referentu ministrstva v tem smislu za nas zavzel. Da se je poslanec gospod Žebot za nas zavzel, sem popolnoma prepričan, ker je tudi njegov interes, da se ščitijo domači vinski producenti. Po sporočilu gospoda Žebota je odgovoril dotični referent, da je naš predlog odmevali po vs)e| državi in pravi, da se pojavljajo tudi po lužnih krajih naše domovine enaki slučaji. Šumadijci in Dalmatinci ne morejo spraviti svojih pridelkov v denar. Dotični referent se je baje izrazil tudi, da nima nobenih pripomočkov pri rokah, s katerimi bi mogel dokazati, da je tako vino ponarejeno. Čudna je taka izjava referenta pri ministrstvu. Do danes ni vino še obdačeno s predlagano povišano občinsko doklado, ker ni občitnsiki sklep od ministrstva še potrjen. Vsled tega je vsajki dan zakasnitve tega potrdila le dobiček za naše goste. Kakor hitro se bo zvišane občinska doklada odi strani državne oblasti potrdila, bomo morali misliti na povišanje cen. pivu od 8 na 9 Din za liter, ker ne moremo te nove obremenitve absolutno več prenašati. Sicer pa bi bila morala biti zvišana cena pivu že takrat,, ko je načeloval naši zadrugi g. Klesič in sicer paralelno s Celjem in Ljubljano in sicer pri vrčku na 4.50 Din in pri čaši pa na 3.— Din. Gospod Klešič je takrat, ne da je gostilničarje o tem kaj vprašal, ustanovil z ravnateljem g. Wagnerjem sedanje ceno pivu, katere se danes le težko spreminjajo, ne da bi se naletelo na močen odpor od strani prebivalstva. Prav dobro vam je znano, da misli naša občina ob vsaki priliki potrebe denarja, v prvi vrsti na gostilničarje. Ne najdete nikjer predmeta živi,jenske potrebe, ki bi bil sploh obdačen z občinskimi dokladami kakor ravno oni predmeti, katere prodaja gostilničar in to so vino, pivo in žganje. Vsi drugi predmeti so občinskih doklad prosti. Pojasnila k temu je prav lahko najti. Čeprav plačujemo okoli 4 milijone dinarjev letnih občinskih doklad, nimamo v občinskem odboru niti enega zastopnika. Kakor v posmeh naši brezbrižnosti imajo pa odvetniki, ki ne plačujejo prav nobenih občinskih doklad, po 5 do 6 zastopnikov. Če hočemo našemu stanu zasigu-rati boljšo bodočnosti, moramo skušati, da spravimo v prihodnji občinski odbor vsaj tri zastopnike, ki bodo naše interese čuvali tako, kakor čuvajo sedaj tam sedeči odvetniki svoje. Le na ta način bo mogoče ščititi naše interese tako, kakor je potrebno. To je bil deloma tudi vzrok, da sem se obotavljal sklicati današnji občni zbor. Gostilničarska šola. ■ Največjio preglavico in stroške nam povzrocuje »Gostilničarska šola«. Zadnji semester je obiskovalo to šolo 6 vajencev L, 5 II. in 10 III. razred. Torej skupaj 21 učencev. Od teh je bilo oproščenih 8. Uspeh je .bil dober. Radi tega ugotavljam, da ni bil za to šolo izdani denar potrošen nepotrebno. Pri tej priliki si dovoljujem opozoriti vas na nedostatek, da nimajo dostopa v našo gostilničarsko šolo deklice. če izdamo tako velike vsote za šolo, potem je treba, da uredimo šolo tako, da bomo imeli od nje kakšen hasek. Vsakemu je znano, kako težko se dobi dobro izurjeno natakarico, "katere pridejo le za gostilničarje v poštev, ker se kavarnarji poslužujejo le natakarjev, če ni mogoče, da bi naše sedanje natakarice posečale prvi in drugi razred, naj se vsaj skuša, doseči to, da bodo posečale III. razred in položile izpit v serviranju. S tem bomo vzgojili tudi dober naraščaj ženskega osobja, kar je pravzaprav pravi namen naše šole. Ni odvisno vse od tega, ali je natakarica simpatična, ah ne, ampak je potrebno, da je dotičnica v prvi vrsti dobro šolana in kakšne zmožnosti ima ter kako zna z gosti ravnati. Radi tega vas prosim, da posvetite temu delu mojega poročila posebno pažnjo in podaste na koncu istega svoje mnenje in navodila, kako se naj v bodoče ravna. V ostalem bo poročal tovariš blagajnik, kadar pridemo do razprave o obračunu za minulo in proračunu za tekoče poslovno leto. Tujski promet. V našem mestu, kjer jako pogrešamo industrijo in druga večja podjetja, od katerih se vse prebivalstvo preživlja, smo povsem odvisni od živahnega tujskega prometa. Zato je potrebno, da se vsi stanovi, posebno pa gostilničarji, zavzemajo za pospešet-vanje tujskega prometa. Ko je bivši veliki župan g. dr. Pirkmajer lansko leto ustanovil »Tujsko-prometno zvezo v Mariboru«, Aleksandrova cesta št. 35, je naš bivši načelnik g. Konrad Žnuderl, svest našim načelom, takoj glasoval za to, da pristopi naša zadruga kot ustanovna članica k takrat ustanavljajoči se tujsko-prometni zvezd. To je takrat tudii radi tega rade-volje storil, kier je bilo mnenje, da ostan/e ustanovnina samo 2000 Din. kakor pri predkonferenci določeno. Ustanovili občni zbor te zveze pa je določil ustanovnino 10.000 Din, kar je pa zadružno vodtsvo z ozirom na težki fmancijelni položaj zadruge odklonilo. Takrat se je zahtevalo od oblasti, naj bi se smatralo gostilničarski stan kot takega in ne da bi se ga še nadalje uničevalo od vseh strani ter imelo le za molzno kravo. Izjavljam odkrito, da smo bili, smo in bomo za vsako bor diši kakršnokoli gibanje v svrho pospeševanja tujskega prometa, zahtevamo pa odločno, da nas smatrajo oblasti kot enakovredne drugim