GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO IN UPRAVA PTUJ. MLO. U. NADSTR - TtLEFON ST. 156 ČEKOVNI RAČUN PRI NARODNI BANIU PTUJ SlbV. 643-90322-0 UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK V R A B L J02E ROKOPISOV NE VRAČAMO - - TISKA MARIBORSKA TISKARNA Cena din 6.— $tcv. 9 — Letnik V. PTUJ, 29. februarja 1952 Kmetovalci iz Mihove so naprednejši od Cirkovčanov? Ni dvoma da se tudi splošne kmetij- gj^e zadruge v ptujskem okraju pre- usmerjajo v socialistično gospodarstvo, po&ebno sedaj, ko je uveden novi fi- nančni sistem. To dejstvo je dokazal tu- di občni zbor kmetijske zadruge Cir- Ijovci, v nedeljo 17. t. m. Zainteresiranost članstva je bila v preteklih letih zelo slaba. V zadnjem fasu se je povečala, kar vsekakor kare na razumevanje članstva, da si bo samo i gospodarsko močno zadrugo zvišalo produkcijo in s tem izboljšalo svoje iiv- Ijenje. Na zadnjem zboru se je tudi po- l^azala dvojna vrsta članov: Večina le 23 napredek zadruge, del članstva pa zavira zadružno miselnost na vasi. Ne- keteri poedinci so se vrinili v stari upravni odbor. Dovolili so, da se uniču- je zadružna imovina ter so s tem ustvarjali pri članstvu malodušje in ne- zaupanje do zadruge, kar kažejo tudi posamezni izstopi iz zadruge. Ti nega- tivni pojavi jasno kažejo, da se za temi skriva reakcija, ljudje, ki jim je zadru- ga trn v peti in ki želijo razjedati te- melje naše socialistične graditve. Na občnem zboru so uvideli, da so med llanstvom cirkovške zadruge nemočni in da jih bo napredek zadruge prepri- čal da so bili na napačni poti. Tisti pa, ki so iz določenih ciljev dali Izstopne Izjave, bodo se prosili, da jih zdor sprejme nazaj, samo vprašanje je, če bo novi upravni odbor te njihove prošnje upošteval. Priprave za občni zbor starega upravnega odbora so bile zanimive. Predsednik In knjigovodja sta konfori- rala, nista pa pripravljala poročila eli sklepov, temveč svojo kandidacijsko li- sto. Sam dosedanji predsednik zadruge Medved, se je stavil na prvo mesto, za njim so se vrstili njemu enaki, ki "»e uživajo zaupanja večine članstva. Poro- čilo predsednika je bilo v petih bese- dah, da je prevzel predsedniško mesto ^ v sredini leta. ostalo pa da bo povedal '>wjigovodja. Predsednik nadzornega od- tudi ni dal nikakega poročila. Iz- javil je: »Ker predsednik UO ni dal po- ročila, tud,- on nima kaj poročati in tu- di zaradi tega ne, ker mu knjigovodla ni hotel dati potrebnih podatkov. Se bolj žalostno je prikazal letni zaključek knjigovodja zadruge, kateri sploh ni imel izgotovljene bilance kljub temu, da se je že drugič vršil občni zbor. Na- pisal si je na lističe neke številke, ka- terih po večini ni znal niti obrazložiti. Tako sestavljeni letni zaključek jasno kaže sliko človeka, kateremu čisti raču- ni ne bi bili v prid. Jasno je, da s ta- kim poslovanjem niso bili člani zado- voljni ter so odločili, da mora stari upravn? odbor vse te stvari razčistiti in spraviti v red, novi upravni odbor pa bo začel znova poslovati. Vsekakor hi morali prisoditi temu občnemu zboru neuspeh, z druge strani pa lahko z za- dovoljstvom ugotovimo, da je ravno ta občni zbor dokazal, da je v območju ^ Cirkovci dovolj dobrih In poštenih članov zadruge, ki bodo znali postaviti svojo zadrugo na zdravo podlago. Ta ^družna zavest in miselnost pa izvirata h okoliških vasi, posebno Iz Mihove, l^ier so imeli svojčas svojo kmetijsko zadrugo, katero so dobro vodili. Iz -go- tovih razlogov so se priključili h KZ Cirkovci. Ti Mihovčani so videli, da 'Jpravni odbor KZ Cirkovci slabo go- spodari. Glede strojev so odločili, da svoje stroje zadrže v svoji vasi In z Vsemi sredstvi podpro svoj strojni od- sek. Tako imajo 23 strojev v vrednosti 700.000 din, kateri koristijo celi vasi. Od kmetov pobirajo po uporabi prispevke za popravila in za nabavo novih .stro- jev Ponosni so na svoj strojni odsek, katerega vzorno vodi tov. Klajnšek Alojz. Ta ima vseh 23 strojev v uporab- nem stanju in pripravljene za delo. Za- radi tega ga zadružniki upoštevajo kot poštenega in vestnega člana in mu da- jejo vse priznanje. Nasprotno pa je biv- šemu upravnemu odboru KZ Cirkovci s predsednikom Medvedom na čelu v sramoto, da ležijo njihovi stroji, vredni 300.000 din, v snegu, poleti pa so ležali v koprivah kljub temu, da ima KZ Cir- kovci poslopje biv. USTROJ in dovolj prostora za svoj strojni odsek. Žalostno je, da ležijo zadružni stroji polomljeni po nekih šupah in da dosedanji uprav- ni odbor ni imel evidence, kje se ti-stro- ji nahajajo. Vprašajmo bivšega pred- sednika zadruge, kakšne cilje je imel s svojo kandidacijsko listo, da je želel zo- pet priti na predsedniško mesto. Vseka- kor ni imel namena koristiti zadrugi. Vsled takega stanja se je pokazala nujnost, da članstvo zaupa upravljanje svoje zadruge ljudem, ki bodo s svojim poštenim in predanim delom dokazali. da se v Cirkovcih da dvigniti zadrugo, da bo vzor ostalim zadrugam v ptuj- skem okraju. To nalogo bo vsekakor iz- polnil novoizvoljeni upravni odbor na čelu s predsednikom tov. Medvedom Janezom iz Mihove Občni zbor je spre- jel sklepe, da bodo odkupovali vse kme- tijske pridelke preko zadruge, ustano- vili pospeševalne odseke: živinorejslii, poljedelski, strojni in odkupni, zvišali bodo delež od 150 na 1000 din. Vsak član bo opravil eno vožnjo brezplačno za zadrugo. Svoj strojni odsek oodo uredili tako, da bodo pobrali vse stro- je, ki ležijo pri članih in spravili v do- ločeni prostor. Od krivcev poškodova- nih strojev bodo zahtevali odškodnino. Dalje bodo zahtevali od USTROJ, da jim vrne njihov nepoškodovani traktor in samovezalnik. Nabavili bodo en nov traktor. Upajo, da jim bo šla oblast na roko in končno bodo začeli delati za izboljšanje svojih traktorjev. To so sklepi, ki kažejo, da bo KZ z novim upravnim odborom dokazala vsa- mu članstvu, kar zmore napraviti novi upravni odbor, vsekakor