stanovom, ki gotovo nimajo za pospeševanje tujskega prometa tako velikih zaslug kakor ravno naš stan. Zahtevamo, da se nam ne postavlja konkurenca v vsakem konjskem hlevu kakor se je dogajalo do sedaj:, ker se s takim postopanjem ogroža obstoj gostilen. Iz tega razloga nam tudi ni mogoče takih institucij financijelno podpirati. Dobro rejeni konj bo gotovo peljal bolj naloženi voz kakor napol crknjena mrha. Osebne pravice. Po novem pravilniku o gostilnah si mora pridobiti vsak, ki hoče izvrševati gostilniško ali kavarniško obrt, poleg vseh drugih potrebnih dokul-mentov tudi osebno pravico. V tem so ! zapopadene tudi točilnice stoječim go-j stom.. Z osebno gostilniško pravico, ka-| tera se lahko pridobi le na podlagi dg-; prinesenih spričeval o sposobnosti po čl. 46 omenjenega pravilnika, se lahko vodi tudi točilnica stoječim gostom. Nasprotno temu pa se ne more voditi j gostilne z osebno pravico, ki je bila I izdana za izvrševanje točilne obrti sa-| mo na stoječe goste. Za vodstvo naših j obratov mora biti torej vsakdo v po-J sesti take pravice, ki je vezana na dokaz sposobnosti, katera se dokaže s štiriletno prakso v gostilni ali kavarni. Na tem polju se največ greši. Dnevno imam priliko videti poselske knjige osobja, v katerih niso tam vnesena spričevala potrjena od strani pristojnih zadrug. Zveza gostilničarskih za-i drug v Celju je na svojo prošnjo dot-j segla, da ji pošilja veliki župan pred j izdajo osebne pravice vsa spričevala j v pogled in "izjavo. Zveza ne more teh | spričeval sama kontrolirati. Radi tega j je primorana poslati jih zadrugam v i presojo ali so resnična ali ne. Ker pa I 90% gostilničarjev svojih uslužbencev j pri zadrugah spioh ne prijavlja, ne i more zveza in ne zadruga ugotoviti, ali so predložena spričevala resnična ali ne„ ker manjka uradni dokaz, kateri se lahko pridobi le potom redne prijave pri zadrugi. Vsled tega so vsa sprioe-j vala, ki so se izdala ljudem, ki niso i bili pri zadrugi prijavljeni, neveljav-I na. Naknadnih vpisov v zadružne i knjige ne more zadruga izvršiti, ker se I je izkazalo, da je bilo med resničnimi j spričevali tudi mnogo neresničnih. Da bomo zamogli izstaviti našim j zvestim sotrudnikom v redu vsa spričevala, vas prosim, da prijavite pri zadrugi brezpogojno vse vaše osobje. V kratkem času svojega poslovanja vam ne morem poročati o večjih podjetjih in uspehih. Odbor ni štedil ne s trudom in ne s časom ter je vedno skušal doseči čimvečje ugodnosti in zboljšanje gospodarskega stanja zadružnih članov, če nismo v vsem uspeli, ni naša krivda. Zato pa ni treba še obupati, ampak je treba, da se tembolj oprimete naše zadruge in zveze ter pomagate bodisi z nasveti ali delom. Zavedajte se, da z neumestno kritiko proti od vas samih izvoljenim zadružnim funkcijonarjem ne bodete koristili stvari, ampak neizmerno škodovali. Zadružni načelnik g, Senekovič | je dal podano poročilo o zadružnem I delovanju na razpravo. K besedi se je i oglasil g. Lipovšek, kateri odobrava : idejo, da bi se skušalo pridobiti v pri-! hodnjem občinskem odboru nekoliko ; mest za naše člane, ki bi zamogli na ! ta način zagovarjati vsaj pri občini ; uspešno naše interese. K poročilu načelnika se ni nihče i več oglasil k besedi. Radi tega zaklju-| či načelnik debato in da na glasovanje odobritev poročila, za kar so glasovali j vsi navzoči. Pri tej priliki moramo izraziti j naše popolno zadovoljstvo tako v zade-| vi poročila, kakor v zadevi neumornega j delovanja zadružnega odbora. Gospo-: du načelniku Senekoviču pa izrekamo j zahvalo za pravilno vodstvo zadruge v j tako težkih časih in ga prosimo, naj tudi v bodoče kot podnačelnik tako I pridno sodeluje z ostalim odborom i ter podpre v vsakem oziru novoizvolje-I nega mačelimika gospoda Oseta. Blagajniško poročilo j,e podal gospod Andrej Oset s sledečim pojasnilom: Letni proračun za poslovno leto i 1926., ki je bil na zboru z dne 14. julija 1926 odobren, je izkazoval za : 41.51Q Din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Ti dohodki in izdatki so se pa glasom računskega zaključka za poslovno leto 1926 znatno predrugačili. Poedine postavke dohodkov od-! nosno izdatkov so se ali zvišale ali pa i niso predvideni dohodki dosegli pro-* računjene višine, tako, da je b i sestav-; l.jeni proračun za trikrat prekoračen. V poslovnem letu 1926. je bilo 39 I sprememb v gostilniških obratih. Vsled | tega smo prejeli tudi precejšnje vsote na inkorporacijskih pristojbinah. Iztirjalo se je tudi precej starih dols-ov. Da nismo imeli koncem leta 1926. več pribitka kakor 751.20 Din, je pri- Alojzij Plausteiner, posestnik in gostilničar, izvoz lesa, sena in slame, Št. Jur ob jušni železnici priporoča cenj. tovarišem gostilničarjem in trgovcem polno masten trapistovski sir lastnega izdelka, katerega ima v naj-I boljši kvaliteti zmiraj v zalogi. Ni vse eno, kateri kavin pridatek uporabljate. — Razlika v kakovosti je jako velika, ravno tako kakor pri zrnati kavi. — Naj zado volj n ejši bodete s F ra * c k o v i m kavnim pridatkom, kateri je že pred davnim preizkušen in katerega kakovost je priznano najboljša. — (Pravi je samo z imenom „Franck*1 in z mlinčkom.) I p lišavati dejstvu, da .smo morali poravnati razne stare dolgove, ki so nastali še pod prejšnjim vodstvom v letih 1924 in 1925. RAČUNSKI ZAKLJUČEK ZA POSLOVNO LETO 1926. 