pa upajo, da jih bodo pri delu podprli člani zadruge, kakor tudi OZKZ Ptuj in oblastni foru- mi. -F. S. Gospodarstvo KZ Vurberk se vidno popravila V soboto 16. t. m. so na občnem zbo- ru člani Kmetijske zadruge z zadovolj- stvom ugotovili, da je KZ v preteklem letu z razliko od prejšnjih let kar doDro gospodarila. Uspeh je bil pravzaprav dosežen šele v zadnjih mesecih pretek- lega leta. Upravni odbor, ki Je bil iz- voljen na zadnjem rednem občnem zbo- ru, ni Izpolnil zaupanje članstva. Zara- di slabega gospodarjenja je KZ vedno bol; lezla v zgubo in dolgove. Članstvo je med letom postavilo nov upravni od- bor, ki je z vztrajnim In vestnim delom napravil prelomnico slabemu gospodar- jenju KZ. Da je delo KZ tako slabo potekalo, nJ bila krivda samo na prejšnjem uprav- nem odboru, temveč tudi na usluž- bencih KZ, predvsem pa na bivšem poslovodju, ki Je s svojim malomarnim delom povzročil KZ zgubo in primanj- kljaj Prav gotovo je bila v tem tudi krivda nadzornega odbora, ki ni kon- troliral poslovanja nameščencev. Kaj lahko napravi zaveden in vesten zadružni nameščenec v prid KZ in članstva Je dokazal novi poslovodja, ki Je v par mesecih poslovanja prigospoda- rll preko 30.000 dinarjev dobička. Kmetijska zadruga se je začela baviti pod vodstvom novega upravnega odbo- ra tudi s semensko službo. KZ Vurberg nudi svojemu članstvu priznana seme- na vseh vrst žit in ostalih rastlin. Po poročilu predsednika in ostalega odbora se je razvila zelo živahna disku- sija. Clanj so se zanimali za dolgove, ki so jih povzročili v prejšnjih letih nekateri nevešči In malomarni odborni- ki kakor tudi nameščenci In so zahte- vali, da jih ti poravnajo. Članstvo se je tud,- zanimalo za poživitev dela sad- jarskega in vinogradniškega odseka. Zastopnik OZKZ je med podajanjem pregleda gospodarskega stanja v svetu in pri nas podčrtal važnost vloge KZ pri rekonstrukciji in napredku našega kmetijstva. Ni dovolj, da se KZ bavi samo s trgovino, naj se loti vprašanja dviga kmetijske proizvodnje, utrjeva- nja socialistične imovine ter prevzgoje članstva. Po izvolitvi novega upravnega in nad- zornega odbora ter delegatov, je član- stvo v cilju čim uspešnejšega bodočega dela KZ sprejelo razne koristne sklepe. Razširili bodo svoje gospodarstvo tudi na ostale panoge, predvsem sadjarstvo, vinogradništvo ter živinorejo. Odprli bodo zadružno gostilno. Poskrbeli bodo za strokovni dvig članstva ter priredili med letom razna strokovna in poučna predavanja. V okviru sekcije zadružnih žena bodo članice KZ priredile razne gospodinjske tečaje ter poučna preda- vanja o vzgoji otrok. Občni zbor KZ Vurberg je pokazal, da je KZ v preteklem letu napravila viden korak naprej. Po zaslugi uprav- nega odbora, predvsem pa tov. Kegla kot predsednika KZ, katerega prizade- vanje je pripomoglo k dvigu KZ, je članstvo dobilo še večje zaupanje do KZ v pričakovanju, da Jim bo ista nu- dila vse pogoje za prehod v napredno gospodarjenje. Članstvo KZ pričakuje z zaupanjem od novo izvoljenega upravnega odbora uspešno delo v tekočem letu v korist skupnosti. -o. Na Rodnem vrhu so razpravljali o davku V ponedeljek 18. februarja t. 1. so se zbrali v pisarni KLO v Rodnem vrhu kmetovalci in vinogradniki s pod- ročja KLO Rodni vrh-Strajna zaradi vprašanj v zvezi s katastrom, plačilom davčne akontacije za prvo četrtletje, v zvezi 6 pritožbo Pajnkiher Antona in drugimi problemi. Navzoči so bili funk- cionarji KLO in OF ter RK. Potem, ko Je predočil vsem navzo- čim tajnik tov, Krušič razrez akonta- cij za prvo četrtletje se je razvila ži- vahna diskusija v zvezi z davki ter akontacijami, posebej pa še zaradi pri- tožbe Pajnl?iher Antona iz Rodnega vrha, glede na njegov predpis akon- tacije ter trditvami, ki jih je navedel v pritožbi na poverjeništvo za finance OLO Ptuj. Navzoči so bili seznanjeni z vsebino njegove pritožbe ter ga za- radi lažnih podatkov, ki jih je nave- del, ostro prijeli - Pajnkiher svojih na- vedb ni mogel braniti, ker niso bile resnične ter se Je nazadnje še moral umakniti pred razsrjeno množico. S tem je dosegel, da se bo moral zago- varjati zaradi navajanja neresničnih podatkov. -č. Kmetovalci iz Bukove cenijo organizirano delo v sezoni izvajanja občnih zborov KZ imela tudi KZ Bukovci prejšnjo ne- deljo 5. redni občni zbor. 2e sama ude- ^®žba na zboru je pokazala zanimanje članstva za svojo zadrugo in njeno go- spodarstvo, katera postaja vse važnejši ^"idilni gospodarski činitelj na vasi. Predsednik zadruge tov. KostanjeN^ec Wan je v referatu prikazal delo UO v preteklem letu ter poslovanje zadruge. UO so bile redne ter vsakikrat ®klepčne. Gospodarski odseki, t j. ti- ^»lorejski, strojni, poljedelski, trgovin- in kreditni, so igrali važno vlogo ^^ preteklem letu. Vsa organizacijska so bila po sklepu UO zadovoljivo ^vršena ter se je venomer čutilo, da ?^seki poznajo svojo važno vlogo in da j® izvajanje sklepov v veliko korist za- ^^ge kakor tudi posameznega kmelo- ^s^ca-člana zadruge. Zahvaljujoč nese- pičnemn delu UO s predsednikom na kakor tudi požrtvovalnemu delu .^^bja zadruge, izkazuje finančni obra- zadruge lepe uspehe. Zadruga pela v preteklem letu v trgovini in J^^lnici 3,786.481 din letnega prometa odkupih pa 2,336.940 din prometa, rJPnega prometa 6.123.421 din. CJisti /^hodek poslovanja preteklega leta zna- ^ 141.203 din. Prvič v zgodovini nima ^zaali pri sestavljanju in izdelavi po- /ameznih točk in je tudi smoter prire- ditve izraz višje miselnosti: ves čisti dobiček bo vložen za dograditev dvo- rane ZD vDomavl. | S Pustom jo je prlmahal v Dornavo grozanskl razbojnik Cefizelj, no, pa &o Domavčani dokazali, da se takih "az- Ijojnlkov še malo In nič ne bojijo. SI- cer pa IzgleUa, da Domavčane tudi sla- ba vest ne tIščI preveč, kajti, ko se je pletla neka zamotana stvar »Pred so- diščem«, ne le, da se na poziv napov-s- dovalca ni nihče s slabo vestjo odstra- nil, ampak so se nasprotno do razčišče- nja te zadeve dušili v salvah smeha Rekli bi, da je stvar postala sploh ko- lektivna in je občinstvo sodelovalo pri iskanju Nušičevega »Gumba«. (Seveda le s smehom!). Smeh se je stopnjeval do eksplozivnosti pri obisku »Pri dohtari«, no, Lukec in Domek sta pa tudi izčen- čala med svojimi skrivnostmi marsika- tero lukarsko-dornavsko skrivnost. Ker IZUD v svoji šaljivki »Tam dol' na ptujskem polju .,.