8. Zvezna članarina (»Gostiln, list«) . 5.040,— Din 9. Izredni) stroški . 2,000.— » Skupaj 48.090.— Din. Dohodki: Dohodki: 1. /V* ročni blagajni dne 31. 12. 1925 . 6.744.95 Din 2. Dvig pri Trgovski banki) ..... . 4.540.— » 3. Dvig pri posojilnici v Narodnem domu . 17.860.— » 4. Dvig pri I. Hrv. štedionici . . . 4.320.—• » 5. Dvig pri Mestni hraniinici mariborski . ., , . . 12.000.— » 6. Ink or por acij ske pristojbine . . 18.250,— » 7. Letne doklade . . 25,718.40 » 9. Vajeniške oprostnine 1.019.20 » 9. Vajeniške vpisnine 530.— » 10. Veselični dohodki 30.093.70 » 11. Posojilo pri posojilnici 4,000.— » 12. Izredni dohodki . 1.347.—- » Skupaj 126.423.25 Din. Izdatki: 1. Vloge pri poteojil- niči « j . ..i 48.170.20 Din 2. Obresti in manipu- lacijski stroški . . 150,— » 3. Plača tajniku . . 9.100,— » 4. Honorar učiteljstvu šole 19.380.1— » 5. Najemnina . . . 1,600.—- » 6. Kurjava . . . . 500,— » 7. Razsvetljava; . . 37.65. » 8. Pisarniške potreb- ščine in tiskovine . 4.225.35 » 9. Poštnina in kolki 434.25 10. Podpora . . . . 205.— » 11. Veselični izdatki . 33,503,— 12. Prispevki . . . 100,— » 13. Časopisi .... 2.140,— » 14. Povračila . . . 1.525.— 15. Zadružna [knjižica posojilnice . . i 100 — » 16. Izredni stroški . . 4.501,— » 17. V ročni blagajni dne 31. dec. 1926 . 751.20 » Skuja 126.423.25 Din. Zadružno premoženjsko stanje dne 31. deeembra 1926: 1. Gotovina v ročni blagajni ............ 751.20 Din 2. Vloga pri posojilnici (fond za gostil, šolo) 11.500.— » 3. Vloga pri posojilnici (za gostil, zadrugo). 12,784.60 » 4.. Obresti . . .i ., , 435.40 » Skupaj 25.471.20 Din. Rekapitulacija: Dohodki .... 120.423.25 Din Izdatki > „ . , . . 125.\672,05 » Pribitek koncem poslovnega 1. 1926. . 751.20 Din. Predloženi letni obračun je zadružni blagajnik g. Oset jako obširno obrazložil In utemeljili visak izdatek posebej. V predloženem obračunu se nahaja tudi obračun leta 1925.^ vršeče se veselice. Ker izkazuje veselični obračun več izdatkov kakor dohodkov in ker nastale razlike sedanji blagajnik S- Oset ni mogel pojasniti, to pa vsled tega, ker ni bil takrat ne v odboru niti je imel z veselico opraivkah sta se po daljši razpravi izvolila gg. Serec in Filipič, ki imata nalogo zadevni veselični obračun pregledati in poročati prihodnjemu občnemu zboru. Istota-ko imata ta dva gospoda nalogo razrešiti neko precej komplicirano zadevo gospoda Klešiča, ki se tiče neke časopisne polemike. V ostalem je zadružni zbor predloženi proračun soglasno odobril in podelil tako blagajniku kakor zadružnemu odboru absolutorij. PRORAČUN ZA POSLOVNO LETO 1927: Izdatki: 1. Najemnina pisarne 1.200.— Din 2. Kurjava in razsvetljava pisarne 750,— » 3. Pisarniške potrebščine .............. 1.200.— » Tajništvo . . - i9.'600.— »i 5- Vajeniška šola . . 27.000.— » 6. Podpore .... 500.— » I ■ Tiskovine . . . 800.— » 1. Inkorporacijske pristojbine . . . 10.000,— Din 2. Vajeniška pisarna 500,— » 3. Vajeniške oprost- nine ..... 2.000.,— » 4. Letna udnina . . 17.390,— » 5. Državna in druge podpore za šolo . 16.200,— » 6. Izredni dohodki . 2.000.— » Skupaj 48.090.— Din. Predloženi proračun za poslovno J leto 1927. je g. Oset jako obširno ute- ; ! meljil in podal k vsaki posamezni točki | j točna pojasnila. Največje preglavice dela zadruž- I i nemu vodstvu gostilničarska šola, za j i katero znašajo proračun jeni izdatki ' j 27.000,-— Din. V tej vsoti je zapopade- | ; na tudi državna podpora po 12.000 di- | | nar jev. Kakor pri vsakem proračunu, ta- J j ko se je tudi pri tej točki razvila ob- j I širna debata. Vsak bi rad mnogo uži- ; val pa malo plačal. Glavno debato iln opozicijo je vodil seveda g. Klešič. ki bi rad imel vajence, ni mu pa volja plačati šolnine. To naj bi za njega plačali gostilničarji, ki vajencev sploh nimajo. Ta gospod je hotel zastopati vse kavarnarje mesta Maribora. Najbrž ! mu ni znano določilo zadružnih pravil, da ni dopustno prenesti glasov na dru- j ge osebe, ampak se mora vsak član j osebno udeležiti zbora, ne pa pooblastiti druge. Vzlic njegovi opoziciji se je predloženi proračun izglasoval, glasom katerega bodo plačevali gostilničarji po 1 in kavarnarji pa po 3 Din od vsakega iztočenega hektolitra piva in vina. Volitve so se izvršile tajno po listkih. Voblni rezultat je bil sledeči: 1. Zadružnim načelnikom je bil izvoljen z 12 glasovi g. Andrej Oset, restavrater v Narodnem domu. 2. Zadružnim podnačelnikom g. Henrik Senekovič s 44 glasovi. 3. V odbor so bili izvoljeni gg.: Serec. Zemljič, Henigman, Kos, Ivam čič in Ver želj. 4. Kot namestniki so se izvolili gg, Starman im Strehar ter gospa In~ galič. 