« nI nič zlohotnega »vun dal« in so šaljivko menda vsi prav razumeli, še najbolj pa »naš Andrej«, ki ga vsi visoko cenimo in imamo radi, bo menda vse v nedu in lahko menda zaključimo: Pust v Dornavi je pokazal, da pod svojo prastaro krinko lahko nosi — kulturno zabavo In res srčno razvedrilo med ljudstvom. Igralcem dornavskega IZUD-a pa moramo prav vsem po vrsti Iskreno čestitati, saj so svoje vloge drug bolje od drugega odigrali, kar more biti le plod vztrajnega, marljivega dela in do- brega vodstva. -ac. Kurenti so se prišli slikat v Ptuj U lečtlo k lei mnisl Mcl ? v 6. številki »Ptujskega tednika« je bil komentar o Ljudski univerzi, ki je I svojim pestrim programom razgibala tudi prebivalce našega mesta. Ptuju se marsikdaj v tem času žal moralo (čitati kulturno mrtvilo, nezanimanje za kulturno življenje itd. Komentator je ob koncu ocene predavanja o »Zgo- dovinskih spomenikih Ptuja« omenil, da žal tudi tokrat obisk ni bil velik. Toda zdi se mi, da ni bil čisto objek- tiven, posebno, če bi ta obisk primerjali 6 prejšnjimi ali še bolje z zadnjim ob predavanju o pokojnem profesorju dr. Matiji Murku. Priznati moramo v resnici, da je pripravljalni odbor LU dobro in posre- feno Izbral naslove predavanj v letoš- nji zimski sezoni. Zadnji četrtek, 21. februarja, je ob smrti dr. Matije Mur- ka, ki je umrl v Pragi 10. februarja 1952. pripravil spominsko svečanost. O življenju In delu velikega učenjaka, slavista in narodopisca, čigar delo ni pomembno le za Slovence ali Slovane, temveč za ves kulturni svet, daslravno »mo mi sami o njemu vedeli le malo, je v globoko izbranih besedah govoril profesor Fran Alič. Mislim, da je odbor pravočasno ure- vse potrebno za spominsko sveča- nost: izdelal in razobesil je plakate, fazglasil po zvočniku, prestavil prosla- vo s srede na četrtek, ker so se usluž- benci OLO ta dan nahajali na terenu. Poslal je celo vabila na OLO Ptuj in na Okrajni komite KPS in na Mestni LO. Vprašanje je, če je bilo obveščanje iz- vršeno dalje navzdol. Smatrali smo pač, je dolžnost prebivalcev Ptuja, da na kak skromen način poklonijo opominu velikega moža, kakor je bil jjaš rojak prof. dr. Matija Murko. Res bili krivični, če bi trdili, da je bila dvorana nezasedena. Vajeni smo nam- posebno iz lanskega leta, treh ali fetih obiskovalcev, toda poglejmo, kdo je tvoril pretežno večino navzočih: oficirji "^LA, dijaki gimnazije in predvsem iz dijaškega doma. Od predstavnikov oblasti sta bila žal le dva zastopnika J^estnega komiteja odnosno fronte '^Ijub pravočasno razposlanim vabilom. in nekaj ostalih, večinoma le prosvet- nih delavcev. Sploh je v Ptuju zanimiv pojav, da se. predavanj LU udeležujejo ljudje, ki na njih ne pridobivajo, temveč le ob- navljajo znanje, kar pa seveda ni na- men LU, ki naj bi v prvi vrsti posre- dovala znanje delavcu In vsakomur, ki sicer nima prilike za izpopolnjeva- nje in izobraževanje. Toda pri nas se pojavljajo pri predavanjih vedno eni In isti obrazi. Porazna je bila tudi slika na Prešer- novi proslavi pred 14 dnevi v gledali- šču. Večinoma so prostore zasedli di- jaki, in predstavnike oblasti smo tudi takrat pogrešali. — Res je, da so več- krat premalo kurjeni prostori, v ka- terih se vršijo prireditve. Razumemo ljudi, ki so preko mere zaposleni, da se borimo večkrat z vsakodnevnimi potrebami, ki okupirajo zlasti žene In matere. Ne razumemo pa, zakaj Je od- ziv na zabavah in veselicah, ki žal v Ptuju postajajo zadnje čase sredstvo za pridobivanje denarja za prireditelje, ki največkrat premalo gledajo na kul- turno višino prireditev, tako poln, se- veda brez vsakih posebnih vabil. Ali se bomo začeli zavedati, da po- leg osnovnih materialnih življenjskih potreb mora za človeka obstajati tudi kulturno življenje, del katerega je prav tako p^-edavanje LU, zlasti če si ta pri- zadeva podati tisto, za kar čutijo ljud- je največ zanimanja in veselja. Mislim, da bi bil Izhod iz tega mo- goč. Predavanja naj se preusmerijo in naj služijo le poglabljanju znanja stal- nih obiskovalcev, ki prihajajo z nekim predznanjem. Pritegnemo tiste, kate- rim so predavanja namenjena morda na drug način, kakršnega smo se po- služevali doslej. Upam, da članek ne bo ostal brez odmeva. Morda se bo v naslednji šte- vilki še kdo oglasil in napisal nekaj koristnih nasvetov ali lastnih mnenj o vprašanjih, ki morajo gotovo zanimati nas vse. Konstruktivna zdrava kritika je razčistila marsikatero nejasnost, zato upajmo, da ne bo odveč tudi ob tako važni zadevi kot je obisk preda- vanj LU v našem mestu. -s- ^ Stonjcih bodo pok. Vmcek F^ranca, tajnika KLO, težko pogrešali ^ Markovcih je bil prejšnjo sredo februarja t. 1. pogreb nenadno pre- ■Jinuiega tajnika KLO Stonjci pok. ^incek Franca, ki je bil član OF in se- ^^tar Gasilskega društva Stonjci. številnih udeležencih pogreba, katerimi žal ni bilo nobenega pdstavnika OLO Ptuj, se je videlo, da J '^il pok. Vincek Franc v KLO Stonj- ci 2elo čislan kot dober vaščan in funk- si^'^®^ ljudske oblasti in da mu je Ijud- » o izkazalo ob pogrebu poslednjo ^^^ ^^^^^^ Stonjci od 1915 tg; J® do dneva smrti in je veljal med J^iki KLO-jev v ptujskem okraju ta žg^^stnejšega upravnega delavca (n j^^nega člana OF. Kot mali posesf- ^ skrben mož in oče je bil v službi zelo pravičen. Večino problemov je re- ševal KLO na skrbno pripravljenih se- jah in zborih volilcev. Imel je vedno prijazno besedo za sovažčane, ki so pri- hajali