5. Preglednika računov pa gg.: Filipič in Gilzel. Novoizvoljenemu načelstvu in odboru kar najsrčneje čestitamo in želimo, da bi dosegli tekom poslovne dobe najlepše uspehe. Ponovno pa se zahvaljujemo staremu odboru z g. Senekovičem na čelu, ki je znal tako dobro voditi zaupano mu organizacijo v tako težkih časih, kakor jih preživlja go-stifničarstvo. Uverjeni smo, da tudi novoizvoljeni načelnik g. Oset ne bo zaostal za svojim prednikom in ga bo posnemal v vsem, Mr in kakor je on naredil. Sprejem točilcev stoječim gostom v zadrugo. Ne moremo razumeti, kakšna nesrečna milsel je vodila zadružni odbor, da je stavil točko o sprejemu točilcev v zadrugo na dnevni red. To nesrečno idejo je utemeljeval zadružni podnačelnik g.. Senekovič s tem, češ, saj bo po odvzemu pravic vsem bra-njarjem, trgovinam z mešanim blagom in špecerijo ostalo le par delikatesnih trgovin, ki bodo imele pravico točiti alkoholne pijače še nadalje. Radi tega bodo ostali tačilci v manjšini in se ni treba bati, da bi mogli gostilničarje kdaj preglasovati. Nadalje pravi g. Senekovič, da jih trgovski gremij noče pripoznati kot trgovce in tavajo sedaj brez organizacije sem in tja. Mnenja je, da se jih bo lažje držalo v šahu, če se jih bo imelo včlanjene v zadrugi, kakor pa če ustanovijo lastno zadrugo. Zvezni tajnik g. Komac je dal zboru v zadevi sledeče pojasnilo in | nasvet: V imenju Zveze gostilničarskih ! zadrug mariborske oblasti v Celju vam j resno odsvetujem sprejeti točilce sto- 1 ječim gostom kot člane v zadrugo in | siicer iz sledečih razlogov: Predvsem vas opozorim, da je zveza zavzela že dvakrat stališče, da j se točilci ne sprejemajo kot člani v naše zadruge in sicer na odborov! seji z dne 26. aprila 1926 in na občnem zboru dne 11. januarja 1927. Opirajoč se na sklep odborove seje z dne 26. aprila 1926 smo zaprašili velikega župana, naj bi naše stališče z odlokom potrdil in izdal navodila vsem podrejenim srezkim poglavar.jem. Naši za- . htevi je veliki župan ugodil in izdal odlok z dne 26. aprila 1926, št. O. br. > 618/1, s katerim je objasnil, da se tr- j gorskih točilcev alkoholnih pijač sto- ) ječim gostom iz člena 82 pravilnika o gostilnah ne sme včlaniti v gostilničar- ? ske obrtne zadruge. To smo objavili v : našem listu. Poleg tega ste pa sklenili na va- ! šem lanskem občnem zboru, da ne bo- ] dete teh trgovcev sprejemali kot člane i v vašo zadrugo. Tudi iz razloga vaše stanovske nezavednosti vam ne kaže storiti ta- i kega sklepa. Vašega predlanskega obč- ! nega zbora se je udeležilo malo čla- j nov, lanski zbor .je bil še slabše ob- ; iskan in danes vas je tukaj od 116 sa- ! mo 24, to j-e komaj 20%. Točilcev je I danes 62. Ge bi bili danes včlanjeni v j vaše zadrugi tudi točilci, bodite uver- i jena, da bi bilo prišlo na zbor vseh j 62. Kaj bi iz tega zbora nastalo? Vi | bi bili v. manjšini. Oni bi si izvolili načelnika, p od načelni k a in ostali odbor iz svoje srede ter sestavili tak pro- j račun, kakršnega bi hoteli. Naložili bi j kavarnarjem še večje doklade kakor j jih plačujejo seda,j, Z eno besedo reče- ! no: bili bi oni absolutni gospodarji. Misliti morate tudi na škandal, i ki bi ga ,s tem sklepom napravili. Dve j leti smo delali na tem, da smo jih j spravili deloma iz sveta. In sedaj ko | smo to dosegli, naj bi jih klicali nazaj j v življenje s tem«, da bi jih včlanili v ! naše zadruge. Če so oni danes desor- | ganizirani, nas vendar ne sme boleti, I ampak moramo biti zadovoljni, da so kljub temu, da jim teče voda v grlo, še tako brezbrižni in desorganizirani. Sicer se pa ni treba bati, da bi ustanovili kdaj svojo lastno zadrugo. Zbornica se je že izjavila proti nameravani ustanovitvi zadruge tačiilcev. Istotako so proti izločitvi vsi trg. gremiji. Torej je bojazen o ustam ovitvi zadruge točilcev nepotrebna. Za ustvaritev take organizacije je potrebno precej denarja in mnogo truda in časa, katerega pa za lastno organizacijo nobenemu ne preostaja, akoravno se ga ima za vse druge nepotrebne stvari. Pomisliti morate tudi na ta, kako bi mi zagovarjali vaš korak napram ljubljanski zvezi, s katero smo bili precej časa v prepiru radi takrat razdvojenih misli v tej zadevi. Ge mislite, da se bo sedanje število točilcev vsled znane odredbe močno skrčilo in da bodete ostalo malo število lahko sprejeli v vašo zadrugo brez strahu, da bi vas kdaj preglasovali, potem vas prosim, s takim sklepom vsaj: do tedaj počakati. Verujte, da ne bi bili točilci v vaši zadrugi dolgo časa pohlevni. Kmalu po sprejemu bi zahtevali za sebe enake pravice v odpiralnem in zapiralnem času ter enako ureditev svojih lokalov kakor jih uživate vi. Skratka rečeno, zahtevali bi podelitev pravih gostilničarskih koncesij. Mislim, da bi to ne bilo v vnsem interesu. Tudi se ne smete ozirati na malenkostno zadružno letno doklado in in-korporacije, ki bi jih ti trgovci zadrugi plačevali1. Treba jte, da' varujete pred vsem interese posameznih zadružnih članov in potem šele interese zadruge kot organizacije teh članov. Interes zadružnih članov pa je vsekakor ta, da ne nastanejo iz teh brlogov gostilne. K besedi so se oglasili še drugi govorniki. Slišala so se različna mnenja in končno je prišlo do soglasnega sklepa preložiti to točko dnevnega reda na prihodnji občni zbor, ker se bo do tedaj pokazala v zadevi boljša slika in bo tudi izvršen znani odlok velikega župana. Alojzij Kafer, častni član. Zadružni odbor je predlagal občnemu zboru, naj imenuje kavarnarja g. Alojzija Kaferja za njegovo 25-let-no neumornot, nepretrgano delovanje