po opravkih na KLO. Iz dneva v dan si je pridobival kot funkcionar ljudske oblasti vedno večji ugled tudi pri nadrejenih forumih. V govorih ob odprtem grobu In ob položitvi vencev KLO in Gasilskega društva ter organizacije LMS so se udeleženci pogreba spomnili vseh vrlin pok. Vinceka Franca ob želji, da bi mu sledili po zglednem delu in ljudskem odnosu vsi sovaščani ter da bi mu bila lahka naša svobodna in neodvisna ■slo- venska zemlja, njegovi ženi in otrokom pa naj bodo sovaščani In ljudska oblast ob grenki izgubi dobrega družinskega poglavarja zanesljiva opora pri prema- govanju vsakdanjih življenjskih te*a^' -k- Spominska svečanost ob smrti profesorja dr. Matije Murka v okviru Ljudske univerze je bilo 23. februarja osmo redno predavanje. Predaval je tov. prof. Alič Fran »O pomenu in delu Matije dr. Murka za nas Slovence«, v prvi polovici februarja je umrl v Pragi eden največjih slavistov In etl- mologov, na« ožji rojak iz Drstele pri Ptuju, prof. Matija dr. Murko. Skupaj z Murkom je dal ptujski okraj Sloven- cem velike može kot so: Krempl, Jar- nik, Miklošič, v poznejši dobi pa še slovstvenega zgodovinarja Slodnjaka in Dušana Kvedra, generalpolkovnika JLA. Kratka Murkova življenjska pot in njegova dela: Rodil se je leta 1861 na Drsteli blizu Ptuja. Nižjo gimnazijo je obiskoval v Ptuju, višjo pa v Mariboru. Ptuja se izredno rad spominja, ix>seb- no še svojih dijaških let v knjigi »Spo- mini«. Ko je končal na Dunaju univer- zo, se je seznanil tudi z velikim Mi- klošičem in z Vukom Karadžičem in se navdušil za slavistiko. Tukaj se je Murko posvetil slavistiki in germani- stiki, Odpotoval je v Rusijo, študiral ruski jezik in spoznal do potankosti vse napake tedanjega carskega režima. Ko se je vrnil iz Rusije se je v Ptuju poročil s Ptujčanko. Kmalu je bil pre- meščen z Dunaja v Gradec, ki je kma- lu postal središče njegovega kulturnega delovanja za Slovane, za nas Slovence pa še posebno. Pri svojem delu, — bil je vseučiliški profesor, — je poma- gal v gmotnem oziru revnejšim slo- venskim dijakom, prav posebno pa še Ptujčanom, Po prvi svetovni vojni se je hotel vrniti v Jugoslavijo, toda ta- kratni režim ni pokazal razumevanja zanj In njegovo kulturno delo. Z velikim veseljem pa so ga spre- jeli Čehi in Praga je postala nov cen- ter njegovega kulturnega delovanja. V Pragi je sodeloval pri mnogih publika- cijah, etimoloških in leposlovnih. Na domovino ni nikdar pozabil. Zad- njič je bil v Ptuju leta 1933, ko je bil Imenovan za častnega člana Muzej- skega društva. Sam je bil skupaj s Ferkom glavni inciator za ustanovitev ptujskega muzejskega društva. Proti koncu svojega življenja mu je opešal vid in tudi roke so se mu tre«le, da je moral svoja dela narekovati. Tudi Rusijo je še enkrat videl. Takrat je tudi že spoznal, da se v Rusiji ni ve- liko spremenilo s socialistično revolu- cijo. Njegova dela so neizmerne važ- nosti za Slovence. On nas je postavil v vrsto evropskih narodov, ki Imajo svojo tradicijo, velike kulturne može kot Prešeren, Cop, Cankar in Zupan- čič. Murko je tisti, ki je v avstroogrski monarhiji uveljavil tudi slovenščino. Profesor Matija dr. Murko je umrl v svojem 91. letu. Z njim smo Slovenci izgubili moža, ki nas je častno zastopal v inozemstvu. SP, Odkrita beseda o ljudski univerzi v Gorišnici »Ptujski tednik«, je objavil že dva doDisa o Ljudski univerzi v Gorišnici. Čutim v zvezi s tem notranjo potre- bo, da opišem delo LU pri nas. Spočetka smo sestavili obširen pro- gram predavanj, katerega smo prijavili pristojnim organom v Ptuj. Obljubljeni so nam bili predavatelji-strokovnjaki, vendar nas niso vselej dosegli vsled vremenskih neprllik. Ob priliki mno- žičnega sestanka PAZ sem navzočim obljubil, da bodo predavanja pod vsa- kim pogojem, vsak torek in petek, če- tudi bi strokovnjakov iz Ptuja ne bilo. Bo pač kak gorišniški učitelj predaval. Spočetka je šlo gladko. Tovariš inž. Zoreč in veterinar tov. Lešnik sta pri- šla med nas. Bili smo ju veseli. Oblju- bila sta, da bosta še prišla. Visok sneg Ju je zadržal. Pomagali smo si sami. Učitelj R. je predaval o zgodovini Slo- vencev. Kljub dveinpolurnemu govoru ni prišel do konca. Moral bo še pri- hodnjič nadaljevati od francoske revo- lucije dalje. Drug učitelj nas je sezna- nil z zgodovino pluga. Končno ie pri- šel med nas tov. prof. Martin Mavčec, ki je čebelarje zelo razveselil, saj je zaključil tridnevni tečaj čebelarjev s strokovno odličnim predavanjem. Siro- kopotezna propaganda je privabila re- kordno število poslušalcev k predava- nju tov. prof. Lešnikove, ki je morala biti svojega us,peha (Vražjeverstvo) za- res vesela. Odslej so strokovnjaki ostali v zavetju in učitelji so nadaljevali. Tov. Venta, posestnik iz Formina, nam je prikazal živinorejo v kakovostno, vse- binsko sistematično dovršenem preda- vanju, ki Je zaslužilo mnogo večjega obiska. Res je, prav tistega dne je bilo skrajno slabo vreme. Vse ostale vrzeli maši učitelj-predavatelj, ki je bil za- poslen poleg svoje prosvetne službe s PAZ tečajem, ki je prav tako ob tor- kih in petkih popoldne. Nepravilno se mi zdi, da mora učiti vedno isti učitelj. »Predavanje bi od- povedali« so predlagali nekateri poslu- šalci. To bi bilo neopravičljivo, kajti obiskovalci LU so bili iz Moškanjc, Formina in drugih okoliških vasi, ki so tvegali zasneženo dolgo in mučno pot. Učinek bi bil za LU zelo slab. Ugo- tovil sem, da so mnogi poslušalci stalni gostje, pogrešal pa sem Gorišničane. Celo prosvetni delavci se redko poja- vijo pri predavanjih. Številno se bili zastopani le pri »Vražjeverstvu«. Nihče izmed njih še ni sopredavatelj v LU. Tej je treba trdne podlage, prav po- sebno ob njeni ustanovitvi. Sem mne- nja, da so prav prosvetni delavci dolž- ni biti pri predavanjih, pa naj predava kdorkoli. Ljudstvo bo njih posnemalo. Na programu imamo še več preda- vanj in prosimo, da nam Ptuj pošlje predavatelje in nas podpre v volji za nadaljnje delo. Okrog Ptuja je še veliko ukaželjnih deklet Po dvomesečnem marljivem obisko- vanju gospodinjskega tečaja v Ptuju v »Mladiki« in po pridnem učenju ter praktičnem delu v kuhinji ter pri ši- vanju je v soboto 23. februarja t. 1. 