ter za v tem času stekle si neven-Ijive zasluge kot zadružni odbornik, častnim članom. V ta namen je izdelal zadružni odbor krasno deplomo s sledečim napisom: Podpisana zadruga gostilničarjev v Mariboru je na svojem rednem občnem zboru dne 27. julija 1927 imenovala gospoda Alojzija Kaferja, kavarnarja za njegove neveljive zasluge tekom petindvajsetletnega delovanja kot odbornik zadruge ČASTNIM ČLANOM. Za slavnostno izročitev izdelane diplome se je pooblastilo zadružni odbor. častnemu članu in jubilantu gospodu Kaferju izrekamo najsrčnejše častitke in mu voščimo dočakati najmanj še 25-letnico kot častni član. Pri slučajnostih jie svetoval gosp. Klešič vložiti na oblasti neke vloge za zadeve, o katerih smo že toliko pisali po našem listu, da jih že vsi vrabci na pamet znajo, samo gospodu Klešiču je vse to neznano; to pa radi tega, ker nima časa čitati našega lista. Zato ga je poučil naš tajnik gosp. Komac ustmeno. Zbor se je zaključil ob pol 8. uri zvečer. Rogaška Slatina je od specijaHstov priznana kot najboljša za rnešsnje z vinom, sadjevcem ali sadnim sokom. Pospešuje redno prebavo in povzroča tek. GOSTILNIČARSKA ZADRUGA V SLOVENJGRADCU poziva vse one člane,.ki še niteo plačali, ozir. poravnali članarine za 1927 (nekateri tudi še za 1926), da zaradi reda storijo to takoj. Obenem se člani opozorijo, da svoje uslužbence, ki bi event. s-ojčas potrebovali izpričevalo, pravočasno javijo pri zadrugi, ker le v tem slučaju bo možno, da se dotičnemu izstavi veljavno spričevalo. Načelstvo. Pf* selila »ZVEZE GOSTILNIČARSKIH ZADRUG MARIBORSKE OBLASTI V CELJU*. (Dalje.) d) o iizpremembab pravil se more le tedaj posvetovati in sklepati, če so na dnevnem redu; e) za volitve je potrebna absolutna večina glasov. Ge se te večine ne doseže, se morajo volilci pri ožji volitvi omejiti na oni dve osebi, ki sta dobili relativno največ glasov. Ako so glasovi enaki, žreba predsednik, kdo pride v ožjo volitev, oziroma koga je pri tej volitvi smatrati za izvoljenega; f) sklepa se, v kolikor v obrtnem redu, oziroma v pravilih ni drugačnih določil, z absolutno večino glasov; g) sklepi zveznega zbora vežejo vse zvezi pripadajoče zadruge; h) o razpravah je voditi zapisnik, ki ga mora podpisati predsednik in en odbornik, ki ga določi predsednik. § 11. Delokrog zveznega zbora. V delokrog zveznega zbora spada: a) posvetovati se in sklepati o zveznih pravilih; b) voliti zvezni odbor; c) pregledati in odobriti računski zaključek in letni proračun ter ukrepati o zveznem premoženju; d) določiti izmero zneskov, katere je v pokritje potrebščin zveze porazdeliti na posamezne zadruge; e) sklepati o ustanovitvi zvezne blagajnice za člane vseh ali več pripadajočih zadrug, ki naj prevzamejo prisilno zavarovanje. Ustanovitev take zvezne blagajnice pa je odvisna od v § 115 h alinea 2, zakona z dne 5. februarja 1907, drž. zak. štev. 26, predpisanega skladnega sklepa (115 c navedenega zakona) dotičnih zadrug; f) sklepati o ustanovitvi v § 114, alinea 2. navedenega zakona omenjenih na načelu prostovoljnosti temelječih bolniških in podpornih blagajnic, gospodarskih podjetij za člane ter podpornih zakladov, nadalje o gmotnem pospeševanju teh naprav iz zveznih sredstev in o kupčijski udeležbi pri gospodarskih podjetjih; g) sklepati o napravi posredovalnic Testeni rs e so najboljše! za delo pri obrtih, zastopanih v zvezi; h) sklepati o ustanovitvi: strokovnih odsekov in določati poslovni red zanje; i; sistemizirati plačano pomožno osobje; k) sklepati o pristopu k zvezi višjega reda oziroma o izstopu iz nje; l) sklepati o izključitvi zadrug iz zveze v smislu določil teh pravd; m) sklepati o razdružitvi zvetze. § 12. Ustanovitev in gmotno pospeševanje na načelu prostovoljnosti slonečih bolniških in podpornih blagajnic ter gospodarskih podjetij za člane zvezi pripadajočih zadrug in pa podpornih zakladov. Ustanovitev v § 11, lit. f, (§§ 115 x in 130 d zakona z dne 5. februarja 1907, drž. zak. št. 26) omenjenih, na načelu prostovoljnosti slonečih bolniških in podpornih blagajnic ter gospodarskih podjetij za člane zvezi pripadajočih zadrug in pa podpornih zakladov more zvezni odbor skleniti le s tričetrtinsko večino vseh navzočih zastopnikov pripadajočih zadrug, potem ko je bil predmet na dnevnem redu tega zbora natančno označen in z dnevnim redom poprej pravilno razglašen. Gmotno pospeševanje teli uredb iz zveznih sredstev in njeno kupčij-sko udeležbo pri. gospodarskih podjetjih more zvezni zbor z večino, označeno v prvem odstavku, skleniti le tedaj, ako se konstatira navzočnost vsaj polovice zastopnikov pripadajočih zadrug. 