33 deklet iz Ptuja in okolice, delavskih in kmečkih hčer, bodočih žen in go- spodinj z razstavo izdelkov in zaključ- no prireditvijo končalo svoje delo. Z velikim zanimanjem, ki so ga ka- zale tečajnice pri predavanjih in pri praktičnem delu se vidi, da je v de- lavskih in kmečkih domovih večina deklet, ki si prizadevajo biti čimboljše delavke v gospodarstvu, čimboljše go- spodinje ter negovalke in vzgojiteljice mladega pokolenja. Lepo in praktično urejena »Mladika« v Ptuju je bila upravi tečaja, učitelji- cam in predavateljem velika pomoč, upoštevajoč, da morajo tečaji na po- deželju v malih prostorih in v nepri- merno pretesnih kuhinjah premagati številne težave, da pridejo do zažele- nega cilja. Poleg dragocenih izkušenj ter zna- nja, ki bo ostal dekletom po tem teča- ju, pa jim bo ostal v spominu občutek toplega tovarištva, ki se je razvilo med dekleti in predavateljicami tekom 2 mesecev obiskovanja tečaja, -V, V Zavrču je potrebna dvorana za prireditve Pod tem naslovom smo čitali v Ptuj- skem tedniku z dne 22. t nv dopis iz Zavrča, ki opravičeno kritizira stanje dvorane za razne prireditve, shode in sllčno. Moramo si odkrito priznati, da je stanje dvorane res žalostno, celo smešno, ako jo primerjamo z »dvorano«. Iz dopisa sklepamo, da je dopisniku ne- znano marsikaj, kar je v Zavrču naj- bolj pereče. Ali se je morda nekaterim vprašanjem hote ali nehote izognil? Zavrčani smatramo za potrebno, da se ta dopis dopolni. Za časa jožeflnlzma je bila v Zavrču osnovana osnovna žola. 2e takrat je bi- lo v Zavrču pomanjkanje prostorov. So- la je bila stisnjena v takratno cerkveno hišo. V tem prostoru so od leta 1788 naprej razni Reisingerji, Rottmannl, Postružniki in Pristemiki zabijali na- šim dedom In očetom v glavo elnmal- elns. V tem prostoru trgajo še danes naši otroci hlače pri učenju. Soba ni samo prizemna, ampak celo napol pod- zenma, tako da je spodnji del oken v višini zemlje. Okupator je celo poslopje prezldal za svoje agitacijske namene po predhodni izselitvi tamkaj dolgo let stanujoče vdo- ve, za katero dopisnik trdi, da »ji ni bilo težko, tujcu na ljubo, zapustiti novanje«. Vprašamo se, ali je kdo v Zavrču »dobrovoljno« zapustil svoje po- sestvo in stanovanje »tujcu na ljubo«. Dopisnik trdi, da mu je dobro znano, da v Zavrču ni nikakršne stanovanjske stiske. Kako si kdo predstavlja stano- vanjsko stisko v Zavrču nam ni znano. Znano pa nam je, da morajo zaradi »stanovanjske stiske« učitelji, uslužben- ci in delavci drž. posestva ter kmetij- ske zadruge stanovati v Dubravi, t. na teritoriju sosednje LRH, Zakaj KLO na svojih sejah ne odloči, da bo prese- lil pisarno KLO drugam in zakaj ne od- krije stanovanja za uslužbence, ki bo- do potrebni po združitvi KLO. Res je, da bi se v Zavrfu prj Murkoviču našlo enosobno stanovanje s kuhinjo, ako bi KLO in stanovanjska komisija uvidela, da se lahko v to stanovanje vseli manj- ša družina. To stanovanje je že par let oddano neki mlajši ženski, ta pa že par let ne stanuje v tem stanovanju. Zakaj ji še ni odvzeto? Kako povečati dvorano res nI ugiba- nja potrebno. Treba je prijeti tam, kjer je že začeto a še ni končano. Zadružni dom je v gradnji že par let. Ali bi bilo napačno že pripravljeni material po- novno spraviti na svoje mesto? Malo dobre volje, organizacijskega duha, več odločnosti in Iniciative pa bomo z zdru- ženimi močmi imeli res pravo »dvora- no« za prireditve z lepim odrom in gar- derobo brez krparjenja stare koče. Krparjenje bi nas tako ali tako stalo lepe tisočake, nazadnje bi nam vseeno ostala samo še »povečana klet«. Zavrčan. Kako deluje teleprinter? Ker se je teleprinter izkazal kot naj- boljše, najzanesljivejše in najceneše sredstvo za posredovanje vesti in sporo- čil, je postal sam po sebi umeven kos Inventarja poročevalske tehnike, V nemški notranji poročevalski služDi, kakor tudi v poslovnem prometu z ino- zemstvom si dela brez njega sploh ni mogoče predstavljati. Število priključ- kov v Nemčiji je že preseglo 1500, pa tudi v drugih kulturnih državah je v stalnem porastu. Proizvodnja teleprinterjev zahteva daleko več preciznosti, kot je je po- trebno pri proizvodnji pisalnih strojev, ker tu ne gre samo za izdelavo pre- cizno-mehanične naprave, ki absolutno zanesljivo deluje, temveč tudi za skla- ditev te precizne naprave s sistemom petih električnih sunkov, na katerem je zgrajeno njegovo delovanje. Težki sun- ki, ki jih mora vzdržati vozilo in celo- ten daljnopisni sistem stavijo odpor- nosti uporabljenega materiala najvišje zahteve. Kako pravzaprav deluje teleprinter? Prav tako, kakor so znaki Morsejeve abecede; iz kombinacije točk in črtic na- stane vsaka črka teleprinterja v pete- rih sunkih električnega toka, ki so s posebno ročico enkrat prepuščeni, dru- gič pa zaprti. Kot je na primer v Mor- sejevi abecedi znak B simboliziran s; črtico in tremi pikami, nastane v tele- printerju črka B po dveh udarcih spoj- ne ročice in treh sunkih električnega toka brez spojne ročice. Na Hajdini se zbirajo bodoče skrbne gospodinje v sredi januarja t. 1. je začel na Haj- dini pri Ptuju gospodinjski tečaj za de- kleta iz Njiverc, Kungote, Gerečje vasi, Slovenje vasi, Hajdoš, Skorbe in Hajdine, ki se jih je tudi takoj prija- vilo 47. Tečaj je bil glede na veliko število obiskovalcev razdeljen na 3 skupine, ki so Imele predavanja ter praktično delo Iz kuhanja in šivanja po dvakrat na teden. To veliko zanima- nje bodočih mladih gospodinj je pod- prla hajdinska šola, ki je dala na raz- polago prostor, s svojim znanjem in izkušnjami pa so nam nudile pomo' tečaju upraviteljica šole tov, Cafuta ši vili j a tov, Zelenik Marija ter gospo- din j a tov. Spolar Zora. Vabilu za pre- davanje se je odzval tudi sodnik tov Ban iz Ptuja. Tečaj bo trajal do 16. marca t. 1., ko bo v hajdinski šoli razstava kuhinj- skega in šiviljskega odseka tečaja. Po redni udeležbi deklet in po nji- hovi ukazeljnosti se vidi, kako potreb- ni so praktični in teoretični tečaji ns podeželju zlastj pozimi, ko imajo de- kleta več časa za dopolnilno izobraže- vanje kot ostale letne čase, ko je treo^. v kmetijstvu temeljito prijeti za delo To priliko, ko je zbranih na Hajdini 47 deklet, večinoma dozorelih za samo stojno gospodinjstvo, bi moral znati izrabiti tudi odbor OF na Hajdini, ki bi lahko seznanil tekom predavanj ude- leženke tečaja z osnovami marksistič- nega gledanja na svet, z osnovami so- cialistične morale in morale družbe de- lovnih ljudi, ki ne pozna izkoriščanja človeka po človeku. Mladina iz naše okolice želi biti zdrava, svobodna smela vrsta državljank iz kmečkih družin dravskega polja, ki ljubijo svoj narod in svojo, domovino. Tudi osnovna partijska organizacija na Hajdini bi se morala zavedati te pri- like za osvobajanje mladih ljudi raz- nih predsodkov, ki vežejo delovne lju- di s podeželja na ostanke zaostalosti in mračnjaštva — s primernimi pre- davanji. Nedvomno bo v bodočem delu tečaja doslej zamujeno popravljeno, tako da bo tečaj na Hajdini uvrščen med naj- boljše tečaje v ptujskem okraju. VJ, Kaj zanima Dornovčane? Da Imajo Domavčani dovolj smisla za svoje nadaljnje Izobraževanje, so dokazali s svojimi obiski LU, Prvim predavanjem je prisostvovalo 60 do 70 ljudi, Z zanimanjem so sledili poljud- no-znanstvenim predavanjem, ki so vsakokrat želi mnogo odobravanja. Za- radi tehničnih zaprek pa je kar štiri- krat zapovrstjo odpadlo napovedano predavanje, kar je razredčilo vrste vnetih poslušalcev. Tako se je zgodilo, da je predavanju »Ovzrejnih boleznih«, katerega so obiskovalci LU sami iz- recno želeli, prisostvovalo le 30 ljudi. Tudi zelo zanimivo predavanje tov. Lešnikove »O vraževerstvu« bi zaslu- žilo večji krog poslušalcev in bi ga vse- kakor tudi imelo, da niso bili prav ta dan najbolj vneti poslušalci na nujnem terenskem delu. Odbor LU, ki je letos prvič pristopil k delu, bo izkušnje, ki si jih je pridobil, znal v prihodnji zimski sezoni gotovo izkoristiti za res uspešen dvig LU in s tem v splošen prid tukajšnjim prebi- valcem, -ac. Domovsk^ dekleta se pri- pravljajo za gospodinje Ob ponedeljkih in četrtkih se mi Je hudomušno prikradla v misel vesela popevka: »Kaj so to za ene ptičke, ki imajo rdeče ličke.,,?« Vesele, nasmejane, rdečih lic, so ob teh dnevih hitele mladenke v skupinah nekam in, ker so nosile včasih kakšen velik lonec, včasih ogromno kuhalnico in še razno »ropotijo«, ki spada v ku- hinjo, si tako mimogrede uganil, da so prav gotovo tečajnice kuharskega te- čaja v Dornavi. Kaj ti povedo naše vesele mladen- ke?! To, da komaj čakajo, kdaj bo po- nedeljek, kdaj Četrtek, da pohite na tečaj, od katerega jih še bolezen ne bi mogla odvračati. Da jih vidite pri delu samem! Zdaj so postale že prav spretne in si osvojile že marsikaj:, opravljajo gospodinjska dela, mesijo, režejo, tolčejo... kuhajo cvrejo, pečejo in si vestno beležijo re- cepte. Tudi teoretičnemu delu pouka je določenih nekaj ur In to vsebinsko bogatih ur. Tudi one morajo vedeti kako se ljudstvo rešuje ostankov sred- njeveškega mračnjaštva in spoznati morajo osnove novega gledanja na svet ter osnove socialistične morale. Od tega tečaja si obetamo velike uspehe. Še večje uspehe pa bi dosegli če bi bilo že letos storjeno, kar obljub- ljamo za prihodnji tečaj. Zakaj bi mo- rali čakati leto dni, da bi storili, kar nam je vsem našim mladenkam tudi iz skromnejših hiš, že letos potrebno? Zakaj bi morali leto dni zbirati sred- sta ,da bi obiskovala tečaj tudi dekle- ta, ki jim to sedaj ni mogoče, »kei nimajo tega in onega*? Kater^i od de- klet iz Dornave, naj »je revna al' bo- gata« ne želi biti dobra žena, dobra mati in gospodinja? Ce bi na to pomi- slili organizacija AF2, gasilci, OF in RK, bi lahko že letos s tečajem dosegli uspehe, zaradi katerih bi nas občudo- vala dekleta iz vsega okraja. Upravnica tečaja tov. Lovrečeva je storila vse, da bi bil njen kader šte- vilnejši, četudi je prostor za tečaj zelo tesen, da bi prihajale v tečaj tudi mla- denke, ki si to zelo želijo, pa so ne- katere službeno zadržane ali pa si same ne morejo nabaviti za tečaj potrebnega materiala. Pri tem pa bi se morali vprašati, ali so tudi organizacije AF2 RK in gasilcev s pomočjo OF storile vse, da bi imel tečaj zaželeni uspeh?. Stran 4 »PTUJSKI TEDNIK« Ptuj, 29. februaria 1952 Odprla diskusija Več dopisnikov in bralcev je dalo po* budo, da iim pustimo stolpec za disku- sijo glede raznih vprašanj, ®a katera »e ljudje zanimajo In za katera želijo od- govore s strani odgovornih ali priza- detih. VELIKA NEDELJA Dopisnik H. želi, da bi bralci njego- vega okoliša spoznali stališče KLO Ve- lika Nedelja do vprašanja prizadetih; ol^^aka} so bili nekateri kmetovalnl dolžni lani oddati koruzo, drugi pa ne?« TURŠKI VRH Bralee P. iz Zavrča želi, da bi dala upravni in nadzorni odbor KZ Tarsk.i vrh pojasnilo, če je res nastala pti ve- selici 26. 7. 