'Za te določbe je merodajno število zastopnikov pripadajočih zadrug tistega dne, ko je bil sklican zbor. Ako ne pride na tak zbor zveze za sklepčnost potrebno število zastopnikov pripadajočih zadrug, je v teku štirih tednov sklicati nov zbor z tetina dnevnim redom, ki sme veljavno sklepati iistotako le pod višje navedenimi pogoji. Na ta določila je izrečno opozoriti ob tem novem sklicanju. Sklepi zveze o predmetih, navedenih v odstavku 2, so podvrženi odobritvi političnega deželnega ofolastva. Noben član ali pripadnik pripadajočih zadrug se ne more zoper svojo voljo siliti, da bi se dejansko udeležil v odstavku 1 navedenih gospodarskih podjetij, razen tedaj, kadar se taki zavodi ustanove ali odrede iz javnih ozi- rov'. V odstavku 1 omenjene bolniške in podporne blagajnice se ustanavljajo po predpisih zakona z dne 16. julija 1892, drž. zak. štev. 202. § 13. Zvezni odbor. Zvezni zbor voh za dobo treh let zveznega načelnika, njegovega, namestnika, zvezni odbor in izvrševalni zvezni odbor. Zvezni odbor sestavlja šest članov iz Celja ali celjske okolice in po en član iiz vsake v zvezi včlanjene izvenoeljske zadruge. Za vsakega odbornika se izvoli po 1 namestnik. Izvršilni zvezni odbor tvorijo poleg zveznega načelnika ali njegovega namestnika 4 člani zveznega odbora, ki so po svojem bivališču najbližji sedežu zveze. Vsakemu članu izvršilnega zveznega odbora se določi po en namestnik izmed ostalih članov in na mestuikov zveznega odbora. Namestniki stopijo na mesto odbornikov, ki so izstopili pred časom, kakor tudi onih, ki so začasno ali trajno zadržani. Funkcija odbornikov je časten posel. Vendar se jim smejo povrniti potrebni gotovi izdatki, ki so jih imeli v interesu zveze, istotako se smejo nagraditi za daljše zamude časa. Stroški potovanja se vrnejo na vsak način. Nadzornemu oblastvu je naznaniti sestavo odbora kakor tudi ilzpremembe v odboru. § 14. >slovanje zveznega odbora in izvršilnega zveznega odbora. Zvezni odbor rešuje zadeve svoje-delokroga v odborovib sejah, ki jih sklicuje zvezni načelnik po potrebi. K sejam se imajo vabiti vsi člani zveznega odbora potom včlanjenih zadrug. Za veljavno sklepanje zveznega, odbora je potrebna navzočnost najmanj 8 članov , odbora poleg zveznega načelnika ali njegovega namestnika. Sklepa se z navadno večino glasov; ob enakem številu odloča predsednikov glas. Izvršilni zvezni odbor ima — proti naknadnemu poročilu zveznemu odboru — reševati vse nujne in take tekoče zadeve, kojih rešitev ni načelne ali bistvene važnosti za obstoj zveze ali za interese gostilničarske stroke in ni po zakonu ali teh pravilih pridržana zveznemu odboru. Izvršilni zvezni odbor je sklepčen samo v tem slučaju, če so navzoči vsi člani. Sklepa se z navadno večino glasov. 0 razpravah in sklepih zveznega odbora in izvršilnega zveznega odbora je voditi zapisnik, ki ga morata podpisati predsednik in zapisnikar. § 15. Delokrog zveznega odbora in izvršilne- i ga zveznega odbora. Zvezni odbor izvršuje sklepe zveznega zbora in opravlja posle zveze; v njegov delokrog spadajo vse zadeve, ki niso pridržane zveznemu zboru. Zlasti pa mu je naloga: a) upravljati zvezno premoženje v smislu sklepov zveznega zbora; b) pobirati in upravljati prtepevke zveznih zadrug; c) dajati pojasnila in izjave o zveznega delokroga se tičočih razmerah oblastvom in njihovim organom, trgovskim in obrtniškim zbornicam in drugim v to poklicanim korporacijam; d) sestavljati vsako leto statistiko; e) podpirati zvezne zadruge prrusta-novitvi občno koristnih naprav; f) sestavljati dnevni red za zvezni zbor in pripravljati uredloge in nasvete za zvezni zbor; g) prijavljati sklepe zveznega zbora in druga naznanila zveznim zadrugam; h) nameščati in odpuščati plačano pomožno osobje, ki ga je sistemizira! zvezni zbor in dajati mu navodila ; i) naznanjati nadzornemu oblastvu sestavo odbora in zvezi ob pričetku poslovnega leta pripadajoče zadruge ter naznanila o iizpremem-bah v teh razmerah; k) naznanjati preložitev sedeža zveze dosedanjemu nadzornemu oblaBtvu, kakor tudi nadzornemu oblastvu, ki je pristojno vsled novega sedeža zadruge; l) predlagati vsakoletno poročilo in sklepni račun nadzornemu oblastvu. Odbor je upravičen izdati zneske do 100 Din, ki niso v proračunu, proti naknadni odobritvi zveznega zbora. Delokrog izvršilnega zveznega odbora je določen v § 14 odst. 3. teh pravil. a) b) e) § 16. Udeležba posameznih oseb izven zveze I pri zveznih zborovanjih. Zveznih zborov kakor tudi posvetovanj načelstva se smejo poleg v to po svojem uradnem poklicu pozvanih organov (zastopnikov obrtnega oblastva, zadružnih inštruktorjev i. dr.) udeležiti od primera do primera tudi po zveznem načelstvu vabljene posamezne osebe izven zveze, ne da hi imele glasovalno pravico, ako je udeležba teh oseb pri zveznih posvetovanjih umestna. / § 17. Zvezni načelnik. Zvezni načelnik, oziroma njegov namestnik zastopa zvezo na zunaj, sklicuje zvezne zbore ter seje zveznega odbora in izvršilnega zveznega odbora, jim predseduje ter skrbi, da se storjeni sklepi izvršijo. Zvezni načelnik sprejema oblastvene razpise in druge vloge, ki prihajajo zvezi ali odboru, rešuje vse zadeve, za katere ni potreben sklep zveznega zbora, odbora ali izvršilnega odbo- ra, je odgovoren za pravočasno predložitev v §§ 4 in 25 naštetih pismenih poročil nadzorstvenemu oblastvu ter podpisuje vse spise. Taisti razdeljuje posle med člane zveznega odbora in izvršilnega zveznega odbora ter ima pravico skontrtrati blagajno in proti naknadni odobritvi zveznega odbora dovoljevati nujne izdatke do zneska 500 Din. § 18. Razsodniška naprjma. 