1951 po krivdi predsednika in tajnika KZ kaka škoda in kako b« ta škoda poravnana? CVETKOVCI Dopisnik B. ieli na pobudo ovaSča- nov pojasnilo, kako se zavzemata KLO in odbor OF, ki sta pristojna za rešitev vprašanja mostov na Forminu, mosta pri Herguli, mosta čez Pesnico prt Ro- škarju in mosta pri Senici, da bi bili ti mostovi popravljeni In ka] sta do^ lel doegla, da bi se to zgodilo taka) spomladi? DORNAVA Bralec S. h Domave želi od KLO po- jasnilo na pobudo nekaterih davkopla- čevalcev iz Domave, iz kakih razlogov se je zaračunala Cuš Janku za lansko- letni pridelek samo osnova 42.000 din In ne več, četudi Je lani pridelal ^000 kg pšenice, prodal 5 debelih svinj v vrednosti 72.000 din in pridelal 1500 1 vina (prijavil samo 200 1)? MARKOVCI Dopisnik K. želi pojasnila v interesu vseh kmetovalcev v okraju, kaka zago- tovila ima Poverjeništvo za kmetijstvo pri OLO Ptuj In KZ v okraju s strani Semenarne Slovenije, da bo v bodoče, zlasti pa že letos kmetijstvo v okraju oskrbljeno z vsemi potrebnimi semeni? Kj2 bodo ta na razpolago, ne da M m bilo treba za nje zanimati v MaribornI ali mogoče eelo v LJubljani? Kaj te v to svrho storilo Poverjeništvo za kme- tijstvo? STRNISCE Bralec R. želi pojasnilo od Lovske družine Iz StmlSča kakor tudi ostalih lovskih družin v okraju, kako so Pod- prle akcijo za prehrano divjačine, ko le bfl ta pred kratkim v najhujši stiski? Znano Je namreč, da so se drugod po Sloveniji lovske družine močno zavze- male, da ohranijo preko zime čimveč divjačine. Je to še ljudski običaj? Med našim ljudstvom obstaja še Iz davnih časov med drugimi lepimi tudi navada, da zapro vaški fantje z veri- gami cesto, po kateri se peljeta ali gre- sta k poroki ženin in nevesta. Pri tej priliki zahtevajo seveda primerno od- kupnino, ki Je tem večja, čim petič- nejša Je nevesta in čim večja je gostija. Naše ljudstvo ta običaj neguje ter šale ob tej priliki sprejema z veseljem in razumevanjem. Kot take pa te navade niso mogli sprejeti gostje pri poroki v nedeljo 17. februarja, ko jih je pod ptujskogorsko cerkvijo čakala zaprta cesta ter skupi- na »fantov«, ki so že precej v letih in ki 60 bili precej okrogli ter zahtevali v precej surovem tonu celih pet tiso- čakov odkupnine. Celoten prizor, po- sebej pa še nastop nekaterih »fantov« ob tej priliki ni bil v čast staremu in sicer priljubljenemu ljudskemu običa- ju, še manj pa »prirediteljem« samim. Nesreča nikdar ne počiva 24. februarja se je prevrnil s sanmi Pravdič Matija iz Zabjeka ter si poško- doval nogo v gležnju. ★ Roko si je poškodovala pri padcu Prosnik Terezija iz Ptuja. ★ Skalo si je zasadil v obraz Skela Jo2e iz Janžkega vrha, ko je padel dne 23. februarja t. 1. ★ Levo roko si je poškodovala pri pad- cu na cesti dne 24. februarja Bregar Marija iz Ptuja. * Mere Jože iz Vareje je padel pred tr- govino v Vidu ter si poškodoval desno nogo v gležnju. *- Kelenc Anton Iz Gorišnice, zaposlen pri tel. nadzorstvu v Ptuju, si je 23. fe- bruarja poškodoval rebra, ko mu je spodrsnilo In je zadel v izolator. Na pustni veselici v Jurovcih Na pustni veselici v gostilni Pen v Jurovcih je prišlo do pretepa. Spopri- jeli so se fantje iz Lancove vasi s fanti iz Tržca. V pretepu je izkupil največji delež Smigoc Jože iz Tržca. Pijani pre- tepači so mu razbili čeljust ter ga po- škodovali po obrazu, da so ga morali prepeljati v ptujsko bolnišnico. -c. NAROČNIKOM! Uprava mariborskega »Ve«tnika« Je poslala na naslove naših naročnikov na ogled »Vestnik«. Opozarjamo naše naročnike in bral- ce, da bodo kot do«leJ redno preje- mali »Ptujski tednik« in da ni tako kot menijo ponekod, da bo »Ptujski tednik« ukinjen in da bo ostal na- šim naročnikom in bralcem potem na razpolago »Vestnik«. Uprava Pozor! Pozor! Izhajati bo začel zopet stari znanec TOTI LIST ki ga bo izdajalo Novinarsko društvo. Citajte, razširjajte in dopisujte! Popoldnevne kinopredstave bi morale biti tudi za potujoče uslužbence Pred kratkim smo čitali v »ftuj- skem tedniku« članek, v katerem Je bilo poudarjeno, da želi biti mladina 'soma pri mladinskih kinopredstavah in da bi naj uprava kina preprečila, da ne bi k tem predstavam hodili tudi odrasli. Spadam v vrsto delovnih ljudi, ki se vozijo na delo v Ptuj z vlakom. Ča- kanje na vlak sem navadno izrabila za obiskovanje popoldnevnih kinopred- stav, kar ml je omogočalo, da sem «e vsaj malo razvedrila v kinu, ki ga pri nas nimamo. Odkar nam je obiskova- nje popoldnevnih predstav onemogo- čeno, se mi vsiljuje občutek, da je iz pametnega predloga nastalo birokrat- iiko izvajanje prepovedi obiskovanja popoldnevnih kinopredstav. Dne 25. februarja t. 1. je tak biro- cratizem dosegel višek. Pomočnik kino- reporterja Pišek Je dobesedno izgnal pripadnika JLA iz kinodvorane, ki Je lotel izrabiti prosti čas za samoizobra- ževanje in razvedrilo. Tokrat Je bila mladina na svojem mestu in Je prote- stirala proti takemu birokratskemu nastopu. Upam, da bo uprava kina v Ptuju našla pota k taki rešitvi vprašanja po- poldnevnih kinopredstav, da bomo lah- ko uslužbenci po svojem delu in pred odhodom naših vlakov prosti čas ko- ristno izrabili med gledanjem poučnih in zabavnih filmov mesto med poseda- njem po lokalih ali kolodvorski čakal- nici. SJ. Rojstva, poroke in smrti v januarju i L Mat. področje Ptujska gora Smrti: Zunkovič Terezija, roj. Smigoc iz Podloža; Letonja Jakob iz Dolene; Furman Janez iz Lešja; Dvoršak Ur- šula, roj. Gorjup iz Brega pri Msljšper- ku; Predikaka Matevž iz Pleterja; Hor- vat Anton iz Medvede in 2^elšek Neža iz Siteža. Mat. področje Destemik Smrti: Potrč Marija, roj. Muršec (1879) iz Sovjaka; Vertič Janez (1881) s Tr- novskega vrha; Brumen Katarina, roj. Kramberger (1874) iz Svetine; Horvat Jožef (1873) iz Desinc; Zampa Katarina, roj, Kramberger (1892) iz Levanjc; Riž- nar Anton (1907) iz Slavšine; Cuček Marija, roj. Potrč (1880) iz Trnovske vasi; Petrovič Marija, roj. Klaslnc (1881) Iz Hvaletinc; Cuček Jakob (1875) iz Vitomarc; Fekonja Marija, roj. Lju- beč (1877) iz Hvaletinc in Fras Alojz (1903) iz Vitomarc. Okrajno avtoprevoznlštvo Ptu| obvešča vsa državna In zadružna pod- jetja, zadruge in privatnike, da prevaža vsakovrstno blago na vseh relacijah. Cene zmerne. Naročila (ustmena, tele- fonska in pismena) sprejema uprava podjetja. Moškanjski igralci so dobro- došli v Gorišnici Gasilsko društvo Moškanjd nas Je z igralsko skupino v nedeljo dne 24. februarja 1952, kaj prijetno presenetilo v gorišniškem »Prosvetnem domu«. Sicer živahen in razgiban predpustni čas Je bil letos vsled visokega snega tn težkih potov takorekoč mrtev. Prav zaradi tega nam je nedeljska priredi- tev dobrodošla. Kdo ne pozna »Mutastega muzlnkan- ta«, »Faklna« in »Ne kliči vraga«? 