0 vseh iz zveznega razmerja nastalih sporih odloča razsodišče, ki se sestavlja: na ta način, da vsaka sporna stranka izbere iz srede zvezi pripadajočih zadružnih članov po dva raz-sodnika in da ti izvolijo z absolutno večino glasov petega za načelnika. Če me pridejio do absolutne večine, imenuje načelnika zvezni načelnik. Tako sestavljeno razsodišče odloča z navadno večino glasov, če so glasovi enaki, odloča glas načelnika. § 19. Plačano pomožno osobje. Po zveznem zboru sistemizirano pomožno osobje namešča in odpušča zvezni odbor (§ 15, lit. h), kateremu je pri tem upoštevati določila, oziroma dogovore, ki veljajo za posamezna službena razmerja. Za vodstvo pisarniških poslov in za opravljanje blagajničnih opravil se smejo nameščati samo zaupanja vredne osebe s primerno splošno izobrazbo in stvarno izkušenostjo. § 20. Dohodki zveze. V zvezno blagajno se stekajo: letni prispevki zveznih zadrug, donosi zveznega premoženja drugi izredni dohodki in naklonila. § 21. Letni prispevki zveznih zadrug. Stroški zveze se razdele na zvezi pripadajoče zadruge. O izmeri stroškov, katere ie pokriti z dokladami, sklepa vsako leto za. prihodnje leto oni zvezni zbor, ki odobri letni proračun. Dokladni znesek se porazdeli na posamezne zadruge enakomerno po številu vsaki zadrugi, pripadajočih gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izku-harjev. § 22. Uprava zveznega premoženja. O vsem premoženju zveze je napraviti inventar, ki ga mora zvezni načelnik vedno imeti v redu. Pri upravi premoženja :n dohodkov zveze se je zveznemu odboru, oziroma zveznemu načelniku držati proračuna, ki ga je odobril zvezni odbor. Premoženje je pupilamo \arno naložiti izvzemši znesek 10*1 Din. ki ga je pustiti zveznemu načelniku v ročni blagajnici vložne knjižnice, oziroma vrednostne papirje in gotovino mora hraniti zvezni načelnik v blagajnici, do katere ima drugi ključ en član zveznega odbora. Zvezni račun je skleniti za vsako leto, to je za čas od 1. januarja do konca decembra vsakega leta, podpisat: ga mora zvezni načelnik ter ga predložiti, potem ko ga je pregledal zvezni odbor, prvemu zveznemu zboru, ki se snide po računskem sklepu. Ko so se popravili kakšni nedostatka, je računski zaključek razgrniti na vpogled pri zveznem načelniku za čas 14 dni pred zveznim zborom. §23. Letno poročilo in sklepni račun zpesK. Vsako leto je predložiti obrtnemu oblastvu poročilo o letnem zboru ter sklepni račun o dohodkih in izdatkih zveze. Sklepni račun morajo podpisati zvezni načelnik in dva odbornika. § 24. Nadzorstvo. Zvezo nadzira obrtno oblastvo, v katerega okraju ima zveza svoj sedež. Obrtno oblastvo more postaviti posebnega komisarja, da nadzira, ali se Dol obvezo in odprite vendar enkrat oči ter ne kupujte v trgovinah, kjer Vam nudijo slabo robo za drag denar, ampak kupite še danes dopisnico za 50 para in pišite takoj po ilustrovani cenik z več tisoč slikami na veletrgo-j „vino R. Stermecki, Celje, v katerem najdete po čudovito nizkih cenah obleko, čevlje, klobuke, srajce, ure, harmonike, britve, toaletne, modne, jeklene in galanterijske predmete. Naročila čez Din 500'- poštnine prosto. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar. * 1 2 3 I v zvezi postopa po zakonu. Obrtno oblastvo mora o pritožbah proti sklepom zveznega zbora ali odbora, ki jih je vložiti v teku 14 dni, razsoditi, potem ko je zaslišalo obe stranki § 25. Izprememba pravil. 0 izpremembi pravil sklepa zvez- ni zbor z dvotretjinsko večino, toda le, če se je postavilo predmetni predlog pravilno na dnevni red. Izpremembo zveznih pravil mora odobriti politično deželno oblastvo. §26. Razdružitev. Zvezni zbor more vsak čas z dvotretjinsko večino skleniti razdružitev zveze. Zvezni zbor, ki je sklenil razdružitev zveze, mora obenem odločiti, kako je porabiti zvezno premoženje, ki ostane, potem ko se je izpolnilo vse obveznosti; vendar se mora to premoženje vsekakor tako uporabiti, da je v prid obrtnikom zveznega okoliša ali pa njih pomožnim delavcem. Razdeliti premoženje med zvezne zadruge ni dovoljeno. 'r '*pU' Politično deželno oblastvo more odrediti razdružitev zveze, če so se ponovno pojavile protizakonitosti. Zvezni načelnik ima pravico, vlo-žiti v roku 14 dni rekurz na miintetr-* stvo za trgovino in industrijo proti odloku, s katerim se je izrekla razdružitev. Predležeča pravila so bila odobrena in pozneje spremenjena s sledečimi oblastvenimi odloki: 1. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani je pravila odobrilo z razpisom z dne 21. septembra 1921, št. 6678/21. Podpisan ga-spod dr. Marn. 2. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani je pod 1 odobrena pravila spremenilo z razpisom z dne 3. maja 1923, št. 2588/23 in sicer v smislu § 126 o. r. Podpisan gospod dr. Marn. 3. Veliki župan mariborske oblasti v Mariboru je pod 1 in 2 označena pravila spremenil z odlokom z dne 25. julija 1926, št. 0. br. 636/3. Podpiran gospod dr. Ratej. — Prizivu zveze ui Ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu z razpisom z dne 12. februarja 1927, št. br. 16.552/111, ugodilo. Prodam približno 60 lil člol>T»e-*g 2 Specijalna delavnica za naprave strelovodov preizkušnja s telefonično mostno tehrnico po profesorju KOLRAUSCHU. JTtJrtrmlJilJTtJiT Delaj, nabiraj in hrani, varčevati se ne brani. Pojn-lsrsom«'^arrto »aiožite denarne prinr>anke pri zadrugi LASTNI DOM Varčuj v mladosti, da stradal ne boš v starosti ! Marljivost, treznost, varčnost, so predpogoj nravnosti ! stavbena in kreditna zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Jamstvo za vloge nad 2,000 000 Din. Obrestuje hranilne vloge po 6°/o Iz malega raste veliko! Pri naložbi zneska po 50 Din se dobi nabiralnik na dom. Pisarna v Celin, Prešernova ul. 6. HHT'* Najlažje se kupi pri J* TRPINU, ObiTul tra1 št 17. kjer je res najcenejše manufakturno blago, sukno, nogavice i. t. d. ________ Prvovrstna dalmatinska vina črno, belo in Opolu so tiobitLjo no droban la dsbžlo pri trdili Benačič & Bakovič '&releS.-pgrovijna d^Iwaat»iKis4*iJ3. 'srimt Split—Maribor SMfče: SlsmšliO'j trg 6. Jinotof: leltreiika ni. 7. I/ zslogi tudi ppisfno daimatLislio oliiino olje u dr.bno in dfbElo Kupujte vaše potrebščine le v manufakturni trgovini pri ^ Oelje, GSa^rsi tr§f st« S Dokazano je, da kupite tam samo prvovrstno blago po znižanih cenah Za obilen obisk se priporoča Alojz Drofenik. Kamoic^ y«;trijsl|a dražba Hažiagefe aiica 1 v C©l|lt ^ulagota aiica 7 Ustanovljena 1906 Telefon 67 Lastni kamnolomi M — Pohištvo, preproge in posteljnino dobavi točno in najceneje „lEHiT isfiOi* O Zahtevajte ponudbe — brezplačiio! Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz marmorja, granita, sijenita itd., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela. — Prodaja tudi na mesečne obroke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpri- prosieiše do itajmociernejše oblike. Zahtevajte načrte in proračune. VRLENTIN SCHCINKO lO SOBNI SLIKAR iN PLESKAR 0 0' OS LfE, Aškerčeva ulica 7. jg] 0 Izvršujem vsa v to stroko pripadajoča dela najnatanč- 0 neje, solidno in po zelo ugodnih cenah ter se pri-| poročam za naročila VALENTIN SCHUNKO, Celje, Aškerčeva ulica 7. v n Fran Strup bS v Šampanjec Franc Čuček & Cie, prej w. Hintze lastnik ERNST HINTZE, PTUJ KRALJEVI DVORSKI LIFERANTI Diamant Vino a la Corinth. Elite Imperial Vermouth a la Torino. sl H m m Meiienište del^nica z elelitr. obratom za šivalne stroje, kolesa, pisalne stroje, gramofone, kino-aparate ter vsa v to stroko spadajoč^ fino-mehaniška dela. Najstarejša popravljainica za awtamobife in motorna kolesa. Velika nadomestnih in sestavnih dkiov ter oprem za avtomobiie in motorna kolesa. Z v logo k o'es, i'»«ainih stroje*", pisalo ift strojev, grantofonos in nadomestnih ter sestavnih delov. i Galvanski zavod za poniklanje, pomedenje, in pobakrenje r>v vseh kovin; brusarna in strugama. Poprave vsakovrstnih strojev se izvrše vestno in strokovnjaško ter najceneje. Moric Dadieu, IjitaMaribor JJJ Telefon štev 389. ^ Ustanovljena I- 1899. Brzojavi: M. Dadieu, Maribor. E=E=EE-E5S5i8l# »DRAVA* S: M a r i b o r9| Meljska cesta 91 čiščenje motnih vin s francosko želatino ,,LAINEk< ali praškom ,,JULLiEMtc je poceni in eno- stavno. Tudi vsa druga čistilna in lepšalna sredstva »EPONiT«, MARMORNI PRAŠEK itd. dobite stalno v drogeriji ■MAGNETO1 Prsa specijalna delavnica z električnim ebratsm za magnete, vžvgalne aparate in razsvetljave avtomobilov, motornih koles in dvokoles, reparature vsakovrstnih magnetov in vžigalnik aparatov za eksplozijske motorje vseh vrst. — Popravila in nabijanje akamulato-jev. Moje dolgoletne praktične izkušnje in odgovarjajoča specijalna uredba mi omogočajo, da izvršim vsa naročila docela stro-kovnjašRp^ točno in po zmernih cenah kar najhitreje. Kupujem in - prodajam magnetne aparate in ■-= njih sestavne dele. ========== .<= Karel Dadieu, Maribor Telegr.: Drava Maribor Telefon interurb. 25G Izdeluje: Hladilne omare, prostostoječe hladilnice z letno polnitvijo, točilnice, stroje in konzervatorje za sladoled, stroje za izdelavo ledu v gospodinjstvu. Presije za pivo. Prednosti fabrikatov: Intenziven hladilni učinek, popolnoma suhe stene hladilnih celic, svež in čist zrak, nizki nabavni stroški. Zahtevajte cenik! Načrti, proračuni in strokovnjaški nasveti na razpolago. POZOR! POZOR! Izdelovanje moškega in ženskega perila, pred-tiskarija in šivanje čipk (entlanje). Cene zmerne. Postrežba solidna. Se priporoča MARIJA DERGAS, prej Muller, Celje, Gosposka u/. 17. Francosbo linijo, Cie.Gle.Tr(insstlontiquE V Južno Ameriko, Argentinijo, Uruguay, Peru, Chiie, AvstraPjo, Severno Ameriko in Kanado z največjimi in najhitrejšimi brzoparniki vsak teden iz Havre, Bordeaux in Marsilije. Havre - Newyork samo 5V2 dni čez morje. Izborna postrežba, izvrstna hrana, vino brezplačno. Cie. Chargeurs Reunis, Sud -Atlantique, Transports Maritimes. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik S ■ ■ rST Ivan Kg*akev* v Ljubljani, Kolodvor ka ul. 3-1 Delniška pivovarna mm < Ljubljana, Laško In Maribor priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu, „Hterltiiles", ,I*orter" in „Bock"; vsem cenj. gostilničarjem in gostom. Z odličnim spoštovanjem Delniška pivovarna »Union«, Ljtiblj^ izdaja Zveza gostilničarskih zadrug v Celju. — Odgovorni so : Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcijo Karol Perc; za Zvezno tiskarno Milan Četina. Vsi v Celju