2e naslovi vlečejo in Moškanjčani so pra- vilno kalkulirall, kajti dvorana je bila nabito polna. Pred pričetkom je po- zdravil vse navzoče tov. Franc Antolič ter Jih seznanil z vsebino prizorov. Ko- maj je stopil za zaveso, se je prikazalo pet obrazov izza zavese, zares učinko- vito razmeščenih ter so odpeli ljubko muzikantovo pesem. »Mutasti muzi- kant« Je gledalce na mah pritegnil in spravil v razpoloženje. Glavno vlogo Je zelo dobro odigral tov. S. Petek. Vi- delo se mu Je, da je že vajen odrskih desk. Avtor dovoljuje muzikantu upo- rabo narečja, zato me Je uporaba pre- drastlčnih germanizmov zbodla. Naš Je- zik Ima primerna nadomestila; na odru je mesto izključno za književni jezik z upoštevanjem pravorečja. Ostali igralci so dobro odigrali svoje vloge. »Fakina« je nekoliko pretempe- ramentno prikazal tov. Martin Firbas, ni pa bilo težko ugotoviti njegove odr- ske sposobnosti, prepletene z rutino. V tem prizoru je vzbujal mnogo smeha molčeči tov. Alojz Vogrinec, ki pa je končno le temperametno spregovoril s krepkimi zaušnicami, da Je svojemu rivalu Faklnu izdrl kar dva zoba. Tretji prizor »Ne kliči vraga«, je sprostil gledalce. Dvorana Je bila na- polnjena s smehom. V tem prizoru se je posebno izkazala Apoloni j a (Marica Obran). Njena igra Je bila prirodna in doživeta. Apolonina hčerka Milka (Liza Vogrinec), z vsem svojim srcem pre- dana revnemu, zato pa bistremu Tone- tu, se Je s svojo mimo igro prikupila gledalcem. Njen oče Jakob, ki si Je z vso trdnovratnostjo želel za zeta boga- tega, a mevžastega kmečkega fanta, je klonil pred nenadno pojavo vraga. V posrečeni maski, še bolj pa s svojim odločnim nastopom, je vrag (Franc Ke- kec) namah spreobrnil nedostopnega Milkinega očeta Jakoba (Ivan Antolič), ki je s tresočimi rokami sprejel v dru- žino za zeta dobrega Tončka. Vsi nastopajoči so obvladali vloge brezhibno. Režija Je bila v dobrih ro- kah (tov. Franc Antolič in Janez Fric). Skupina nam mnogo obeta, saj ima v svoji sredi prav sposobne člane, pred- vsem tov. Marico Obran, ki nas Je s svojo naravno igro zelo presenetila, tov. Nežo Majerlč, Lizo Vogrinec, Vlad- ka Firbas, Franca Kekca in druge. Vsi si želimo videti na deskah tudi kvalitetna dela. M. R. ŠAH Brzotumlrja SD Ptu| za februar se je udeležilo 25 igralcev. V finalu je dose- gel Kosmač s 5 točkami naslov prva.ta. Enako število točk je dosegel Rudolf; slede Pešl 4, Modrin j ak in Sorli 3,5 itd. Šahovsko društvo Ptuj prireja v okvi- ru šahovskega tedna sledeče prireditve: V torek 4. marca množični brzoturnir po skupinah s pričetkom ob 19 url. 6. marca finalni brzoturnir ob 19. uri. 8. marca dvoboj JLA:SD Ptuj ob 15. uri. 9 marca slmultanka ob 13. uri. Vse prireditve se vrše v Sindikalnem domu Železničarjev. Udeležba za člane obvezna, ostali vljudno vabljeni! R. Čebelarsko društvo v Ptuju priredi svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 2. marca t. 1. z začetkom ob 9. uri predpoldne v sindikalni dvo- rani železničarjev v Ptuju, Ormoška cesta 2, s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev; 2. Izvolitev delovnega predsedstva; 3. Poročilo upravnega in nadzornega odbora; 4. Sklepanje o letnem računu in raz- rešnica dosedanjemu odboru; 5. Volitev članov upravnega in nad- zornega odbora; 6. Volitev delegatov za občni zbor Zveze čebelarskih društev; 7. Sklepanje o ev. predlogih in pri- tožbah članov; 8. Slučajnosti. Vabimo vse čebelarje k udeležbi. Pri tej priliki vabimo vse člane, ki žele prejemati strok, glasilo »Slovenski Čebelar«, da tekom 8 dni vplačajo pri svojih družinah naročnino v znesku 300 din, ker se Jim sicer pošiljanje li- sta ne more za Jamči ti. Odbor Cene na ptujskem trgu za kilogram, liter ali komad v sredo, 27. februarja 1952 Privatni sektor: čebula 65 do 70 din, čebulček 140, česen 140, fižol 40 do 50, hren 50 do 60, jabolka 40, jajca 9 do 12, krompir 12, kis domači 20, korenje 30, koruza 20 do 22, kaša ajdova 100, kaSa prosena 60, pšenica 40, ribe 40 do 80, moka ržena 35, moka koruzna 30, moka ajdova 45, moka enotna 50, moka bela 100, motovileč 100, milo 80 do 100, ma- slo 350 do 400, mleko 20, orehi 80 do 100, olje bučno 280 do 300, purani 800 do 1200, peteršilj 40, pesa rdeča 25, pe- rutnina 200 do 400, proso 30, repa kisla 14, redkev črna 20, solata edivija 50, sadje suho 50, smetana 100 do 120, sir domači 70 do 90, slive suhe 80, špinača 50, zdrob koruzni 40, zelje kislo 20 do 22, zelje v glavah 35, zaseka 200, meso suho 240. Mestna milarna Brstje: milo 100 din. Trg. podjetje Rožnik: solata endivija 60, fižol 38 do 45, slive suhe 58. koruza 20, karfijola 45, zeler 10, peteršllf 14. kaša ječmenova 55, riž 320, česen 110, redkev 10, olje bučno 220, čebula 53, korenje 10, zelje 20 din. Mestna ekonomija: kaša ječmena 60, redkev 10, peteršilj 30, mleko 20. JAlTVA ZAHVALA Ob okrevanju žene Helene dolg^j zahvalo primariju ptujske bolništ^^ dr. Kuharju, primariju internega delka dr. Piskemijai ter zdravniku delka dr. Penu, za vso skrb, ki so j posvečali za časa težke bolezni r^^ ženi ter ji pomagali do ozdravljenji Moškanjci-Mezgovci, 25. febr. Dr. Cuš POZIV UPNIKOM IN DOLZNIKOJJ Na osnovi odločbe MLO Ptuj, 111/1-52 z dne 1. februarja 1952 prei^ podjetje »Mestne gostilne Ptuj« g | februarjem 1952 v likvidacijo. Zaradi tega se glasom čl. 21. Uredil o postopku pri likvidaciji gospodarskji podjetij (Uradni list FLRJ št. 57, z 18. decembra 1951) pozivajo vsi upnij in dolžniki, da prijavijo svoje terjatv oziroma obveznosti v roku 30 dni p objavi tega oglasa na likvidacijsko ko misijo pri Mestnih gostilnah v Ptuj; v izogib posledic čl. 23, odst. 3. ijt uredbe. Po tem roku se bodo dolžniki 6o